LISTEK. Naše kmetijstvo in nova Agrarna banka. Ker je izdalo prosvetno ministrstvo od* lok, zaradi katerega bo moralo učiteljstvo predavati ljudstvu o novi Agrarni banki, pri= našamo nekaj podatkov, ki smo jih povzeli iz dnevnika »Vreme« z dne 25. maja 1929. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenccv je kakor v celoti, tako tudi s stališča poedi« nih posameznih pokrajin v pretežni večini poljedelska država. V najtesnejši zvezi s tem stoji na prvem mestu njena relativno zelo slaba gostota prebivalstva. Po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 znaša štcvilo vsega prcbivalstva v državi 12,017.323, kar bi znašalo v primeri s površino države povpreč* no 48'3 prebivalcev na km2. Od tega časa sc je stanje prebivalstva spremenilo. V začetku leta 1929., torej 8 let po izvršenem ljudskcm štetju, je narastlo število prebivalstva na 13,244.000 ali povprečno 53'3 prebivalcev na km2. Razdclitev tega prebivalstva na posa* mezne pokrajine nam daje gledc gostote pre= bivalstva povsem različno sliko. Tako ima največjo gostoto prebivalstva Vojvodina s 70-1 prebivalcev na km2 leta 1921. proti 74-1 v letu 1929. Za tem Slovenija s Prekmurjem s 65-2 1. 1921. proti 71-3 v letu 1929., na to Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem z 62-5 1. 1921. proti 67-1 v let^ 1929. V Scverni Srbiji je bilo lcta 1921. povprečno 532 prebivalccv, a leta 1929. pa 61*5, v Dalmaciji 1. 1921. le 48-8, a leta 1929. že 53-7, v Bosni 1921. leta 36-9 proti 417 v 1. 1929., v Južni Srbiji lcta 1921. 323 proti 35"6 v 1. 1929. in v Crni gori 1921. 1. 207 proti 23"2 v 1. 1929. prebivalcev na km2. V začetku leta 1929. znaša torej število našega prebivalstva približno 13,300.000, ker pa smo vsled emigracije izgubili 64.000 pre= bivalcev, znaša torej sedanje število prebi^ valcev v naši državi 13,244.000. Zaradi pri* merjanja naj navedemo podatke o posamez* nih evropskih državah. Povprečna gostota prebivalstva znaša v Franciji 74*4 prebival^ cev na km2. Na Poljskem znaša povprečna gostota 777, na Čehoslovaškem 102*5, v Ita* liji 131-6, v Nemčiji 1335, na Angleškem (brez južne Irske: 1864, v Belgiji pa 260. Ako razdelimo našo državo na podlagi podatkov ljudskega štetja iz leta 1921. z ozi* rom na prebivalstvo, ali točneje na gospo« darstvo in obrt, dobimo naslednje procentu= alno razmerje med posameznimi pokrajinami. Od celotnega števila družinskih pogla= varjev (2,292.855), je bilo zaposlenih pri pro« izvajanju sirovin 75-94%, med tem ko je bilo v industriji in obrtu zaposlenih le 9"82% (t. j. 225.104). V trgovini, bančni stroki in pro* metni službi 5"12% (117.088). V javni službi (kamor spada tudi vojna služba) in svobods nih profesijah 3"95% (t. j. 90.646 družinskih poglavarjev), a pri ostalih poklicih, kamor spadajo tudi upokojenci in rentniki 5'17%. Proizvajanje sirovin obsega poleg poljedel^ stva, živinoreje in gozdarstva tudi rudarstvo in ribolov, vendar se z zadnjim peča le kakih 50.000 družinskih poglavarjev. Procent drus žinskih poglavarjev, ki se pečajo s poljedcl« stvom, živinorejo in gozdarstvom znaša torei 73-76%. Če pa vzamemo v obzir, da je v zadnjih osmih lctih naraslo prebivalstvo v naši državi za 1,291.000 in, da beležijo največji porast mesta, pridemo do zaključka, da se je gornji proccnt onih, ki se bavijo s poljedelstvom in živnorejo zmanjšal na 72% vsega prebival= stva naše države. Nastane vprašanje kako živi naš kmet? Ako vzamemo cene iz leta 1926., ko se je di= nar že stabiliziral na višini, ki jo je dosegel v 1. 