Dolenjske Novice izhnjajo vsiiK [»otiik ; ako : : je ta dan priiziiik, dan i»oi>rej. : :
Cerili jim je zu celo leto (od aprila do a):nl[i) K, na pol leta 1"50 K. Naročnina za Xciiiajo, Bosno in drugo evropske države znaša li, za Ameriko 4'i)0 K. ~ List ill Diïliisi se phiřiijejd iiiijiroj.
Vse (lojtistv iiiii'očuiiio in oziianiln SjU'hjema tiskarna J, Krajcc nas].
Francu ]Qžefu I.
h njegovemu
67 letnemu vlodanju.
Prihodnji ćetrtek, tluc 2. (lcccnil)ra 1.1., praxmijtí vsa Avstrija veliki cesarski iii državni praznik. Minilo ho sedotninsestdeset let, odkar jc zasedel slavni habsburški prestol najslavnejši Habsbiiržan — cesar Fi'ane Jožef L Odveč bi bilo na tem mestu opisovati dolgoletno Ííl plodonosno delovanje priljnbljenega vladarja, ki združnje v svoji vzvišeni osebi toli vi'lin ; opozoriti hočemo ob teiii slovesnem trenutku le na eno, namreč na njegovo velepoinenljlvo geslo, ki ga je izbral ob vladarskem prestolu, na geslo: „Viribus unitis".
Z geslom „Z združenimi iiiočnii'* je pred sedeminŠestdesetimi leti — v onih burnih časih — prijel nas šivom sveta občudovani monarh, kot osetiinajstletni mladenič s krepko roko vladarsko krmilo; z ncomajano vztrajnostjo ga drži šc danes kot osiveli stariek. Združena niofi zvestobe njegovih udanili državljaiiov ga je podpirala v tej dolgi dobi, da ni omagal, da ni podlegel, ko so butali vsakovrstni viharji oD rtrznvo In prcsr.oL iîdrtiZeiia iiioC Ijnbezrti zvestih državljanov mu je bila trdna opoi'a v hudih in burnih Časih; dajala mu je pa tudi tolažbe ob britkih iiraii, ko nni je neizprosna smrt s krnto roko trgala srce za srcem iz ožjega družinskega kroga. Osiveli starček na cesarskem prcstoln je stal in stoji kakor trdna skala sredi j'az-burkanega morja.
Veliko ideje imajo že same na sebi moč, da vncmajo in gibljejo narode in posameznike. Ako se pa velike idejo združijo Šc z velikimi možmi, je njih moč v zgodovini Človeštva nepremagljiva.
Mogočna Avstrija ima po svoji legi poklic in nalogo, da jc v Evi'opi središče, srcc. Ta naravna ideja zahteva seveda velike može, na katerih se more kazati in uresničevati. Božja previdnost je pa
tudi res dajala Avstriji velike može za vladarje, in zlasti v burnem najnovejšem času, je dala našemu velikemu cesarju žc dolgo vladarsko dubo. Gotovo je to velika sreča za Avstrijo, sreča tudi za Evropo.
Naš ccsar, ki drži sedeminšestdeset let svoje vladarsko žezlo, je veljavna mofi med onimi, ki bodo po svetovni evropski vojski odločevali usodo dežela in narodov. Zato pa nanj z zaiipanjem zro avstrijski narodi, s spoštovanjem pa tudi narodi neavstrijski.
Zlasti sIovan.ski narodi v Avstriji pripoznavajo ob sedcminšcstdeseiietnici cesarjevi radi in hvaležno, da jim je naš cesar navzlic iiajvečjim zaprekam pripo-mogei do jednakopravnosii z drugimi narodi vsaj v načehi, čep)'av se v istini boré z največjimi težavami za svoje zakonite pravice.
Med raznimi narodi avstrijskimi sme Slovenec ponosno zatrjevati, da nikdar ni oneČaslil zvestobe do cesarja. Pod junaškimi srci slovenskili mož in niladeničev je l)il že jnarsikateri sunek Jiašili sedanjih sovražnikov proti avstrijskenui ozemlju nniČcn, strt, zlomljen, bodisi ob zeleni, divni Soči, bodisi v Srbiji, kjer se je vtiel svetovni požar, bodisi na severu z Rusijo ali na zapadu s Francijo in Anglijo. Srce poka slovenskemu narodu od žalosti, da mora celo ziii'adi ÍC zvestobe, zaj'adi avstrij.skega domoljubja mnogo i]'peti. Toda cesar je zaščitnik pravice zatirancem: vstrajajmo v zvestobi, vstrajajmo v boju!
Zato pa Slovenija ob sedcminšest-desetletnici cesarjevi ne stopa samo hvaležno in zaupno pred svojega vladarja, ampak tudi proseče. Polaga inu na glavo vencc Častni — venec hvaležnosti; z zaupanjem se oklepa njegovega prestola, a tudi s prošnjami obstaja pred njim, da nas brani, sam trpin tudi usmiljen do trpinov Slovencev.
Dal Bog, da bi sedeminsestdesefletnica vladarja Franca Jožefa I, prinesla Evropi toli zaželjent mir, po katerem narodi hre-pené! Dabi po slavni zmagi avstrijskega orožja in naših zaveznikov spoznali vsi narodi jedino podlago medsebojnega delovanja: pravico! Ivjer imajo razni narodi
vladarja svojega ko(, vsem jednako dobrega očeta, ne bo jeden narod gospodoval, a drugi služil, temveč vsi naj delujejo kot jednako-rodni bratje v ljubezni in spoštovanju za prospeh svoj, nikdar ne v Škodo drugemu, pa s tetn tudi za prospeb skupne domovine — velike Avstrije,
V takem avstrijskem domoljubju kličemo tudi mi ob sedemingestdesetletnici cesarjevi: Bog poživi, Bog potolaži, Bog ohrani milega cesarja Franca Jožefa 1, do skrajnih mej človeškega življenja, in ige-gova dela blagoslovi z nebes Vsemogočni!
Zlati klas.
Latii ob tem času smo bili v težkih skrbeh, kaj nam prinese prihodnjost. Bali smo se potnanjkanja in lakote. Sovražniki so bili našo državo odrezali od vnanjega sveta. Vsa prekomorska jjlovbaje prenehala in tudi vse železnice, po katerih smo dobivali razna živila iz drugih držav, so ustavile svoje delo. Naši sovi'ažniki so računali, da nas bodo na ta način izstradali in prisilili, da bomo kleče prosili za mir.
Toda prišlo je drugače. Ne samo na bojiščih, am])ak tudi doma smo izišli zmago-iiosno, kajti ))rckrižali smo sovrašniku ves peklenski načrt izstradanja. Rešili smo se, hvala Bogu, večjega pomanjkanja in lakote! Dosegli sijio tosskrajno varčnim življenjem, s pritrgovanjem in drugimi Žrtvami. Četudi ni bilo vse tako urejeno in preskrbljeno, kakor bi bilo želeti, prebili smo vendar vse težave, ki so prihajale nad nas. Učili stiio se cenili vrednost kruha, in vsakdanji kruh je prišel v sleherni hisi nazaj do tiste časti in do tiste veljave, ki mu v resnici gre.
Kakor se moramo za to, da smo se rešili večjega pomanjkanja, zahvaliti umerjeni in skrajno varčni porabi živil od strani zavednega mestnega prebivalstva, tako se moramo po drugi strani zahvaliti za to tudi sposobnosti našega avstrijskega poljedelstva in pridne ni u del n našega kmetijskega stanu, ki se je s jio-dvojeno silo lotil dela na domaČem polju. Preje zapostavljen kmečki stan se je po-
kazal naenkrat v vsej svoji mogočnosti, ne samo kot branitelj domovine na bojiščih, ampak tudi kot naš reditelj in naš rešitelj. Naša di'žava pa je dokazala, da je njeno kmetijstvo tako močno in v različniii gospodarskih vrstah tako srečno sestavljeno, da zamore iz lastne moči preživljati vse svoje državljane in da bo ta njena moč še lahko rastla, če se bo posvetilo napredku kmetijstva tudi zanaprej potrebno pomoč.
Po vsej Avstriji se obliaja danes spomin, da smo se rešili večjega pomanjkanja in lakote. Po vseh deželah se prirejajo zborovanja, da se obhaja zmaga nad sovražnikom, ki nas je hotel z lakoto premagati. Tudi pri nas se moramo tega zavedati in spominjati, da smo prekrižali grozepolno nakano naših sovj'ažnikov in da smo pomagali v prvi vrsti z našim kmetijstvom do potrebne preskrbe prebivalstva.
