Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredniitvo je t Kopitarjevi uLt^lil Čekovni račnn Ljubljana itevilka 10.6)0 in 10.349 m inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka b. Ogroženi Gibraltar Kakor vemo, se je sedanja velika vojna začela ze julija meseca 1036 na španskih tleh, ko sta se zapadni demokratični velesili Evrope postavili na stran španske republikanske vlade dočim sta avloritarni velesili podpirali generala Franca, ki se je bil uprl režimu nasilnikov v Madriciu. Ce bi bila zmagala republikanska stranka, bi bile danes najvažnejše strategične točke Španije tako na kopnem kakor na morju pa v španskih kolonijah, od katerih je pač najvažnejši španski Maroko, odkoder je general Franco začel osvobodilno vojno, na razpolago vojnim silam Anglije in Francije. Republikanci pa kljub podpori zapadnih zaveznic, ki sta madridsko vlado oskrbovali z izdatnimi posojili, orožjem in živežem, niso bili kos F rancovi vojski, katero je navduševala in krepila ideja španskega narodnega preporoda, dočim je na strani republikanske vlade bil ves gnilež stoletne korupcije, nesposobnega liberalizma in strahotne upravne nemarnosti. Seveda so bile Fran-covi armadi nemške in italijanske letalske eska-dre, kakor tudi italijanske pehotne divizije, dragocena pomoč, ki je psihološko ustvarila med temi tremi državami izredno krepko zvezo, o kateri je mogel vsakdo vedeti vnaprej, da bo v bodočnosti imela veliko vlogo v prid obeh avtoritarnih velesil. Zapadni demokraciji sta torej iz* gubili že uvodno prakso k sedanji vojni na španskih tleh, in spoznanje, da bi bilo bolje, če bi se v šjiansko državljansko vojsko ne bili vtikali, ce že nista hoteli podpirati poznejšega zmagovalca, je prišlo prepozno. Dočim se je Anglija v španski državljanski vojski kompromitirala le v manjši meri, je bila Francija v srcih španskih nacionalistov zelo slabo zapisana in bil je sedanji šef francoske vlade, maršal Pets-in, ki mu je uspelo, da kot poslanik svoje domovine pri generalu Francu nekoliko žabi 'iše sledove francoskih diploinatičnih napak ter ce!6 Franciji pridobi v zmerni sredini Francove vlade in stranke simpatije, kar so mu v Parizu po pravici šteli za veliko zaslugo. Lahko se reče, da je poleg previdnosti generala Franca pripisati tudi spretnosti, taktnosti in dalekovidnosti zmagovalca pri Verdunu, da sta Francija in Anglija, ko se je začela lanske jeseni vojska z Nemčijo, lahko trdno računali na nevtralnost Španije, tembolj, ker je tako zvana falanga sredi težkega dela španske politične in gospodarsko obnove, kateri je nujno potreben zunanji mir. Vrhtega v Španiji še ni poravnano nasprotje med monarhističnimi karlisti iz baskiških provinc in falangisti, in obstoja tudi napetost med katalonskimi avtonomisti in strogo centralističnim kurzom Francove vlade, da ne govorimo o čisto naravnem dejstvu, da ponekod pod- pejjelom še tlijo iskre poraženega re-publikanstva. Spričo tega se bo tako nadarjen in izkušen voditelj, kakor je general Franco, trikrat premislil, preden bi tvegal kakšno vojsko. Poraz Francije pa je tudi v tem pogledu povzročil nevaren preobrat, Dočim so se prej lahko razni govori neodgovornih in nemerodajnih ljudi, kakor tudi brczimenski letaki ter lepaki tolmačili kot čustveni izbruhi španskega patriotizma, ki ne more imeti vpliva na vodstvo države, pa je to danes drugače in se za takimi pojavi čedalje bolj vidi roka stranke, ki danes vlada španski narod in_ državo. Zaenkrat je Španija izrabila čedalje tezavnejši položaj Francije v to. da je ukazala svojim četam na afriških tleh, da so vkorakale v Tanger ter tako brez prejšnje napovedi ali razgovorov ter pogajanj s komurkoli s silo orožja razveljavile tako zvani tangerski statut iz leta 1912, 1923 in 1928, ki je proglasil mesto Tanger z okolico kot mednarodno cono, v kateri so imele Francija, Anglija, Španija in Italija sovlado. Tako je danes Tanger kot glavno mesto španskega pro-tektorata v Maroku izključno španska last, oziroma formalno last maroškega sultana, ki smatra Španijo za svojega varuha. Približno v istem času si je Španija ob priliki smrti urgelskega škofa tudi prisvojila malo pirenejsko republiko Andoro (ima 4o2 km2 in 6200 prebivalcev^ ki je bila skoraj 700 let posest urgelskih škofov, od časov francoskega kralja Henrika IV. pa neodvisna republika pod skupnim varstvom urgelskega škofa' in francoske republike. Seveda je to malenkost nasproti glavnemu vprašanju tuje posesti na španskih tleh, ki se imenuje Gibraltar. Gotovo ima general Franco svoje pomisleke, kar se tiče najmočnejše angleške trdnjave na evropski celini, ki odpira in zapira Sredozemsko morje na najkrajši poti v Indijo, toda odločitev bi mogla pasti od druge strani. Na Pirenejih stoje danes nemške čete in pri Hendayu so močne nemške oklopne divizije, ki jih čedalje bolj oborožujejo in povečujejo. Tam se zadnji čas bratijo nemške in španske čete v manifestacijah, ki jih uprizarjajo krogi vladajoče španske nacionalne stranke oz!roma falange. Razume se, da se pojavlja vprašanje, ali ne bi bil mogoč'poizkus osvojitve Gibraltarja s kopne strani po vojaškem sodelovanju med Španijo in Nemčijo že sedaj. Mnenje »Daily Heraldac, da bi mogel biti general Franco j>odobno kakor v znanih primerih, ki so se zgodili v teku te vojske, prisiljen opustiti nevojskujoče stanje Španije, gotovo ne drži, ker je veliko bolj verjetno, da bo Španija v danem trenutku sama' sklenila, da se udeleži vojske. Saj je ves svet opazil, kako je pri nedavni paradi španske armade v San Sebastianu bila udeležena tudi nemška oklopna divizija, ki jo je španska vlada sama povabila na to prireditev. Zato .je več kot verjetno, da se bo vojna fronta proti Angliji, ki se na severu začenja pri Narviku, podaljšala do Gibraltarja. Francija naj avtoritaren dobi režim zmerno Danes se bo začelo v Vichyju zasedanje francoskega narodnega predstavništva - Laval je izdelal predlog nove ustave Ženeva, 8. julija. Francoski tisk ne dvomi, da bo parlament sprejel ustavno reformo, kakor jo bo predlagala vlada. Ker je velik del poslancev in senatorjev v zasedenem ozemlju, kjer živi 25 milijonov Francozov, mislijo, da bo mogoče sejo' parlamenta sklicati šele sredi julija. Najvažnejša in nabolj nujna reforma gre za tein, da se omeje pravice parlamenta, s čimer bi se avtoriteta vla* tle okrepila in zagotovila njena večja stalnost. To je mogoče doseči ali po švicarskem vzoru na ta način, da vlada parlamentu sploh ne bo več odgovorna, ali pa da bo ministrski predsednik imel pravico, da razpusti parlament, ne da bi dobil prej privoljenje senata. Verjetno se bodo Francozi odločili za to drugo možnost. Dalje bodo zelo verjetno kompentence parlamenta v pogledu proračuna bistveno zmanjšane. Na splošno bo verjetno celotna parlamentarna procedura v tem smislu spremenjena, da parlament ne bo mogel o posameznih vprašanjih razpravljati brez konca. Znano je, da je Tardieu ustavno reformo že dolgo časa predlagal. Po ustavni reformi, ki se pripravlja, bo Francija dobila zmerno avtoritaren režim. V uradni Havasovi notici, ki se peča z nameravano reformo, se omenjajo tudi nove volitve in snovanje poklicnih strokovnih organizacij, ki bodo v neveni parlamentu igrale važno vlogo. Ker pa v Franciji zaenkrat še ni predpogojev za korporntivni sistem, bodo tudi nove reforme le postopoma uvedene. Iz teženja Petaino-ve vlade je razvidno, da hoče posebno pažnjo in varstvo posvetiti poljedelskemu prebivalstvu in pa obrti, ki je po svoji pridnosti, skromnosti in ljubezni do grude še tudi danes najbolj poklicani nosilec najboljših francoskih tradicij in najdragocenejši element za narodno vstajenje. Vichy, 8. julija. AA. Havas. Včerai je Pirre Laval pred 90 senatorji razložil položaj in po- udaril potrebo, da se čimprej izglasuje osnutek reforme, ki bo v začetku tega tedna predložen veliki narodni skupščini. Berard, ki je predsedoval temu sestanku, je izjavil po končanem Lavalovem poročilu in po pripombah Puula Boncourja in še nekaterih drugih govornikov, da so vsi Francozi hvaležni maršalu Pctainu, da je vzel v svoje roke usodo Francije zaradi čimprejšnjih mirovnih pogajanj, in da se je postavil na čelo trajne in nesporne francoske vlade. Ženeva, 8. julija. DNB: Jutri se bosta v Vi-chyju sestala francoski senat in poslanska zbornica, toda seji bosta ločeni. Na njih bodo razpravljali o predlogih, ki se nanašajo na združitev obeh zbornic v veliko narodno skupščino. Če ne bi bilo zbranih zadostno število narodnih poslancev v poslanski zbornici, ali senatorjev v senatu, namreč toliko, kolikor jih določa ustava, in če velika narodna skupščina ne bi imela določenega kvoruma, je poiskana že zakonska formula, na podlagi katere bo parlament nadaljeval z delom. Velika narodna skupščina se bo sestala v sredo. Na njej bo Laval jioročal o sedanjem položaju, nato pa bo vlada predložila veliki narodni skupščini zakonski osnutek, s katerim se daje zaupnica maršalu Petainu, vlada pa bo z njo dobila pooblastilo, da izdela ustavo, ki bo jamčila spoštovanje dela, druiine in domovine. Zaradi sestave nove uslave bo določena posebna komisija. Nova ustava naj določa ustanovitev dveh zbornic. Prva naj bi zastopala stanovske in gospodarske koristi ter naj predstavlja temelj države, druga zbornica pa naj jamči potrebno sodelovanje slanov in družine. Bern, 8. julija. A A. DNB: Vesti iz Vichyja potrjujejo, da bo v torek skupna seja francoskega senata in poslanske zbornice. Računajo, da se bo te seje udeležilo 400 do 450 poslancev in senalorjev. Bojna ladja „Dunkerque je močno poškodovana Ženeva, 8. julija. AA. DNB: Poročilo, ki ga je izdala francoska admiraliteta o priliki drugega napada na >Dunkerque«, ladjo, ki je zavozila na plitvino v oranskem pristanišču, pravi: Po britanskem napadu 3. julija je britansko bojno letalstvo izvedlo z velikimi letalskimi silami nov napad na to ladjo. Na »Dunkerque< je bilo vrženih nekaj bomb in zračnih torpedov, s čemer se je škoda, povzročena pri prvem napadu, še povečala. Razen tega so britanska letala obstreljevala s strojnicami poveljniški most na »Dunker<|ue< in reševalne čolne, ki so se zbrali okoli ladje. S strojniškim ognjem je bilo deloma pobitih, deloma pa ranjenih nad 200 francoskih mornarjev. To število je treba dodati številu žrlev prvega napada na vojno pristanišče Mers el Kebir. 'Ženeva, 8. julija. Štefani: V Vichyju je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da ni več dvoma o tem, da je londonska vlada ukazala, naj se s silo ustavijo in odvedejo francoske ladje. V poročilu dalje stoji, da je britanska vlada isti dan, ko je bil izveden napad na Mers el Kebir, izdala nalog, naj se zaplenijo francoske vojne ladje, ki so se zatekle v pristanišči Portsmouth in Sout-hampton. Dalje pravi poročilo, da je bilo to vnaprej pripravljeno in da je bil admiral Vilent, poveljnik teh ladij, aretiran na vse zgodaj zjutraj in s silo ločen od svojega štaba. Močnejše britanske sile so razorožile častnike in mornarje. Na francoski strani je bilo nekaj izgub, ker so se častniki in mornarji z orožjem uprli. V francoskih uradnih krogih pripominjajo, da francosko brodovje, ki se je zateklo v britanske vode, ni predstavljajo nobene nevarnosti za Veliko Britanijo, kakor ni predstavljal nevarnosti tudi oni del brodovja, ki se je mudil pri Mers el Kebirju. Ti krogi poudarjajo, da takšni napadi na francosko brodovje jasno dokazujejo željo Velike Britanije, da bi prišla do francoskih vojnih ladij. > Neioijork, 8. julija, m. Radio poroča: Doposnik »Uniled Pressac poroča iz Vichyja, da je po informacijah francoske admiralitete imela angleška mornarica težke izgube ob priliki napadov na francosko mornarico pri Oranu. Dopisnik pravi, da so trije streli s francoskih ladij zadeli angleško oklopnico »Hood«. Dva angleška rušilca je francosko ladjevje potopilo. Ženeva, 8. julija. Štefani: Francoski listi še naprej z ogorčenjem pišejo o napadu britanske mornarice na francosko eskadro v Oranu. »Figaro« pravi, da so tisto, česar nemška propaganda ni mogl astoriti, namreč ločitev Francije od Velike Britanije, storili dogodki sami, pri katerih Nemčija ni igrala nobene vloge. Ker so britanski topovi poškodovali nekatere francoske vojne ladje, je bilo s tem doseženo to, da je francoska diplomacija zdaj dobila popolno svobodo akcije. »Matin« piše, da Francija ni zaslužila, da se je Anglija kot sovražnik vrgla nanjo in izvršila tako dejanje, kakršnega zgodovina vojnih mornaric ne pozna. Javno mnenje bo o tem že dalo svoje mnenje. Vichy, 8. julija. Havas. Kakor se je zvedelo iz krogov, ki so navadno dobro obveščeni, a so neuradni, se zdi, da je francoska vlada prepovedala britanskim vojnim ladjam In letalom prestopiti pas 20 milj ob francoski obali pod grožnjo, da bo v nasprotnem primeru izveden nanje napad. Angleške ladje v Indokini zaplenjene Šanghaj, 8. julija. A A, DNB. Po vesteh agencije Doinej so francoske oblasti v Indokini zaplenile vse britanske ladje, ki so bile v vodah in pristaniščih Indokine. Že neva, 8. julija. DNB. Po vesteh iz Vichvja položaj otoka Martinique še ni jasen. Francoske vojne enote, ki se tam nahajajo, so dobile potrebna navodila za primer, da bi britunske pomorske oblasti začele z blokado. V Vichvju ne pripisujejo nobenega pomena in zaupanja londonski izjavi, da blokada Martinirjua ne bo izvedena. Poudarjajo, da je treba po dogodkih pri Oranu pričakovati novo britansko akcijo. Vsi nemški ujetniki v Franciji izpuščeni Berlin, 8. julija. AA. DNB: Francoska delegacija pri komisiji za premirje je sporočila, da so bili vsi nemški vojni ujetniki, časlniki, podčastnik! in vojaki, v kolikor so bili internirani v dveh taboriščih, izročeni nemškim četam. Francosko veleposlaništvo odhaja iz Londona London, 8. julija, t. Reuter. Danes je prišel v zunanje ministrstvo odpravnik poslov francoskega veleposlaništva in obvestil angleško vlado, da odhaja francosko veleposlaništvo iz Londona. London, 8. julija, t. Reuter. Iz praktičnih razlogov francosko veleposlaništvo ne bo moglo takoj oditi iz Londona. Angleška vlada se bo med tem poučila, zakaj je francoska vlada storila ta korak. Angleški vladni krogi izjavljajo, da obžalujejo, zakaj je francoska vlada mislila, da je prisiljena to ukreniti. Franciji bo vladal triumvirat? Viclvj, 8. julija. AA. Štefani. Tik pred ustavno /eformo, ki jo bo morda v sredo izglasovala velika narodna skupščina, politični krogi poudarjajo, da francoski poslanci in senatorji niso priljubljeni. Člani parlamenta, ki se bo sestal jutri, bodo sami podpisali svojo ostavko na ta način, da bodo izglasovali zaupnico maršalu Petainu, ki bo predložil ustavno reformo. Verjetno je. da bo odstopil predsednik republike Albert Lebrun in da bo za novega predsednika izvoljen maršal Pelain. Maršal Petain bo v tem primeru poveril vlado triumvi-ratu, v katerem bodo Pierre Laval, Manjuet in general Weygand. Grof Ciano v Saarbriickenu rim Kriza romunske vlade Novo vlado bodo sestavljali samo člani »železne garde« Berlin, 8. julija. Štefani. Posebni vlak, s kate-se je odpeljal iz Berlina italijanski zunanji minister grof Ciano v družbi šefa protokola barona v. Dernberga in drugih višjih uradnikov, kakor tudi članov svojega spremstva in veleposlanikov Aflierija in v. Mackensena, je prispel danes do-poldne ob 10.05 v Saarbriicken. Ogromna množica ljudstva je grofa Ciana navdušeno pozdravila na kolodvoru. Iz Saarbriickena se bo italijanski zunanji minister podal v kraje, kjer so pred kratkim divjali boji in si bo ogledal tudi Maginotjeve utrdbe. Danes bo grof Ciano obiskal Metz in Verdun, zvečer pa se bo vrnil v Saarbriicken. Za časa Cia-novega obiska v Maginotjevih utrdbah bo italijanskega zun. ministra spremljal general v. Ditmann. Velik pomen berlinskih razgovorov Berlin, 8. julija. A A. DNB: Vse nemško časopisje poudarja važnost sestanka med voditeljem fajha in italijanskim zun. ministrom grofom Cia-nom. »Volkischer Beobachterc med drugim pravi, da je do tega obiska itali janskega zunanjega ministra prišlo neposredno po Hitlerjevi vrnitvi v Berlin, kjer so voditelja nemškega rajia sprejeli kot zmagovalca. List zatem pravi, da ta obisk ponovno dokazuje, da bosta Nemčija in Italija tudi v bodoče v j>opolnem soglasju ne samo nadaljevali vojno, pač pa tudi složno delali za nov red v Evropi. Kakor sta državi osi — piše omenjeni list — ramo ob rami v popolnem soglasju vodili današnjo vojno, tako bosta tudi v bodočo sodelovali na vseh poljih v duhu popolnega medsebojnega tovarištva. itirje pred Bukareita, 8. julija, o. Nocoj so člani nove vlade že odstopili. Vlado (e nekaj dnevi sestavil Gigurtu, sedaj so pa iz nje izstopili itirje člani, ki so v vladi zastopali »Železno gardo«. Ministri so odstopili zato, ker zahtevajo vso oblast za »Železno gardo«. Odstopili so Horia Širna, sedanji voditeij »Železne garde« in prosvetni minister, dr. Va- silij Noveanu in dr. John Meanescu ter državni podtajnik Petre Nemoianu. Naslednik Gigurta v predsedstvu nove vlade bo Ion Antonescu, general, ki je bil vojni minister v Gogovi desničarski vladi. — Ion Antonescu fe bil osebni oriiateli in sodo. lavec ubitega Cornelia Codreana, ustanovitelja »Železne garde«. Grof Ciano posreduje za zbližanje osi s Francijo Berlin, 8. julija, b. V Berlinu z največjim zanimanjem spremljajo obisk grofa Ciana in razgovore z merodajnimi nemškimi državniki. Uradni krogi pa so zelo zaprti glede izjav o Doinenu in namenu obiska italijanskega zun. ministra. Na današnji konferenci časnikarjev v Wilhelm-strasse so izjavili, da js obisk *ru!a Ciana v Nemčiji v zvezi i vsemi političnimi vprašanji. Katera so ta vprašanja, prepuščajo nemški uradni krogi časnikarjem, da jih sami razvozljajo. V vsakem primeru pa narodno-socialistirni tisk podčrtajo, da je obisk grofa Ciana dokaz solidarnosti osi-šča v sedanji vojni, kakor tudi dokaz odločne volje za ostvaritev njihovih idej glede organizacije novega političnega reda v Evropi. Obisk italijanskega državnika bo trajal do srede opoldne, ni pa izključeno, da bo v primeru potrebe tudi podalj-San. Grof Ciano bo obenem obiskal zasedeno francosko področje ter smatrajo, da bo njegov odhod v ta del Francije predstavljal do gotove ineje uradno iskanje vezi s predstavniki Francijo za bodoče sodelovanje z državami osišča. Današnji >Volkischer Beobachlert kaže precejšnje simpatije za francosko vlado ter objavija tudi neke mi*li o avtoritativnem režimu, ki bi se mogel vpeljati v Francijo. List izraža tudi svoje sočutje za žrtve francoske mornarice pri sjjopadu z angleškimi pomorskimi silami v Oronu. Nemčija smatra, da je ta nastop angleške mornarice zelo poslabšal oilnošaje med Anglijo in Francijo in da je s tem obenem bil postavljen tudi temelj za kodofe sodelovanje Francije in Nemčijo s posredovanjem Italije. Istočasno pa nemški tisk zelo ostro napada Anglijo, kar pa še ne pomeni, da je prišel odlo-cilcn trenutek za vojno operacije proti njej. Politični položaj se je zadnje dni tako zajiTe-tel. da se danes lahko ustvarjajo samo gotove domneve in kombinacije, pri čemer |>a odkrilo izjavljajo pri vsakem koraku, da je pričakovati novih nenadnih dogodkov tako političnega kakor tudi vojnega značaja. Ravno zaradi te nejasnosti mislijo, da se bodo dogodki razvijali zelo naglo in da bodo že prihodnji dnevi prinesli več jasnosti v celotnem položaju. To je posebno važno zaradi spremenjenega političnega položaja na jugovzhod«. 