1925., to je na 9-12 odstotka predvojne vrednosti (t. j. 9*12 švicarskega santirpa za 1 dinar) in na tej višini se nahaja še danes. Naši nacionalni dohodki se razdelijo sle= deče (v milijonih): 1. Poljedelstvo 18.638'9. — 2. Žjvinoreja 12.240-3. — 3. Gozdarstvo 3.9356. — 4. Ribo^ lov 83-5. — 5. Rudarstvo 9000. Ves dohodek proizvoda sirovin zanša to rej 36.498-3. 6. Domače predelovanje, tvorniška indu« strija in stavbarstvo 19.229-2. — Trgovina, banke in promet 13.880"6. — Službe, svobod= ne profesije, dohodki hišnih lastnikov itd. donašajo 10.193-8. — Skupni nacionalni do= hodki znašajo 80.101-9. V primeri s temi podatki lahko sestavi« mo sledečo tabelo procentualne razdelitve nacionalnega dohodka: 1. Poljedelstvo, živi« noreja in gozdarstvo 44'33%. — 2. Ribolov in rudarstvo 1'22%. — 3. Predelovanje suros vin in stavbarstvo 24'00%. — 4. Trgovina banke in promet 17"21 %. — 5. Službl itd. 13-24%. Ako primerjamo procent zaposlenih v posameznih panogah s procentom dohudkov pridemo do naslednjih zaključkov. Pri pros izvajanju surovin je zaposlenih približno 74% prebivalstva, a od splošnc vsote nacionalnih dohodkov odpade na to panogo samo 44'33%. Pri predelovanju surovin in stavbarstvu ter industriji je zaposlenih le 10% prcbivalcev, a oddohodkov odpade na to panogo 24%. Pri trgovini in bankarstvu zaposlenih 5'12%, dohodek 17\21%. — Javne službe, svobodne profcsije itd. zaposlenih (3"95 + 517) 9*12%, dohodkov 13-24%. V primeri z gornjim dobiva najmanjši procent od nacionalnega dohodka oni del na* šcga prebivalstva, ki se peča s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, brez predelovanja vseh teh panog. Kljub temu pa je površina obdelane zemlje narasla od leta 1920. od 10,125.188 ha na 11,475.185 ha v 1. 1927. Ako primerjamo našo žetev pšenice z žetvijo po drugih državah dobimo a) za leto 1925. in b) za 1. 1926. naslednje številke, ki povedo koliko metrskih 'stotov pšenice so pridelali v posameznih državah na 1 ha: V Nemčiji a) 20'7, b) 16-2, v Avstriji a) 14-8 b) 12-7, v Belgiji a) 267, b) 24'3, na Danskem a) 33-1, b) 23-4, na Madžarskem a) 137, b) 13-6, v Franciji a) 16-0, b) 12"0, v Italiji a) 139, b) 12-2, na Poljskem a) 14"4, b) 11-6, v Čehoslovaški a) 17-8, b) 149, v Jugoslaviji a) 12-4, b) 11-6, v Sovjetski Rusiji a) 8-0, b) 7-9. Dri:gačno sliko nudi želev koruze za isti dve leti: v Avstriji a) 19'4, b) 15-8, v Franciji a) 14-7, b) 9-4, na Madžarskem a) 20-8, b) 183, v Italiji a) 180, b) 19-7, na Poljskem a) 113, b) 13-4, v Čehoslovaški a) 196, b) 169, v Ju» goslaviji a) 18\3, b) 171, v Sovjetski Rusiji a) 14-6, b) 13-0. Važno je, da se v vseh teh državah javlja težnja za povečanjem površine zemljišča na menjenega industrijskim rastlinam. Isti po« jav se je opazil tudi pri nas, ker je površina zemljišča namenjenega industrijskim rastli* nam narastla od 80.172 ha v letu 1920 na 145.469 ha v I. 1928., a pri teh rastlinah je naša žetev mnogo zaostala za žetvijo v dru* gih državah, kot je razvidno iz naslednjih po= datkov za sladkorno peso a) 1. 1925., b) v 1. 