Kt)ietijska dinižba kranjska je po svojem predsedniku, komerČnemu svetniku P o v š et 11 sklenila, da ]n'iredi na dan obletnice nastopa vlade Njegovega Veličanstva v četrtek 2. decembra slavnostno zborovanje, l'o deželi pa imajo podružnice obhajati ta spomin v nedeljo ň. decembra.
Da dobi to obhajanje vidni izraz in da se pri tej ])riliki stori tudi kaj dobrega za naše vojne ponesrečence in njihove oti'oke, je dal vojnoponiožni urad napraviti posei)ne s])omii!ske znake s pomeidjivim napisom „Zlati klas — reši nas!" Ti lepi in ceneni znaki — en koiimil stane 30 h — naj bi se ob tej itriliki s))lošno nabavili in nosili, ker ne bodo pričali samo naše zavednosti, ampak tudi zaraditega, ker imajo plemenit namen, kei- se bo ž njimi nabralo nekaj podpore za vojaške invalide in za otroke padlilt vojakov.
Kmetijska podružnica novomeška se je obrnila na vse p. n, župne in'ade in šolska vodstva v podružničnem okolišu s prošnjo, da se spominjajo tega srečnega izida, in sicer na ta način, da pojasnijo žui)ljanom in šolskim otrokotii pomen tega obhajaiija i^i da jih ])ovabijo k splošni nabavi spominskij:^ znakov. Tsiotako se jc obj'iiila z oki'ožnicit. na vsa županstva v njenejn okolišu.
LISTEK.
Zgodba na Mehovem.
(Konec.)
Kunibert se zahvali svojemn dobrotniku ter se tudi i'avna po njegovem nasvetu. Napiše pisJiio svojeimi očetu ter mu ob enem odkrije tudi svojo ski'ivno ljubezen do Elizabete, opise srečo, ki ga je doletela na dvoru, kakor tudi predrzno upanje, katero goji v svojem srcu. Drugo pismo napiše pa preljubi svoji Elizabeti ter ga priloži k očetovemu s prošnjo, naj ga on, kakor hitro mogoče, skrivoma izroči grajski hčerki, češ, da je od njega odvisna vsa njegova sreča. Piše pa še tretje pismo, in sicer svojemu dragenut prijatelju Otonu, katerega ju'clepo prosi, da bi mu izpolnil iz prijaznosti lo, kar mu je obljubil.
Kmalu se je ponudila umetniku priložnost, da jc sodeloval še na dveh drugih dvorskih konccrtili. Tudi sedaj njegova slava ni zaostala za prvo. Ko pa gi'of Stahrejiiberg naznani milostljivemu cesarju Kunibertovo željo in navede vse dotične
vzroke, prejme presrečni liarfar ne .sanio zaželjeno priporočilno pismo, marveč tudi dekret, na katerem je stalo Črno na belem, daje imenovan za drugega načelnika dvorskih koncertov.
Pi'cteklo je leto, oilkar je dospel Kunibert na Dunaj, kjer je naposled dobil potrebne listine. Torej poprosi za dopust, nakar se poslovi od svojih dobrotnikov in prijateljev ter se poda veselega srca, srečen kakor ki'alj, v svojo drago domovino. Njegova natlačena denarnica nni je pospešila težavjio in daljno potovanje v tedanjem nevarnem času. Kmalu je stal na domačih tleh in ubral pot iz Ljubljane ])roti iîudolfovem.
Bilo je okolu poldne, ko dospe v do-nuu~io liišo. Postaran oče ga z vesoljem in ponosom objame ter pritisne na srce. Ko pa se prvo veselje nekoliko poleže, zamrači se starcu obi'az in roče sinu: „Kunibert! Upam, da si se na tujem, kjer si bii tako odlikovan, naučil bit-i možak. Poslušaj tiie tedaj mirno. Govori so tukaj, da se ima grajska hči na Mehovem ravno danes zvečer ])oroeiti z vitezom Jurijem iz Gradaca. Óe je temu tako, svetujem ti, ljubi Kunibert, da se
udaš v svojo usodo. Misli si, da ti je tvoja ljubezen vendar obrodila sad, ker te je povzdignila na tako visoko stopinjo časti in slave. Da, ohrabri se, dragi sin, in bodi tudi ti vitez po značaju iii iiivnanjtt!"
Ktniibert je postal bled kakor stena pri teh očetovih besedah, toda odgovoril ni nič; ni našel ])ritiiernih besed v tem obupnem trenutku. Še-le po dolgem molčanju mej tem, ko je hodil po sobi, je vprašal, kakor nekoliko pomirjen, svojega očeta, če je oddal oba pisma in kje je Oto? — Oče je odgovoril, da je izročil oba pisma lastnoročno, ju'vega Elizabeti in druzega Otonu. Oto pa da se sedaj ne nahaja na Mehovem, ker ga je graščak poslal tia jiotovatije, katerega ukaza jia sin ni kaj rad izpolnil, toda naposled se je moral veinlar ubogljivo udati.
To neveselo vest je sprejel Kuniltert na videz kaj hladnokrvno in malomarno. Poskusil je cló jesti iu piti, toda ni šlo, -Po obedu začne izkladati iz škrinje svoje dragocenosti, katere odda vse oČetn. Isto-tako tudi veliko mošnjo zlatov, v kateri se je nahajalo 2000 goldinarjev. Potem
pokaže očetu tudi vsa odlikovanja, s katerimi so ga obdarili na Dunaju. Ko se je začel dan nagibati k večeiu, obleče svojo najlioljšo obleko, dene si zlato vei'ižico s svetinjo okolu vratu, vzame dotične listine, svojo harfo pa izroči nekemu dečku, da jo nese za njim.
„Sedaj pa z lîogoni, dragi moj oče!" zakliČe ves ginjen in mu pogleda tako milo-bolestno v obraz, da se starček sti'cse. „Jaz se podam na Plchovo, kor se hočem sam prepričati, koliko je resnice na tej govorici. Listine pa vzamem seboj, da ne pridem prod starega Hermana tako prazen, kakor pj'cd enim letom. Morda tne Še povabijo na gostijo."
S temi besedami odide mladenič skozi vrata. Oče Pavel pa zdihuje za njim i'ekoč; „Bog mu daj moč "in srčnost, da srečno prebije ta udarec!" —
Zvezile so že začele lesketati tui čistem večei'iiem nebu, ko dospe Kunibei t z dečkom, ki mu nese harfo, pod Mehovo. Vsa okna ponosne graščine so čarobno razsvetljena. Umetniku bije srce tako silovito, kakor bi hotelo se razpočiti, S podvojenimi koraki
Tako bomo tmli pri nas obhajali si)0[iii[i „íílatega klasu" iti jioinagali li malimi doneski nabirati potrebna sredstvii za vojaške iiivaliilii in za otroke vojakov, ki so jiadli v boju /a našo cloinovitio, R.
Raba žvepla v kletarstvu.
(PiSo B. Skalii'kv.)
V vseh naprednih dežolali sci že od davnih časov rabi žvei)lo v kletarstvu in se liiliko reče, daje ujtino kie(. arstvo Itrcz ral)C žvepla nemogoče.
Pri nas i)a vlada tako v krogih vino-gi'adnikov, kakor v krogiii gostilničarjev, zlasti pa v krogiti vinopivecv proti žve-]danju mnogo ])redsodkov, ki temeljijo veiiimma na nevednosti in staro-k.op i t n os t i.
Nepobitna resnica je, da je žveplanje praznili sodov neoltliodno potrebno, ako hoCeiiio dobiti vina s čistim, nepokvarjenim okusom.
Pa tudi zmerno žveplanje vina samega ni istemu na škodo, temveč Je na korist, ker mu daje čistejši okus in lepšo bai-vo. Tako žveplanje pa ne povzroča vinopivcu prav nobenili težav. Le nezmerno, to je pre-tii'aiio, zlasti pa s v ež e ž vep lan o v i no ni zdravju prikladno in povzroči laliko vino-pivcii glavobol in neprilike v želodcu.
Tudi tako, nezmerno žveplanje vina, ki je zlasti v mnogih krajili izven naŠe dežele v navadi, temelji na nevednosti. Po(!])isanemn je n. pr. bilo lansko leto predloženo v enem prvih hotelov v Celju vino, ki je že od daleč tako hudo dišalo „po žvejilu", (ia ga je odklonil in ga ni hotel zaužiti.