1 o priključitvi Romunije k osišču in zaradi prijateljskega stališča Bolgarije in Madžarske pričaka-jejo v Berlinu, da se bodo tudi ostale balkansko države naslonile na osišče Rim—Berlin. Objava dokumentov po zunanjem ministrstvu dokazuje, da so vprašanja Balkana poslala zelo aktualna in je tudi ta problem eden izmed važnih razgovorov z Berlinom. Sovjetski tisk. predvsem pa »Izvestjac, se in vedno zanima za dokumente in napada Turčijo h Iran. Prt tem podčrtuje, da je pontivno dokazano, (Nadaljevanje na 2. strani) SUZOR bo razdeljen Poročali smo /e o konferenci, ki je bila v soboto v Zagrebu o razdelitvi SUZORja. »Hrvatski Dnevnik« prinaša o tej konferenci svoje poročilo, ki iz njega posnemamo. »Na opombo, češ da bi pri tej konferenci morali sodelovati tudi zastopniki Srbije in Slovenije, je odgovoril dr. Crnčič, da ni te pravne potrebe. ker druge banovine niso v tem položaju kakor banovina Hrvatska. SUZOR je tukaj objekt, ki o njem obravnavata država in banska oblast banovine Hrvatske. l'o uredbi o banovini Hrvatski pravi dr. Cnčič, je SUZOR pravno že razdeljen ter je zdaj to delo treba še tehniško izvršiti. Dr. Vinkovič izjavlja, da so vse delavske zbornice v državi, razen sarajevske, za popolno razdelitev SUZORja v vseli panogah zavarovanja. Po tem takem so vsi interesenti za razdelitev. Nato so zastopniki llliSa ih S11PN (ki so na konferenci v imenu hrvatskih delavcev in nameščencev zahtevali razdelitev) zapustili to konferenco, delo pa bo nadaljevala komisija strokovnjakov, ki mora za skupno vlado pripraviti definitivni načrt uredbe o razdelitvi SUZORja. Pri tej priliki je dr. Radovan Matjašič dal neuradno izjavo, kjer je dejal, da je tudi njemu mnogo do tega, da so vprašanje SUZORja čim prej reši in da mu je ljubše, če ima tri SUZORje, ki bodo za delavstvo dobro delali, kakor pa le enega v takih razmerah.« Nato »Hrvatski Dnevnik« naglaša veselje, da je zdaj prišel čas, ko se bo to vprašanje vendar le rešilo v korist hrvatskega delavstva in hrvatskega naroda. Mi v novi Evropi Grof Ciano v Saarbriickenu (Nadaljevanje s 1. strani) »Hrvatski Dnevnik« prinaša o dogajanjih v Evropi uvodni članek, kjer na koncu naglaša: »V novi gospodarski strukturi Evrope, ki prihaja, mi ne bomo mogli ostati zunaj evropskega dogajanja. Ne bomo in ne moremo biti osamljen otok. Zato je docela umevno, če že zdaj mislimo na ukrepe, ki naj bi ustrezali našim notranjim potrebam, potrebam širokih plasti našega naroda, ki pa bi na drugi strani morali biti v skladu z novimi časi, ki prihajajo. Treba je odstraniti napake preteklosti, najprej pa je treba zavarovati široke plasti konzumentov jired brezvestnimi profi-tarji, ker bi bila vsa obnova v nevarnosti, ako bi profitarjeni pustili proste roke, kakor je bilo v preteklosti. Jasno jc, da so spremembe ne le neobhodno potrebne, marveč tudi neizogibne, prav tako pa je jasno, da te spremembe morajo ustrezati našim potrebam in naši narodni duši. Nič takega, kar bi utegnilo povzročiti globoke pretrese in s tem ustaviti naše gospodarsko življenje, nič takega, kar bi bilo v nasprotju z mišljenjem in čutenjem našega naroda, ki ne bo objekt, temveč subjekt in nosilec novega reda, ki se ustvarja. Odveč je naslajati, da bi bilo docela napačno jiosne-mati kake tuje vzorce in se ravnati jio tujih vzgledih. Niso nam potrebne nobene tuje ideologije. Imamo svojo ideologijo, svojo glavo in svojo dušo. Tukaj se ljudstvo mobilizira za gospodarsko pridelovanje in izdelovanje, kar pa se more zgoditi le po premišljenem načrtu, po načrtnem gospodarstvu, ki ustreza tudi gospodarski zmogljivosti, da se pridelovanje ter izdelovanje povečata in tako življenje olajša« Srbski list za nove reforme in nove može Med tem ko je v Zagrebu prenehala izhajati »Nova Riječ«, glasilo SDS, njen konkurent »Nova 6rpska riječ« še vedno izhaja ter 6e v zadnji številki zavzema za napovedane socialne in gospodarske reforme v naši državi ter pravi, da so za te reforme potrebni tudi novi možje. Tako le pravi med drugim: »Teh reform in pogledov na življenje pa niso sposobni izvesti nekateri predvojni politiki. Ti ljudje se pri tem skoro revolucionarnem delu 6koro ne morejo znajti, naglica zgodovinskega dogajanja jih moti in utruja. V novih časih morajo vedno nastopati novi ljudje. Ti »novi« pa ne pomenijo, da bi morali biti tudi neskušeni, neznani, vzeti odkod iz političnega ozadja, kjer 6i doslej sploh še niso mogli ogledati državniško in narodno delovanje.« — Iz teh besed sledi, da ta srbski ilst nastopa zoper dosedanje srbske politične voditelje med Srbi na Hrvatskem. Ti pa 60 doslej bili samostojni demokrati. in zoper nje tolče ta list. i V »Seijačkem kolu« ni razkola Pisarna srbskega »Seljačkega kola« na Hrvatskem je izdala javnosti sporočilo, kjer zanika govorice iz letaka, ki so ga izdali nekateri Srbi na Hrvatskem zoper Seljačko kolo. V sjjoročilu je povedano, da je Seljačko kolo bilo ustanovljeno od SDS, čeprav so v njem mogli sodelovati tudi politični pr' -lniki drugih strank. Sporočilo prinaša tudi p.smo predsednika Adama Pribičeviča, ki naglaša prav to misel ter pravi, da se sodelovanje s pripadniki drugih strank v kulturni organizaciji Seljačkega kola ni skazalo. Adam Pribičevič odkrito pravi, zakaj je to nemogoče: »Niti besede kultura, prosveta, demokracija, interes vasi itd. nimajo istega pomeiia v očeh samostojnih demokratov, komunistov, reakcionarjev, fašistov itd,« Zato IhkIo poslej temu društvu dali značaj samostojne demokratske organizacije, kakor imajo tudi drugod po svetu politične organizacije tudi svoje j»oscbne kulturne iu gospodarske organizacije. Pravoslavni svečenik o judovski nevarnosti V Novem Balkanu je pravoslavni pop Vaso Vu- i*ovič napisa! članek zoper Jude, kjer spočetka ta-:ole pravi: »Ko je judovski klin predrl telo slovanske majke Rusije do srca velike žrtve in ko je nastopila njena agonija ter mučeniška 6mrt, so se nekatere evropske države ustrašile katastrofe starega slovanskega hra6ta, ki ga je podrl semiteki črv, ki ga takole obdela: »Po krivdi judovstva v Evropi je njena kultura danes le po imenu krščanska, v sebi nima trohice Kristusovega duha, nič človeškega, vse je le v duhu suhoparnega prava in živalske sebičnosti. Ko so Kristusa ubili telesno, Judje sistematično ubijajo tudi duha njegovega vzvišenega in najbolj nesebičnega nauka. To se jim je stoodstotno posrečilo v rimskokatoliški kulturi, takoimenovani zahodni kulturi Tako pojuden zahod dane« krvoločno gleda na pravoslavni vzhod .. . Zahod se lahko reši celo zadnjega Juda, toda nekrščanskega judovskega duha pa se ne bo rešil do sodnega dne .. .« — Ko pišemo o nekrščanskih zablodah sodobnega sveta, ki imajo brez dvoma v njih precej krivde Judje, nikakor ni pravično pri tej priliki sejati sovraštvo zoper »rimeko-katoliško kulturo«. Mislimo, da hi častni otac Vaso iz Mikleuša to stvar lahko drugače in na drug naslov napisal. zlasti sedaj, kn so meje Sovjetske unije še vedno afctiiulii«. kako pereči so nekateri problemi na jugovzhodu Evrope. Rusija medtem samo čaka in krepi svoje meje, noče pa se pustiti izzivati, temveč hoče s svojo politiko še naprej ohraniti mir na vseli svojih mejah. Kaj piše italijanski tisk Rim, 8. junija. V nasprotju z raznimi inozemskimi listi, ki izražajo mnenje, da glede obiska zun. niiistra Ciana v Berlinu ni pričakovati ničesar nepričakovanega in pomenljivega, ugotavlja italijanski tisk za enkrat, da »so doslej še vedno obiskom merodajnih oseb osi Berlin—Rim sledilo koordinirane akcije, o katerih se jc svet v luči •sledečih dejstev mogel vedno prepričati, kakšen presenetljiv uspeh so imele. Tako se lio zgodilo tudi zdaj. Brez dvoma gre pri tem sestanku za celo vrst« vprašanj bodočnosti in velesili osi Rim—Berlin gotovo ne bosta izdali, kaj mislita ukreniti. Ni nobena tajnost, da gre v prvi vrsti za kombinirano akcijo zadnjega udarca proti Angliji. Kar se tiče ostalih vprašanj Evrope, ki je v svojih glavnih obrisih že določena, bo svet izvedel o pravem času. o čem sta se Nemčija in Italija v Berlinu domenili, kakor je jc to zgodilo tudi nekaj časa po sestanku na Brennerju. Gotovo je tudi Balkan važ- no področje v celoti nove preureditve Evrope. Treba je — pravi Italij. tisk — onemogočiti, da bi morebitni ostanki politike, ki je pomagala angleškim načrtom glede Balkana, imeli še količkaj vpliva in r tem pogledu je treba v prvi vrsti izvedeti, kakšna je pravzaprav politika Turčije in Orgije, kateri sta morali sedaj jasno pokazati, kaj mislita. Odmev v Budimpešti Budimpešta, 6. julija. Štefani. Madžarsko časopisje ^objavlja članke, v katerih se bavi s sestankom državnega kanclerja Hitlerja in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Listi pišejo, da je ta sestanek še prav posebnega pomena, ker daje priliko, da se z dnevnega reda odstranijo dozdaj še nerešena vprašanja. Razgovori med zastopniki Italije in Nemčije, piše madžarsko časopisje, so vedno predstavljali odločno akcijo. List »Virodatc piše, da bosta nemški kancler Hitler in grof Ciano reševala usodo Anglije in govorila tudi o bodoči Evropi. Z zaupanjem spremlja te razgovore tudi liberalni list »Hefto Regel« ter pravi, da madžarski narod upa, da se bodo na isti način pro"*ila tudi vprašanja jugovzhodne Evrope. Napetost med Turčijo in Sovjetijo Istočasno, ko se bo začel napad na Anglijo, bo Sovjetija začela s svojim delom na Bližnjem vzhodu — Sovjeti delajo v sporazumu z Nemčijo in Italijo Moskva, 8. julija, m. Prihodu sovjetskega poslanika v Ankari Terentijeva pripisujejo v .moskovskih političnih in diplomatskih krogih velik pomen. Diploinatični krogi opozarjajo na vedno ostrejši ton sovjetskega časopisja proti Turčiji, čeprav iz pisanja sovjetskega časopisja ni mogoče razvideti, kakšne razgovore bo imel Terentijev v Moskvi in kakšna navodila bo dobil za svoje nadaljnje delovanje. Domneve, ki jih je slišati v zvezi z njegovim prihodom, si nasprotujejo, vendar na merodajnih mestih ni mogoče dobiti nobenih pojasnil. Nekateri trdijo, da bo sovjetski poslanik Terentijev ostal dalje časa v Moskvi, oziroma da se dalje časa ne bo vrnil nazaj v Ankaro. To bi vsekakor pomenilo poslabšanje odnošajev med sovjetsko Rusijo in Turčijo. Po mnenju drugih krogov ]>a se bo Terentijev spet v kratkem vrnil nazaj na svoje mesto v Ankari s posebnimi navodili. Po njegovem povratku pa je po mnenju teh krogov pričakovati hudo diplomatsko ofenzivo proti Turčiji. Poseben pomen pripisujejo v Moskvi dejstvu, da je imel Terentijev pred svojim odhodom v Moskvo šesturni razgovor z nemškim veleposlanikom v Ankari von Papenom, ki v Ankari, kakor znano, igra zelo veliko vlogo. Isti krogi poudarjajo, da Sovjetska Rusija ne bi želela ničesar storiti proti Turčiji, preden se o vsem ne bo posvetovala z Nemčijo, ki ima posebne interese v Turj eiji, kot tudi na Bližnjem vzhodu. Ni izključeno, da bo Nemčija podprla sovjetsko akcijo v Ankari. Tudi glede smernic bližnjega sovjetskega nastopa v Ankari ni mogoče dobiti nobenih pojasnil. Dejstvo, da sovjetsko časopisje posveča posebno pozornost Bližnjemu vzhodu, predvsem pa petrolejskini vrelcem, smatrajo kot znak, da ni izključena možnost neposredne in- Žalna slovesnost za maršalom Batbom v Belgradu Belgrad, 8. julija. m. Na italijanskem vojaškem pokopališču je bila včeraj žalna slovesnost za jio-nesrečenim italijanskim maršalom Balbom. Slovesnosti so prisostvovali italijanski poslanik na naj-šem dvoru Mameli z osebjem italijanskega poslaništva, vojaški ataše in zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti. Po molitvah, ki jih je opravila za pokojnim maršalom duhovščina, je italijanski poslanik položil venec na grob italijanskih vojakov, za njim pa v imenu jugoslovanske vojske poveljnik mesla Belgrada armadni general g. Koslič. Župan dr. Adtasič v Belgradu Belgrad, 8. julija, m. V Belgrad je dopotoval ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki je v zadevah mestne občine posredoval v več ministrstvih. Med drugim je bil sprejet pri gradb. min. dr. Krekuj Ban dr. Natlačen ne bo sprejemaj Ljubljana, 8. julija. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v torek 9. in v petek 12. t. m. ne bo sprejemal, ker bo odsoten. Politični posveti v Zagrebu Zagreb, 8. julija, b. Danes so se v Zagrebu, nadaljevale politične konference. Najprej sta se sestala predsednik HSS dr. Maček in podpredsednik IiSS inž. Košutič. Nato se je dr. Maček sestal še z banom dr. šubašičem in ministrom dr. Smo-Ijanom. Nocoj odpotuje dr. Maček s hrvaškimi ministri iz Zagreba v Belgrad. Zborovanje invalidov Belgrad, 8. julija, m. Združenje vojnih invalidov je imelo danes plenarno sejo, ki so se je udeležili člani širšega glavnega odbora iz vse države. Na seji so sprejeli resolucijo, v kateri se zahvaljujejo socialnemu ministru za pozornost, ki jo posveča rešitvi invalidskih vprašanj ter ga naprošajo, da bi pospešil izpolnjevBnje predpisov teh uredb, v kolikor se nanašajo na podpore in druge olajšave, ki so predpisane za vojne žrtve, ter da se dolo zdravniških komisij in sodišč za ugotovitev nesposobnosti vojnih žrtpv pospeši. Invalidi so izjavili, da so pripravljeni, kakor vedno do sednj, kljub težkemu položaju, v katerem se nahajajo, doprinesti vse žrtve za domovino. Logaška dekleta obiskala Belgrad Belgrad, 8. julija, m. V Belgradu so se danes mudile služateljice prvega državnega gospodinjskega tečaja v Logatcu. Mlade Slovenke so si ogledale razne znamenitosti naše prestolnice. Med drugim Su obibkalč tudi Uredništvo »Vremena«, tervencije Sovjetske Rusije proti posameznim državam Bližnjega vzhoda, predvsem v Iraku m Iranu. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da je med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo že dosežen sporazum za sovjetsko akcijo proti angleškim petrolejskim vrelcem na Bližnjem vzhodu. Iran bo, kakor zatrjujejo v Moskvi, v tej novi stopnji sovjetske diplomatske borbe igral posebno vnžno vlogo tako zaradi petrolejskih vrelcev, kot tudi zaradi novega pritiska, ki ;ja bo Rusija izvedla na Anglijo na mejah Indije. Smatrajo, da bodo nekateri angleški načrti glede Sirije, ki jo nameravajo zasesti angleške čete, dobili nagel odgovor v Moskvi. Zadnja možnost, o kateri govorijo v Moskvi, je vprašanje Dardanel, ki ga v Sovjetski Rusiji postavljajo kot logično posledico svojega nastopa v črnem morju. Na ta način bo Sovjetska Rusija spremenila svojo jiolitiko napram Bližnjemu vzhodu. Sodeč jx> razj>oloženju, ki vlada v Moskvi, smatrajo diplomatski krogi kot gotovo dejstvo, da je treba v najkrajšem času pričakovati novih korakov Sovjetske Rusije, in sicer proti Turčiji in proti Bližnjemu vzhodu, kjer bo Rusija nastopila proti angleškim po-stojnnkam. Glede daljnosežnosti tega nestopa ni mogoče dobiti jiodrobnih pojasnil. Slišijo<"se le! domneve glede splošnih teženj sovjetske diplomacije v tem delu sveta. Kot najznačilnejše dejstvo pa poudarjajo v Moskvi, da Rusija žeii svoj nastop izvesti vzporedno in v soglasju z Nemčijo in Italijo, ter ne bo storila ničesar, kar bi moglo oškodovati koristi osišč-nih držav. V Moskvi celo mislijo, da bo Rusija pričela svoj napad istočasno, ko bosta pričeli Nemčija in Italija napadati Anglija Trgovinska pogajanja z Grčijo Belgrad, 8. julija, m. Kakor smo že poročali, je dopotovala v Belgrad grška trgovinska delegacija zaradi pogajanja z zastopniki naše države za zboljšanje trgovinskega in plačilnega prometa med našo državo in Grčijo. Ta pogajanja, ki so se danes začela, so prav za prav nadljevanje pogajanj, ki 60 se začela v aprilu tega leta v Atenah ter so zaradi nekaterih nesporazumov tedaj bila prekinjena. Letina v Bački Novi Sad, 8. julija, b. V soboto se je v nekaterih krajih Bačke že pričela žetev zgodnje pšenice. Zaradi sončnega vremena so pšenico pričeli žeti nekoliko prej. Uspehi žetve bodo znani šele konec tedna. Oljna pesa kaže letos zaradi hladnega in deževnega vremena mnogo slabše kakor lani. Strokovnjaki menijo, da bo žetev za polovico slabša od lanske. Sončnice n konoplja kažejo trenutno dobro. Koruza se je popravila in če bo le količkaj lepo vreme, bo žetev še boliša kakor lani. Osebne novice Belgrad, 8. julija, m. S kraljevim ukazom sta postavljena: na filozofsko fakulteto na vseučilišču v.Ljubljani za vseučiliškega docenta pri katedri metereologije s pravico uradnika 5. skup. dr. Gskar Reja, do sedaj asistent tehnične fakultete: pri katedri mineralogije s pravico uradnice 7. skup. dr. Ljudmila Dolar-Mantuani, asistentka tehniške fakultete. — Napredovali so v 4. skup.: Filip Terčelj, profesor verouka na II. drž. gimnaziji v Ljubljani. V 5. skup. dr. Stanko Cajnkar, prof. verouka na drž. gimn. v Ptuju; v 6. skup. Franc Kolenc, katehet na I. moški mešč. šoli v Mariboru; dr. Peter Eržen, prof. verouka na realni gimn. v Kočevju; v 7. skup. Jože Košir, suplsnt na III. drž. realni gimn. v Ljubljani. Premeščena sta na I. realno gimn. v Ljubljani Anton Aužič, profesor verouka na III. realni gimn. v Ljubljani; na žensko realno gimn. v Ljubljani Janko Sedej, prof. na I. realni gimn. v Ljubljani, Zagrebške novice Zagreb, 8. julija, b. V nedeljo, 14. t. m. priredi motorizirani oddelek Hrvatske seljačke zaščite iz Zagrebu in Varaždina veliki izlet po nekaterih mestih Hrvatskega Zagorja, kjer se bodo vsi oddelki sešli. Izlet vodi poveljnik motoriziranih oddelkov g. Leakovič. Smrtna žrtev prometne nesreče Maribor, 8. jul. Danes ob pol 8 zvečer se je v Košakih zgodila prometna nesreča, ki je zahtevala življenje družinskega očeta. 45-Ietni ključavničar Franc Maher, stanujoč v Radvanju, je bil zaposlen pri zunanjih delih. Okrog pol 8 zvečer se je peljal s svojim kolesom proti Radvanju. Blizu tovarne mesnih izdelkov Welle pa je Maher, ki se je vozil na kolesu zadel v osebni avtomobil neke celjske tvrdke Ma-herja je vrglo s kolesa na tlak in je ostal pri priči mrtev. Počila mu je lobanja. Na kralj nesreče je prišla takoj komisija in orožniki iz Košakov, ki so ugotovili dejansko stanje. * Nofranii rnr niste r dr. M haldžič odstopil Bragiša Gvetftoviš zailepa notranjega ministra Belgrad, 8. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov sprejeta ostavka, ki jo je dal notranji minister Stanoje Mihaldžič, ki je stavljen na razpoloženje. Z istim ukazom je imenovan za zastopnika notranjega ministra D r a g i ž a Cvetko v i č, predsednik ministrskega sveta. e ^ pomočnik prosvetnega mimsSra Belgrad, 8. julija. A A. V imenu Nj. Vel. kra_ lja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog prosvetnega ministra ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljen za pomočnika prosvetnega ministra v 2-2 Boško Bogdanovič, do-sedaj načelnik političnega oddelka v predsedništvu ministrskega sveta v 3-2. Boško Bogdanovič se je rodil leta 1888 v vasi Nepričava v tamnavskem okraju. Ljudsko šolo in šest razredov gimnazije je končal v Valjevu, zadnja dva razreda gimnazije in zrelostni izpit pa na drugi belgrajski gimnaziji 1907 z odličnim uspehom. Visoko šolo je obiskoval v Belgradu in v tu- [ jini, zlasti v Nemčiji. Na belgrajski univerzi je i končal leta 1911 filozofijo (klasično filologijo) z i odličnim uspehom. Kot slušatelj belgrajske univer-j ze je nato nekaj časa študiral pravo, najprej v i Pragi, zatem pa v Heidelbergu. Profesorski izpit j iz svoje stroke in nemškega jezika je napravil z ! odliko. ' - ; Svojo uradniško kariero je začel leta 1911 kot j profesor tretje belgrajske gimnazije. Profesor je ; bil dolgo vrsto let, najdalj časa v Južni Srbiji, kjer i je bil znan kot odličen prosveten delavec. Bil je j tudi v Bitolju profesor na gimnaziji in na trgov- i ski akademiji, zatem v Skoplju kot honorarni pro-i fesor na državni trgovski akademiji in učiteljišču.! Po vrnitvi v Belgrad se je leta 1923 posvetil čas-1* nikarskemtt in književnemu delu. V državno službo se je vrnil 1935 kot šef informativnega odseka pri \ osrednjem tiskovnem uradu, kjer je opravljal ne-i kaj časa tudi službo šefa osrednjega tiskovnega^ urada. Pred nedavnim je bil postavljen za načelni- 3 ka političnega oddelka v predsedništvu ministrskega 1 sveta in s tega mesta prihaja za pomočnika pro- J svetnega ministra. i Boško Bogdanovič je že 30 let prosvetni m! javni delavec ter ugleden časnikar. Že leta 1913 je s z dr. Svetomirom Rističem izdal latinsko-srbski i slovar, ki je doživel več izdaj in ki ga še clanes » uporabljajo po šolah. Razen drugega je izdal tudi ? več književnih del. Njegova časnikarska kariera je t dolga in ugledna. Še kot dijak je sodeloval pri ? belgrajskih časopisih. Leta 1914 in 1915 je izdajal r v Bitolju dnevnik »Bitoljske novine«. Od leta 1916 } do 1918 je bil glavni urednik »Velike Srbije«, srb- ' skega lista, ki so ga v Solunu najbolj brali. Od 1 leta 1919 do 1923 je bil ravnatelj in lastnik lista i »Stara Srbija«, ki je izhajal v Skoplju. Od usta- ! novitve »Vremena« je bil Boško Bogdanovič eden ! glavnih sotrudnikov, od leta 1924 pa je bil dolgo ! vrsto let glavni urednik tega lista. j Novi pomočnik prosvetnega ministra Boško S Bogdanovič se je udeležil vseh svobodilnih vojn. j Govori več tujih jezikov. Za svoje javno in kul- 5 turno delo je dobil več naših in tujih odlikovanj. ; »Srlbijanski glasnik V Osijeku je začel izhajati nov list »Srbijamki glasnik«, ki je preteklo soboto izšel v prvih dveh ! številkah. Prva številka je izšla v Belgradu, kjer pa ; je bil list zaplenjen dne 10. marca. Zato se je pre- i selil v Osijek, kjer se tiska v hrvatski tiskarni. ' List se zavzema, kakor sam pravi, za demokracijo. Obrača se tudi na ženske ter jim veli, da 6e pote- ' guje tudi za žensko volivno pravico. Njegov namen ' je med srbijatisk:cni množicami delovati za novo ureditev države na podlagi federacije in demokracije v smislu sporazuma, kakor večkrat naglaša. novico Belgrad, 8. julija, m. Tukajšnji poliicji je padla v roke tatinska dru;ba šestih brezposelnih vlomilcev, ki so kradli in vlamljali po prestolnici. Poli* cija jih bo jutri izročila v sodne zapore. Belgrad, 8. julija, m. Sovjetski poslanik Aleksander Pljolnikov je danes obiskal šefa .protokola v zun. ministrstvu dr. Bukovca. Belgrad, 8. julija, m. Finančni minister je v sporazumu s prometnim ministrom podpisal pravilnik o načinu plačevanja doklad pomorskih trgovskih ladij jugoslovanske trgovske mornarice ter o razpolaganju teh doklad. Ta pravilnik je objavljen v današnji Službenih novinah. Belgrad. 8. julija, m V današnjih Službenih novinah so objavljene uredbe: o konzularni pogodbi, ki je bila sklenjena med našo državo in Nemčijo; o mednarodni konvenciji za enak postopek pri vodstvu genealoških knjig za živino, ki ie bila sklenjena v Rimu 14 oktobra 1936; uredba o osmem dopolnilnem sporazumu k trgovski pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki je bila podpisana v Belgradu 31. maja 1940, S to zadnjo uredbo s« trgovska pogodba mod Jugoslavijo in Nemčijo razširja tudi na iiodročio češko-moravske^a "roteklorata. I l Obsežna letalska delavnost nad Kanalom Nemškemu poveljstvu bi za vdor v Anglijo zadostovalo le nekaj mil} angleške obale London, 8. julija, t. Reuter. Lahko se reče, da sedaj letala angleškega letalstva noč in dan v valovih križarijo nad Severnim morjem in nad Kanalom, da bi opazovala vse, kar se godi v smeri proti obrežju Anglije. Letalstvo se mora truditi, da prepreči na vsak način zavojevanje Anglije po zraku ali pa po morju. Bati se je, da ne bi sovražnik skušal napasti Anglijo s kombiniranim napadom v zraku, po morju ali pa s padalci na suhem v Angliji sami. Nemška letala so te dni večkrat opazovala vsa premikanja in vos promet v Severnem morju in v Kanalu. Vse to delo se je razvijalo, piše Reuterjev urednik, že ves pretekli teden. Po številnih znakih sodeč, se vendarle lahko vsak hip sproži nad Anglijo tisto, kar se imenuje >bliskovita vojna<. Berlin, 8. julija. AA. DNB. Po končanem drugem obdobju vojne, ki se je končala s popolnim porazom Francije, in s prehodom v zadnjo fazo vojne, t. j. k končnoveljavnemu obračunu >s sovražnikom št. le, z Anglijo, objavlja »Hamburger Fremdenblatt« izčrpen prikaz političnega položaja in velikega števila vprašanj, ki si v sedanjem trenutku stoje v navzkrižju. List ugotavlja, da sedanji položaj označujejo naslednja dejstva: 1. interesom britanskih otokov so bili žrtvovani interesi francoskega naroda; 2. demokratična ideologija je doživela polom. To je najznačilnejši moment v sedanjem razvoju evropske politike. Francija je sprejela sklep, da se skliče velika narodna skupščina, ki bo razveljavila ustavo tretje republike, ustavo, ki velja od leta 1871. Francoski demokratizem bo zamenjan z neko avtoritativno obliko države, ki bo izdelana po zgledu Nemčije in Italije; 3. tako imenovana »Entente Cordiale« je tudi doživela polom. Churchillu se je posrečilo uničiti ono delo, ki ga je britanska diplomacija v Evropi izvajala 36 let. Dejstvo, da je prišlo do odkritih sovražnosti med Veliko Britanijo in Francijo, je najjasnejši dokaz velike spremembe, ki je nastala v evropski politiki. Prav tako je doživela polom tudi britanska celinska politika. Stara igra Angležev, ki so si vedno prizadevali, da prikažejo svoj boj za nadvlado kot obrambo ogroženih celinskih držav pred ležnjami nemškega rajha, nima več uspeha. Vsem celinskim državam se je posrečilo videti vse posledice te angleške politike. Velika Britanija zdaj trepeta pred vojno invazijo, pred politično osamljenostjo in pred gospodarsko blokado. Anglija ne more več premagati rajha, ker je rajh skupno z Italijo postal priznani zaščitnik vse celine. London, 8. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so bila pri snočnjem poletu nemških letal nad jugovzhodno angleško obalo zbita tri sovražna letala. Eno britansko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. London. & julija. Reuter: Ministrstvo za letalstvo in ministrstvo za varnost Londona sporočata: Sovražna letala so izvedla davi bombne napade na dve naši obmorski mesti. Naša lovska letala so skupno s protiletalskim topništvom nastopila. Naša letala so sestrelila dva sovražna bombnika. Sovražni napadi so povzročili nekaj škode in je bilo v nekem mestu v zahodni Angliji tudi nekaj žrtev. Bombe so prav tako padle na vzhodno angleško obalo, povzročile pa so samo tvarno škodo. Človeških žrtev ni bilo. London, 8. julija. Reuter: Admiraliteta poroča, da je bilo prvotno javljeno, da so Angleži izgubili dve letali pri drugem bombardiranju francoske oklopnice >Dunkerque« v Oranu. Sedaj pa se je ugotovilo, da pri teli operacijah ni bilo po- škodovano nobeno britansko letalo in da ni bilo tudi nobenih drugih žrtev na britanski strani. London, 8. julija. Reuter: Ob priliki snočnjega poleta nemških letal nad posameznimi deli angleške obale, je bilo zbitih sedem nemških letal Bombe so padle na dveh krajih severovzhodne obale. Tri naša letala se uiso vrnila na oporišča. London, 8. julija. Reuter: Sovražna letala so po poročilu letalskega ministrstva bombardirala angleško obalo. Porušenih je več hiš in več ljudi ubitih. Pri teh operacijah je bilo zbito eno sovražno lovsko letalo. Newyork, 8. julija, m. Po informacijah znanega ameriškega časnikarja Forsterja, ki se mudi v Franciji, piše ameriško časopisje, da se nemško vojaštvo zelo skrbno pripravlja na svoj poslednji udarec. Nemško poveljstvo se ne bo zaustavilo pred nobenimi izgubami, samo da bi izkrcalo nemške čete na angleški obali. Nemška ofenziva bo na padla grofijo King. Za to zavzetje predvidevajo množinski zračni napad, v katerem bo sodelovalo več tisoč nemških letal. Nemško letalstvo v Sta-vangerju in drugih norveških lukah bo začelo napadati obal in središča Škotske. Ameriškemu časnikarju so v krogih nemškega vrhovnega poveljstva izjavili, da zadostuje Nemcem, da dobijo na raz polago samo nekaj milj angleške obale in bi v tem primeru mogli izkrcati vsak dan najmanj 20.000 vojakov na angleško ozemlje. Tretjič nad Gibraltarjem Gibraltar, 8. julija. AA. Reuter: Včeraj so letala tretjič letela nad Gibraltarjem, vendar pa niso metala bomb. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Nemčija izvaja blokado proti Angliji Berlin, 8. julija. AA. DNB: Nadaljuje se vojskovanje z blokado proti Angliji, Veliki uspehi, ki so jih dosegle zadnje čase nemške podmornice, niso slučajni, niso pa tudi rezultati ene same akcije, pač pa je treba smatrati, da je nemška vojna mornarica odločena, izkoristiti sedanja ugodna oporišča ob obali in jih uporabiti za poostreno in dosledno nadaljevanje trgovinske vojne proti Angliji z vsem prikladnim orožjem. Nemško vojno poročilo Berlin, 8. julija. AA. DNB: Uradno poročilo glavnega štaba nemške državne oborožene sile se glasi: Nemške podmornice so potopile ob španski obali za 21.500 ton sovražnih trgovskih ladij. Med temi ladjami je tudi tisočtonska >San Fernando«. Nemška letala so vrgla bombe na železniško postajo v Bughtonu in na obalske baterije na otoku Wigth. Bombardirano je bilo tudi pristanišče Falmouth, kakor tudi New Castle. Ob južni obali Anglije je bil izveden napad na trgovske ladje. Potopljeni sta bili dve. Britanska letala so letela nad zahodno Nemčijo in zmetala brez večjega uspeha gotovo količino bomb. Ubiti sta bili dve osebi. Skupno je bilo sestreljenih včeraj 14 britanskih letal. Tri nemška se niso vrnila. Nemški prevoz čez švedsko 1 Stbckholm, 8. julija. Švedska računa z novim jx)ložajem, ki je nastal na Norveškem. Zaradi tega je Nemcem dovolila, da po njenih železnicah prevažajo orožje in municijo, pa tudi vojaštvo, ki odhaja na dopust in ki ni oboroženo. Na ta način ni Nemcem več potreba, da bi po odprtem morju oskrbovali svoje čete na Norveškem, ampak jih lahko oskrbujejo čez Baltik in preko Švedske. »Vagon premirja« v Berlinu Berlin, 8. julija. AA. DNB: Vagon, v katerem je bilo podpisano premirje 1918 in 1940 v Compienganskem gozdu, je prispel v Berlin. Začasno je ostal na železniški postaji Anhalt, ker bo šele pozneje določen kra j, kamor bodo ta vagon odpeljali in kjer bo stalno razstavljen. Velik letalski napad na Aleksandrijo Kairo, 8. jul. Reuter: V zvezi z včerajšnjimi letalskimi napadi na Aleksandrijo se je zvedelo iz pooblaščenega vira, da so bila sovražna letala odbita po zaslugi sodelovanja angleške in egiptske protiletalske obrambe. Današnje uradno poročilo pravi: Včeraj je bil na Aleksandrijo izveden letalski napad, ki je trajal od 20.30 do 22. Napad je izvedel en oddelek sovražnih letal. Sovražna letala je bilo nad mestom lahko jasno videti. Bombe niso povzročile nobene škode in tudi človeških žrtev ni bilo. Aleksandrija, 8, jul. AA. Reuter; Davi ob 8 so se pojavila nad aleksandrijskim pristaniščem sovražna letala Po zaslugi hitrega nastopa protiletalske artilerije so se napadalci hitro umaknili. Alarm j? trajal le 10 minut. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 8. julija. AA. Štefani: Uradno poročilo št. 28 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi: Včeraj se je nadaljevalo z očividnim uspehom bombardiranje pomorskih oporišč na Malti in v Aleksandriji. Dve naši letali se nista vrnili. Na meji Cirenaike so se odigrali boji s sovražnimi motoriziranimi in oklopnimi silami. Boji so se končali v naš prid. Nekatere oklopne in motorizirane enote so bile uničene. Zajeli smo en tank in en oklopni avtomobil. Po naknadnih podatkih smo ob priliki sovražnega napada na Tobruk 5. t. m. sestrelili tri sovražna letala. Zelo verjetno' je, da je bilo zbito na tla tudi še četrto sovražno letalo. V Vzhodni Afriki je naše letalstvo izvedlo celo vrsto ogled- Pazite kaj pijete! Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic in normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! niških poletov ter napadlo motorizirane oddelke. Razen tega smo napadli tudi sovražna letališča v Amalakalu in Porinu. La Valeta, 8. jul. AA. Reuter: Italijanska letala so v soboto in nedeljo večkrat letela nad Malto. Metala so bombe, pa z njimi niso povzročila večje škode. Vojaški objekti niso bili zadeti. Ubitih je bilo devet ljudi, med njimi tudi dva vojaka. Zbita so bila tri sovražna letala, eno pa je padlo v morje. Kairo, 8. julija. AA. Reuter: Sovražna letala so včeraj bombardirala britansko obmejno mesto Mojale. Žrtev ni bilo Sovražna letala so severno od Kenije vrgla 53 bomb, toda škode niso povzročila. La Vallete, 8. julija. Reuter: Včeraj so sovražna letala dvakrat bombardirala Malto. Zbito je bilo eno sovražno letalo. Roosevelt bo še enkrat kandidiral "VVshington, 8. julija. Štefani: Kongres demokratske stranke se bo v soboto sestal v Čikagu. Roosevelt je imel daljši razgovor s poštnim ministrom Farfeyem ter glavnim tajnikom demokratske stranke. V zvezi s tem izjavljajo ameriški politični krogi, da je treba pričakovati, da bo Roosevelt tud v tretje kondidiral. Krvave voiitve v Mehiki Mehika, 8. julija. AA. DNB: Včeraj so se v vsej Mehiki začele volitve za novega predsednika. V posameznih krajih je prišlo do spopadov med 1 pristaši kandidatov. Ponekod so bile te borbe silno Ostre in je bilo uporabljeno strelno orožje. V Mexicu in v okoliških krajih je bilo 15 ljudi pri teh borbah ubitih. Rezultati volitev bodo znani najbrž danes. Mehiko, 8. julija. Reuter: Naknadno sporočajo, da je bilo pri neredih o priliki volitev ubitih 47 oseb. Najhujše borbe so bile v mestu Me-xico, kjer so se streljali tudi s strojnicami. Dosedanji predsednik Mehike, general Čardcnas, je osebno posredoval pri neki borbi v mestu Mexico in zaradi njegove avtoritete se je borba prekinila. Potrjujejo, da ima general Camacho že sedaj potrebno večino in je treba računati, da bo izvoljen za predsednika Mehike. Mexico, 8. julija. Reuter: Po zadnjih vesteh je bilo pri včerajnji volivni borbi ubitiii 30 oseb. ranjenih pa okrog 700. V nekaterih krajih je prišlo do pravih uličnih neredov, da je morala policija večkrat streljati. Sv!ca ustavila komunističen tisk Bera, 8. jul. Zvezni svet je ustavil dva komunistična dnevnika, in sicer »Le Travail« in »Le Droit du Peuple«. Komunistična dnevnika sta bila do nadaljnjega prepovedana zato, ker sta pripravljala, kakor se glasi motivacija k zaplembi, revo-| lucijo na mednarodnem in na narodnem švicarskem ozemlju. Lista sta podpirala boljševiške cilje in pozivala k uporu in prevratu. Naš poslanik v Moskvi Moskva, 8. jul. AA. Tass: Včeraj je prispela v Moskvo jugoslovanska diplomatska misija pod vodstvom poslanika dr. Milana Gavriloviča. Na postaji je jugoslovansko komisijo sprejel in pozdravil šef protokola pri komisarijatu za zunanje zadeve Barkov. Poljski in francoski interniranci v Švici Bernski dnevnik >La Suisse< je poslal svojega dopisnika, da si ogleda ujetniška taborišča poljskih in francoskih vojakov, ki so pribežali v Švico, kjer so iih vovaške oblasti razorožile in spravile v taborišča. Dopisnik pravi, da je med Francozi in Poljaki najprej ta razlika, da so Pol jaki prišli z vsem. Interniranci imajo strog dnevni red. Oh pol 7 vstanejo, ob pol 12 je kosilo, ob pol 6 je večerja in ob pol 10 mora biti mir v taboriščih. Ujetniki si kuhajo sami. Za živila pa skrbi švicarska vojska. Taborišča so pod nadzorstvom švicarskega vojaštva. Ujetniki morajo seveda sami skrbeti za red in snago. Vsako jutro imajo vaje, da se ne poleni jo preveč in vsak dan delajo tudi večurne marše, da se nekoliko pretelovadijo. Po možnosti jih zaposlujejo tudi v kmetijstvu. To je seveda le toliko časa mogoče, dokler je Švica imela toliko voakov pod orožjm. Čim pa bodo Švicarji demobilizirali, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. bo zaposlitev ujetnikov pri kmetijstvu in drugod seveda odpadla. Nekaj jih bodo pa še vseeno porabili pri regulaciji hudournikov. Posebno radi delam Poljaki. Dopisnik je našel mnogo toplih besed za poljsko moštvo. Pravi, da so Poljaki dvojne vrste: eni. ki so že prej kot delavci živeli v Franciji in ki eovore izvrstno francosko. in drugi, ki so po zlomu Poljske prišli v Francijo po različnih potih in ki so večina častniki. Ti govore skoraj vsi tudi nemško. Švicarski častniki, tako pravi dopisnik, so mu pripovedovali, da so Poljaki izredno bistrega in hitrega duha, da se neverjetno naglo prilagode vsaki razmeri, da pa so žal nekoliko lahkomišljeni. Toda disciplina v njihovem taborišču je vzorna, za katero skrbe poljski častniki sami. Poljaki so zelo navezani drug na drugega in vsak ljubi svoj oddelek, kateremu pripada kakor k družini. Zgodilo se je, da je sedem poljskih vojakov prehodilo 200 km skozi zasedeno ozemlje in skozi nemške čete. da so instinktivno našli svoj oddelek in se mu pridružili. Patriotizem Poljakov je silno goreč. Vsak večer, tako pravi dopisnik, se zberejo vsi vojaki k skupni večerni molitvi, ki jo opravijo kleče za svojo nesrečno domovino. Po molitvi skupno v zboru za-pojejo poljsko narodno himno. Ob nedeljah imajo skupno vojaško mašo in nikdar se ne zgodi, da bi kdo manjkal. Posamezni poljski oddelki imajo tudi lastne pevske zliore, ki v večerih prepevajo poljske narodne pesmi. Švicar pravi, da je občudovanja vreden optimizem in volja tega naroda, da se vzdrži kljub bridki usodi. Med Poljaki in Francozi, pravi Švicar, je velika razlika. Francozi so bolj zagrenjeni, bolj vase pogreznjeni, kajti oni niso še nikdar doživeli lega, kar je poljski narod že mnogokrat v zgodovini doživel: da je bil pognan iz lastne zemlje in razte-pen po svetu. Francozi so vsi v skrbeh in žalostni zaradi usode svojih družin in domačije. Italijanski zemljevid k uspehom v Sudanu ^■gauabajI J. sc _ s. . «§s>......"V ^ 6> ■"' \ ^ičsH^S&mtr AmbaAlagi \braTabor ^L. Ti " v Vi/ess/e O Af j)r» Ancotjer ( 0'>eOa :> - 40 \ AODIS ABE8A?: : A J)0!M(8p",v km.viiNC- ' Italijani so te dni poročali, da so njihove čete zasedle dve sudanski postojanki, in sicer Gallabat ter Cassalo. Cassala ima 10.000 prebivalcev in jo središče rodovitne pokrajine. Mesto je 24 km oddaljeno »d eritrejsKe meje. Pred 100 leti so mesto pozidali Egipčani, da hi tako zavarovali svojo mejo proti Abesiniji ter 'jhenein zaščitili staro karavansko pot. Danes vodi čez Cassalo angleška železnica, -ki je bila z italijansko zasedbo presekana. Svoj čas so mesto zasedli Italijani, a so ga po porazu pri Adui zopet zapustili. V italijanski javnosti je zasedba Cassale vzbudila veliko zadovoljstvo. Mesto je 380 km oddaljeno od Kartuma na Nilu. Umor vodi£@Efa Arabcev v Ssrffi Pred velikimi dogodki na vzhodu Carigrad, dne 8. julija, m. Umor sirskega Ahdiirahmana Šefbendera je povzročil po vsej Siriji velike nerede. Pričakovati je, da bodo ti neredi zavzeli tak obseg, da bo prišlo do oboroženega spopada med Arabci in francoskimi mandatnimi četami. V Carigradu računajo z mnžnost.io britanske intervencije, kar bi brez dvoma sprožilo veliko vojno operacijo ter bi intervenirale tudi druge zainteresirane silo. Angleške čete so hajc že poškodovalo francoske petrolejske odvodne cevi v pokrajini Mosul na meji Iraka. Angleži ne izrabljajo vseh petrolsjskih vrelcev v Perziji Teheran, 8. jul. AA. DNB: Finančni minister je obvestil parlament o nesoglasjih med vlado in družbo »Anglo-Iran-Oil Co.