1926. je odpadlo na 1 ha meterskih stotov sladkorne pese: v Nemčiji a) 256'2, b) 260-5 v Avstriji a) 244-1, b) 232"9, v Belgiji a) 300-4, b) 262-8, na Danskem a) 320"9, b) 330-2, v Franciji a) 247-2, b) 213-2, na Madžarskem a) 231-8, b) 228-2, v Italiji a) 276-2, b) 288-2, na Poljskem a) 214'3, b) 201-3, v Čehoslovaški a) 295-2, b) 243-1, v Jugoslaviji a) 154"2, b) 170-2, v Sovjetski Rusiji a) 158-5 b) 1179. Za prehod na boljše gospodarstvo ne manjka našemu kmctu samo boljša strokov* na izobrazba, marveč potrebuje tudi zadost* nega števila živine in zadostno množino umetnega gnojila. V mnogih slučajih nima niti primernega poljskega orodja in dobro selekcioniranega semena itd. Nazadnje, in to je morda z ozirom na gori navedene vzroke morda najvažncjše: našemu kmetu primanj= kuje cenega in primerno urejenega kredita. Pred prehodom na kredit pa je potrebno pregledati stanje naše živinoreje, ki bi v mar^ sičem lahko igrala zelo važno vlogo pri pove* #čanju rentabilitete kmetskega gospodarstva in bi istočasno služila kot nekaka zavaroval* nica za slučaj nerodovitnih let. Naša živinoreja, dasi se v povojni dobi vsako leto povtčirii številčno dviga, še danes ni dosegla predvojnega stanja. Konj je bilo v naši državi 1. 1914. — 1,550.776, a leta 1927. šele 1,120.310, goveje živine leta 1914. — 6.276.855, a 1. 1927. — 3,729.343, prašičev leta 1914. _ 5,233.950, 1. 1927. — 2,769.848, ovac 1. 1914. — 11,570.260, 1. 1927: pa 7,735.915, koz 1. 1914. — 2,445.370, I. 1927. pa 1,738.958. Število konj je po vojni stalno naraščalo, med tem, ko je število goveje živine padalo do 1. 1926. a se je 1. 1927. zopet dvignilo. Ta pojav jc posledica pomanjkanja krme vsled suše in pa nemožnosti ccne nabave živine na kredit. Ravno tako je padalo število prašičev, ki se je dvignilo šele leta 1926. Število ovac in koz je po vojni stalno naraščalo. Tudi v živinoreji se vidi številni porast, a tudi tu ni kvalitcta na zadostni višini. Gozdarstvo tu ne pride toliko v poštev, ker se s tem bavijo večinoma le veleposest* niki gozdov ali zakupniki državnih gozdov, ki razpolagajo z velikim kapitalom. Od 3935*6 milijonov, dohodkov gozdarstva je bilo izpla* čano gozdnim dclavcem le 1375*1, a ostanek odpade na transport in predelavo. Razumljivo je, da je pri tako slabi inten= zivnosti našega kmetijstva, tudi nacionalni dohodek te panoge našega gospodarstva, ostal zelo majhen. Zato so se v posameznih pokrajinah naše države, kjer je naseljenost najgostejša, posebno v Sloveniji, Vojvodini in Hrvatski že začeli pojavljati simptomi ne= kake agrarne prenaseljenosti, ker se ravno iz teh krajev, poleg Dalmacije, izseli največ pre« bivalcev v Ameriko. Od leta 1928.—1929. se je izselilo iz naše države 136.000. ljudi, a vrni= lo se jih je 70.000, tako da je približno 65.000 ljudi izgubljehih za našo državo. V zadnjih dveh letih se je izselilo 16.000 ljudi. S tem izgublja procent gostote naseljenosti, ki je že itak majhen. Ljudstvo se izseli le, ker se na domači zemlji ne more preživljati. Naš kmet je bil posebno v področjih agrarne prenaseljenosti željan zemlje in je v prvih povojnih letih posebno pa med inflacijo (do 1923.) dajal za zemljo nele svoje prihranke, marveč se je tudi zadolževal, da je mogel nakupiti zemljo. Pri tem pa je jemal p.osojilo večkrat pod zelo nepovoljnimi pogoji in z oderuškimi obrestmi. Ko se je začel vsled deflacijske politike dinar popravijati in so začele cene blagu in tudi^noljskim pridelkom padati — in to zeio naglo od druge polovice 1. 