Tako pretirano žveplanje ni ne samo nespametno, ampak naravnost kažnjivo. Vinski zakon žve])lanje vina dovoljuje, ampak zakon o živilih i)0i'ab0 žvepla omejuje na gotovo, zdi'avju neškodno mero. Zato bi bilo i)rav umestno, da nasto|)ijo kletarski nadzorniki povsod proti zlorabi žvepht, ki le diskreditira umno kletarstvo.
Namen teh vrstic je, da pojasnijo ])ravilno, nepretirano rabo žvepla v umnem kletarstvu.
Če zažgenio Žveplo, gori na zraku z mofiritti platnenom, kt i'azširja ntoéan, dušeč duh.
Pri gorenju seje namreč žveplo spojilo s kisikom, ki se nahaja v zraku, in je dalo ž v eiilt» v d vokis, to je brezbarven pliti kislega okusa in dušečega, boilečega duha.
Ta jtlin, ki ga ttnli, dasi nepravilno, imenujemo žveplovo sokislino, je izvi'sten pj'ipomoček v kletarstvu zaradi njegovih '"astnosti. Žveplov dvokis razkraja najtiree ^Szne ustrojile snovi, jim jemlje barvo in e močan strup za glivice in bakterije.
Zlasti zai'adi zadnje njegove lasttiosti ni mogoče brez žveplanja v kletarstvu iz-luijati, kajti jiov^iod taiti, kjer hočetno most, vino ali posodo olnaniti i)red škodljivimi učinki glivic ali bakterij, rabitiio žveplov dvokis, moramo torej žvei)lati.
Jver je žveplov dvokis, kakor že rečeno, nekoliko škodljiv tudi človeskeiini zilravju, daje to iinujgini povod, da obsojajo žve]ilanje posode ali viiui, kar je ])a zelo nespametno. Sveže in močtio žveplano vitio v resniei povzroča glavobol, ne pa zmerno žvejdano vino, če dlje časa leži,
Žvejilov dvokis je natnreč jako Jie-stalen pliti. i;« na zraku jeiidje kisik vase in se spreminja v brezvodtio žvei)k)vo sokislino, ki pa z vodo daje žveplovo kislino.
Tudi v vinu se tiekaj žveplovega dvokisa na ta način spretneni v tiiajhne miiDŽine žveplove kisline, ki se zopet sjiaja z raznitiii, zlasti z rudninskitiii siiovtui v viini (z vinskitii katiinotn itd.). Ta sprememba se pa vrši le počasi; bolj hiti'o so žveplov dvokis spaja z ocettiim ahlehidom v aldebidovo žveplovo sokislino, ki je ne samo zdravju veliko manj neprikladtta, ampak ima tudi veliko bolj prijeten duh kakor žveplov dvokis in se z vinsko cvetico (buketom) prav dobro vjettia.
Žveplanje posode zdravju seveda prav nič ne škoduje, ker se mora sod pred porabo zopet dobro izprati in se s tem žveplov dvokis, oziroma iz njega tiastala žvejilova kisiitia iz soda zopet odstrani.
Za žveplanje sodov ali vina se rabi žvejilo v oldiki trakov, ki so bîlî v tekoče žveplo pomočeni (žvcpleni trakt). Pravimo jim tudi žveplenice.
Taki traki so lahko iz ))latna, popirja ali pa v novejšetti času tudi iz azbesta. Azbesttii (raki so tiajboljši, kei- azbest ne gori in torej pri žve|)lanjn ne razvija siuodcGega duha, kakor jn i gorenju îtapîrja, ali i)a Še bolj pri platini.
Žveplo, ki se rabi v kletarstvu, mora biti čisto, vsekako pa prosto arzenika.
Cisto Žveplo je bledorumene barve. Cim tatijše je žveplo na traku, tem bolje je, kajti če je žvepien trak debel, ne tuore vse žveplo na njem jiogoreti, marveč ga pogori komaj polovica, kvečjetiiu dve tretjini. Ostalo žveiilu kajilja v sod in tam kvari doge ali se pa spreminja v žvejdeiio paro, ki se poleže na doge sodov. Tako nepopolno goreče žveplo razvija bel dim.
Če žvcjilo kaplja v sod, se tam zopet strdi, in če se tak sod potetu rabi za kipenje mošta, .STÎ pri kipenju spi'eniinja žveplo v smrdljiv žveplovodik.
Iz tega vzroka se pri žveplanju ral)ijo razne priprave, ki kapljanje žvejtla v sod preprečujejo.	(Itnljo prihodnjií.)
Naročniki,
priporočajte ,Dol. Novice' !
Gospodarske drobtine.
Gg. članom kmetgske podružnice. Opo-zai'jamo na t.o, da se je letos od strani glavne družbe rasposlalo ])oŠtiie položnice za plačevanje udnine za 1. liJJij. Udnina se ima tedaj plačati na pošti s pomoi*jo položnice. Kdor bi ne znal položnice izpolniti, naj pride k podružnici (g. lííiniču) v Novem mestu, da se tiin tam popiše. Na vsak način je trelia, da se poslana ijoštna položnica do ])lačila sliratii in da se udnina ž njo plača.
Kaiijevsuperfosfatrazprodan.Opozarjamo na to, da dobi jiodružniea tiovomeška samo en vagon kalijevega sttpertosťata in da za t-o ne more sprejemati nobenih tia-ročil več. Tudi dosedanja naroČila se bodo mogla izdatno skrčiti, da bodo naročniki saj nekaj dobili. Ta vagon kalijevega su-peii'osfata dobimo, ko bo zojiet prosta jnžtia železnica,
NaroČila za galun. Ker je modra galica tako draga, si moramo iz ozirov na varčnost pomagati tudi z galuiiotti, na ta način, da pripravljamo potrebno zmes za škropljenje iz galico in iz galuna, katera zmes učinkuje ravno tako kakor sama galica, iti se stroški za škropljetije na ta način izdatno zmanjšajo, skoi'aj za polovico. Naročila na galun sprejema kmetijska podružtiica. Oena galuna ho znašala za 1 kilogram GOb.
Spominski znaki ,,Zlati klas — reši nas" so izdelani kakor igle in nosijo lep pozlačen klas. Pod klasom je majlien pozlačen trak z napisom „Zlati klas — reši nas." Želeti je, da se ta znak splošno nabavi. Naročila sprejema tudi ktiietijska podružnica novotiieška, seveda le za svoj okoliš itt v večjem številu.
DomaČe in tuje novice.
Osebna vest. P. n. g. Matija Ei zar, dekan v Postojni, je bil dne 17. novembra kot kanonik tukajšnega kolegijattiega kapitelja cerkveno utiieščen ter je 24. novembra nastopil svoje tiiesto.
Umrl je v Mehrerau pri Bregencu v soboto 13. novembra iiekdajni zatiški prijor preč, g. P, Gabrijel Riitttmann. Rajttki pater je bil splošno inlljubljeita oseba po-sebtio še mej dolenjsko duhovščino. l'a tudi ZatiČatije so ga velespoštovali vsled njegove vsestranske prijaznosti in dobrega srca. Bog nui bodi večni plačnik!
Umrl je v Novem mestu v petek 19. nov. v noči občeznani kapiteljski cerkovnik g, Andrej Hladnik, oče gospoda Ignacija illadnik, vsled splošne ostarelosti, 84 let star iti iireviden s sv. zakramenti. Pokojnik se je rodil 15. oktobra 1831 v Križah pri Tržiču ter je ostal odkrito-
srčnega in tiiožatega gorenjskega značaja tudi na Dolenjsketii, Že kot desetlettii AndrejČek je pričel z veseljem ministrirati in tudi druga primerna cerkovniška dela opravljati. In v tej bogoijubtti službi je pridno napredoval ter postal sam cerkovnik. Kot taki se je popolnoma jiosvetil cerkvi ter z vso vtienio in zvestobo izvrševal svoj poklic skupno 74 let, med temi 20 let v Novem mestu. Komaj pol leta tti mogel več prihajati v zakristijo in to je starčka bolelo, — Pogreb je bil v nedeljo 21. nov. ob 4, uri zelo ganljiv in Časten, ker je svojega dolgoletnitga udanega služabnika pokopal milost.ljivi g, jirošt dr, Seb. Elbert sam, z asistetico preč. gg. kattonikov in č. gosp. vikarja in s spreinstvotn oo, fran-čiškatiov ter gg. Usmiljenih bratov. Za trugo je sledilo veČ mcgran.stva in druzega občinstva, Sjíremilo bi pa rado veliko več jiogrebeev rajnega do groba, da bi bil dovolj znan čas pokopa, ker stari Andrej je imel veliko prijateljev in znancev, ki so ga čislali in spoštovali. — Tako smo tedaj izročili materi zemlji našega dobrega „očeta mežnarja", da se odpočije od svojega truda; oiiranili ga bodemo v spotiiinti. Bog mu pa naj bode rajsko plačilo v nebesih !