«, ki ima koncesijo za izkoriščanje iranske nafte. Sporočil je tudi, da so bili na številnih krajih na področju koncesije izsledeni novi izviri nafte, katere eksploatacija bi potrojila dosedanjo proizvodnjo mineralnega olja, tako da bi bil Iran za Ameriko najvažnejši proizvajalec nafte na svetu. Čeprav je danes povpraševanje po nafti na svetovnem tržišču ogromno, vendar angleški koncesionarji niso povečali proizvodnje, s čemer je bila prekršena pogodba o tej koncesiji. Po izjavi finančnega ministra se je razvila razprava. Poslanci so soglasno odobrili vladino stališče o kršitvi pogodbe. Incident med Amerikanci in Japonci v šanghajju Šanghaj, 8. jul AA. DNB: Incidenti, ki so nastali tedaj, ko so ameriški mornarji vjeli 16 japonskih orožnikov, dobivajo čedalje večji obseg. Z japonske strani je bilo ugotovljeno, da so ameriški mornarji pretepali japonske orožnike in jih suvali s kopiti pušk tako hudo, da so morali priti na pomoč zdravniki. Japonske oblasti so vložile pri ameriških oblasteh oster protest ter si pridržale pravico postaviti svoje zahteve. Zastopnik japonskih vojaških oblasti ie izjavil, da se japonska vojska čuti zelo prizadeto na svoji časti. Primer je tem težji, ker so se japonski orožniki po aretaciji legitimirali, pa so jih kljub temu zadržali pet ur. ne da bi bile japonske vojaške oblasti o tem obveščene. Japonska ni zadovoljna z angleško politiko Tokio, 8. jul. Reuter: Britanski veleposlanik sir Robert Craigie je sporočil danes popoldne japonskemu zunanjemu ministru Ariti angleški odgovor na japonsko noto v zvezi z vprašanjem prepovedi prevoza materiala preko Birmanije in Hongkonga kitajski vladi. Kakor pravi pooblaščeni zastopnik iz japonskega zunanjega ministrstva, je Arita izrazil veliko nezadovoljstvo japonske vlade nad britanskim odgovorom in je zahteval, da mora britanska vlada to vprašanje takoj vzeti spet v pretres. Norveški kralj se noče odpovedati prestolu London, 8. julija, t. Reuter: Člani predsedstva norveškega parlamenta so se obrnili na kralja Haakona, ki živi v Angliji, tla naj se odpove prestolu. Kralj Haakon je to odločno odklonil. V svojem odgovoru pravi kralj Haakon, da je svoboda in neodvisnost norveškega naroda prvi zakon norveške ustave. Kralj se bo držal tega zakona ustave in bo še naprej služil na ta način koristim norveškega naroda Kajti to nalogo mu je svobodni norveški narod dal leta 1005. Kadar se ho na Norveškem uveljavil zopet ta zakon, tedaj se bo krali z vlado takoj vrnil v domovino m nadaljeval delo za srečo naroda. Toria prvi pogoj za nadaljevanje takega dela je, da se iz dežele umakne tuja vojska. CjjOApCr&OhStVjO Novo pojmovanje denarja in kreditna tehnika Prejeli smo naslednji prispevek, ki obravnava akluelno temo poslovne politike emisijskih bank. Namen razprave je pokazati novo nemško pojmovanje emisijske banke in sploh denarne politike. Zaključki članka kažejo, da pri nas niso dani pogoji za kreditno reformo v tem smislu, vendar zasluži teoretični prispevek pozornost. Opomba uredništva. Tradicionalni denarni sistemi so 6e v glavnem naslanjali na naslednje zapovrstje činlteljev, ki nam jamčijo denarnemu obtoku stvarno osnovo in s tem varujejo gospodarstvo pred inflacionističnimi nevarnostmi: 1. Primeren odstotek (25—40%) zlatega kritja, računajoč, da bo ta odstotek zadostoval tudi za skrajni primer najhujšega navala notranjih posestnikov bankovcev in tudi za primer najvišje stopnje pasivnosti narodne plačilne bilance v mednarodnem plačilnem prometu. Ko je večina držav proglasila nezamenljivost papirnatega denarja, jc ohranila zlata podlaga svoj pomen le še kot potrebno jamstvo za likvidnost v mednarodnem plačilnem prometu v sistemu svobodne mednarodne izmenjave. 2. Dodatno kritje v devizah, t. j. zamejnih plačilnih sredstvih, večinoma menicah, glasečih se na gospodarske subjekte v inozemstvu. 3. Ostali del denarnega obtoka mora biti pokrit bodisi s posebej zavarovanimi trimesečnimi efekti, t. j. trgovinskimi menicami, ki jih je emisijska banka eskontirala, t. j. izplačala pred iztekom plačilnega roka imensko vsoto z določenim obrestnim odtegljajem (eskontna obrestna mera kot protiusluga za izvršeno predplačilo) bodisi z vrednostnimi papirji, glasečimi se v načelu na zanesljive javne sklade, proti jamstveni zadolžitvi, katerih je emisijska banka prosilcu izdala sorazmerno vsoto bankovcev kot predujem. To slednje kritje je v toliko namišljeno, v kolikor se lahko za tako bančno operacijo skrivajo spekulativni nameni prejemnika predujma (deponenta vrednostnega papirja). Emisijska (narodna) banka namreč nima nikakega objektivnega jamstva, da bo na novo izdana V6ota trgovsko uporabljena. Zaradi tega se je vedno priporočalo, naj predujmi na vrednostne papirje tvorijo sorazmerno najmanjši del emisijskih operacij. 4. V novejšem času se je udomačila navada tako imenovanih predujmov emisijske banke državni blagajni, bodisi naravnost, bodisi proti položitvi kratkoročnih bonov. Kritje denarnega obtoka z boni državne blagajne je seveda že v naprej označeno z inflacionistično nevarnostjo. To pač prvič vsled tega, ker državni izdatki običajno niso produktivni, t. j. ne povečujejo narodnega bogastva in jih je treba prav zaradi tega kriti z davki, in drugič, ker država razpolaga z orožjem oblasti, ki utegne predujme vrniti na priprost način blestečega dekreta o »revalorizaciji zlate podlage« in pod., ki dejansko pomeni le enostransko brisanje dolga. Teorija J. Fisherja in ameriška praksa. Avtor znane enačbe, ki matematično izraža najpopolnejšo enačico količinske denarne teorije, ame-rikanec J. Fishcr, je glede kritja denarnega obtoka predlagal novo tehniko, ki temelji na načelu, naj bo denarni obtok v gibčnem sorazmerju z razvojem proizvodnje oz. tržnih izmenjav — v interesu ustaljenosti cen in dohdkov. V smislu Fisherjeve tehnike naj bi zlata podlaga (»vsebina«) denarne enote, eskontna obrestna mera in količina denarnega obtoka bili prožno spremenljivi, vzporedno z razvojem produkcije oz. tržnih izmenjav. Ako namreč zlata podlaga, eskontna mera in količina denarnega obtoka niso gibčno spremenljivi vzporedno z razvojem produkcije oz. tržnih izmenjav, se morajo mesto njih nujno izpreminjati cene in dohodki. To pa razruši narodno-gospodareko ravnovesje. Irwing Fisher je toref predlagal ustaljenost ccn potom gibčnega središčnega uravnavanja denarnih elementov. Združene države so se le Fisherjeve teorije okoristile 'n izvedle spremembo v zlati »vsebini« dolarja, ne da bi pri tem razrušile ravnovesje cen. Fisherjeva zamisel pomeni že prvi izrazitejši korak v smeri oddaljitve denarja od trdne zlate osnove . Nemška denarna teorija. Nemško teorijo denarja je v priprosti umliivi obliki razložil v svojem govoru dne 30. januarja 1939 kancler Hitler: Glavni narodni kapital je njegova delovna moč. Pred njo zbledc vse zaloge zlata in deviz. Smejemo se dobi, ko so gospodarstveniki z največjo resnostjo zatrjevali, da je vrednost določenega denarja oogo-iena po zlati in devizni podlagi emisijske banf postopa pri olajšanju težkega položaja gostinske stroke. Tako merodajni faktorji kakor tudi interesenti se niso izrekli za normativno rešitev tega vprašanja, ker bi to lahko j>ovzročilo motnje v gospodarskem življenju, temveč naj se to vprašanje uredi via facti. Danes je velik del dolgov pri Drž hipotekami banki, ki bi lahko dala po nalogu finančnega ministra odlog. Kar se tiče zaseb. denarnih zavodov, smatra konferenca, da dolgovi pri njih niso tako veliki, da bi škodovali obstoju zavodov in je treba naj ti sporazumno rešitev, in končno kar tiče zasebnike, je v banovini Hrvatski pri- čakovati, da bo oddelek za pravosodje izdal navodila, kako naj se postopa v primerili preteče izvršbe pri gostinskih obratih v turističnih krajih, odnosno da ge ne bo sploh uvajal izvršni postopek. it Nove uredbe. Iz Belgrada roročajo, da je izdelan načrt okvirne uredbe za preskrbovanje in kontrolo industrije, ta uredba bo objavljena že drugi teden. — Nadalje so končana dela na dokončnem načrtu uredbe o tekstilnih surovinah, o železu in jeklu ter o kožah in usnju. Tudi te uredbe bi imele biti objavljene prihodnji teden. Konferenca italijanskih in naših industrijccv. Iz Belgrada jioročajo, da konferenca naših in italijanskih industrijcev ne bo v Zagrebu, temveč 12. t. m. v Belgradu. Tej konferenci bodo prisostvovali tudi predstavniki ravnateljstva za zunanjo trgovin kakor tudi zastopniki italijanskih merodaj-nih oblaslev. Uvoz koruze. Iz Belgrada poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki odobril potrebne količine dolarjev za plačilo uvoza koruze iz zamejstva. Socialna gesta slovenskega industrijca v Zagrebu. Tvornica keksov Bizjak in drug v Zagrebu je sklenila zgraditi sodobno zavetišče za otroke. V tvornici je zaposlenih okoli 250 oseb, od teh jih je največ žensk, ki morajo puščati otroke ali doma ali brez nadzorstva. Zaradi tega je g. Bizjak sedaj zgradil zavetišče, ki je lepo urejeno po najsodobnejših načelih. Prostori so veliki, zračni in lepo opremljeni. Otroci so pod skrbnim varstvom, za nadzorstvo pa je se zdravnica, ki skrbi za otroke tudi v zdravstvenem pogledu. Zavetišče ima tudi dovolj prh in bazen za kopanje, otroci se lahko sončijo tudi na verandah in tudi za igranje imajo dovolj prostora na pesku. V zavetišče bo prišlo lahko oiioli 40 otrok od 2—7 leta, torej do ljudske šole. G. Bizjak se je odločil dajati otrokom tudi vso prehrano za časa bivanja v zavetišču. Ta socialna gesta slovenskega podjetnika v Zagrebu zasluži vse priznanje. Izvoz drobnice v protektorat. Minister za trgovino in industrijo je do nadaljnega dovolil zopet izvoz drobnice v češkomoravski protektorat in bo zato odsek za živino pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino izdajal izvozna potrdila vsem registrira-* nim izvoznikom, ki bodo za izvoz zaprosili. Za enkrat bo dovoljen po sporočilu ravnateljstva samo izvoz jalovih ovc, jagnjetov in ovnov, ki ne služijo za pasmo. Molzne ovce še nadalje ni dovoljeno izvažati. Švicarsko borze. V sporazumu z zveznimi oblastmi so začele v ponedeljek dne 8. t. m. poslovati vse švicarske borze v normalnem obsegu v oficielnem prometu. Borze 8. julij. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,418.840 din, na belgrajski 8,900.000 din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 360.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt . . . , . 5 . 166.35— 169.55 N6%ork 100 dolarjev , . . . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1005.39—1015.39 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt......* 205.75— 208.95 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1242.40—1252.40 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90 Beigrad — zasebui kliring: Solun 100 drahem...... 36.65— 37.35 Sofija 100 din....... 89.67— 90.80 Curih. London 16.40 (bankovci 6.35), (bankovci) 11.50, Newyork 441.50 (bankovci) 550, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.87 (register marke 53, trgovske marke 19.50), Stockholm 104.30, Buenos Aires 93.50. Vrednostni papirji Volna škoda: v Ljubljani 428 blago v Zagrebu 428 blago v Belgradu 427.50—429 Ljubljana. Državni papirji: 1% inv. pos. 93.50 denar, vojna škoda promptna 428 bi., dalm. agrarji 71—72, 8% Bler. pos. 95 den„ 7% Bler. pos. 90 denar, 7% pos. DHB 101.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.950 den., Trboveljska 295 den., K1D 148 den. Beigrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 98.50 (97), agrarji 51 den., vojna škoda promptna 427.50—429 (428), begi, obv. 77 den., dalm. agrarji 71.50-72 (72, 71.50), 4% sev. agrarji 49.50-50.50 (50), 6% šum. obv. 69.50—71, 7% Bler. pos. 92 denar, 7% pos. DHB 101.50 den, 1% stab. posojilo 93.50 den. ■— Delnice: Narodna banka 8.100 blago, Priv. agr. banka 194 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 93.50 denar, agrarji 51 bi., vojna škoda promptna 428 blago, 8% Bler. pos. 95 den., 7% Bler, pos. 90 denar. — Delnice: Trboveljska 320—325 (310, 320), Outmann 57 bl„ Sladk. tov. Osijek 240—245, Osji-ješka livarna 170 den., Isis 32 den., Oceania 550 denar, Jadr. plovba 400 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica, oves nespremenjeno, rž, ječmen ne notirata, vso ostalo nespremenjeno. Razglas Združenje si šteje v čast. da Ves vabi na redno glavno skupščino, ki bo p« naknadni odobritvi Uprave mesta Beograda pod lir. 419 I. julija 1940 dne 28. julija 1940 ob 9 dopoldne v i>rostorih Saveza Trgovačkih Udruženja, Beograd, Brače Jugoviča nI. 16 z naslednjim d n e v n i m redom: 1. Otvoritev skupščine. 2. Volitev dveh overovateljev zapisnika, ki sta istočasno tudi overovatcljn glasov. 3. Poročilo uprav, in nadzornega odbora. 4 Predlog uprave o znižanju doprinosa. 3. Predlog proračuna za I. 19-10. 6. Prošnje, priložile in predlogi poedinih članov, ki so jih dali Udru/enju K) dni pred skupščino. 7, Razrešnica uprav, in nadzor, odboru. S. Volitev nove uprave. 9. Slučajnosti. Vrt vseh svetnikov odprt V nedeljo so bile slovesno blagoslovljene Žale Sončno nedeljsko dopoldne je privabilo k bla-foslovitveni slovesnosti na Žalah veliko število občinstva, posebno zaradi tega, ker je bil tudi tramvaj izredno poceni. Ko se je bližala 11. ura, se je pred mogočnim portalnim poslopjem zbralo ze okrog 3000 Ljubljančanov. Pred molilnico pa so se zbrali številni pevci. Prav tam se je postavila godba »Sloge«, na levo od molilnice pa so bili zbrani številni gostje in zastopniki. Tako so prihiteli k tej lepi slovesnosti zastopnik bana podban g. dr. Stanko Majcen, zastopnik divizijskega poveljnika divizijski general Janež, rektor ljubljanske univerze g. dr. M. Slavič, upravnik Narodnega gledališča g. Oton Zupančič, železniški ravnatelj g. inž. Kavčič, kanonik Sušnik in številni drugi zastopniki. Navzoči so bili tudi vsi župniki ljubljanskih župnij, celoten občinski svet in številni gra-ditelji-obrtniki, ki so pomagali pri celotni ureditvi Zal. Za slovesnost so bile Zale res lepo okrašene. Že na predvečer so bile razsvetljene, za slovesnost samo pa ie mestna vrtnarija številne kapelice in prehode okrasila s cvetjem in zelenjem. Slovesnost se je prenašala tudi po radiu, za občinstvo pa so bili postavljeni zvočniki, tako da so vsi- mogli dobro zasledovati potek slovesnosti. Kmalu pa 11 je železničarska godba »Sloga« za uvod zaigrala Smetanovo »Slavnostno predigro«. Ob teh veličastnih akordih je prišla resnost in pomembnost slavnostnega trenutka še bolj do izraza. Združeni ljubljanski pevski zbori pod vodstvom pevovodje Venturinija pa so zapeli lepo in občuteno Kimovčevo žalostinko: »Ah, ne mislimo...« Mogočni pevski zbor je štel okrog 200 pevcev in je zato pesem še prav posebno učinkovala. Za tem je stopil ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič na govorniški oder pod visokim baldahi-nom, ki je postavljen pred molilnico in spregovoril: žale. Izraz naše slovenske miselnosti Ljubljanski župan dr. J. Adlešič govori Prevzvišeni gospod škof! Spoštovana gospoda! Ljubljani in vsej kulturni Sloveniji v čast je Riestna občina uredila za mesto in narod zaslužnim možem dostojen počitek na Navju. Ta gaj naših zaslužnih vzornikov in vodnikov je vsem odprta knjiga, kako je nebogljeni slovenski narod zaupal vase, veroval v svojo bodočnost in z ljubeznijo do svoje domovine tako premagoval vse težave na potu k današnjemu velikemu razvoju in napredku. Navje so vsem vzpodbudna knjiga, ki so nam io izročili naši nesmrtniki — sebi v slavo — nam in potomstvu v posnemanje. Tu na osrednjem pokopališču Sv. Križa smo se oddolžili borcem za našo svobodo in žrtvam svetovne vojske, ko smo zbrali njih kosti in jih shranili v kostnico ter jim z njo postavili mogočen spomenik — zgovoren opomin, da je. največji blagor — miri Vse to smo napravili iz ljubezni in spoštovanja do naših dragih umrlih in izpolnili s tem zahteve pietete in srčne kulture. Danes pa smo zbrani na tem prostoru, ki je namenjen za prehodno počivališče vsem našim rajnim kot kraj slovesa, ko se bodo ustavili na potu k večnemu počitku. Kako naj Ljubljana uredi ta zadnji prehodni dom svojih rajnih, o tem so razmišljali že od leta 1914, ko je mestna občina ljubljanska ustanovila Mestni pogrebni zavod. Iskali so vzorcev po širokem svetu in se končno leta 1935 odločili, da postavijo po svetu splošno v navadi tuji vzorec velike mrtvašnice, kjer umrle razstavljajo tesno drugega ob drugim v dolgi vrsti odprtih celic. Potrti, sočutja in tolažbe potrebni svojci medle od muk, ki se od celice do celice stopnjujejo do neskončne boli in onemoglosti. Pri pretresljivih, vedno se ponavljajočih prizorih morajo od bolesti otopeti vsa čustva, ko bi morala biti zbrana in živa za prisrčno slovo v blažilni pobožnosti. Pa niso mogli postaviti takega domu bridkosti, ker niso imeli denarnih sredstev. Tako je ostala ta naloga nam, ta naloga, ki jo drugje že dolgo skušajo rešiti brez znatnega uspeha. Nas pa danes prevzemajo blaga čustva, ker ne izročamo vsem tolažbe in usmiljenja potrebnim šablonskega doma bridkosti, temveč odpiramo vsem po čutu in narekovanju našega pobožnega slovenskega srca zamišljeni in po npjiskrenejŠem čustvu, ki ga tako globoko očitujemo našim dragim rajnim, ustvarjeni dom tolažbe in utehe. Nismo iskali vzorcev v tujem svetu, nego smo se z zaupanjem zatekli k našemu velikemu mojstru, k našemu Plečniku. Ta nam je sezidal in nasadil to občutja polno, lepo počivališče naših dragih na zadnji poti — ta kakor z odsvitom onostranske blaženosti ožarjeni proslor tolažljivega slovesa. Tu ne bodo naši rajni izpostavljeni drug ob drugem, tu bo vsak rajni, ko zapusti visoki obok tega mogočnega stebrišča, dobil svoje mirno zavetje v lastni kapeli pod varstvom naših župnih patronov sv. Nikolaja, Petra, Frančiška, Aniona, Jakoba, Janeza Krstnika, Cirila in Metoda, Marijinega oznanjenja in drugih priprošnjikov ter varuhov našega mesta in dežele. Zavetje za mirno slovo od svojcev bo revnim in bogatim enako določala nepristranska božja dekla ter jih sama brez razlike razvrščala po kapelicah. Družina in svojci bodo okoli poslavljaiočega 9e kot v laslnem domu s tiho žalostjo zatopljeni v pobožno molitev za po- Pogled na Žale med blagoslovitvenim obredom koj njegove duše — ob odhodu bo pa šumenje drevja in dehtenje cvetja lajšalo trenutke ločitve in vsa ta plemenita lepota bo zadnje slovo povzdignila v veličasten sprevod blaženosti onostranstva. Zato se v imenu našega mesta globoko priklonim našemu velikemu mojstru, ker je s temi Žalami naklonil Ljubljani nov biser samonikle kulture, ki je čist izraz našo slovenske miselnosti in jasen odraz pobožnosti slovenske duše. Enako izrekam zahvalo vsem njegovim sodelavcem od najpreprostejšega delavca do najspret-nejšega mojstra in umetnika, ki so s toliko ljubeznijo uresničili veličastno zamisel mojstra-pro-jektanta in jo izvedli ter jo bodo še izvedli do vseh podrobnosti in potankosti, da bodo naše Žale ne samo ogledalo naše pietete do rajnih, nego tudi živa priča slovenske likovne umetnosti in slovenske kulture. Kakor pa nismo marali iz tujine semkaj prenašati raznih mrlišnic in mrliških vež, smo še manj smeli temu kakor sveti gaj blago učinkujo-čemu in popolnoma slovenskemu Vseh svetih vrtu dati na tuje domove bridkosti spominjajočega imena. Zato se zahvaljujem članu mestnega sveta, gospodu inšpektorju Josipu VVestru, da smo mogli soglasno odobriti njegov predlog, naj ta prostor slovesa od naših rajnih dobi ime starodavnih slovenskih Žal, ki smo z njih semkaj prenesli gomilo, katero varuje stari zaščitnik slovenske domovine sveti Ahac. Ne morem pa danes zatajiti neke tesnobe v svojem srcu, ki me navdaja od vsega početka, ker naše Žale niso večje in prostornejše. Želel bi najbolj, da bi se že danes razširile in razprostrle pred vse pokopališče ter bi bilo na njih dovolj kapelic in dosti prostora okoli njih za obiskovalce za več rodov. Zato bi bili morali skrbeti že naši predniki, da bi bil pred pokopališčem ves prostor posvečen kot preddvorje božje njive. — Kakor v tempelj niso spadali baranlači in mešetarji, tako tudi pred božjo njivo hrup pridobitne vsakdanjosti ne sme motiti žalosti obiskovalcev grobov ter kaliti mirnega počitka in sladkega spanja pokojnih. Toda tolažim se, da se nam je posrečilo pridobiti vsaj toliko sveta, da imamo za začetek vsaj današnje Zale Prepričan pa sem, da bo v prihod-njosti zmagala pri nas vseh pieteta do rajnih in pomagala razširiti lepe Žale pred vse pokopališče. V tem prepričanju me potrjuje lepi zgled našega gospoda bana dr. Marka Natlačena, ki je dovolil, da se je veličastnemu vhodu na Zale umaknila celo stanovanjska hiša banovinskih uslužbencev. Še nekaj nam odkriva ta prelepi spomenik naše kulture: Visoki duh nesebičnega dela in požrtvovalnosti za bližnjega, ki ga je dokazal s tem delom sedanji upravni odbor Mestnega pogrebnega zavoda s svojim predsednikom g Stankom Sušni-kom. Dvignil je pogrebni zavod iz dolgotrajne onemoglosli, ga ozdravil in okrepil njegovo gospodarstvo tako. da bo Mestni pogrebni zavod v prihodnjih letih sam kril vse stroške tega lepega spomenika — brez posebne obremenitve ljubljanskega davkoplačevalca. Dokler bo živel tak duh nesebičnosti in požrtvovalnosti v mestni upravi ljubljanski, bo Ljubljana lahko gradila še naprej podobne spomenike kulture ter visokega duha in podviga našega mesta in naroda! Previdnost božja naj vodi pota in neskončno Dobrotljivi naj orosi ta kraj našega bodočega slovesa š Svojim blagoslovom, da nam bo takrat, , ko nos bodo sem spremili, vsem milosten sodnik. 