1925. — je prišel zadolženi kmet v zelo mučen položaj. S pa« danjem cen pridelkom so padale tudi cene vsem življenskim potrebščinam, le dolg je ostal isti, oziroma se je celo večal, ker ga je bilo treba odplačevati z istimi obrestmi, a z težje prisluženim denarjem. Vsled tega mo= rajo obstojati glavni ukrepi pravilne finančne politike pri dcflacijskem procesu v težnji, da se za vsako ceno doseže čim prej in čim ob* čutnejše znižanje obrestne mere. To v glav« nem želi problem takozvanega »razdolževa* nja kmeta«. Potrebno je to tudi, da se prepreči izse* Ijevanje kmetskega življa. ki bo pri razvitku našega gospodarstva domovini zelo potreben. A tudi za one kmcte, ki so se med inflacijo zadolžili, je to potrebno, ker so postali insol^ ventni radi povečanja vrednosti dinarja. Zni= žanje obrestne mere pa je končno tudi pred« pogoj vsakega dviga našega gospodarstva. Vse to pa ustvarja imperativno nalogo zagotoviti pogoje saniranja naših kreditnih razmer in radi tega je bilo treba v prvi vrsti ustanoviti denarni zavod za kmetske kredite z zadostnim kapitalom, a istočasno tudi do* volj gibčen, da bi mogel izvršiti stavljeno mu nalogo. Kmetu so potrebni krediti za daljšo dobo za nakup zemlje ali za povrnitev poso= jil z oderuškimi obrestmi —- potrebni pa so mu tudi krediti za krajši čas za nabavo bolj* šega semena, ali za začasno spravljanje pridelkov, do momenta primernega za prodajo in za razne življenske potrebe. Ko se govori o malih posestnikih, se začne misliti na kredit pri kreditnih ustanovah in zadružnih zvezah, ker so te ustanbve kmetu najbližje in najbo« lje poznajo vse njcgove potrebe. A naše za* družne ustanove se nahajajo v takih razme^ rah, da te naloge nikakor ne bi mogle rešiti, če bi bile prepuščene same sebi. Temu stanju ni mogla v zadostni meri pomagati niti ustanovitev Direkcije za kmet= ski kredit in to radi nezadostnih sredstev, ki ie z njimi razpolagala in pa zaradi zelo po= časnega ustanavljanja oblastnih žadrug, ki bi morale dajati navodila in voditi kontrolo nad krajevnimi zadrugami, ki so.bile ustanovljene na podlagi istega zakona. Treba je bilo dobiti izhod iz te zamotane situacije. To nalogo pa rcšuje zakon o Privi* legirani Agrarni Ijanki. Naloga te banke je, da s povoljnim kreditom pomaga kmetovals cem, tla se r.cre povzdigniti kmetijstvo. Vcu !eg tega pa ima nalogo olajšati razvoj kmet= skim zadrugam. Za našo po pretežni večini kmetijsko dr= žavo je to zelo potrebno, kar je razvidno že iz prej navedenih podatkov. Privilegirana Agrarna banka bo nudila kmetu ceni krcdit. da se bo mogel rešiti dolgov z oderuškinni obrestmi. Ona ga bo tudi finansirala pod ugodnimi pogoji, da bo mogel povečati, iz= boljšati in dobro prodati svojc pridelke. Za= radi tega bo dajala banka kredite za krajšo dobo do enega leta na zalogo poljskih pridel' kov in pa kredite za daljši čas na hipoteko. kakor tudi kredite za zidanje novih gospodar* skih poslopij ali za izvedbo melioracije. Poscbne koristi bo imel od te banke naš kmet, in sicer preko že obstoječih in novih kreditnih zadrug in zadružnih zvez, ker jim bo Agrarna banka povečala obratna sredstva in olajšala pridobivanje novih kreditov. Po zakonu se je osnovala Agrarna banka kot privilegirana delniška družba s kapitalom, ki ga je delno vplačala država (140 milijonov). Znaten del je vplačala Državna hipotekarna banka. Narodna banka in Poštna hranilnica. Med drugimi delničarji so v prvi vrsti kmetske zadruge in njih zveze, oblasti, občine in privatni denarni zavodi in