Pod orožje morajo odriniti za orožje sposobni avstrijski Črnovojtiiki letnikov 1872, 1873, 1874 in 189G in sicer dne 6. deccmbra 1915,
Tretje vojno posojilo so prijavili pri mesttii hranilnici v Novetii mestu naslednji: SI. okrajtia bolniška blagajna tu 30.000 K; gosp. Kari Stritzel iz Pnljanšice 3700 K; Preč.fratičiškatiski samostan tukaj 2500K; g. llihard Dolenc, vodja dež, kmet. šole v pok. 2000 K ; g. Anton Lavi'iČ iz Loke 2000 K; gosp. Martin Briilc iz Galierja 1600K; g. Johan Pnreber iz PoljanŠice lOOOK; g. .TanezFabjan Kumnje lOOOK; g. Franc ètangelj SlojiiČe 1000 K; gospa Jakobina Žitek lOoOlC; g, Alojzij Bartelj 1000K; gosp, Johan Kraker iz Podstene 1000 K; g. Uršula KavŠck 1000 K; gosp, Pezdirc za županstvo Toplice 700K; g. Marija Bartelj 500K; g. profesor Janko Krajec 500K; g, Ana VraneŠič, posestniea tu 500K; g. Ivanka Koren Preloge, 400 K; g. Franc Drenik, Jablan 300K; g. Amalija GerdešiČ, c. kr. sodu, vdova 200K; gosp. Martin Ilozmati Novo meslo 200K; gosp. Martin Řkrablj, blag. mestne hran, 200K; g. sodni nadsvetnik Ivan Škerlj 200 K; g. Ana Strajnar 200K; g, Ivan Svetec 200 K; gospice Veia, Vida in Pavla Svetec vsaka po 100K; g, Anton Bervar, c. kr. okr. tajnik t pok. 100K; g, Janez Kocjan iz Straže 100 K; g. Janez Jarni, nadučitelj v pok, 100 K; g. .lobaini Scbauei'za občino Hmuko 100 K.
Božična darila za vojake. Po naročilu dežehiega šolskega sveta se nabirajo za naše hrabre vojake kot pozdrav iz domo-
liiti po strmi poti proti gradu; fantič ga komaj tlohaja. Naenkrat se njima zazdi, da čujeta v daljavi zvoniti. Naposled jirideta do grajskih vi'at. Množica služabnikov in ljudstva je stala na hodniku, ki je peljal od levih vrat k razsvetljetii grajski kapelici.
Kunibertu ni bilo treba povpraševati. Slovesni glas zvonov, ki inu je donel nasproti, kapelica v krasni svetlobi, — oh, zvedel je dovolj, — zvedel je preveč! —
Sredi dvorišča je stal velik, globok vodnjak, ki se še sedaj lahko dobro razločuje v razvalina)!. K njemu se podá sedaj Kunibert, nasloni se na njegovo ograjo ter gleda z mračnim pogledom na vrata grajske kapelice, za katerimi se i'avnokar opravlja sveto dejanje brez njega, iti pričakuje nestrpno končnega izida. —
ICnialii se odprd vrata. Iz kapele se vsuje množica bogato opi-avÍjenÍb strežnikov z bakljami v rokah, Za njimi slede vitezi iti gospe, vsi v pražnji razkošni obleki, slednjič tudi Herman iz ilehovega z očetotn Jurija 1)1. Griitz, — Iti sedaj se prikaže počasnih korakov bleda kakor marmor, a prekrasna mlada nevesta ob strani svo-
jega ženina viteza Jurija, ki jo pelje za roko, — Ivo je stopila na hodnik in jo je «svetil žarek bakelj, je videl Kutiibert solze lesketati na njenih polnih licih. —
„Elizabeta, Elizabeta!" zakliče z lui'zličttim glasom nesrečni harfar, ki je do sedaj stal kakor kip, „tedaj moram vkljub najtii prisegi videti tvojo roko v roki druzega?! — Toda ti nisi kriva temu, to kaže tvoja pobitost, to govorč tvoje obiine solze! — Iti te tvoje solze ti umijejo vse, kar si s« pregrešila zoper mene, in moja zvesta ljubezen ti jih izbrise raz tvojega milega obraza, ki mi je bil vse leto spremljevalec pri svojem bivanju na Dunaju! Ti si bila moja u[»anjapolna svitla zvezda-voihiica v samotni sobi pri učenju brenkanja, a tisi me spremljala tudi v cesarsko hišo, kjer sem užival najvišjo čast in slavo, ti si me dovedla do umetnika!"
Ves osupnen obstoji svatbeni sprevod pri tem usodepolnem presledku, Kiitiiliert si pogkidi z roko čelo ter si izl)ere še e.nkrat vse svoje moči in nadaljuje: „Pridobil sem si odlikovanje cesarjevo in odličtio mesto na cesarskem dvoru. Pj iuesel sem ti s seboj
cesarjevo iiriporočilno pismo, toda vse, vse zastonj I Elizabeta, glej zvesto harfo, ki nii je pridobila tvoje srce in ki je meni prinesla gorje, odslej je tie potrebujem več! Dam ti jo kot svatovsko darilo z željo, da ostatteš srečna iti se me s]ioiiiinjaŠ ob mojem grobu, ki leži pred mano!"
„"Moja prisrčna in zvesta ljubezen ti odpušča tvoj korak, Elizabeta, odpusti tudi ti meni moj sklepi" in pri teb, urno in z vso silo močnim glasom izgovorjenih besedah, ki so grozno odmevale po grajskem dvorišču, (d)rne Kunibert še enkrat svoj hrepeneč pogled jio nevesti in -skoči v vodnjak, kjer zgine v globočini ! —
Zbi'ana družba, kije ves čas prestrašena stala, gledaki in poslušala, je pri tem jiri-zoru groze zakričala; toda eden glas je pre\'piJ vse druge — bil je smrtni gla.s, ki se je izvii iz prsij Elizabet inih, ko se je zgrudila nn-tva svojemu ženinu duriju
zapuščati grad.
Truplo nesi'ečnega
v imroeje

Vsi bledi strahu odnesó nevesto v njetio sobo. Vse poskušnje, da bi jo oživeli, ostale so brez uspeha, — Presunjeni groznih vl.isov začno povabljeni gostje še isti večer
Kuniberta so izvlekli iz vodnjaka; okolu vratu niii je visela cesarjeva verižica. Med glasnim ihtenjem položć oba ljubljenca na pare. Oez nekaj dni pa položć z največjo Žalostjo in splošnim pretresujočim jokom oba trupla drug zraven druzega v grajsko rakev, ki se je še. pred kaeimi tridesetimi leti lahko dobro razločevala. Podzidje nekdanje grajske kapelice se še tudi danes lahko razločuje, komur je iiaiiiieč znan prostor, kjer je sploh stala, ker je sedaj vse z grmovjem obraščeno. Stala je ttekako pri kraju v di'ugi polovici hriba.
Kmalu po tem strašnem dogodku za-jmsti Herman iz Mehovega svojo gi'aSčino in se nikdar več ne vrne. Njegov sin Oto pa si je same žalosti ruval lase, ko je izvedel usodo svoje jireljube sestj'e in svojega tiajdražjega prijatelja. Po noči in po dnevi ga je pi'eganjal duli Kutiiberta z zlomljeno harfo in Elizabeta se mu je prikazovala z očitajočim ])rstom, češ, da je on kriv njene nesreče s svojo brezbrižnostjo za izpolnitev dtine obljube. To očitanje ga je tiiučilo vse življenje in v obupnosti je
viiic — božiíína dařila od dijakov. Vsak dijak (ta cii robec, eno skateljco švedskih žvepienk, en svinčnik, dve šivanki, dve knofcljci, dve igli za pripenjanje (Sidier-heitsnadel) nekaj g[iml)ov in nekaj črnega tkaiica. Tako napolnjcnili zavitkov so prinesli nq.vonicški dijaki 177, katere je gimnazijsko 1'aviiateljstvo 19. novembra 1915 v treh zabojih odpoiilalo na „zbirališče Jiatn-ralnih daril c. kr. vojnega oskrbišća" pri deželni vladi v Ljnbljani.