'Zato Vas prosim, Prevzvišeni, da prikličete na Zale vsem mrtvim in živim Njegov blagoslov, Nie-govo usmiljenje in milost. Slovesna blagoslovitev Žal Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je ob asistenci kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava nato opravil blagoslovitveni obred pred molilnico. Za tem je še ob številni asistenci obšel še vsako izmed lepo okrašenih stavb in blagoslovil vsako posebej. Medtem je godba odigrala Rossinijevo »Sta-bat mater« in Astorgov »Duet« in »Stabat mater«. Po opravljenem blagoslovitvenem obredu ie nagovoril škof dr. Rožinan vernike: Govor škofa dr. Rozmana Blagoslovljena je mrtvašnica — ne, to ni prava beseda, niti mrliška lopa, najprimernejše ime je, ki ga je mojster sani dal, vrt vseh svetnikov — vrt kapelic, posvečenih svetnikom, ki so posebni zaščitniki Ljubljane in Ljubljančanov. V teh edinstvenih celicah bodo čakala trupla Ljubljančanov — tudi naša —, da se preneso na božjo njivo. Morda vstaja človeku, ki vidi in čuti le materijo in nič več, vprašanje, čemu se je žrtvovalo toliko duhovnih in gmotnih sil za Žale, kjer bo vsako truplo ležalo le nekaj ur — nam kristjanom in vsakomur, ki veruje še v več kot je materija, pa je prav lahko razumljivo, zakaj toliko duhovitosti, toliko ljubezni in toliko denarja za kraj, kjer naj trupla leže v času, ko jih obdaja najgloblja žalost prebridkega slovesa. Telo človekovo je najplemenilejše in najumet-nejše orodje duše — inštrument, ki ga je mogla izmisliti edinole božja modrost, ustvariti pa božja vsemogočnost. Zato mu gre čast in hvaležnost tudi potem, ko ga duša več ne rabi. Telo kristjana je posvečeno — bolj kot so najsvetejši kraji. »Ne veste li, da ste tempelj boiji in da Duh boiji v vas prebivavprašuje sv. Pavel in dostavlja: »Tempelj boiji je svet, in taki ste vi* (I Kor 3, 16. 17). Telesu, ki je bilo tempelj Duha božjega, v pravem pomenu bivališče božje, gre spoštovanje in čast — tudi ko je to sveto službo odslužilo. Telo človekovo bo zopet vstalo. Tu, na tem pravkar blagoslovljenem kraju, za naša telesa ni konec koncev. Ta kraj je kakor shramba, kjer se skrbno hrani in pripravlja seme, preden se vseje v njivo. Truplo, mrtvo sicer, je seme, ki se vseje v božjo njivo, da vzklije k novemu neminljivemu življenju. »Ne čudile se temu; kajti pride tira, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sinu boijega: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi« (Ju 5, 28. 29) — tako govori Gospod, ki ima besede večnega življenja. Ta Odrešenikova beseda razliva tolažbo v naj-grenkejšo žalost, ko se srce poslavlja od ljubega zunanjega lika drage osebe — ko nam izginja njena vidna navzočnost. Res je ta kraj žalostni kraj bridkega slovesa — a kakor mehka zarja plava nad temi kapelicami, s toliko plemenito obzirnostjo zgrajenimi, beseda Zveličarja: »Pride ura in je le daj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega— da se ne boste žalostili kakor drugi, kateri nimajo upanja« (I Tes 4, 13). Ta čudovito lepo zgrajeni kraj pa nosi v sebi za nas tudi dragocen življenjski nauk: Spoštuj svoje telo! Ce je telo orodje neumrljive duše, če je tolikokrat posvečeno bivališče božje, če je seme. ki naj vzklije ob svojem času v vstajenje za večno živ- ljenje — če potem takem zasluži mrtvo truplo človekovo in kristjanovo spoštovanje — koliko bolj mora vsak sam svoje telo spoštovati in spoJlovati telesa svojih bližnjih. »Ali ne veste..., da imate telo od Boga in niste svoji? Kajti za drago ceno ste odkupljeni. Poveličujte torej Boga v svojem telesu.'< (I Kur 6, 20.) Škof dr. Rožinan blagoslavlja kapele Poveličujmo Boga v svojem telesu s tem, da ga uporabljamo po božji volji v vse te namene, za katere nam ga je Bog dal. Tako bo tudi ob vstajenju naše telo poveličano — in bo zaslužilo ob smrti in pogrebu spoštovanje in čast, kakor ga bo deležno v teh lepih kapelicah. Končavam s prošnjo do neskončno usmiljenega Boga, naj da vsem, katerih trupla bodo tukaj čakala pokopa, milost srečne smrti v posvečujoči milosti, da bi bilo odslej vsako truplo od tu prene-šeno na božjo njivo za vstajenje v večno življenje. Bog bo svoje gotovo storil, če bomo tudi mi storili, kar moramo mi z njegovo pomočjo storiti — potem bo tudi za vse naše drage in za nas same pot, l(i bo končno šla skozi Žale, pot v vstajenje in življenje. Tako naj se zgodi! Za zakluček. slovesnosti so združeni pevski zbori zapeli Venliiriniieve »Žalne speve«, godba »Sloga« pa je odigrala Dvorakove »Žalne spomine-. Številno občinstvo, ki je zasledovalo vso slovesnost ob portalnem poslopju, se ie nato vsulo po Žalah. Nekatere kapelice so bile že popolnoma urejene in so bile prav zaradi tega vsem posebno všeč. Nad vse lepa je kapelica sv. Nikolaja, pa tudi druge, v katerih že vise lestenci in slike, kažejo vsaka zase tako pestrost in bogatost, da se je sleherni mogel z zadovoljstvom prepričati, da je Ljubljana dobila z Žalami res gradbeno umetnino, ki ji ni para. Vsi pa so enodušno obžalovali, da so se morale Žale umakniti ob drevoredu zasebnemu vrtu. Prevladovalo je prepričanje, da bo občina v prihodnjih letih morala najti način, ki ji bo omogočil, da bo razširila Zale ob vsem drevoredu do pokopališča, tako da bo vsaj vsa desna stran ob drevoredu enotna in zaključena. Tudi vse popoldne so hodili Ljubljančani ogledovat Zale. Ko so pa na večer zagorele žarnice v vseh kapelicah in v vseh kandelabrih ter so se lepe stavbe belile v soju reflektorjev, so bili vsi, ki so se odločili za obisk na večer, še prav posebno presenečeni nad lepoto vrta Vseh svetnikov, na katerem se bo za nekaj dni ustavil tfsak Ljubljančan, preden bo nastopil svoje zadnje zemeljsko potovanje. Danes bo prvi pogreb z Žal Komaj so bile v nedeljo Žale blagoslovljene in izročene namenu, so iz splošne bolnišnice že naznanili prvega gosta. V nedeljo zjutraj je namreč tam umrl g. Anton P I e v 11 i k iz Slapničarjeve ul ice 2 v Mostah, stric. Slavka Pievnika. uslužbenca mestne elektrarne, ki je z razsvetljavo Žal iuiol dela čez glavo. Pokojni Anton Plevnik je bil rojen v Mostah ter je na svojem skromnem domu, ki si ga je postavil, živel kot preužitkar. Vedno je ostal lan t in doživel je 70 let, čeprav ga je že veliko let mučila huda udnica in je nazadnje pritisnila še vodenica. Moščuni in tudi drugi Ljubljančani >0 pa zabavnega starega fanta poznali posebno kot velikega prijatelja ptic in imenitnega ptičarja. Svojemu prvemu gostu na Žalah je Mestni i>o-grebni zavod pripravil zares slovesen sprejem, kakršne se prvemu varovancu v prelepem domu tolažbe in utehe tudi spodobi. Včeraj popoldne je bilo truplo |x>kojnegu z avtotiirgononi prepeljano iz splošne bolnišnice, na Žalah pa položeno v prekrasno kapelico patrona ljubljanske stolnice in vse ljubljanske škofije sv. Nikolaja. Ta ka|>ela čudovite lej>ote in prav posebnega, vzvišenega liastrojenja, s tremi bogatimi lestenci je vsa okrašena z zelenjem in cvetjin, a Mestni pogrebni zavod je položil nu krsto svojega prvega varovanca izredno velik venec teiiinordečih nageljnov in nežno rožnih vrtnic. S tem mojstrskim spletom cvetja je vrtnarija Valentina Kunovarja od Sv. Križa, ki je tudi zu blagoslovitev Žal okrasila to kapelo, pokazala svoj odlični okus in prvovrstni material. Pokojni Anion Plevnik mirno počiva ikmI veliko sljko Križanega z žalostno Materjo in sv. Janezom, |hx1 umetnino visokih kvalitet in najglobljega občutja, ki jo jo napravil akad. slikar Slavko Pengov. Pogreb g. Pievnika ho danes popoldne ob 4. ter bo pokojnega spremil iz kapele sv. Nikolaja župnik g. Miha Jenko iz Most. Pod baldahinom pred molilnico bo truplo blagoslovljeno in župnik bo imel z govorniške tribune govor, nato se bo pa sprevod razvil z Zal v pokopališčno kapelo Sv. Križa.^ Mestni pogrebni zavod l>o prvega svojega gosta |)očaslil z brezplačnim gala-pogrebom. Ker smo v nedeljo po blagoslovitvi Žal pri ogledovanju kapelic slišali marsikaj ugibanj in domnev obiskovalcev, je potrebnih nekaj pojasnil. Župan g. dr. Juro Adlešič je v svojem slavnostnem govoru pred blagoslovom |>rav za prav že vse jx>vedal, kako t>o s kapelicami. Rekel je dobesedno: »Zavetje za mirno slovo od svojrjv ho revnim in bogatini enako določala nepristranska božja dekla ter jih sama brez razlike razvrščala po kapelicah«. S temi besedami je ljubljanski župan slovesno razglasil glavno načelo in najvišji zakon Zal, da na Žalah glede kapelic ne ho nobene razlike med revnimi in bogatimi. Sama nepristranska božia dekla — smrt naj določa vrstni red, v kateri kapelici bo ta ali oni počival na svoji zadnji poli k grobu. Tudi od reveža se l>odo svojci lahko jioslav-ljali v veliki kapeli, če bo ob njegovi smrti taka kapela prišla na vrsto. Seveda bo uprava Mestnega pogrebnega zavoda rada upoštevala tudi želje svojcev ter Trnovčana položila v kapelico župnega patrona sv. Janeza Krstnika, a Bežigrajci bodo lahko ležali kar v dveh kapelicah, saj imata tam svojo kapelico župna patrona, sv. brata Ciril in Metod, in tudi varuh starega pokopališča sv. Krištof. Pri tem pa pripominjamo, da bodo take želje mogle biti uslišane seveda samo tedaj, če lvodo dotične kapelice na razpolago. Razredi torej na Žalah veljajo samo glede |>ogrebov in z njimi združene opreme ter spremstva,, gotovo je pa tudi. da bo mestni pogrebni zavod moral pri gala-jx>grebih iu pri pogrebih I. razreda |K>la»ati umrle v prostornejše kapele že zaradi velikega števila vencev. Ljudje se namrč motijo, ko mislijo, da bodo samo župijani frančiškanske župnije ležali v kapelici Marijinega oznanenja, samo Vičani v kaj)elici sv. Antona Padovatiskega. Zato pa moramo pojasniti, da po župnih patronih imenovane kapelice nikakor ne pripadajo doličnim župnijm, temveč so za zaščitnike raznih kapelic izbrani patroni ljubljanskih župnij, varuh našega mesta in dežele ter drugi pri prošnji k i, da bodo ljudje kapelice i>oznali in ločili. V kapelici Adama in Eve, prastaršev vsega človeštva, se bo pa lahko poleg rimokatolikov odpočil tudi pripadnik katere koli druge vere. Nazadnje bo pa uprava Žal tudi rada ustregla želji svojcev, naj bi n. pr. njih dragi Jože ležal v kapelici svojega patrona sv. Jožefa, njih ljubljena Cirila pa pod varstvom sv. Cirila in Metoda. Uprava Žal bo |k> načelu, ki ga je pri blagoslovitvi Zal slovesno izjavil sani župan g. dr. Juro Adlešič, skušala ustreči vsem željam v mejah mogočosti, vendar pa tudi za Žale velja stari pregovor, da ni mogoče vsem ustreči. Kopalne obleka - tista voIm - stare nizke cene ALOJZIJ POTRATO PREJ I OS. KUNO A C o. LJUBLJANA. - MIKLOŠIČEVA CESTA Sentierneiske konjske dirke Št. Jernej, 8. julija. Naključje je hotelo, da je na praznik 29. junija, ko bi se morale vršiti v Št. Jerneju konjske dirke, prav ves dan silno deževalo, kar je preprečilo dirke. Že zjutraj se je nebo zaprlo, tako da skoro ni bilo upanja na izboljšanje. Tujci, ki so kljub temu prišli, so pripovedovali, da so se izletniki po večini na sredi poti kesali, da je bilo za dirke proti pričakovanju veliko odziva tudi med Ljubljančani, ki pa jih je oplašilo na poti vreme. Dirke bi se morale praviloma vršiti ob vsakem vremenu. Toda dež je tako močno lil, da so «e športniki sami odločili, da svojih konj ne bodo izpostavljali nevarnostim vremena. To je bilo končno po godu tudi prireditvenemu odboru, ki je takoj potem na seji sklenil, da preloži dirke na nedeljo 14. julija. Upamo, da se bo dollej vreme ustalilo. Dirkalne prireditve se ne bodo vršile v nič zmanjšanem obsegu in vse tako, kakor je bilo pripravljeno za 29. junij. Morda bo tudi občinstvu prav, ker je štirinajsti mnogo bližje prvemu, kakor devet in dvajseti. Vodstvo dirk se hoče potruditi, da bo odšel iz šentierneiskih dirk veal zadovoljen in računa, da ne bo pogrešilo starih prijateljev in moglo pozdraviti tudi mnogo novih. 2}\O£LHC novica Koledar Torek, 9. julija: Nikolaj in tovariši gorkunski, mučenci. Sreda, 10. julija: Amalija, devica; Veronika Jul., devica. Novi grobovi | f Župnik Ferd. Ciuha | Maribor, 8. julija. Iz Selnice ob Dravi ie došla žalostna vest, da je v nedeljo, dne 7. julija ob 16.15 izdihnil svojo plemenito dušo tamošnji župnik gospod Ferdinand Ciuha, ki je Selničanom župnikoval dolgih 28 let. Pokojni gospod župnik se je rodil 14. maja 1874 v Ljubljani, kjer je bil krščen v župnijski cerkvi Sv. Petra. Po dokončanih gimnazijskih študijah je, 6ledeč klicu srca, vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil dne 25. julija 1897 posvečen za mašnika. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Pilštajnu. Pozneje je bil kaplan še v Bučah, Ljutomeru, Rečici in Laporju. 1. maja 1. 1912 pa je bil imenovan za župnika v Selnici ob Dravi, kjer je pasel svoje verne ovce do svoje smrti. Pokojni gospod župnik je bil mož blagega značaja in vzoren duhovnik. Zato je bil priljubljen povsod, kjer je služboval, saj ri je s svojim nastopom znal pridobiti svoje farane. Naj mu bo dobri Bog plačnik za vsa njegova dobra dela. Njegovim sorodnikom naše iskreno sožaljel Pogreb bo v sredo, dne 10. julija v Selnici ob Dravi. Pogrebni obredi se pričnejo zjutraj ob 8 v farni cerkvi. t Pust Jožef Zatisnil je včeraj zjutraj oči zelo ugledni javni delavec Pust Jožei na Vrhtrebnjem. Izreden mož velikih talentov, izvrsten gospodar ne samo zase, da je dom gospodarsko dobro podstavil, ampak tudi za svojo vas in za občino. Koliko potov, prošenj in dela je mož prevzel in izvršil, da bi dvignil tudi javno gospodarstvo! Tudi ba-novinska elektrika bi že davno svetila v hribski vasi nad Trebnjem, če ne bi zahrbtni zgagar ljudi premotil. Kako je to njega bolelo! Dobro ga bodo pomnili! Kmalu potem, ko se je iz Gor. Globodola, župnije Mirna priženil na Vrh- trebnje, je bil izvoljen za obč. odbornika in to mesto je zavzemal 42 let. Ako ne bi Trebanjci imeli predsodka »Hribec nam županil ne bo!«, bi bil gotovo župan. In če bi bil on župan pred 12. oziroma 13 leti, ne bi zdaj občino tri poldrug milijonski dolg. A predsodki morajo obvladati, da se ljudem ne godi predobro Z navadne ljudskošolsko izobrazbo se je povzpel do najvišje vojaške šarže moštva, med vojno je bil štabni narednik in ljubljenec svojih predstoinikov, ker je znal skrbeti za moštvo, a tudi višjim željam ustreči. V svojem javnem delovanju je bil ddločno katoliški po mišljenju in življenju. »Slovenec« je bil v njegovi hiši doma. Bil je dolgo let ključar župne cerkve, predsednik Hranilnice in posojilnice, dolgo let načelnik, zdaj odbornik Nabavne in prodaine zadruge Kmetijsko društvo v Trebnjem itd. Naj njegova neumorna duša v večnem miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Jčaj jpKavAjbe.? V nedeljskem »Slovencu« smo brali, da je pri Bimu ras Acilia, hi je silno obljudena z malim otroškim svetom, kajti italijanska driava v tej novi naselbini daje skoraj brezplačno stanovanje in zemljišče le tistim družinam, ki imajo najmanj sedem otrok. Italijanski narod je velik narod, je rodoviten, zdrav in mu ne manjka številnega patomslva. l'a vendar javna oblast z vsemi sredstvi in neprestano ter pametno pospešuje rodnost ter tudi z materialnimi sredstvi podpira veselje do številčne družine. Italija ve, zakaj to dela. zaveda se, da si bo številčno močan narod te znal izvojevuti svoj prostor pod soncem. Tudi tukaj, kot povsod drugod, se moramo vprašati, kaj se stori v tem pogledu pri nas. Kar se tiče drtavne oblasti, je za svoje uradništvo določila sicer neke doktade za otroke, kar je hvalevredno, toda istočasno pusti, da se po tisku svobodno razširja propaganda za antikoncepcinnalna sredstva, kakor jo prinaša tudi »Jutro* in »Slov. narod . Tudi zločinska odprava plodu se po naši zakonodajni praksi minimalno kaznuje, če se sploh kaznuje. Tudi zdravniki, ki so splošno znani, da sc pečajo obrloma s to stvarjo, se vedno lahko izmuznejo kazni, češ . julija pod predsedstvom g. Mihaela Prešla, šol. insp. pri ban. upravi, — izpit so napravili: Habič Helena, Bitenc Tatjana, llrodar Danica, Cenit Dušan, černič Darinka, M. Favai, Feinmne Dana, Franca Leandra, Frankovič Božena, Frunier. Ernest, Gogala Smiljana, Gorjup Marica. Hočevar Marica, Jagodic Vida, Jakša Tea, Janša Barka, Jeglič Irma, Jeršek Zdenka, Keržič Marija, Klun Otmar, Korošec Božena, Koščak Ang., Kovač Silva, Krek Milena, Krištof Rozman, Krištof Verena, Lajh Mara, Lapornik Adolf, Letnar Mar., Marin Tatjana, Maurer Helena, Mišič Ivan, Novak Nada, Oslapovvicz Sonja, Osterc Božena (z odi.), Perko Jožefina, Pestotnik Pavle, Pfefferer AiloH, 1'feifer Marija, Pintar Ferinand, Pintar Marija, Pustoslemšek Tatjana, Rigler Danica, Ribar Danica, Rodič Vladojka. Roškar Ivanka. Rozman Štefanija, Sire Ljubo (z odi.), Sluga Daniela, Sturz Vera, Suhadolnik Marija, Škerlj Marija, Šuster Stana, Urek Elizabeta (z odi.), Vardjan Jelka, Verbič Miiena. Vidrih Bogomira, Virant Milojka, Vizlar Ana, Vodopivec, Lovorka, Vozelj Vida, Zoreč Milena. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Žalostna smrt !) letnega fantka. Iz Gorij pri Bledu nam poročajo: V petek, 5. t. in. proti večeru je našel v strugi liadovne v soteski Vintgar gospod Stroj z Dobrave mrtvo truplo, že od 17. junija pogrešanega 9 letnega Bernardka liepeta. Kako je fantek zašel v vodo. še ni dognano. vendar kažejo vsi znaki, da najbrže ne gre za nesrečo,-temveč za grd zločin. Orožniki tukajšnje postaje so. še preden so našli mrtvo truplo, aretirali dve osebi, vendar zadeva zaenkrat še ni jasna. Z zanimanjem pričakujemo tudi, kaj bo ugotovila sodna komisija. p4f dh&cwi * Romanje Zagrebčanov v Marijo Bistrico. V soboto zgodaj zjutraj so se podali udeleženci zagrebškega zaobljubljenega romanja pod vodstvom hrvatskega metropolit;i nadškofa dr. Ste-pincu peš čez Sljeme v Marijo Bistrico. Ob 7 zjutraj je nadškof imel v kapelici na Sljcmenu sveto mašo, nakar so romarji nadaljevali svojo pot čez Laze. Tam so se romarjem pridružile še štiri druge skupine romarjev, V nedeljo je imel nadškof dr. Stepinuc v Mariji Bistrici na prostem slovesno pontifikaluo sv. mašo. katere se je udeležilo okrog 13.000 vernikov. Med sveto mašo je imel nadškof pridigo, popoldne ob 4 pa se je po večernicah razvila ogromna procesija, v kateri je nosil Najsvetejše nadškof dr. Stepinac. Večina romarjev je prenočila v Mariji Bistrici in se v ponedeljek zjutraj podal anazaj proti Zagrebu, kamor so romarji prišli zvečer. Romanju se je udeležil tudi zagrebški župan dr. Starčevič. * Načrt /.a sanacijo hotelirstva. Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu na banski oblasti konferenca o zaščiti in sanaciji hotelirstva. Ljubljansko zbornico za TOl je zastopal tajnik dr. Jure koce. Po dolgi razpravi je bilo sklenjeno, da se vprašanje zaščite hotelirstva reši v zvezi z vprašanjem razdolžitve srednjega stanu. O tem zadnjem vprašanju bodo še posebej razpravljali z zastopniki denarnih zavodov na konferenci dne 10. juliju. Kot podlaga je bilo sprejeto, da se vsa ta vprašanja po možnosti rešijo neposredno in da se čim bolj obide normativni način reševanja. Hrvatska banska oblast bo najprej skušala urediti vprašanje anuitet liipotekarnih posojil in podaljšanja meničnih dolgov pri Državni hipotekami banki. Končno je bilo sklenjeno, da se izdela sistem financiranja našega hotelirstva v bodočnosti. da bi se hotelirstvo postavilo na zdrave temelje. .Ljubljana, 9 julija Drugi programi Torek, 9, julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček ve-eslih zvokov (plošče) — 12 Vaški umetniki (plošče) -r- 12,30. Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Luis Lcger, slovanofil preteklega stoletju 11. tlel (dr 'lotnisl. Jngič. Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) — 20.10 /akoni in tajne človeške duše (prof E. Boje) — 20.30 Pevski koncert: gdč. Tea Laboš, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 a ples (plošče). Sreda, 10. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slovanski skladatelji (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski pihalni kvintet — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Mir. Adlešič) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije Narodne obrambe — 19.40 Objave — 20.10 Zavarovanje samostojnih stanov (g. Rudolf Smersul — 20.30 Pevski koncert: g. Friderik Lupša, član Nar. gled., pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 21.15 Koncert tria Dahlke — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka orkestralna glasba (plošče). Radio Ljubljana Torek, 9. julija: Belgrad: 20.10 Simf. koncert. Zagreb: 20 Trio. — Sofija: 19 Nar. glasba. — Praga: 21.30 Mozartova glasba. — Trst-Milan: 22.10 Zabaven koncert. — Him-Bari: 21 Simf. koncert. Budimpešta: 21.30 Zbor in godala. — Bukarešta: 20.30 Romunski skladatelji. — Sotlens: 20.30 Komedija. Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18 m); 19.-15 Poročila v slovenščini — YUF [19.69 mj- 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19j,69 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Lekarne Nočno službo imajo: dr. Kmet, Dunajska c. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šeleu-burgova ul. 7. * Hudo neurje na otokih in v Podravju. Konec preteklega tedna je zadivjalo po našem Pri-morju silno neurje, ki je posebno veliko škodo napravilo Vrboski na Hvaru in na otoku Braču. V Vrbovski je toča pobila 1000 ha površine in poškodovala vinograde in oljčne nasade. Na Braču je toča povzročila posebno hudo škodo v gornjem srednjem delu otoka ter so najbolj trpeli vinogradi in oljčni nasadi v Postirah, Selcih, Pučišču, Supe-tru in Ložišču. — Tudi v Bjelovarskem okraju je divjalo strahovito neurje. Padala je gosta in debela toča. ki je napravila ogromno škodo V Bez-danu je strela ubila kaplarja Blagoja Stefanoviča in poročnika Dimitrija Kolojeviča. * Varaždinska gostilničarka v zaporu zarasli /vodstva. Kakor v Zagrebu so tudi v Va-raždinu začeli boj jiroti tajni prostituciji. Vara/Mlinski .policiji se je posrečilo odkriti gnezdo tajne prostitucije. V zvezi s tem je bila aretirana 46 letna gostilniearka Z. B. v Va-raždinu, o kateri so ugotovili, di» je zvajala neizkušena dekleta. Zaslišanih je bilo več oseb. nakar je policija izročila gostilničarko državnemu tožilstvu. Preiskava se nadaljuje in pričakujejo nova odkritja in aretacije. * Pogajanja med lastniki ladij in mornarij v Splitu ugodno napredujejo. V soboto so raz-pravljali o reviziji kolektivne pogodbe z združenjem strojnih častnikov in združenjem east-nikov-radiotelegrafistov. V nedeljo pa so razpravljali s strokovno zvezo mornarjev. Pogajanja pru vlepo napredujejo, ker se obe stranki trudita, da bi se vsa vprašanja rešila sporazumno. Nova cesta Smartno-Vojnik izročena prometu Preteklo nedeljo je bon dr. Marko Natlačen ob navzočnosti ljudskih množic odprl ta cesto, ki je veljala 1,275.600 dinarjev Celje, 8. julija. Včerajšnjo nedeljo je bila izročena prometu nova cesta Šmartno—Vojnik, s katero je odprta tudi temu lepemu delu širše celjske okolice pot v napredno trgovino iu gospodarstvo. Pet in štirideset let so se Šmartinčuni borili za to cesto, v nedeljo pa je bila izročena prometu cesta, s katero bo tu dolina povezana z državno cesto ln z njo s svetom. Šmartno in Vojnik sta sc za to priliko odela v državne zastuve, ob cesti pa so domačini postavili slavoloke v pozdrav banu dr. Marku Natlačena, ki se jc zavzel zu gradnjo te ceste in jo sam tudi odprl. V župnijski cerkvi v Smartnem je bila ob 10 slovesna služba božja, katero je opravil nov-cerkovški dekan in kanonik Pavel Žagar, ki je iiuel tudi pridigo. Službe božje so se udeležili ban dr. Marko Natlačen, okrajni načelnik dr. Zobec, senator Alojzij Mili o I č i č . orožniški poveljuik major V i n d a -kijevič, policijski predstojnik iz Celja U r -šič, tajnik JR/. in bivši poslanec Marko K ran j c, član banskega svetu Kader iz Griž. člana okrajnega cestnega odbora Cu-k a I u in inž. P r i s t o v š e k ter številni drugi. I'o sveti maši se je razvil sprevod do nove ceste. Pri slavoloku se je zbrala velika množica domačinov in okoličanov, ki so prisrčno pozdravili bana in druge odlične goste. Ko jc godba odigrala državno himno, je pozdravil bana šmartinski župan Jezernik, inala deklica .................v7-----------I,'" J ,, , , 111(1 I ct Ul-t\l|Zvezdi«. Uprava ltubadove župe. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima v sredo, dne 10. t. m. ob 20. važno pevsko vajo vsega mešanega zbora pod vodstvom ravn. Poliča. — Odbor. Oglejte si novo zalogo prvovrstnega blaga pri TEOKAROVIČ WOLFOVA ULICA 1 Vabimo Vas, da pristopite kot član k Pododboru ltdečega križa v Ljubljani. Na stojnici pred Prešernovim spomenikom bodo sprejemali odborniki v torek, sredo in četrtek popoldne prijave za pristop k društvu. Po sedmem členu društvenih pravil razlikujemo velike dobrotnike, to so oni, ki darujejo društvu od 50.000 din dalje, dobrotnike, ki darujejo najmanj 10.000 din, ustanovnike, ki darujejo 2000 din, stalne člane, ki plačajo enkratno najmanj 500 din, nadalje redne člane, ki plačujejo letno 24 din in podporne člane, ki plačujejo letno 6 din. Število ljubljanskih članov je še vse prenizko glede na pomembnost društva Rdečega križa za najširše kroge človeške družbe ob najnujnejših hudih prilikah in nezgodah. Ne odlašajte in prijavite se čimprej! 1 Na stojnici društva Rdečega križa pred Prešernovim spomenikom sprejemajo odborniki v torek, sredo in četrtek pismena in ustmena obvestila. kam in kdaj naj se pride po darove za napovedano nabiralno akcijo v blagu. Ne pozabite in pomagajte! Rdeči križ prosi nujne pomoči. 1 Napišite dopisnico Pododboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2/11, telefonirajte na št. 4031 ali javite v zbirališče blagovne nabirale akcije v liceju, na Ledini ali v poljanski gimnaziji (v torek, sredo ali četrtek od 8,—12., oziroma od 15,—18.), kjer imate pripravljena darila za nas in kdaj naj pridemo ponje. Vsak, tudi najmanjši dar, sprejmemo hvaležnega srca. Gasilski dom v Studencih blagoslovljen Maribor, dne R. julija. Včeraj so imeli gnslici v Studencih svoj praznik, ko je zastopnik prevzvišenega knezo-škofa stolni dekan dr. Cukala blagoslovil novi gasilski doni, katerega so z veliko požrtvoval-notšjo Srečno dogradili. Ob 9 dopoldne je bil sprejem "gostov. Poleg že omenjenega zastopnika knezoškofa so se blagoslovitve udeležili okrajni gjavar Eiletz, mariborski podžupan 2e-bot, starešinu gasilske župe Maribor desni breg Klemenčič, podstarešina župe Maribor - mesto Alfonz Kessler in drugi. Kumice so bile gospa županja iz Limbuša Javnik, gospa Oniulec iz Studencev in gospodični Turiišek in llnrtber-ger i/. Studencev. Sv. mašo in blagoslovitvene obrede je opravil stolni dekan dr. Cukala, ki je imel tudi slavnosti primerno pridigo. Sodeloval je moški pevski zbor »Drava« pod vodstvom pevovodje Horvata. Po blagoslovitvi je Studenški župan in predsednik gasilske čete Kaloh pozdravil številne udeležence in podal zgodovino delovanja gasilske čete v Studencih, ki se je ustanovila Ietul921. Za n jim jc govoril okrajni glavar Eiletz. ki je poudaril gasilsko in krščansko delo v ljubezni do bližnjega ter čestital k tako lepemu uspehu in napredku gasilske čete v Studencih. Obenem je izročil predsedniku Kalohu red sv. Save V. stopnje. Sledilo je še več govorov, nakar so se vsi skupaj podali pred cerkev sv. Jožefa, kjer so bile tekme posameznih gasilskih čet gasilske župe Maribor desni breg. Zmagala je četa Studenci proti četi Pobrežje s prednostjo 0.65 točke. Po tekmovanju je bil v gasilskem domu slavnostni obed. Popoldne je bila skupna vaja gasilskih čet župe Maribor desni breg. Gasilski dom je veljal okrog 300.000 din. Gasilski četi v Studencih k lepeian uspehu tudi jui iskreno čestitamo. Tudi mariborski rszsrvai podčastniki so so organizirali Maribor, 8. julija. V nedeljo, dne 7. julija se je v prostorih Narodnega doma vršil ustanovni občni zbor pododbora združenja rezervnih podoficirjev s teritorija mari- Tsko je razsaja! ogenj » velikanskem skladišču tovarn« na Količevem približno čeiri ure po iem, ho je strela skladišče zažgala. Od velikanskega ostrešja mole ie v zrak črni in ožgani tramovi, v skladišču spravljeno blago pa je začelo goreti. Po nekaj minutah io se sesuli tudi zadnji ostanki. borskega vojnega okrožja. Zbor se je zaradi velike udeležbe rezervnih podoficirjev in mnogih odličnih gostov spremenil v pravo narodno manifestacijo. Vojaško oblast je na zborovanju zastopal podpolkovnik g. Maslač, združenje rezervnih oficirjev g. Anibrožič, glavno upravo združenja rezervnih podoficirjev predsednik Georgije Doroški iz Bel-grada z nekaterimi drugimi člani glavne uprave. Zastopnike so poslali rezervni podoficirji iz Ljubljane in Celja. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora gospod Roman Blasin, ki je iskreno pozdravil vse odlično goste in zbrane rezervne podoficirje, nakar je predlagal vdauostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila sprejeta z velikim aplavzom. Sprejete so bile tudi pozdravne brzojavke, ki so bile odposlane ministru vojske in mornarice ler zvezi bolgarskih podoficirjev. Pripravljalna dela za ustanovitev mariborskega pododbora je prikazal v svojem poročilu poverjenik glavne uprave za Maribor g. Franjo Crepinko, ki je jiozival vse rezervne podoficirje, naj se odzovejo vabilu in prav vsi vstopijo v svojo narodno organizacijo. Za njim je spregovoril prvi podpredsednik glavne uprave in tajnik ljubljanskega pododbora g. Loboda, ki je zlasti opozarjal na odgovorno delo rezervnega podoficirja v jugoslovanski vojski. Končno je spregovoril predsednik glavne uprave Georgije Doroški, ki je izročil pozdrave belgrajskih tovarišev in poudaril, da se je organizacija rezervnih podoficirjev vkljub začetnemu nerazumevanju s strani nekaterih faktorjev lepo razvila in da ima danes že 68 pododborov, 27 poverjeništev in skupaj okoli 50.000 članov. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Roman Blasin, podjiredsednik Anton Moči-nek, tajnik Franjo Crepinko, blagajnik Josip Kline in gospodar Lavoslav Lipuš. Odborniki so: Mirko Žerjav, Ivan Pliberšek, Franc Tomšič, Franjo Potočnik in Adolf Sauperl. Nadzorni odbor tvorijo: Anton Prelesnik, Milan Skok, Kamilo Kronvogel. Občni zbor je določil, da znaša mesečna članarina 3 dinarje, v katero je všteta tudi naročnina za glasilo, ki ga izdaja glavna uprava Združenja rezervnih podoficirjev v Belgradu. Za vpisnino in legitimacijo je treba plačati 10 dinarjev in za znak prav toliko. Vse informacije dobijo podoficirji vsak četrtek od četrt na sedem do četrt na osem zvečer v pisarni na Rolovškem trgu št. 1, kjer se sprejemajo novi člani. Pravilno bi bilo, da ne bi bilo slovenskega rezervnega podoficirja, ki ne bi bil član svoje organizacije. Na občnem zboru je bila sprjeta tudi resolucija, ki zahteva, da se članom podoficirske organizacije priznajo iste ugodnosti, kakor jim imajo nekatere druge organizacije. Po lepo uspelem občnem zboru se je novoizvoljeni odbor sestal z delegati iz Ljubljano in Celja na kratko posvetovanje, na katerem so sklenili, da es bo iz vseh treh pododborov v Sloveniji osnoval skupen odbor, ki pa bodo tvorili predsedniki in tajniki vseh treh pododborov. Naloga tega skupnega odbora bo, da bo koordiniral delo vseh treh sicer avtonomnih pododborov. * m Letošnji novomašniki. Prevzvišeni gospod škof dr. I. J. Tomažič je v mašnike posvetil naslednje bogoslovce: Friderika Aužnerja iz Rifnika, Viktorja Breznikarja iz Braslovč, Frančiška Feko-njo iz G. Radgone, Ivana Kasesnika iz Šoštanja. Ivana Kolenka iz Crenšovcev, Frana Lipičnika iz Rožne doline, Jožefa Lukarja s Planine. Viktorja Merca od Sv. Trojice v Halozah, Ivana Pajka iz Maribora, Ivana Povila, V. Savellija iz Celja, Jožefa Sovinška iz Nove Štifte, Albina Tkavca iz Laporja, Alberta Ariha iz Starega trga, Henrika Go-ričana iz Slov. Bistrice, Ivana Kocmuta od Sv. Andraža v Slov. goricah, Petra Robleka iz Solčave, Ludvika Vargo iz Bogojine in redovnika Fr. Urbana Grguriča iz Podbrda in Fr. Fortunata Zor-niana iz Metlike. m Bela žena. V Levstikovi ulici na Teznem je umrla 78 letna posestnica Julijana Sivka. — Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje! m Smrt vrlega moža. Zadet od kapi je nenadoma umrl g. inž. Anton Tempel .prokurist Sploš- ne stavbne družbe na Teznem pri Mariboru. Blagi pokojnik je bil zelo sposoben v svoji stroki, bil je specialist v statičnih problemih mostovnih konstrukcij. Odlikovan je bit z redom sv. Save III. stopnje. — Vrlemu pokojniku svetal spomin! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! m Upokojena sta bila žandarmerijska narednika Anton Trop. ki je služboval pri štabu mariborske žandarmerijske čete. in Ivan Gradišnik, ki je bil zadnje čase komandir orožniške postaje v Košakih. m Ciril-Metodovo slavlje na Peci. Na predvečer praznika sv. Cirila in Aletoda so goreli kresovi pod Kordežovo glavo, drugo jutro rano pa se je pri kapeli, posvečeni sv. Cirilu in Metodu, zbralo do 200 ljudi, po večini domačinov, k sveti maši, ki jo je daroval prof. Potokar iz Maribora. Po maši je imel prof. Potokar prazniku primeren nagovor. ni S planinsko legitimacijo imajo izletniki prost pristop k raznim obmejnim postojankam. Nato se opozarjajo vsi planinci, ki so jim pri srcu naši obmejni kraji, katerih obiski so sedaj nekaj f>o-pustili, ker mnogi mislijo, da je dostop do njih zaradi obmejne lege prepovedan. m Ponesrečenci v bolnišnici. Mariborska bolnišnica je včeraj in danes zopet dobila v oskrbo celo vrsto oseb, ki po si pri padcih polomile ude ali pa dobile kake druge' poškodbe. V bolnišnico so pripeljali tudi 32 letnega viničarja A. Rojka z Rošpoha, ki se je s koso urezal v levi bok. — Z voza je padla in se pri tem poškodovala 55 letna jx>sesttiica Julijana Kek s Pobrežja pri Mariboru. ni Tiralica. K notici pod tem naslovom ,ki srno jo objavili v nedeljski številki »Slovenca«, nam sjioročajo, da D. Vojsk ni bil vodja orjunašev, marveč viteških čet NO. ni Lov za žepnim tatom. Na avtobusni postaji je izrabil gnečo 32 letni Svetko Svec ter neki ženski iz torbice izmaknil denarnico s 160 din gotovine. Tatvino je neki pasant zapazil, ki je tatu prijel ter mu odvzel denarnico. Tatu se je posrečilo, da se je nato iztrgal in pobegnil. Za njiin se je razvil lov po Glavnem trgu. Stražnik pa ga je končno prijel v Dravski ulici. Svec je poklicni že-par in se more marsikatera gospodinja za izgubo denarnice zahvaliti najbrž njemu. m Požar. Požar je uničil hišo in gospodarsko jroslopje Antona Velikonje v Makolah. Požar je izbruhnil zato, ker se je bil dimnik preveč razgrel, zaradi česar se je vnela slamnata streha. Čeprav so kmalu prišli gasilci, poslopja ni bilo mogoče rešiti. Škoda znaša kakih 30.000 din, zavarovano pa je bilo poslopje za 10.000 din. m Nepošten sorodnik. Jurij Namestnik, delavec od Sv. Križa, je prijavil orožnikom, da mu je iz suknjiča, ki ga je imel shranjenega v sobi, nekdo ukradel iz listnice 1400 din. Tatvine je osumil nekega svojega sorodnika, ki mu je že nekoč ukradel 4000 din. Orožniki tega sorodnika sedaj iščejo. Celjske novice c Uslužbenci Mohorjeve družbe v obsotelj-ski dolini. Ob 80-letnicj Mohorjeve družbe so priredili uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigarne i ^ I e t v lep dol naše slovensko zemlje — v obsoteljsko dolino. Izletnike je vodil ravnatelj g. dr. Kotnik, izleta pa so se udeležili tudi urednik dr. Pogačnik in prof. dr. Strmšek Pavel, ki je razlagal izletnikom zgodovinske zanimivosti teli krajev. Uslužbenci so pohiteli k Sv. Lini. kjer so si ogledali zgodovinska kužna znamenja, sramotilne stebre in rojstni kraj sv. Line. od tod pa lin Sv. Goro, kjer je opravil dr. Pogačnik sveto mašo, pri kateri je pol )>evski zbor uslužbencev Mohorjeve tiskarne in knjigarne. 80-letnico so proslavili v št. Petru. Izletnike je jjozdravil župan in banski svetnik g. Zorene, ravnatelj g. r. Kotnik pa je imel ob tej |>riliki lop nagovor o velikem poslanstvu Mohorjeve družbe in vseh, ki sodelujejo pri delu za narod. V imenu uslužbencev je spregovori! g. Jurač Jože. Izletniki so si gledali cerkev Marijo na Pesku, Olimlje, Sladko goro, obiskali Šmarje in tu še posebej lepo proslavili 70-lctnico knjigoveške-ga mojstra g. Trčka. c Osebna vest. Z železniške postaje v Zidanem mostu je bil premeščen k železniški direkciji v Ljubljano višji kontrolor g. Uran Ivan. Za časa večletnega službovanja v Zidanem mostu si je pridobil vsestransko zaupanje in spoštovanje podrejenih uslužbencev in tudi družbe. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov. c Fantovski odsek Celje I. ima jutri ob 8 zvečer obvozen sestanek. Sestanek jo važen zaradi okrožnih tekem, ki bodo v kratkem. c Nesreče in poškodbe. Ko je 31 -letni delavec. Brezovnik Josip iz Belili vod pri Topol-ščici v gozdu sekal drva, mu je sekira spodrsnila i n se jo vsekal v levo stopalo. V Ra-tanški vasi pri Rogaški Slatini je udaril konj s kopitom 37-letnega dninarja Kidrič Avgusta v laket desne roke. Težak kamen je padel na nogo 31-letnemu delavcu Kožar Mihaelu pri Sv. Rozaliji pri Sv Juriju pri Celju in .nu jo izpahnil. S kozolca jo padel 5 m globoko 37 letni sin posestnika Podpečun Juri j iz Stranic pri Slov. Konjicah in si poškodoval rebra in dobil tudi poškodbe j>o glavi. c Gruča fantov jc napadla na Prevaljah "it letnega sina posestnika Percu Antona iz Pilštanju. Ldcn izmed fantov je zabodel Per-ca v desno stran plečeta. c Iz policijske torbe. Celjska policija jo aretirala 28 letnega delavca Ivana M. iz Lesca. Ivan je bil uslužben pri gradbenih dolih pri tvrdki Bergmunn in je ukradel svojemu tovarišu srebrno uro in nekaj denarja. Izročila ga je sodišču. Obenem jo polici|a izročila sodišču neko 20 letno Vero K iz cel jske okolico, ker jo na prav nesramen način izsiljevala od ljudi denar. c Državna rudarska šola v Celju. V šolskem lotu 1939-40 jo bilo vpisanih 75 dijakov, ki so tudi vsi dovršili šolo. V tretjem letniku je bilo 25 dijakov. 