nazadnje tudi po= samezniki. Začetni kapital 300 milijonov je. bil raz= deljen na 600.000 delnic po 500 Din. Ta kapi^ tal se pa mora takoj po konstituiranju pove= čati na podlagi sklepa delničarjev. Zakon predvideva povečanje kapitala do 1 milijarde dinarjev. Država bo po strokovnjakih nadzirala banko in vse zadruge, ki se poslužujejo nje^ nega kredita, a poleg tega prevzame tudi jamstvo nad vsemi vlogami, ki jih ta banka prevzame, kakor tudi jamstvo za redno iz= plačevanje vsch obvcznic, ki jih sme banka izdajati zaradi vzdrževanja kreditov za dalj= šo dobo. Razen tega predvideva zakon iz= recno odredbo, da se mora iz čistega dobič* ka izplačati dividenda na vse delnice, ki se ne nahajajo v posesti države in razredne lo* terije. Delnice te bankc so proste vseh držav* nih in tudi samoupravnih taks in davkov. Uporabljati se jih more kot kavcijo in ve= Ijajo kot državni vrednostni papirji in slu= žijo kot podlaga za lombardni kredit pri Na* rodni banki in Poštni hranilnici. Z ustanovitvijo Agrane banke je postav* ljen močan temelj za izboljšanje našega kmetijstva, ki je podlaga našega celokupne* Ci\ narodnega blagostanja. V. M. Monopol vseh učnih knjig v državi. Poseben zakon o nčnlh knjigali. — Razplsi za najboljSe knjlge. — Odobritev po komisijah. — Ustanoviter državnih zalog Solskih knjig. Nj. Vel. kralj je n,a predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o učbenikih za ljud* ske, meščanske šole ter učiteljišča in srednje šole. Zakon določa sledeče: § 1. Vse učbenike, pomožne knjige in učna sredstva za ljudske, meščanske in sred* nje šole izdaja država. § 2. Prosvetni minister odloča po zasli* šanju glavnega prosvetnega sveta, kateri učbeniki, pomožne knjige in učna sredstva so potrebni za posamezne tipe šol ter za predmete gotovega razreda, in predpisuje redno vsaka štiri leta konkurz za izdajo najboljših učnih knjig. § 3. Konkurz se objavi najmanj leto dni, preden poteče rok za predajo rokopisa. Pri objavi konkurza se morajo točno navesti za= hteve glede dotičnega učbenika, oziroma knji* ge, kakor obseg učne knjige, ki odgovarja učnemu načrtu za dotično šolo, izbor gradiva na podlagi učnega programa in učna metoda. § 4. Preden se objavi prvi konkurz, mora prosvetni minister predpisati točen izenačen učni načrt, v kolikor za posamezne šole in razrede ne obstoja. Isto tako bo prosvetni minister po možnosti predpisal za vse vrste' predmetov za ljudske in srednje šole posa* mezne učne predmetc ter delal na to, da sc izenači izrazoslovje, ki bo veljalo za vso kraljevino. § 5. Učne knjige, pomožne knjige in učna sredstva, ki se vpošljejo na podlagi konkui*= za, morajo biti na stroj pisana ter se morajo predati brez imena. Knjiga, ki je bila že \zbrana, in tiskane učne knjige se ne dajo v pregled anonimno niti v rokopisu. § 6. Vse učne knjige ter učna sredstva v rokopisu ali že tiskana se pošiljajo oddelku za osnovnc oziroma srednie šole. Ta oddelek bo pregledal prijavljene učne knjige, pomOiine knjige in učna sredstva ter ugotovil, ali odgovarjajo predpisanim pogojem konkurza. Tako preglcdani rokopis bo oddelek poslal s svojimi pripombami komisiji za pregled uč» nih knjig, pomožnih knjig in učnih sredstev. § 7. Komisijo za pregled učnih knjig, pomožnih knjig in učnih sredstev odrejuje pro* svetni minister za vsako konkurzno leto. § 8. V komisijo za pregled knjig za sred* nje šole in učiteljišča, za