Miklavžev sejm v Novem mestu bo v torek 30. novembra za blago in živino.
Vabilo na prostovoljno oddajo zlata in srebra. Vsled ukaza vis. c. kr. dež. vlade osnoval se jo odbor, da nabira jjrostovoljno oddano zlatnino in srebrnino. Ta odbor sestoji pod predsedstvom g. Adolf l'auserja iz naslednjih p. t. gospodov : Gitnn. i-avnatelj Franc Breznik, Makso "Bruner, inf. prošt dr. 8eb. Eltjert, Ivan Krajec in p. Gothard Podgoršek. Da je prostovoljna oddaja zlatih in srebrnih predmetov v korist okrepitve denarnega zaklada avstr. ogrske banke silne važnosti, je bilo po raznih časojnsih že dovolj pojasneno in priporočano. Tukajšnji krajevni odbor Vas tem potom le še najnljudneje vabi in prosi: Blagovolite poiskati v Vaših domaČih spominskih zbii'kah in škatljicah za lišp zlatnino in srebrnitio, ter jo darujte za tako velevažni patrijutiíni namen. Vse poklonjene stvari bo sprejemal ob uradnih urah g. Ivan Krajec v nradii mestne hranilnice, ter vse potrebno zabeležil in po-tj'dil. — Vse stvari, ktere se ne utrpi zastonj izročiti, se plačajo po nradno dognani vi'ednosti, in se pri izročitvi teh stvari daljne podrobnosti poizve pri mestni hranilnici. Dobro bi služil tetiin namenu tudi star in nov zlat dcnai', ktei'ega vi'wlnost bi se plačala na zahtevo v papirju. Nabiranje se bo vršilo do 15. decembra t. 1,
Odbor.
Prvi prispevek za spominski kamen.
Gospodi častniki tukajšnje garnizije so nabrali med seboj 1 ňO kron za okinčanje grobov v naših bolnišnicah itmrlih vojakov na vseh Svetnikov dan na novem iiokojiališču ter sveto izročili Rdečetnn Križu. Ker so pa okinčanje giobov že Častite dame saîiie priskrbele in je tudi mestna občina dokaj prispevala, je še ostalo denarja 113 kron. In to svoto je oddal Rdeč Križ v imenu velikodušnih gg. častnikov novomeškemu županstvu kot prvi prispevek za skupni spominski kamen na grobišče omenjenih umrlili junakov. Vzbudil Bog veliko novih posnemovalcev!
Iz ruskega ujetništva poroča z Omska železna droja 20. okt. 1915 Ivan Blažič, posestnik iz Mačkovca pj'i Novem mestu svoji Ženi; da je še znn'raj zdrav. Pravi, da je v eni vasi več Slovencev, katerih našteje imena: Kastelic Franc iz Rakov-
nika, JenifS Janez iz Stranske vasi, Riilev vojak iz Ždinje vasi, ki je bil ranjen. — Njegov bratranec Anton Blažič, posestnik tudi v MaČkovcu št. V2 biva jia pri nekom rudniškem dobavitelju. Arkada v Saratovski gubertnji. — Po naznanilu Alojza Umeka 1 5. Eisenbahnkomp. 2. Zug, Feldpost 56, doma s Podgrada, se o njegovem bratu Antonu Lir. ) 9, 11. Feldkomp. Feldpost 17, od sv, Jakoba dalje več ne ve, najbrž, da je v rusketii ujetništvu.
Bogoslovne študye za bogosiovce goriške, krške in poreške škotije se piično s 1. dccembrom v Zatičini na Dolenj.skem v samostanu ČČ. oo. Cistercijanov. Odpro se vsi kurzi razven [irvega, za katerega se je premalo kandidatov oglasilo.
Odpovedal se je stari župan Miliae! Strah na Mirni, Doi. zaradi bolezni. Pri novi volitvi 21. t. m. je dosedanji odbor izvolil za župana g. Antona Kastelic-a, trgovca na Mirni. Pravijo, da je zelo nerad prevzel županovo čast in oblast. A naj potrpi. Vojska je!
Utonil je 19, t. m. v Krki 16 letni Jožef Mavsar, hlapec v MaČkovcu, doma iz stopiške žiipnijc. Hotel se je prepeljati čez Krko. Toila ker ni bil dovolj vajen veslanja, zane-ila 'ga je voda na jez tamošnjega valínoga mlina. Tu je deroča reka preobrnila čolti iu fant je izginil pod vodo. Do danes še niso našli utopljenca.
Nesreče. Od hudega vola napaden je bil Martin ilrzelj, hlapec v Moravčah pri Sv. Križu, kteremu je vol z rogovi povzročil hude rane. Prepeljan je bit v kandijsko bolnico. — Jože Žabkar, hlapec v Št. Janžu. se je ponesi'cčil pri drvarenjtt. Enetiut njegovih sodelavcev je spodletela sekira in zadela Jožeta v desno nogo. Presekana mu je kita, katero so mu v Kandiji sešili.
Redna javna seja trgovske in o))it-niškc zbornico bo v pondeljek 29, nov. ob pol 4, uri iKipolndiie v dvorani mestnega magistrala v Ljubljani. Dnevni red obsega osem točk in pride na vrsto tudi zbornični proračun za leto 191 C.
„Glasbena Matica'' v Ljubljani bo izvajala dne 7. in S. decembra 1915 v dveh velikih koncertih v hol,elu Union Mozartov „Refiuiem" na cast padlim našim hrabrim junakom. Čisti dobiček je namenjen za invalide in oslepele vojake.
Vojaški konji na posodo. V krajih, ki so toliko oddaljeni, da sc dajo konji lahko v teku 48 ni' nazaj spraviti, se lahko dobe vojaški konji na posodo. To so konji deloma iz vojaških boînic, pa tudi konji od artilerije. Kdor Želi vojaške konje na posodo dobiti, nioi'a za nje prositi potom svojega Županstva. Za vso oskrbo konj mora izposojevalec seveda sam skrbeti.
skočil pri neki vožnji v Benetkah raz gondole v morje, ki ga jc požrlo za vedno. — Ženin Jurij pl. Gratz |)a je znorel in je končal svoje pretužno življenje v malem stolini v Gradacu v grozoviti za-pnščenosti, — Obe rodbini iz Mehovega in Gradaca, nekdaj tako sloveči na Kranjskem, sta kmalu izumili.
Neka ljudska pravljica pripoveduje, da se je potem vsako leto ob obletnici one usodepolne noči prikazoval harfar v poznih urah pri vodnjaka na grajskem dvorišču ter brenkal po hodniku proti kapeli, dokler je končno v iijt j izginil. — Zopet druga liripovedka pravi, da sc je videla vsako leto enkrat i)o noči razsvetljena kapelica, v kateri se je slišalo melanholično brenkanje na harfo. — Tretja govorica jo pa ta, da so videli itosebno Idedični ljudje ne samo ob obletnici, an.pak cló večkrat ob svitlih iiiesečiiili nočcli krasnega tnladcniča s harfo lioditi po mehovskem hribu; bil je pa v Črni halji in silno otožnega obraza. O tej prikazni se je trdilo, da je bil to oni deček, ki je nosil Knnibertu harfo in je bil tudi očividec njegovega nesi'ečnega konca, in
da je hodil igrat zaljubljenemu mrtvemu imru v znak hvaležnosti. — Po tistem strašnem činu je pribežal namreč fantiček v Novomesto ter povedal očetu Kunibertu, kar je ravnokar doživel na Meliovem. Oče Pavel Avnier je bil sicer pripravljen na podoben izid, ker je poznal pregloboki prepad med njegovim sinom in viteško zaročenko, a vendar je bil smrtno potrt. Končno se je udal svojemu progrenkemu neizogibnemu položaju. Obenem pa sprejme revnega dečka v svoje očetovsko varstvo. Ker je spoznal tudi njegov talent za godbo, ga je deloma izvežbal sam v glasbi, deloma ga dal izvežbati (h-ngod. Naučil se je tudi lepo igrati na harfo in zaraditega ga je
še starček posebno ljubil. —
*
Dandanes se seveda vseh teh prikazni ne more opaziti, vsaj ni več cerkvice in ne vodnjaka in tudi ne gi'adn, iti tako bodo tudi izginile iz ljudskega spomina vse različne pravljice in niične bajke o tem nekdanjem mogočnem gradu Mehovem.