16 rudarjev in 9 plavžar-jev. Pred izpitno komisijo pod predsedstvom g. Jovana S, Diniča, poslanca ministrstva šum in rudnikov, je bi'o k ustmenu izpitu prepuščenih vseh 25 dijakov in so tudi vri izpit napravili. Prošnje za sprejem v šolo v šolskem letu 1940-4-1 je treba pravrlno knlko\ane vložiti nu ravnateljstvo šolo do t. avgista 1.1. Dno t. septembra bo sprejemni i/pit in «r> morajo vsi novo sprejeti dijaki javiti /e 3). avgusta t. I. Natančnejše informacije daje ravnateljstvo te šole. KULTURNI OBZORNIK Delovanje slovenske Akademije znanosti in umetnosti v 1.1939 Poročilo gen. tajnika univ. prof. dr. G. Kreka Na glavni skupščini Akademije znanosti in umetnosti je podal obširno poročilo generalni tajnih Akademije univ. prof. dr. G. Krek. Ker se nam zdi v današnjih časih obstoj in razvoj Akademije nadvse važna zadeva, prinašamo njegovo poročilo skoraj v celoti, kakor smo naznanili v nedeljski številki: V preteklem poslovnem letu se je morala Akademija boriti s številnimi težkočami, ki so bile v zvezi z rojstvom in s prvimi koraki mladega zavoda, ki pa so jim bila glavni vzrok nezadostna gmotna sredstva. Znaten del teh sredstev je bilo treba žrtvovati za prvo in najnujnejšo ureditev akademijskih prostorov in pisarne. Delovna moč Pred-sedništva in zlasti nekaterih njegovih članov je bila predvsem angažirana pri notranji organizaciji Akademije. Pod ložo teh ovir je seveda trpelo znanstveno udejstvovanje. Kljub temu je Akademiji uspelo izdati za poslovno leto 1939-40 šest del, in sicer: na področju prvega (filozofsko-filološko-hi-storičnega) razreda kot prvi zvezek Korespondence pomembnih Slovencev prvi del Zoisove korespondence 1808—180!) v redakciji rednega člana prof. Franceta Kidriča, kot prvo knjigo Virov iz zgodovine Slovencev prvi zvezek Srednjeveških urbarjev za Slovenijo, t. j. Urbarje salcburške nadškofije v redakciji rednega člana prof. Milka Kosa in kot prvo publikacijo filozofskega odseka L razreda knjigo prof. Franceta Vebra: Vprašanje stvarnosti. Drugi (pravni) razred je s svojo edicijo v zamudi, ker jo bila tiskarna v zadnjih mesecih prezaposlena in je tiskarsko delo zaradi številnih vpoklicev osebja na vojaške vaje znatno zaostalo. Sedaj se tisk publikacije II. razreda, dela rednega člana prof. Metoda Dolenca, Gorske bukve in njihovi prevodi, kot prvi zvezek Pravnih starin slovenskega naroda, pospešuje, tako da bo to delo moglo iziti še tekom tega meseca. Kot publikaciji III. (matemaličnu-prirodoslovnega) razreda izideta te dni prvi zvezek Razprav tega razreda in Bulletin, ki obsega resu-meje teh razprav v tujih jezikih in ki je določen za inozemstvo. IV. (umetniški) razred v preteklem letu zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel ničesar publiciTati niti udejstvovati se na drug način. Razen omenjenih knjig obsega knjižni program za preteklo poslovno leto še faksimilirano izdajo starocerkveno slovanskega molitvenega zbornika Euchologium Sinaiticum v obdelavi predsednika Akademije prof. Hajka Nahtigala. Tudi to delo se že tiska; pripravljen je tudi velik del klišejev. Ker se posebno veliki stroški tega reprezentativnega dela iz našega budžeta za eno leto ne dajo kriti, bo to delo moglo iziti šele proti koncu tekočega poslovnega leta. Končno namerava Akademija na račun preteklega leta izdati svoj Letopis za dobo od ustanovitve do 31. marca 1940. O publikacijah, ki jih bo mogla Akademija izdati v tekočem letu 11>40-41 in o proračunskem predlogu za državni kredit 1941-42 bo dokončno sklepala prihodnja Glavna skupščina, ki bo prav kmalu sklicana. Vobče bo knjižni program za leto 1940-41 obsegal nadaljevanje lanskih edicij. Prvi ra7.red bo izdal razen Euchologija drugi del Zoisove korespondence v objavi rednega člana prof. Franceta Kidriča in najbrž tudi že prvo knjigo Razprav tega razreda. II. razred pripravlja za tekoče leto prvi zvezek pravnih Razprav,- Poleg tega pa bo, če bo odmerjeni kredit zadostoval, začel s pripravljalnimi deli 7.a pravno in sodnomedicinsko Terminologijo. To kakor tudi raziskavanja urbarjev slovenskih dežel v pravnem pogledu in proučevanje Bogišičevega Arhiva v Cavtatu glede sestavin, ki se tičejo slovenskega naroda, je bilo že na lanskem programu, čigar uresničitev pa je, žal, v pretežnem delu preprečilo nezadovoljivo gmotno stanje. Tretji razred bo nadaljeval z izdajo svojih Razprav, od katerih bo izšel drugi zvezek, posvetil pa bo svojo pozornost tudi matematičnim in kemičnim problemom ter po možnosti podpiral prirodoslovna raziskavanja Slovenije na terenu ild. Kakor je udejstvovanje omenjenih treh razredov v polnem obsegu odvisno od izdatnih podpor, velja to v še večji meri glede umetniškega raz.reda. Če takih podpor ne bo, bo sploh tudi v tekočem letu mogoče uresničiti le del našega programa, to tem bolj, ker so se tiskarski stroški že sedaj znatno zvišali. Akademiji je bilo predloženih več rokopisov izvenakademskih pisateljev v objavo in več prošenj, naj Akademija z denarnimi prispevki omogoči izdajo privatnih del znanstvenega značaja, odnosno umetniško udejstvovanje. Prošnjam za podpore Akademija, žal, ni mogla ugoditi zaradi pomanjkanja sredstev. Predložena dela ali projekti reševanja problemov deloma niso bili primerni za objavo v spisih Akademije ali sploh niso bili na znanstveni višini, deloma pa so še predmet proučevanja v pristojnih razredih. Ali, kdaj in v katerem obsegu bo Akademija mogla eventuelno sprejete rokopise objaviti, sedaj ni mogče določiti. Če se gmotno stanje ne bo zboljšalo izdatno, jih ne bo mogoče publicirati niti v prihodnjem poslovnem letu 1941-42. Saj se ima Akademija še za to, da je mogla izdati prtj omenjene edicije preteklega leta, odnosno jih dati v tisk, zahvaliti le nekaterim maloštevilnim podpornikom, zlasti Senatu Kraljevine Jugoslavije, takratnemu njegovemu predsedniku, sedaj ministru prosvete dr. Antonu Korošcu, dalje dravski banovini, mestni občini ljubljanski ter vele-industrijcu Marku Rosnerju v Mariboru. Navedeni meceni so mladi Akademiji takoj spočetka priskočili na pomoč z znatnimi subvencijami, drugi podporniki z manjšimi denarnimi in drugimi darili. Na] tu omenim samo še izredno lepo zamišljeno darilo predsednika Narodne galerije v Ljubljani g. dr. Frana Windischerja, ki sicer ne služi praktičnim svrham, pač pa umetniški olepšavi naših prostorov: dragoceni kip prvega predsednika Akademije, delo akad. kiparja Borisa Kalina. Vsem ravnokar imenovanim in tu neimenovanim podpornikom in dariteljem bodi tudi na tem mestu izrečena najiskrcnejša zahvala. Želeti bi bilo, da pronikne zavest o pomenu Akademije v narod in da se nje spomni čim več javnih ustanov in korporacij, denarnih zavodov in imovitih oseb zlasti iz krogov veieindustrije in irgovsiva. Res, da so časi sploh m zlasti za umsko delo in njega pravilno cenitev sila neugodni. Toda glavnice, ki se sedaj nalagajo v neobičajno veliki meri v mnogokrat malo donosna zemljišča, bi našemu narodu rodile neprimerno več in trajnih plodov, če bi jih uporabljal za kulturno delo. Če ne bi že dolžnost velevala vsakemu z bogastvom obdarjenemu Slovencu, da prispeva k napredovanju svojega naroda po svojih močeh, naj se naši Krezi vsaj zavedajo, da znanstvo in umetnost nista samo izraz abstraktne duhovnosti ali brezplodnega idealizma, brez koristi za obče blagostanje, temveč da služita baš veda in umetnost v svojih končnih ciljih največ, čeprav manj očitno, boljšemu in lepšemu življenju celotnega naroda in s tem tudi tistim, ki napredek znanosti in umetnosti podpirajo. Kdor je torej že prispeval primeren obolus za materialni obstanek našega naroda in naše domovine Jugoslavije, naj ne pozabi, da zmaguje v borbi za ta materialni obstanek samo narod, ki je pripravljen, da tekmuje z drugimi narodi tudi »z uma svetlim mečem«. Tekoče poslovno leto 1940-41 se je v gmotnem pogledu začelo nekoliko ugodneje, kolikor nam je dravska banovina letno subvencijo podvojila in kolikor je Akademiji pripadlo volilo pok. prokurista Kranjske industrijske družbe g. Josipa Vilfana v višini 146.250 din, ki je bilo likvidirano po zaslugi mestne občine ljubljanske. To in ostale letošnje podjiore in daritve pa bodo šele predmet poročila, ki ga bo treba podati ob koncu tekočega poslovnega leta. Kar se tiče gospodarstva z razpoložljivimi sredstvi, je prva letošnja Glavna skupščina dne 16. maja t. 1. po predlogu Nadzornega odbora soglasno odobrila moj obračun o uporabi državnega kredita in sklepni račun o imovini in denarnem prometu za preteklo poslovno leto 1939-40. Zato gospodov ne bom utrudil s podrobnim navajanjem številk. Naj mi bo le dovoljeno, da navedem končne podatke. Obračun o imovini Akademije za dobo od dne 30. januarja 1939 do 31. marca 1939 je bil zaključen in odobren s čistimi aktivi din 589.453.75. Sklepni račun o imovini Akademije za preteklo leto od dne 1. aprila 1939 do 31. marca 1940 izkazuje čisto imovino din 736.042.35. Aktivna imovina se je torej v preteklem poslovnem letu zvišala za din 146.588.60. Toda upoštevati je treba, da obremenjujejo ta po-višek še stroški tiska in honorarjev edicij III. razreda, v večjem delu tudi pravnega razreda, dalje del stroškov predsednikovega dela in stroški Letopisa. Omenjeni izdatki, ki trenutno deloma še niso številčno točno znani, bodo prirastek aktivne imovine brezdvomno izčrpali. Rezervni fond je znašal koncem poslovnega leta 1939-40 322.870 din z obrestmi od 1. januarja 1M0 dalje. Kar se tiče državnega kredita, Akademija ni mogla uporabljati kredita po partiji 227 b za plačo kontraktualnega pisarniškega ravnatelja, ker Pred-sedništvo tega mesta nobenemu prosilcu ni podelilo. Mesto bo sedaj ponovno razpisano. Ostali krediti so bili vsi izčrpani, in sicer kredit po partiji 22S, poziciji 3, ki je obsegal za delo in tisk neprimerno majhni znesek 18.900 din in za najemnino znesek 30.000 din. Ker se je Akademija v svoje prostore vselila šele 1. junija 1939, namesto 1. aprila in s tem prihranila dvamesečno najemnino, je mogla od te kartije z virmanom uporabiti za delo in tisk namesto 18.900 din, vsoto 21.400 din. Izčrpan je bil slednjič izredni kredit po partiji 237 v znesku 100.000 din, reduciranem na 90.000 din, ki je bil določen kot pomoč pa ureditev Akademije in s katerim so po pretežnem delu kriti stroški stanovanjske opreme, raznih instalacij in pisarniških potrebščin. Posamezni razredi so izvolili za tekoče poslovno leto 1940-41 sledeče redne člane za svoje načelnike odnosno njih namestnike: I. razred rednega člana in dosedanjega načelnika prof. dr. Milka Kosa odnosno rednega člana prof. dr. Aleša Uše-ničnika; II. razred člana in dosedanjega načelnika prof. dr. Metoda Dolenca odnosno rednega člana in dosedanjega načelnikovega namestnika prof. in pro-rektorja dr. Rada Kušeja; III. razred rednega člana in dosedanjega načelnika prof. dr. Jovana Hadžija odnosno rednega člana in dosedanjega načelnikovega namestnika prof. dr. Riharda Zupančiča; četrti razred rednega člana in dosedanjega načelnika Fr. S. Finžgarja, župnika in pisatelja odnosno rednega člana Otona Župančiča, upravnika Narodnega gledališča. V nadzorni odbor so bili za leto 1940-41 izvoljeni redni člani prof. dr. France Kidrič, prof. dr. Leonid Pitamic in prof. dr. Janko Polec. Pri reprezentaciji kandidatov so vsi razredi zavzemali stališče, da se je treba pri prvih izborih omejevati na osebnosti slovenske narodnosti, ker je pač naravna dolžnost, da dokumentira slovenska Akademija svoje priznanje najprej zaslužnim Slovencem, in ker je od le-teh tudi v prvi vrsti pričakovati, da bodo pri delu Akademije neposredno sodelovali. Poskusom, stopiti v čim tesnejši stik s čim večjim številom drugih akademij, znanstvenih združenj in zavodov so bile, žal, na poti razmere, ki vznemirjajo ves svet in močno otežkočajo ali celo onemogočujejo sodelovanje in izmenjavanje publikacij z njimi. Da je naša Akademija z akademijama posestrama v Belgradu in Zagrebu kakor tudi s številnimi drugimi jugoslovanskimi znanstvenimi ustanovami v prisrčno prijateljskih odnošajih, ni treba omeniti. Tu se vrši tudi izmenjavanje publikacij vobče zadovoljivo. Toda že niti vsem slovanskim akademijam inozemstva ustanovitve naše Akademije nismo mogli notificirati, ker to slejkoprej pre-l>rečujejo negotove prometne razmere, deloma celo izpremenibe sedeža akademij ali prebivališča njih glavnih organov. Z iskrenimi željami za procvit naše Akademije pa so njeno ustanovitev pozdravili m. dr. Češka Akademie ved a umeni v Pragi, Blgar-ska Akademija na nauki v Sofiji, Češka Společ-nost nauk in Archiv zeme češke v Pragi. Obljubili so izmenjavanje publikacij. S prijaznim odgovorom in isto obljubo so se doslej odzvale sledeče nemške akademije in instituti: Preussische Akademie der Wissenschaften, Berlin, Akademie der VVissenschaf-ten, Wien, I$ayrische Akademie der Wissenschaften, Miinchen, Deutsche Akademie, istotam, Siidostinsti-tut, istotam, Nemački naučili institut, Beograd. Pot do mnogih akademij našega kontinenta in do preko-morskih znanstvenih korporacij nam je vojna zaprla. Pripravljeno pa je vse, da obvestimo o začetku delovanja Akademije vse ustanove, ki zasledujejo iste smotre kakor naša Akademija, in da jim pošiljamo svoje publikacije v zameno, kakor hitro bo varnost prometa vzpostavljena. Pristop nase Akademije k Mednarodni uniji akademij v Bruslju še ni izvršena. Vzrok temu pa Eden od devetih otokov v Rokavskem prelivu, največji otok Jersey s svetilnikom London v pričakovanju nemškega napada V Londonu, 6. julija: V jx>učenih krogih v Londonu se smatra, da je zdaj znatno sproščena naloga angleških kontrabantskih oblasti, ker je zdaj blokada razširjena tudi na Italijo in na vse tiste države, ki so jih Nemci zasedli. Tako obsega blokada zdaj vso Zahodno in Srednjo Evropo. Neki angleški strokovnjak meni, da je sleherni |x>skus združitve nemškega in italijanskega brodovja nemogoč, ker je angleško brodovje še dovolj močno, da to prepreči. Vprašanje preskrbe s tekočini gorivom je najtežje vprašanje v Nemčiji, pravijo v Londonu. Glede na to se tudi z novimi francoskimi kraji, ki so jih Nemci zasedli, niso mnogo okoristili. List »Times« piše, da bo prišla preskrba Nemčije z bencinom v novo krizo zaradi novega jx>-litičnega udejstvovanja Sovjetske Rusije. Pojavlja se vprašanje, čigav vpliv bo v Romuniji močnejši. Po drugi plati pa Sovjetska Rusija potrebuje več in več bencina, jx>sebno še v industriji. Nedavno je predsednik delavskega sindikata v Sovjetski Rusiji, ki je sicer eden od devetorice članov Polit-biroja, uvedel osemurni delavnik in izvedbo dela v treh oddelkih skoraj v vsej industriji. Za vse to bo šlo mnogo več bencina, tako da niti ne bodo zadoščale zaloge nafte Sovjetski Rusiji in obrniti se bo morala do Romunije. Če bo morala Romunija dajati bencin Rusiji, ga ne bo mogla Nemčija toliko dobiti od Romunije. Bliskoviti napad na Anglijo aii pohod v Iran in Irak? »Daily Telegraph« piše, da v Angliji z zanimanjem sledijo nadaljnemu razvoju vojnih dogodkov. Pravijo, da še zdaj ni nič določnega znanega, ali bo Nemčija izkoristila rezerve svojega bencina in drugega goriva za »bliskovit napad« na Anglijo, ali pa bo — nemara s pomočjo Italije — krenila proti Iranu in Iraku, kjer so glavni viri nafte. — Obe možnosti sta zanimivi in v Londonu so na obe pripravljeni. Prevladuje pa mnenje, da Nemci ne bodo odložili napada na Anglijo, ker je vprašanje prehrane — a ne samo v Nemčiji — tako boleče, da ne preostaja drugega, ko da bo treba j>oskusiti blokado nasilno prebiti. Rlokade pa ni moči prodreti drugače ko s splošnim napadom na Anglijo. London je pripravljen in pričakuje najavljeni prihod Nemcev v prepričanju, da bo napad odbit. ŠPORT Pregled nedeljskih športnih dogodkov Nedeljski šjx>rtni spored pretekle nedelje je bil izredno pester. Nastopali so tekmovalci v vseh športnih panogah. Glavno zanimanje pa je veljalo le obema povračilnima tekmama, ki sta ju igrala Gradjanski in BSK v Bukarešti oziroma Budimpešti. Ferenczvaros : BSK 2:0 (0:0) BSK je potoval v Budimpešto z enim golom prednosti in z velikim saniozaupanjem. Belgrajčani so sami pri sebi računali, da jim bo zadostovala prednost, ki so jo imeli in da bodo eventuelno še povišali rezultat. Delali' so račun brez krčmarja! Belgrajčani so v prvem polčasu res imeli • nekaj' priložnosti, da bi zabili domačinom kak gol, vendar zaradi slabega napada v tem niso uspeli. V drugem polčasu pa so na igrišču zagospodarili domačini in v tem delu igre dali dva gola, kar jim je zadostovalo, da so se placirali v finalno borbo za mali srednjeevrojiski jx>kal. Skupen rezultat obeh tekem je 2 : 1 v korist budimpeštanskega Ferenc-varosa. Gradjanski : Rapid 0 :0 Gradjanski je imel na prvi pogled mnogo manj možnosti, da bi z dobrimi Romuni na njihovem lastnem igrišču in pred njihovim občinstvom dosegel kak uspeh. Kljub temu pa so Zagrebčani iztisnili v Bukarešti neodločen izid. To je za Zagrebčane nedvomno prav lep uspeh. Zaradi tega bosta morala oba kluba odigrati še eno odločilno tekmo. Šele jx> tretji tekmi bo znan drugi finalist Zt mali srednje evropski pokal. Kako zelo veliko je bilo rumunskemu Rapidu do zmage nad Zagrebčani, se najjasneje kaže dejstvo, da je uprava kljuba obljubila za zmago nad Gradjanskim vsakemu igralcu po 20.000 lejev. Borba obeh klubov za zmago je bila torej izredno ostra, toda bolgarski sodnik Atanasov je znal lejx> obdržati igro v mejah športne fairnesse. Kje bo tretja tekma med obema nasprotnikoma, zaenkrat še ni znano. Romuni skušajo na vsako ceno pregovoriti Zagrebčane, da bi še enkrat igrali v Bukarešti.. Ni pa gotovo, če bo hotel Gradjanski na to pristati. Kolesarske dirke 2SK Hermesa Veliko število Ljubljančanov je v nedeljo pohitelo v Zgornjo Šiško, kjer je ŽSK Hermes priredil že osmič svoje krožne kolesarske dirke na 8 kin dolgi podutiški progi. Start in cilj teh krožnih dirk je bil pri restavraciji Martine. Ljudje pa so z zanimanjem opazovali dirke vzdolž vse proge, še prav posebno pa na podutiškem klancu, kjer je bila najtežja preizkušnja za vsakega dirkača. Prireditelj je prijavljene dirkače razdelil na tri skupine, in sicer: turiste, juniorje in seniorje. ni samo vojna, temveč predvsem to, da še vedno ni rešena naša dne 12. februarja t. 1. na ministrstvo prosvete naslovljena prošnja, naj izposluje primerno izpremeinbo statuta jugoslovanskega narodnega odbora te institucije. Z obžalovanjem moram tudi ugotoviti, da so morali biti odloženi za nedoločeno dobo številni narodni in mednarodni kongresi znanstvenikov, ki naj bi se bili vršili v naši državi jeseni 1939 in za katere so redni člani naše Akademije sodelovali pri organizacijskih pripravah, odnosno z referati in koreferati. Ko je nato g. gen. tajnik še omenjal vse priložnosti, ob katerih je Akademija reprezentirala najvišjo slovensko znanstveno ustanovo, jo zaključil s pomembnimi besedami: Če upoštevamo velike začetne težkoče, menim, da je na splošno pogled na delovanje Akademije v prvem poslovnem letu razveseljiv in da opravičuje nado, da bo Akademija znala in mogla čedalje bolj uresničiti nade, s katerimi je slovenski narod njeno ustanovitev pričakoval. Naj narod sedaj, ko je njegova želja postala dejstvo, ne stoji desinteresirano ob strani. Naj se predvsem zaveda, da je akademijsko delo izraz njegove kulture in da more z delom z drugih akademij častno tekmovati le tedaj, če ves narod in vsak Slovenec po svoje aktivno sodeluje. Če bomo v tem pogledu vsi storili svojo dolžnost, bo Akademija lahko jamčila, da ne bodo izostali bogati plodovi. Puu takimi avspirijami naj bi Akademija z združenimi močmi živela, cvetela in napredovala! Prvi so imeli prevoziti dva kroga (16 km), drugi štiri kroge (40 km), seniorji pa osem krogov, kar znaša' 64 km. Rezultati v posameznih disciplinah so bili: Turisti: 1. Sušnik Janko (Hermes) 28:15. 2. Rakef Franc 29:44. 3. Jerina Tone 30:31. 4. Kleindienst Rudolf 30:57. 5. Šiška Jože 30:58. Juniorji: 1. Mrak Milan (Zarja, Jesenice) 1:18. 2. Berlič Lado (Ljubljana, Edinstvo) 1:19. 3. Kosi Slavko (Edinstvo) 1:19.1. 4. Malenšek Jože (Ljubljanica) 1:19.2. 5. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:19.3. 