nižji in višji tečaj ter za vse predmete v teh tečajih pride po 1 univerzitetni profesor dotične stroke; 2 strokovnjaka, ki sta se odlikovala z učnim delom iz vrst inspektorjev, ravnateljev ali profesorjev na gimnazijah in učiteljiščih. V komisijo za pregled ljudskošolskih učnih knjig pride po 1 inspektor, ravnatelj ali pro* fesor gimnazije ali učitcljišča, ki ima filo« zofsko izobrazbo, 1 profesor učiteljišča ali gimnazije, ki ravno ta predmet poučuje, ter 1 ljudskošolski in meščanskošolski učitelj, ki se je odlikoval s svojim učnim delom. § 9. Za pregled učnih knjig za verouk za ljudske, meščanske, učiteljske in srednje šole odredi pravosodni minister svojega zastop* nika za dotično veroizpoved. Te učne knjige morajo predhodno potrditi pristojne cer* kvene oblasti. § 10. Komisija je dolžna v roku šestih mesecev po sprejemu rokopisa predlagati pro* svetnemu ministru za vsak razred po tri naj= boljše knjige in svoje mišljenje o njih. Za tako izbrano učno knjigo ali pomožno učno sredstvo pridobi država pravico izdaje za dobo štirih let. § 12. Od predlaganih knjig ali rokopisov tiska prosvetni minister učno knjlgo, pomož= no knjigo ali učno sredstvo, ki je bilo nagra^ jeno s prvo nagrado. Knjiga se bo uporab= ljala naslednja štiri leta po vsej državi. § 13. Ako bi se ugotovilo, da kaže kak= šna knjiga ali učno sredstvo za gotove šole ali kraje jezikovno razliko, bo prosvetni minister tozadevno spremembo pov^ril ali piscu knjige ali pa kakemu strokovnjaku, oziroma posebni komisiji. § 14. Podrobnejše odredbe o vsem, kar je v zvezi s tem zakonom ter glede višine nagrade članom komisije bo «predpisal pro* svetni minister v uredbo po zaslišanju glav= nega prosvetnega sveta in finančnega mi= nistra. § 15. Ako je učna knjiga, pomožna knji* ga ali učno sredstvo nepredelano ali prede= lano enkrat nagrajeno, lahko konkurira tudi pri poznejših konkurzih. § 16. Ako se ob priliki konkurza za ka* terokoli knjigo ne predloži nikak rokopis, ali če komisija vse rokopise zavrne, se komisija odloži za eno leto in se med tem uporablja knjiga. ki je bila do tedaj v rabi. § 17. Prosvetni minister bo osnoval dr^ žavno zalogo učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev. § 18. Posli državne založbe učnih knjig so: Razpisovanje licitacij za tiskanje učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev, pri= prava vsega potrebnega za izdajo učnih knjig, izplačevanje nagrad piscem ter prodaja učnih knjig in učnih sredstev. Podrobnejše odred* be se bodo predpisale s pravilnikom. § 19. Dohodki založbe gredo deloma v državni šolski fond, ki ga predvideva zakon o ljudskih šolah za podpore posameznim ob» lastem in občinam pri zidanju novih šol ter za podpore za nabavo opreme in učil ljud= skih in srednjih šol ter za znanstvena raz= iskovanja. § 20. Prvi konkurz se bo razpisal naj= dalje do konca decembra t. 1. Do začetka šolskega leta 1931./32. se bodo po vseh šolah še uporabljale učne in pomožne knjige ter učna sredstva privatne izdaje, ki jih je odo= bril glavni prosvetni svet. Po tem roku pa sc smejo privatne učne knjige za posamezne predmete rabiti le, ako bi ne bilo primernih knjig državne izdaje. Toda tudi takira knji* gam lahko prosvetni minister odtegne odo^ britev. Učne in pomožne knjige ter učna sredstva, ki jim je po dosedanjih odredbah potekel štiriletni uporabni rok, se morajo, kakor do sedaj podvreči oceni glavnega pro= svetnega sveta, ki jim lahko podaljša uporabno dovoljenje do konca šolskega leta 1930./31. Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«. Sploine v«stl. •— Zastopniki UJU pri ministru pro= svete. Minister prosvete g. Boža Maksimovič je sprejel dne 23. t. m. v svojem kabinetu predsednika UJU tov. VI. Petroviča in pred= sednika beograjskega poverjeništva tov. M.U lana Popoviča, ki sta ponovno intervenirala v zadevi šolskega zakona in v drugih šolskih in učiteljskih vprašanjih. — Skupna seja Izvršnega odbora UJU in beograjskega poverjeništva. Dne 26. sep* tembra se je vršila v Beogradu v Učiteljskem domu skupna seja Izvršnega odbora in beo= grajskega poverjeništva UJU. Seji je pred= sedoval M. Popovič, beograjski poverjenik. — Na tej seji se je razpravljalo o aktualnih prosvetnih vprašanjih, ki zanimajo vse učiteljstvo in radi katerih so bili zastopniki učiteljstva pri g. ministru prosvete. — Maks Lilleg — 701etnik. 25. pr. m. je poteklo 70 let, odkar se je rodil ustanovitelj naše Zveze državnih nameščencev, dolgoletni njen predsednik in častni odbornik Maks Lilleg, višji davčni upravitelj v pokoju. Kli» čemo mu: Na mnoga leta! — Pedagoška ekskurzija na Dunaj. Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 20. do 27. t. m. drugo ekskurzijo na Dunaj. Tokrat se je lahko udeleži 100 oseb, po potrebi morda tudi več. Kdor se želi udele* žiti, naj to javi z dopisnico najkasneje do 10. t. m. na naslov: Pedagoška centrala v Mariboru, Zrinjskega trg 1. Javiti se.je treba tudi onemu, ki se je morda že prijavil o pri= liki prve ekskurzije. Skušali bomo doseči, da bo vsak hospitiral le na oni vrsti šol, ki ga zanimajo; zato izrazite glede tega svojo že= ljo. Vsak naj javi tudi, če se želi udeležiti individualno=psiholoških predavnaj. Stro"ški bodo znašali najmanj 700 Din za osebo. Za dopuste poprosi zopet Pedagoška centrala skupno. — Pedagoška centrala v Mariboru. — Poboljšanje gmotnega položaja av= strijskih državnih nameščencev. Zveza jav= nih nameščencev na Dunaju je v odboru, ki šteje 25 članov, začrtala poseben program. po katerem bo izvršilni odsek tega odbora predložil vladi 6ledeče zahteve: 1. Takojšnje izplačilo dvojnih mesečnih plač, ki so jih prejeli državni nameščenci 1. junija t. 1. 2. Povišanje za mesec december z zakonom določenih doklad od 15 na 30%. 3. Izplačilo zadostne odškodnine za večje izdatke, na« stale vsled povišanja najemnin, in sicer od 1. avgusta t. 1. dalje. 4. Povišanje osebnih prejemkov s 1. januarjem 1930 s priznanjem polne mesečne plače, ne oziraje se na prav* kar omenjcno odškodnino za povišanje na^ jemnine. 5. Povišanje najnižje plače za 200 šilingov mcsečno. 6. Popolna odprava razde^ litve osebnih prejemkov na krajevne raz= rede. — Izvršilni komite 25članskega odseka je ta program odobril in sklenil, da ga po* rabi kot osnovo za predstoječa pogajanja z vlado. Vse te zahteve se skladno nanašajo tudi na pragmatizacijo, na novo sistemizacijo mest in na osnovo za odmero pokojnin. (»Naš Glas«.) Učiteljska gospodarska poslovalnica. Učiteljska gospodarska poslovalnica lz« plača ob koncu vsakega poslovnega leta šo> lam od poravnanih računov 5% v gotovini, kateri znesek se lahko uporabi po lastni (uvi« devnosti v prid revnim učencem, oziroma za šolske knjižnice. — Ministrstvo prosvete je odpustilo iz službe po službeni potrebi večje število uči= teljstva iz raznih