Vojni pregled.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 23. novembra. — Veliki boji pri goriškem obmostju in ob i'obii Dobr-dobske visoke planote se nadaljujejo. Krvavo jc bilo odbitih več iiajiadov močnih sovražnih sil ini Podgoro. Naše čete so se tudi pri Pevmi in Oslaviji držale proti vsem naskokom. Na več krajih se boj tudi ponoči še ni končal.
Obstreljevanje mesta Gorice je v času od 18, do 21. novembra povzročilo zopet izdatne izgube življenj ljudi in znatno škodo: ubitih je 20 civilnih oseb, 30 ranjenih, 46 poslopij je popolnoma porušenih, 600 lahko poškodovani!!. Včeraj so Italijani zopet vrgli nekaj sto težkih bomb v mesto.
Na Dobrdobski visoki planoti se je posrečilo sovražniku, da je začasno našo bojno črto južnozahodno od gore Sv. Mihaela do zaliodnega roba Sv. Martina potisnil nazaj. Ponoćni napad ogrskih in koroških čet jc pa prvotno postojanko popolnoma zopet spravil v našo posest.
Več naskokov Italijanov vzhodno od S(;lc je trčilo na štajerski pešpolk grof Beck Št. 47, ki je trdno obdržal svoje postojanke dvakrat s streljanjem, tretjič pa v ročnem metežu,
Severno od goriškega obmosija so se ponovili običajni sunki sovražnika z navadnim neuspeliom.
Na Arsiero sta metala dva naša letalca bombe.
Zadnje čase sktišajo sjjlošno pristopna časnikarska poročila italijanskega vrhovnega vodstva veliko pripovedovati o uspehih, kar vzbuja pozornost. Z o/.irom na to bodi danes, pol leta i)o naiiovecli vojske našega uekdaiijega zaveznika, z vso jasnostjo pribito, da začetkom vojske izbrano brambno bojno črto povsod, ob SoČi zdaj že v Četrti bitki, zmagovito držimo. Od začetka bojev na jugozahodu se ni mogel soviažiiik niti približati tistim točkam, ki jih je upal doseči s prvim navalom. Pač ])a ga je veljata vojska na mrtvih in ranjencih že pol milijona mož.
Dunaj, 24. novembra. — Ob zgornji Drini je dan mirno minul. Pri Priboju so si priborile naše čete prehod na južni breg reke Lim.
Južnozahodno od Novega pazarja prodirajo C. in kr.tiojne sile proti črnogorski meji.
Po dolini lijar napredujoče avstro-ogrske čote so vrgle v ljutih bojih sovražnika iz njegovih postojank severno-vzhodno od Mitrovice in so vkorakale v navedeno mesto. Ujele so 7oO mož, med njimi 4 Častnike.
Tudi Pi'iština je iztrgana Srbom, Kek nemški oddelek je vdrl s severa v mesto, nek bolgarski oddelek je sledil z vzhoda.
Namestnik načelnika genorahiega štaba: pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 24, novembra. — Avstro-ogrske Čete so vzele Jlitrovico, nemške čete Prištino. Srbi so zahodno od Prištine vrženi čez Sitnico nazaj.
Vrhovno vojno vodstvo.
Dopisi.
Iz Novega mesta. — Tukajšni tretji red je priredil običajne letne duhovne vaje in ob enem vojno pobožnost. Vse je trpelo od četrtka 18. novembra do pondeljka zjutraj 12. novembra. Vsak dan so bili trije govori. Kot govornika je pred vsem omeniti preč. g. misijonarja j). Klemena. O njem gre po pravici v mestu in okolici glas, da je eden najboljših pridigarjev. Ne samo po vsebini so njegovi govori globoko zamišljeni, ampak tudi njegov lep, močan glas in prednašanje vsebine odlikujeta povsem g. jiropovednika. Vkljub slab(imii vremenu je bila vdeležba zelo dobra, posebno iz Novoga mesta in iz bližnje okolice. V spovedniri so pridno pomagali znani izborni spovednik jireČ. g.
Perpar, župnik v p. iz Dobrnič, goriški veleč, gosp, kancelar Zamparo, in goriški preč. g. župnik Piciulin. Obhajanih je bilo v t(di milostipidnih dneh okolu 2()00 vernikov. Novih udov jc vstopilo v tretji red 77. Kot naraščaj za tretji red pa je bilo sprejetih 18 dečkov in deklic od 11. do 14. leta. V nedeljo popoludne je bila sklepna pobožnost, katero je povišal že omenjeni veleč, gospod Zamparo z dvojno asistenco ter imel slovesne pete litanije in Te Deum.
Posebno lepa, popolnoma ])atrÍotična pobožnost pa je bila v pondeljek 22, nov. v korist dušam v vojski padlih hrabrih vojakov onih župnij, ki spadajo pod novomeško tretjerednisko okrožje. Ob polu (i. uri zjutraj je bil primeren govor o padlili vojakih in o naši dolžnosti do njiii, in nato slovesna črna peta sv. maša z libero. Popoludne ob 4. uri pa je tretji red razdelil med 1'anjene vojake v bolnici tukajšiie stare gimnazije precejšnih darov, ki so se v teh par dnevih zopet, nabrali in nakupili. Ob-darovanih je bilo 172 bolnih vojakov in še strežniki. Vsak je dobil kos potice, kruha, sadja, kozarec vina, cigaret in povrh še žepni robec. Darove je razdeljevalo nekaj tretjerednic, katerim so bili vojaki od srca hvaležni.
Konečno naj še omenimo prehvale-vredno delo usmiljenja FJizabetinega odseka tretjega reda, kateremu je blagi smoter, skrbeti za reveže, po krasnem vzoru kraljice sv. Elizabete. Le-ta je namreč obdaril ])ri tej priliki 17 novomeških otrok z gorko zimsko obleko, kar je pač pri sedanji draginji veliko sti'oSkov povzročilo. Za ta velikodušni čin dobrotljivosti bodo mladi revčki gotovo prisi'čiio hvaležni.
Sploh se pa mora javno pripoznati, da se tretji red zelo odlikuje osobito še v vojnem času s svojo darežljivostjo do vojakov in revežev. Neozij'aje se na različne posmehljivosti od strani tako imenovanih boljših pa se naj drži III. red te svoje vzvišene poti in zagotovljen mu je nadaljni najboljši uspeh!
Št. Peter. — 31. oktobra je priredil v tukajšnji ljudski šoli okrajni Šolski nadzornik, g. Janko Grad, roditeljski sestanek. Govoril je o vojski ter tretjem vojnem posojilu, Žalil)Og, da je bila to pot udeležba prav mala, dasi sicer nasi ljudje jirav radi pribite k rake vrste prireditvam. Vzrok temu je bila menda okolnost, da so se baš ta popoldan ljudje mudili na pokopališču, kjer so urejevali grobove svojih rajnih. Predavanje je bilo vrlo zanimivo. Gos])odu predavatelju v tolažbo naj povemo, da njegove besede niso bile zastonj. Precej tisočakov vojnega posojila se je podpisalo, ki tli se sicer ne bilo. — Jernej Mirtek iz Grčevja se je oglasil iz ruskega ujetništva. Deset mesecev ni bilo o njeni nobenega glasu. Domači so že obupavali, da bi ga še kedaj videli živega. Toda kako presenečenje, ko so pred nekaj dnevi dobili iz Lvova pismo, ki je bilo oddano meseca dec. lanskega leta. Dopisnica se je potikala nič manj nego deset mesecev po svetu. — Žalostnejšo novico je prejela BrnlČeva liiša v Kronovem. Domači sin Anton je padel menda že maja v budili bojih ol) Dnjestru. Kar je bil oče že prej izvedel iz zasebnih otivestil, o tem žalostnem dogodku so ga obvestili tudi pri sodišču. Bog liodi dolier jilačnik mlademu junaku! — Vino ima ceno, kakor menda že z le])a ne. Trška gora in Grčevjesta ga že precej oddala. Oudno se morda sli.ii, pa je veinlar res: tudi po kronci ga plačajo. Po 110 vinarjev se pa prav lahko odd.V,
Stopiče. — 1'okopali smo 17. nov. It) 15 letnega starčka Antona Kebai', goriškega begunca občine: Št, Flnrijan, Tekom 4 dni sta 'meseca seplembra umrla otroka: Jožef in Evgenija Komic, pristojna v isto občino. Vsi trije jiočivajo na iio-kopališču v StopiČah, daleč sicer od domaČega kraja, vendar v slovenski zemlji. — II krati pa so naši zvonovi milo peli svojo
mrtvaško pesem Alojziju Bniljec iz ugledne niliiiai'jeve hiše v ITi'iisici številk-a 19. Pokojnik je bil desetnik, odlikovan s sreljriio iirabnostno svetinjo prve vrste in v boju za domovino jiadel junaške smrti na do-berdobski planoti dne 6. novembra ob 0. ui-i zvečer ravno ob času, ko se je njegova stotnija po zmagovitem boju imela vj'iiiti lui oddib. Zadet oii sovražile kroglje v trebub, je l)il od svojih tovarišev prenesen na žnpuo jiokopališče v lires to v ici in rojak Aloj/.ij Šafar položil je svež venec na njegov grob. liruljec je bil že v Galiciji težko ranjefi, prestreljen skozi hrbet in iz stegiija so mu izrezali sovražno ki'ogljo. — Še le crez 4 mesece smo zvedeli tudi Jožefa IMože, da je na sv. Vida dan 13. junija utiirl na ptdju slave ob Dnjostru in čaka vstajenja v Tluinaszu. Može je lansko leto 1'avno o tem Času tri dni z velikim veseljem po iiašiii goricah nabiral vino za ranjene vojake, satu pa ni mogel užiti nobene hladilne pijače, kď je bil zadet v glavo. Tudi ta dva junaka počivata v slovanski zemlji, — Dal Bog vsem večni mir in pokoj !
Belokranjski - vestnik. -
Iz Radovice. — Padel je na laškem bojišču v trebuh zadet 20 letni Anton Rus, sin uglednega posestnika in kraju. šol. nadzornika Janeza Rus z Boldraža št. 8, Bil je dober, vseskozi pošten mladenič. Pokopan je v vasi Klane. — Ravnokar je do.šlo tudi sporočilo, da je že 25. jainiai'ja 1.1. v Gorlicali v Galiciji umil vojak, Janez Savor iz Ra(]ovice Št. 39, ali vsled rait ali druge bolezni, se ni znano. — Vseh skii]) je padlo dozdaj, kolikor znano, že 8 samih krepkih mladcničev z naše male občine. Nahaja pa sc jih na bojiŠčili še do 70 mož in mladcničev, izmed katerih jc večina bolj ali manj ranjeniii.
Na dopust je prišel črnovojnik Martin Gosenca, posestnik na Radovici št. 69. àe po letu je bil ranjen v desno ramo, vsled česar mu je desnica oti-pnela, a se mu že boljša in upati je, dase dodobra pozdravi. — Ranjen in potem ujet je bil tudi Jurij Matekovič, posestnik z Radovice št, 36. Kje sc; sedaj nahaja ni znano. — Na U) dneven dopust je prišel še oktobra vojak Dalvo Popovic z Krašnjega vrha št. 24. Bil je ves čas v Přemyslu, tam tudi od ročne granate ranjen na glavi, rokah in lirbtu. Bil je nekaj časa ruski ujetnik, ko jia so Rusi morali trdnjavo zapustiti, odpeljali so druge ujetnike seboj, a njega so pustili ker je bil preslab za prevažanje. Pri neki priliki je bil na čudežen način obvarovan gotove sinrli. Ko-je ležal na tleh in so ki'oglje švigale, veli nju notranji glas naj si dene prsti pred glavo. V trenutku, ko to stori prileti kroglja v prst ter v njej obtiči sicer bi ga bila zadela naravnost v glavo. Za varstvo sc zahvaljuje Materi Božji, ki se jej je vsak dan priporočal.
Med ruskimi ujetniki se nahaja tudi posestnik Janez Iltniiljan z Boldraža št, 1, ki se pa že dolgo ni nič oglasil. — Od Alojzija Bajttka z Radovice št. TTj pa ni bilo že od avgusta 1914 nobenega glasu. Kar nič več jiisino dvomili, da je nn-tev, kar pride te dni dopisnica, v kateil v nemškem jeziku naznanja očetu, da so ga pahnili v Irkutsk v Sibiriji, kjer se nahaja se živ in zdrav. Kako se mu godi jc |)osne(.i odtod, kci- prosi očeta, da bi mu brzojavno ])oslal 40 K'. — Tam nekje biva tudi Janez Režek iz KraSnjega vrha št. 11 tudi že leto dni. — Groinenje topov z laškega bojišča čujemo tudi mi dan na dan.
Valentinu Skušku v spomin.
Poznal sem Tc, dragi Tine, morda bolj, kot kedo fh'ugi. Bil si možak na svojem mestu do zadnjega. Kedo bi si mislil, da se po enem letu nc bova več videla, da
se bova ločila za vedno! Ko sva 2G. oktobra prejšnjega leta prišla k vojakom, si bil navdušen, bil si vesel, kakor malokdo izmed nas. Kakoi- si bil pri vsakem delu, tako si bil ttuli v verskem oziru do zadtijega neomajen ; bil si torej neiistrašon, goreč vojŠČak cesai'jev in Jiristusov.
Naredila sva enoletniško vojaško šolo skupaj. Kako vestcji, kako vnet si bil pri opravljanju vojaških dolžnosti! No, dobil si zato tudi prvo spričevalo iz takratne enoletne Šole izmed fantov 17. pešpolka.
In prišla sva iz te šole h polku, h kadru v Ljubljano; kar vlekla, gnala Te je, dragi Tine, neka nevidna jnoč proč iz Ljubljane, v boj, ki si ga nisi predstavljal tako grozovitega. In v I'esnici si Šel, ne-pozaidjivi mi Tine, veliki Jeperžan, en mesec preje na bojišče, da si malo veČ gorjil in britkosti poskusil i)rcd smrtjo. Kavno pred „abmarŠom" XI. bataljona se pridruži Tvoji četi še en mož, ki se je prostovoljno javil iz enoletne šole k „marš-kompaniji", eden izmed Tvojib največjih prijateljev — Nace Orešek, kar je bilo Tebi silno po godu.
Toda ni minilo 20 dni, ko si mi poročal o britki usodi Oreška, Bil je zadet v glavo, in jjioiiiri so ga pokopali tam gori ob Dnjestru. Nisi ga videl, ko je izdihnil, nisi mu podal roke za na ])ot v srečno večnost, bilo je nemogoče v silnem ognju in pri vednein prodiranju. Ti si drvel dalje, dalje za uniikajoCiin se sovražnikom. Nisi mislil, (ia tinli Tebi ))rcti situ't, da Te hoče požreti ztiiaj. Ti si šel dalje, dokler nisi prišel do cilja.
Kmalu nato sem prišel jaz tja gori. Dobil sem Te v neki j'azti'gani, vblatni gališki vasi ravno, ko se je celi pešjiolk odpravljal na pot proti jugu. Podal si, dragi Tine, roko in si mi rekel: „Veš kaj, -lože, jaz sem že sit življenja. Kar sem jaz prejšnji teden doživel, je tako žalostno in tako tie-popisljivo, da Ti ne morem povedati." Nič več mi nisi pravil, ker smo morali od-marširati. Bila sva ob vsakem počitku skupaj, a nikdar mi nisi pravil o takratnih dogodkih kaj več. Zvedel sem samo to, da si taki'at vjel Čez 100 Rusov, za kar si bil odlikovan s hi'abrostno svetinjo prvega razreda in postal si praporščak (Fiihiirich).
No in potem sva bila skupaj cela dva meseca. Posebnega veselja nisem več videl na Tvojem obrazu, bil si resen in spremljal Te jc neki humor, kadar sva govorila. Pač Ti je pa zaigi'alo srce od veselja takrat, ko si pi'išel z bratom Matijem v Horodcnki skoi'aj ])o enetn letu skupaj. A to svidenje ni trajalo dolgo; pustil si ga, in nisi mislil, da si mu podal roko zadnjič na svetu.