oblasti. »Narodna Prosveta« objavlja spisek teh učiteljev in uči= teljic. — Referat o varčevanju. Ker so vladala razdvojena mnenja glede obveznosti referata o varčevanju za vse učiteljstvo, je povcrjeništvo interveniralo pri prosvetnem oddelku, ki izda tozadevno posebno tolmačenje tega odloka. — Referat o kmetijstvu in Agrarni banki. Na ponovno željo mnogih tovarišev priob= čujemo v današnji številki izvleček iz beo= grajskega »Vremena« v tej zadevi, da ustre* žemo tem željam in olajšamo referentom delo. — Listek tov. Verka o kmetijsko=nada= Ijevalni šoli smo morali zaradi nujnosti da= našnjcga listka prekiniti in nadaljujemo z njim v prihodnji številki. — Ker je seja širjega sosveta v nedeljo zelo važna, opozarjamo predsednike okrajnih društev, da se je ja zanesljivo udeleže, ali pa pošljcjo namestnike. — Usposobljenostni izpiti pri državni izpraševalni komisiji za osnovne in njim so= rodne šole v Mariboru se prično v četrtek, drie 14. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pra* vilno opremljene prošnje naj dobi komisija v roke po predpisani uradni poti najkasneje do dne 5. novembra t. 1. Glede potrebnih in* formacij in položitve predpisane taksc naj se gg. kandidatje(inje) zglase v ravnateljstvu državnega ženskega učiteljišča v sredo. dne 13. novembra t. 1. od 15—17. ure. Vse drugo na črni deski obeh učiteljišč. — Izpraševalna komisija za osnovne šole v Mariboru. — Radovljiško učiteljsko društvo (prej udruženo v »Edinstvu«) je na svojem rednem letnem občnem zboru na Breznici dne 27. septembra sklenilo z vsemi proti 4 glasovom, da se razdruži. Čianstvo vstopi v UJU. S tem je prenehala zadnja učit. orga= nizacija, ki je bila izven UJU. Zanimivo je dvoje: Radovljiški tovariši so se prvi odce* pili iz UJU in zadnji vrnili. Prvi spor je bil sklenjen v brezniški fari in tam je bila zopet sklenjena razdružitev in vrnitev v UJU. — Seja širjega odbora Pedagoške cen* trale v Mariboru se vrši dne 13. t. m. na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Za= četek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zad= njega zapisnika in poročila funkcionarjev. 2. Razgovor o samoizobraževalnem delu v letu 1929./30. na podlagi i »Popotnikovih« smernic. 3. Organizacija pedagoških krožkov in delovnih zajednic. 4. Popisnice. 5. Slučaj* nosti. V event. informacijo naj navedem § 8. Centralnih pravil: Širji odbor tvori ožji od= bor, spopolnjen z odborniki, ki jih izvolijo člani Pedagoške centralc pri posameznih učiteljskih društvih, in sicer do 50 članov ene= ga, od 50 do 100 članov dva, nad 100 članov tri odbornike. Vabljeni so pa tudi vsi drugi člani Pedagoške centrale, ki so zaintersirani na pedagoškem delu. — Tajnik. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub* ljani prosi svoje podružnicc, da čimpreje pobero članarino za to leto, nadalje razpeča* vajo narodni kolek, računske listke in raz* glednice. Umestne bi bilc tudi kake zbirke, kegljanje na dobitke in druge prireditve v korist naše šolske družbe. »Ljudska Samopomoč« v Mariboru na* znanja vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom t. 1. iIII. skupina z oddelki A/IL, B/II., C/II., D/II., v katere se sprejmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splos šno željo vsem onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudili, oziroma se jih radi previsoke starosti ni moglo sprejeti. Glcj današnji tozadevni oglas!!