Pi'iČeli so se septenibei'skl dnevi, tisti dnevi, ki jih Jie botn pozabil v zgodovini svojega življenja. — Splošno mnenje je nastalo, da bi bilo dobro pognati sovražnika nialo nazaj. Kar smo mislili na tiho in sanjali, se je tudi vresničilo s prvim septembrom. Odkorakali smo v Zaleszyki, odkoder bi bilo iiripravno prijeti sovi'aga. Zopet si prišel, dragi Valentin, k ineni, nie potrjeval v stanovitnosti in korajži tei' si i'ckel : „Jože, danes bomo, kakor pi'avijo, zopet nagnali moskale,' kozake in svinjske čerkeze, kaj ne? Vso srečo Ti Želim! Jaz za svojo osebo vem samo to, da mi tukaj nekaj ne bo prav šlo. Najbrže bom i'anjen v levo ramo, kakor sem sanjal, ali bom pa zadet naravnost v srce."
Kmalu nato smo odkoiakali di'ug za drugim pj'oti sovi'ažnikii, a smo se vrnili zopet nazaj zaradi sti'ategiČnih ozirov in začeli smo ofenzivo drugo jutro ob Štirih. Tisti večer si prišel k nuini zoimt, Icer si imel „Regiiiientsin.spekl.ion" zaradi morebitnega alarma in sva skupaj zaspala v kosami na golih tleh. Nisi veliko govoril, zaspal si od utrujenosti in ob 2. uri zjutraj si se Že dvignil, podal si mi roko, a nisva mislila, da je bilo to zadnjikrat. Zgiinl si v megieni jutranji noči in nisem Te videl več.
Oni dan smo torej in-ičakovali boja, a stvar se je čisto drugače obrnila. Rusi
živino, sc opozar pri^tisuje raznim
so se umaknili in drvili smo za njimi, kakor viliar pi'ed točo. Ponoči enkrat pridemo do sovražnih pozicij iti drugi dan popoldne, tretjega se ndai'imo pa že pi'av po moško. V neki zanikerni gališki koruzi me zadene japonski šrapnel in zapustil sens bojno poljano.
Blizu jc bila že smrtmi kosa, Tine, a in me še zadela. Tesno je bilo Tebi tisti po[)oldan, posebno ker si imel celo kompanijo pod svojo oblastjo. Ali drtigo jutro je soliiee izkazalo krvave žarke le trenotno; kajti.zakril jih je dim .sovražnih in naših topov. Tu sc Ti je, nepozabljivi prijatelj, iztekla Tvoja ura. Nisem bil zraven, nisem Te videl v groznih mukah, a sapa mi je zastala, ko sem to zvedel.
ypavaj, dragi in vrli Tine, tam goii ob Sercthu, v vasi Micszkow in Tvoj duh naj Čuje, da sovražnik Tvojega groba ne poiiodi! Ti bodi nam in bodočim vzgletl, ki govoriš:
„Unn-eti, bratje težko ni, pustiti nade, to boli."
Jos. Marjetic.
Novi viri prehrane živine.
v streni^onju, odin-eti nove vire prebrane a na važtiost, katero se lahko isajcîi! ((iitíve.^nitii iiiahovora), ki raste po naših deželah; v prvi vrsti njij bo omoiijcn islandski ninh (Lidien islandicus) in jelcnovec (Renntierflechlc), Cladonia raii^M-ferina). Islandski mah raste in sicer dostikrat v znatnih množinah v svetlih jchiatih j^'ozdovih in med vresjem na gorah, kakor tudi v nî-žavfih. Po redilni vrednosti sc dva dela zitile-tcga lišaja lahko ]>rîiiierjata z enim delom pšenično moke. Če se lišaju odvzame firenkoha, je pred vsem — kakor dru(,^e rastlinsko snovi, ki vsebujejo škrob — dober za člove.ško lirano; uporablja se pa lahko tudi kot krma za živino. Za živinsko krmo imamo na razpolago pred vsem jelcnovec, ki je za človcSko hrano maitj rahen; doher pa je kot krma za avingo kakor tudi za govedo. Dobi se pri nas v še večjih množinah kot islandski raab. Jelenovec raste po gorah in v riiviiini in aiccr rofino tam, kjer rasto borovci, zlasti takozvani pritlikavi bori akujiaj z vresjem in mnhom. Svež in vlažen jelenovec vsebuje prihli/no 7D7u vode, več kot 'J0% dušika prostih ekstraktivfiih snovij, 1-1% du,šikovih ckstraktivnih snovij, 0 6% masti, manj kot	lesnih vlakenc in je
tedaj, kar se tiče vs.cbino ojilikovcga hidrata, zelo podoben krompirju. V severnih deželah 80 uporabna kot rcdilna krma ne le za severnega jelena, ampak tndi za svinje in govedo. 1 stot posušenega jolenovca se smatra enakovrednim trem stotom krompirja. Svinjo žro tudi svež surov liš;ij, ce jc polit s sirotko ali posnetim mlekom; .še bolj jim pa prija osnažen, posušen in nn debelo zmlet liSaj, ki je skiihan s sirotko ali posnetim mlekom. Vedno pa je trplju začeti z malimi količinami, ki naj so počasi zvišajo. Krmi se mora vedno primešati del kuhanega krompirja, Liši|j, ki je očiščen od mahu in listja, so lahko posuši na solnca aii na sušilnicah; posušen li,šaj sc potem lahko zmano z rokami. Ker je lišaj mogoče nabirati v vsakem letnem času na kopnih mestih tudi JO zimi in ob vsakem vremenu, ker posušen išaj ne izplesne iu ga tudi mrčes ne kvari, da\je, ker je raz.širjen v velikih množinah in ga je mogoče poceni in na priprosti način nabirati in uporabljati, se njegovu uporaba za krmo priporoča zlasti kot (Ichio nadomestilo za krompir.
Loterijske številke. Trst, 17. novembra 62 13 20 60 55
Izjava,
Podpisana Marija Potisek jírekličem ža-pive besede, katere sem govorila zoper župana iz Toplic, Ivana L'czdirc. dani županstva, da bi se toliko pod roko delalo, kot pri topliškem, izjavim, da je ta žalitev zlagana; zato sc mu zahvaljujem, da je od tožbe odstopil.
94	Marija Potisek.
izjava.
Podpisaai obžalujem žaljive besede, izrečeno Antonu Jliklaučič, ter se mu za-hvaljujcii], da je od tožbe odstopil.
»3	,1. Ilrovat.
Večjo množino
domaČe sliuovhe
na drobno in debelo, kakor tudi drožno žganje, grenki, rum, oddaja Janko Karlováek, Šmarjeta (Dolenjsko). Dobi se tudi na drobno iu naroča v trgovini v Kudolfovem b. št. 236, Ljubljanska cesta.	80-3-3
85-3-3
zdravega in iz poštene hiše sprejme v trgovino z jtieŠaninj bUtgotii
Friderik Skušek v Metliki.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki (lostane ua.š naročnik. — Brezplačna pojasnila po.šÍlja: Srećkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Nekdaj v Jakčevi, zdaj Puntigamski hiši, se odda s 1. decembrom
LEPO STANOVANJE
obstoječo iz štirih sob, kuhinje, shi'ambe in pritiklin. — Pojasnila daje Fr. Perko, Kandija št. 23.	91-2-2
banke Slavlje
Zastopniška pisarna
prenesla se jc z Velikega trga v Novem mestu
V Kandijo hiš. št. 23
(gostilna .los, VVindisclierja), kjer ima gospod Fran Perko gostilno, v kateri se dobiva dobro jod in pijača pri točni postreiid. Tam se dobijo tudi sobe za prenočišče. — S!>rejmejo se tudi gospodje na hrano.	90-2-2
Hllodo, zdravo delile
iz bližnje okolice in poštene hiše, se tak o j sprejme v lahko službo. Natančneje pri Lovro Puš v Novem mestu.
Hiša na prodaj !
Hiša v Novem mestu, I Jolga ulica št. 18, se iz proste roke proda. — l'o malem odplačilu hi se zanioglo tudi na Čisto majhne obroke plačevati. — Več se izve «K v Mestni hranilnici v Novem mestu.
Popolnoma varno naložen denar.
Zii Kiiiidijo in okolico, rojç. /mir. / iieom./avezo = V luKtneni domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je igen ud ali no, ter obrestuje po
O
1-0-34
ns leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
12417773