6. Mulej Alojz (Zarja, Jesenice) 1:19.4. Seniorji: 1. Podmilščak Franc (Edinstvo) 2:03.19, 2. Peternelj Janez (Hermes) 2:03.19, 3. Grabnar Franc (Hermes) 2:03.30, 4. Sodeč Karel (Maraton, Maribor) 2:09, 5. Goreuc Viktor (Zarja, Ljubljana) 2:09.1. Državno prvenstvo v kajaku Kajak klub v Ljubljani*' je v nedeljo priredil državno kajaško prvenstvo na dolgi progi. Za progo si je prireditelj prvič izbral strugo Ljubljanice, in sicer od železniškega mostu v Preserju pa do kopališča na Ljubljanici. Proga je bila dolga 15 kilometrov. Za prvenstvo se je priglasilo v celoti le šest čolnov, in sicer tri enojke in tri dvojke. Zmago v tekmi enojk so odnesli Zagrebčani, v tekmi dvojk pa Ljubljančani. Enojke: L Vincenc Mirko (Marathon, Zagreb) 1:05,32, 2. Drovenik Branko (Kajak, Ljubljana) 1:08.32, 3. Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:12.55. Dvojke: L Gabršek-Malahovsky (Kajak, Ljublj.) 1:02.53, 2. Lužinski-Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:02.59, 3. Tatalovič-Sjevan (Maraton, Zagreb) 1:10.43. Nogomet v Mariboru V nedeljo je v Mariboru gostovalo ligaško moštvo Ljubljane proti LSK Mariboru. Obenem pa so igrali tudi juniorji Ljubljane povračilno tekmo z juniorji Maribora za juniorsko prvenstvo Slovenije. Tekma obeh juniorskih moštev je ostala neodločena 1:1. Ker pa so juniorji Ljubljane na svojem igrišču zmagali v prvi tekmi s 5:0, so s skupnim rezultatom 6:1 postali juniorski nogometni prvaki Slovenske nogometne zveze. Po prvi tekmi je bila tekma obeh prvih moštev. Slovenski ligaš je moral kloniti pred ISSK Mariborom, ki je igral mnogo bolj požrtvovalno kakor pa Ljubljančani, ki so domačine prekašali v tehničnem znanju. Izid tekme je bil 2:1 za Mariborčane. Juniorski atletski miting v Celju Juniorskega atletskega meetinga SK Celja se je poleg prireditelja udeležila tudi SK Planina, SK Maraton, Železničar iz Maribora in ljubljanska Ilirija. Med doseženimi rezultati je nekaj prav dobrih: 100 m: 1. Hanza (Ce) 1141, 2. Hrovatin (Ž) 11.8, 3. Žanta (M) 12.1. Krogla: L Dcržek (C) 14.461, 2. Gala (Z) 13.27, 3. Turman (P) 13.01. Višina: i. Babic (M) 170cm, 2. Benedičič (M) 160 cm. 3. Turman (P) 155 cm. 1000 m: 1. Kos (C) 2.58,4, 2. Benedičič (M) 3.05, 3 Rotvč (M) 3.07. Disk: 1. Kopa* (C) 36.13, 2. Gala (Ž) 36.05, 3. šišernik (M) 35.75 200 m: 1. Hanzu (C) 25; 2. Hrovatin (Z) 25 2, 3. Žonta (M) 26. Dalja: 1. Leban (Z) 5.67, 2 Metelko (Z) 5.61, 3. Horvat (M) 5.48. ' Kladivo: 1. Rus (P) 31.93, 2. šišernik (M) 31.28, 3. Gala (Z) 28.86. v ' Trosk«.k: 1. Franfek (Z) 12.26, 2. Horvat (M) i1,40' 4- Gala (2) 113lepim um 11.40, 3. Gola (Z) 11.40. 1 Kopje: I. Franfek (Z) 40.87, 2. Kopač (C) 36.37. 3.šešernik (M) 33.87 (sen kopje). Kladivo sen. (izven): 1. pieteršnik 31.05, 2. Radič 28.86. Smrtna nesreča ¥ Pečovmku pri Celju 8 tonski avtomobil zdrobil lobanjo delavcu Ivanu Žnldarju Iz čreta „ , . , Celje, 8. julija ltMO. Nekaj korakov od znanega železniškega podvoza pri Pečovniku je doletela danes zjutraj pri delu smrt 26 letnega delavca Žnidarja Ivana iz Creta pri Celju Cez cesto ima »Apnenikt speljano ozko železniško progo, po kateri odvažajo delavci iz apneniee z železniškimi vozički ogorke na prostor ob progi. Tako je šel tudi Ivan, vesel in dobre volje, na delo in ni slutil, da bo moral tu na tako tragičen način umreti, ne da bi se poslovil od svojih dragih. S tovarišem Tifenbergerjem sta peljala voziček, naložen z ogorki, na omenjeni prostor. Tifenberger je stal na vozičku spredaj, Ivan pa se je obesil na voziček zadaj. S precejšno brzino sta pripeljala voziček in hotela prečiti cesto, ki vodi proti rudniku »Bo-hemia*. V tem trenutku je pripeljal iz Pečovnika osemtonski avtomobil s premogom. Ivan je skušal voziček ustavili in je zavrl kolo z lesenim kolom. Pri tem pa je nesrečnež padel nazaj in težak avtomobil je peljal čezenj. Kakor se je na kraju nesreče ugotovilo, šofer ni mogel prej videti vozička, ker je ob cesti visoko grmovje, vendar je takoj ustavil voz, da ni peljal čez mrtveca tudi z zadnjima kolesoma. Ivanu je popolnoma zdrobilo lobanjo, zmečkalo drobovje in polomilo ude. Pogled na nesrečnika je bil pretresljiv. Pod avtomobilom je bila mlaka krvi, nekaj metrov od Ivana pa je ležal njegov klobuk. Pokojnikovega tovariša je zapeljal voziček srečno čez cesto. Na kraj nesreče so prihiteli zdravnik g. dr. Potokar, policijski agent g. Rupreht in g. državni tožilec. Žnidar Ivan je bil priden delavec in so bili njegovi predpostavljeni z njim vedno zadovoljni. V kratkem se je nameraval poročiti, toda smrt mu je pretrgala nit življenja in prekrižala njegove načrte. Naj v miru počiva, prizadetim naše sožalje! Problem nevidnosti rešen? Odkar stoji človeški rod, so se ljudje prizadevali, da bi rešili ta problem. Že pračlovek je sanjal, da bi postal neviden in da bi se lahko na ta način dokopal do slastnejšega in boljšega plena. Od pradavnine so nastajale bajke in mitična bitja, ki so izginjala in se pojavljala. Srednji vek je v svoji bujni domišljiji odkril posebne čudežne korene in če si pri zauživanju izgovarjal še skrivnostne besede ter stal na levi nogi pod vrbo, ki je bila vsajena pred petdesetimi leti, točno o polnoči na kresni večer, si lahko postal neviden. Novi vek je idejo gledal zviška ter se ji ironično nasmihal, prepričan, da je plod bolne domišljije. Vendar pa so se pojavili o nevidnem človeku romani in pred leti smo ga gledali celo na filmskem platnu. Ni človeka na svetu, ki ne bi v svojem življenju po svojih sposobnostih reševal ta problem. Samo pomislimo, kolikokrat smo v položaju, da bi se najraje pogreznili v zemljo, kakor pravimo. Problem pa je postal posebno pereč v sedanji moderni vojni, kjer so letalstvo in motorizirani oddelki postavili podlago novi strategiji, Napram bliskoviti vojni je edina obramba v dobro skritih vojnih objektih in postojankah. Ni čuda, da se je ravno zaradi tega razvila v zadnjem času tehnika maskiranja do svojega viška. Tehnika se v ta namen poslužuje predvsem treh principov: Pokrivanje, barvanje objektov ali kombinacija obeh. Pokrivajo se z vejami prirodni zakloni (drevje, grmičevje) in mrežami. Barva se z varovalnimi barvami, to so takimi, ki so slične pokrajini, v kateri se objekti gibliejo. V novejšem času pa prevladuje marogast način barvanja, ki je mnogo bolj učinkovit, ker kontrastno barvane lise na-pravljajo napačen vtis oblike maskiranega predmeta. Vendar pa ta način maskiranja popolnoma odpove pri premikanju, ker je človeško oko posebno občutljivo za spremembe. Po teh ugotovitvah je jasno, da je maskiranje letal med letom nemogoče in brez haska Včeraj pa se je zglasil v našem uredništvu g. cand. inž. Rihard Mužič in nam povedal, da je odkril žarke, ki imajo lastnost, da obsevana telesa napravijo vidljivo dvodimenzionalna in jih nato razblinjajo. Poskusi, ki jih je napravil na moderih letal, so kakor nam g. Mužič zagotavlja, odlično uspeli. Na naši sliki modela letala se obsevajo sama krila tako, da trup ostane nedotaknjen in vi-' den ter služi za kontrolo razlike. Seveda pa ni za l to sliko uporabljen največji učinek, ker bi drugače kril sploh ne videli. Aparati, ki so potrebni za proizvajanje teh žarkov, so zelo lahki in se napajajo z električnim tokom, so požarno varni, se dajo hitro montirati, izdelujejo se lahko v že obstoječih industarijah in niso iz dragega materiala. Če se bo ta izum obnesel, bo vsekakor ogromne važnosti. Ptuj Ponovno in končno preventivno cepljenje proti davici bo na šolski deci v dneh 9. in 10. t. m. ob 8 zjutraj v Zdravstvenem domu. Na predšolski deci prav tako 9. in 10. t. m. ob 13 istotam. — Cepljenje obvezno. — Šele ponovno cepljenje je uspešno. . Užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Zupančič uradnik državnih železnic v pokoju 8. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 10. julija 1940, ob 5 popoldne izpred mrliške veze splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 15. julija 1940 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 8. julija 1940 Žalujoči: Neža, soproga Franc, Vinko, Evgen, Lado, sinovi — Marija poročena Vujoševič, hči in ostalo sorodstvo Pavel Keller: Muzakantfe (Godci) Torej, začnimo: Ob pol 4 sem se dvignil iz »svile« in pričel svoje blagoslovljeno dnevno de'o s tem, da sem svoji visokospoštovani teti — ukradel trobento! Kje je ona to trobento dobila, mi je uganka. Je tudi vseeno, dovolj, da jo je imela in sem jo mogel ukrasti. Ker sem bil že ravno pri takem poslu, sem ji izmaknil še obleko, ki jo je njen »rajnki« oblačil v slabem vremenu za na polje. Po njenem izgledu ^odeč, greh ni bil ravno prevelik, toda ustreza moji velikosti in mojim namenom. Točno ob 4. uri sem se izmuznil iz hiše. Ni bilo težko, ker je še vse počivalo v sladkem snu. Kukor se spodobi nepridipravu, ki se boji, da bi ga prijeli, sem se splazil po najbolj skritih potih proč. Kratko uro iz naše vasi je mala obcestna krčma. Ta je bila moj cilj. ker sem izvedel, da se bodo »potujoči umetniki« gotovo tam oglasili. Krčmar me je, edinega trobentača, precej nezaupno gledal Kar oči pa je izbulil, ko sem rekel: »Prosim ene kavo!* Izrekel sem to namreč z naglasom, ki sem ga bil navajen v velikomestnih kavarnah. Spoznal sem, da se kot potujoč muzikant ni tako lahko pravilno izražati. Kava je bila grozna, ampak poceni. Porcija z mlekom pet vinarjev. Debelo sem jo požiral in se zaklel, da se boni odvadil |>itjn kave. Nato sem sedel k oknu in pričakoval »velikega trenutka«, ko bom deležen časti, biti sprejet v družbo »potujočih umetnikov«. Nisem se preveč dobro počutil. Če bi me »spregledali«, pretepli in poslali domov k teti? Prvo bi še renesel (hlače rajnega strica so iz debelega lnga), ampak drugol Končno, okrog 6. ure, so prišli. Srce mi je utripalo močneje kot pred prvim koncertom. Malo so postali pred krčmo, prečitali napis in vstopili. Zardelih lic sem sedel za svojo trobento. Osupnili so in me nič preveč prijazno gledali. Najbrž so domnevali, tla sem član kake druge potujoče skupine, ki po istem kraju »gostuje«. Sedli so k najbolj oddaljeni mizi. Osrčii sem se in stopil k njim. »Oprostite, gospodje, da se jaz, neznanec, drznem motiti vašo družbo in si tako morda nakopati vašo nejevoljo.« v Gledali so me tako neumno kot poprej krčmar. Prestrašil sem se svoje prevelike vljudnosti in se zbal, da sem se izdal. Pa me je prešinila rešilna misel. »Glejte,« sem nadaljeval, »tudi jaz sem potujoč umetnik, kot vi. Nisem bil vedno. Sem študiral in videl boljše čase. Ampak ljubi Bog, denar je pošel in moral sem prepustiti študi-ranjc drugim. Prijel sem za trobento in mislim. da je ne igram ravno preslabo. Tako potujem že mesece po deželi, a prav malo zaslužim; ni pravega učinka, če en sam takole trobenta. Pa sein zagledal vas, gospodje, in sklenil prositi, tla me sprejmete medse.« Muzikantje so se režali, najstarejši, kapel-nik, pa me je tako krepko udaril po rami, da sem slišul peti angelske zbore. - ^"?,10>. f?nt'č. takole bi lahko marsikdo prišel. Kaj misliš, da sprejmemo mi vsakega lopova v nušo godbo!« me je nahrulil. • ,MeiVem' knko mi bil°- I-opov mi je rekel in tikal me jel Nesramnež, še včeraj sem mu podaril tolar. Toda premagal sem se. »Oh ne,« sem rekel, »majhen poizkus —« »Haha.« me je prekinil grobijan, »poizkus, lepa reč poizkusi Kaj če nam fantič lepega dne v zahvalo za poizkus odnese pete in še naše dcnarnicc povrh?« Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (225) »Oh, Ančka, nič si ne delaj skrbi! Bom že jaz kaj dobrega skuhal. Morda bi mi še ti malo pomagala!« In res se je kuhar takoj spravil na delo. Najprej je začel lupiti krompir. Zagorje ob Sav! 584 otrok izkazuje statistika topliške ljudske šole koncem šol. leta 1939/40. Od teh je 277 dečkov in 307 deklic. V višji razred bo šlo 496 otrok, zaostalo pa je 88 otrok. Na drž, meščanski šoli v Zagorju je z uspehom dovršilo razred 113 učencev od 171 vpisanih. Počitnice so pokvarjene 30 učencem, ki imajo popravni izpit. 20 učencev si je vzelo za geslo stari pregovor »Repetio est mater studiorum« in bodo razrede ponavljali. Pravico do šolanja na zavodu je izgubilo 7 učencev. Završni izpit je z uspehom opravilo 26 učencev, ki bodo deloma nadaljevali šolanje na višjih zavodih, deloma pa bodo odšli v obrt in trgovino. Zgodaj je prenehala letos stavbna sezona. Povpraševanje po apnu je padlo, tako da je bilo zaradi pomanjkanja naročil 23 delavcev pri apneni-cah TPD poslanih na začasen dopust. Po večini (226) Ančka je imela svoj nosek povsod zraven. Saj mora vendar vse dobro videti. Ni trajalo dolgo, pa se je po kuhinji razlil krasen vonj. Kuhar pa je žarečega obraza sukal neko ponev nad ognjem. so bili odbrani kmečki sinovi. Upajmo, da neplačani dopust ne bo predolgo trajal. Lepie vnanje lice je dobil zagorski trg pri cerkvi. Trgovec Drnovšek je podrl podrtijo starega hleva poleg svoje hiše. Še lepši bo pogled, ko bo dograjen podaljšek hiše na istem mestu. Kresovanje na predvečer godu sv, bratov Cirila in Metoda je bilo kaj slovesno. Napredna društva so kresovala na telovadišču Sok. doma, katoliška društva so zbrala svoje člane okoli kresa na Hrastelovi skali, od koder se je razlegala slovenska pesem po vsej dolini. Opomba uredniitva. Dopis smo prejeli žele v nedeljo, torej prepozno za nedeljsko številko. Slov. Krajina Cankova. Preteklo nedeljo je daroval v župni cerkvi prvo sv. daritev novomašnik g. Žilavec Anton. Slavja se je udeležilo ogromno ljudstva, njegovih tovarišev ter gg. duhovnikov. V globoki žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog in oče, gospod ■ Anton Tempel prokurist Splošne stavbene družbe, imejitelj reda sv. Save III. razreda dne 5. julija 1940 ob 23. uri v 52. letu starosti nenadoma Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 8. julija 1940 ob 16. uri iz kapele na mestnem pokopališču v družinsko grobnico. Maribor, dne 8. julija 1940, Ana Tempel, soproga; Jožef Toth, sin; Zofija Toth, snaha Sedaj sem se pa resno zbral, da mi poide potrpljenje. »Gospod,« sem vzkliknil užaljen, »sem poštenih staršev sin in tudi študiral sem, kakor sem vam že povedal!« »No,« odvrne nepoboljšljivec, »pošteni starši so imeli že večkrat prav zanikrne otroke in za tvoje študije ne damo niti vinarja. Saj kitajsko ti ni treba znati, ako greš prosjačit. Kdo pa si prav za prav?« »Robert Mlinar.« »Tako. In kaj igraš?« »Trobento.« »Trobentača ne rabimo. Tgram sam trobento.« »Ampak gospod kapeluik naj bi raje samo dirigiral in se čuval.« Nekaj je zagodel. Opazka o dirigiranju mu je laskala, o čuvanju pa prijala. Saj se mi itak zdi, da ima naduho. Nadušljiv trobentač! Cez čas se je obregnil. »No, če te končno sprejmem, ne smeš pričakovati, da ti bodo pečeni golobje v nsta leteli in da boš imel kakšno izjemno stališče med nami. Ubogati se bo reklo, veš! S plačo je pa taka: Jaz tri dele, vsak od tovarišev dva dela — je enajst delov; dvanajsti del je tvoj. Vsako jutro nam boš očistil čevlje, razumeš? Si najmlajši. Sicer pa moramo itak napraviti preizkušnjo.« _ Četudi si nisem bil na jasnem, se li preizkušnja nanaša na čiščenje čevljev ali na tro-bentanje, sem šel po inštrument. »Zaigraj nam kaj!« zapove stari odločno. Nastavil sem in z globokim občutkom zaigral melodijo romarskega zbora iz Tannhauserja. Ko sem končal, se je gospod kapelnik tresel od smeha. »No, veš kaj, rad verjamem, da s takim du-dlanjem nisi napravil efekta. Kaj ne znaš nič pametnega?« »Kaj pa na primer gospod kapelnik želi?« »No. na primer, na primer! Tele. kni na i bi že želel? Kuj pametnega. ,Pridi doli, o dona "Te- reza' ali ,Misli si, mojo ljubica', ali kaj takega —i na primer!« — .- lu pa je bila Holandska v sili. ,Pridi doli, o dona lereza', kako že to gre? Slišal sem že, eden tetinih hlapcev jo je včasih prepeval. Res, takole približno bo. Znova sem nastavil in igral zopet z občutkom, vsekakor pa dosti bolj napačno kot poprej. ,Pridi doli, o dona —4 Nisem mogel končati, gromovit smeh me je prekinil. Kapelnik je podal uničujočo kritiko: »Fant, fant, če boš takole .d ud I a I', dona Tereza gotovo ne bo prišla doli; rečeni ti, da bo ušla pri strešni lini nazaj kot strela in zaloputnila okno, da ti bodo drobci šip na trobento deževali.« Ko se je salva smeha, ki je sledila tem besedam, nekoliko poleglu, me je kapelnik pomilovalno gledal. »Ja, kaj hočemo, o trobentanju razumeš toliko. kot žaba o slavčevera petju. Toda nastavek vendarle ni slab in malo talenta imaš tudi. V dobri šoli bi se že kaj navadil in te ti pri nas no bo manjkalo. Torej tovariši, mislim, tla bi ubogega vrugn sprejeli v našo .družbo'. Upam, da bo poslušen, voljan, ubogljiv, postrežljiv, vdan, neutruden in poleg vsegu brez zahtev.« Sprejel sem te .sijajne' pogoje, položil roko na srce in svečano zatrdil: »V vsem se bom pokoril in vse bom napravil, če me le sprejmete, gospod ravnatelj!« Počaščeno se je nasmehnil, gotovo ga ni šo nobeden tako imenoval. Skoraj prisrčno mi jo podal roko: »Sklenjeno, mladič, sprejet si v našo družbo!« Sedaj se je oglasil drugi, človek z neznansko dolgim nosom. »Ali sploh znaš čevlje snažit?« je vprašal nezaupno. Priklonil sem se. dnljeZnaŠ tUdi gUDlbe dol>ro živali?< je spraševal Zopet priklon. »Na pranje platnenih hlač se razumcš?t Vesoljni Gospodar je danes zjutraj odpoklical ne' umornega javnega delavca zemljaka na Vrhtrebnjem 7 pri Trebnjem, 42 let obč. odbornika, načelnika Hran. in posojil., odbornika Kmet. društva, cerkv. ključarja župne-dekan. cerkve Trebnje Pogreb bo v sredo, 10. julija ob 8 zjutraj v Trebnjem. Naj počiva v miru in Bog mu plačaj! Trebnje, dne 8. julija 1940. Hranilnica in posojilnica — Kmet, društvo. Umrl nam je naš ljubljeni brat, gospod župnik v Selnici ob Dravi Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 10. julija ob 10 dopoldne na pokopališče v Selnici ob Dravi Jože, Viktor, brata — Ana poročena Mavric, sestra in ostalo sorodstvo V globoki žalosti sporočamo, da umrl prokurist naše družbe pospod je nepričakovano zadel od kapi odlihovaei z redom Sv. Save III. stopnic Njegovo požrtvovalnosti polno zvesto izpolnjevanje dolžnosti, njegova neumorna delavnost in njegov veder značaj naj nam bodo trajno svetal vzor. Pokojnika, ki je pripomogel v veliki meri k razvoju našega podjetja bomo ohranili v trajnem in častnem spominu! Maribor, 8. julija 1940. Splošne sf®vS»cne drnlbe v nari&oru Umrl mi jc moj dragi stric, gospod dne 7. julija po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere. — Pogreb bo v torek, dne 9. julija ob 4 popoldne iz Zal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Moste, dne 8, julija 1940. Plevnik Slavko, ZAHVALA. Vsem, ki ste izgubi nu.šega nepozabnega in tusla, gospoda z nami sočustvovali ob bridki ;u soprogu, očeta, starega očetu Gradišnika Aniona nadučitclja v pokoju se nnjprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. duh. svetniku Zavadlalu Pavlu za vodstvo pogreba in za ganljiv nagrobni govor, g. primariju dr. I.utmanu za vos trud ob času bolezni, čč. sestram usmi-Ijenkum in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili in počastili na njegovi zadnji l«jti. — Ohranite mu blag spomini Maribor, 8. julija 1940. žalujoči ostali. BHl Kupimo Poizvedbe UDI LTmrla nam je naša dobra mama in stara mama, gospa Antonija Gaberščik vdova po majorju dne 7. julija 1940. v starosti 69 let. — Blagopokojno bomo po blagoslovu, ki bo v torek, 9. julija ob 17. uri pred hišo žalosti Kamnik-mesto 67. prepeljali v Ljubl jano k Sv.Križu, kjer bo pogreb istega dne ob 18. uri Kamnik, Ljubljana, Beograd, dne 8. julija 1940 Žalujoči rodbini: Gaberščik — Skala Drobilec —6 m3 kamna ugodno prodam. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Takoj« št. 10087. Trgovska pomožnica raoSane stroko, 19 letna, želi prementtl mesto. Naslov v upravi »Slovenca« puil št. »816. (a Vzgojiteljica išče mesto. Uro tudi kot spremljevalka. Ima diplomo dveletne strežniške šolo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 10121. Postrcžnica mlada, ki zna dobro kuhati, za dopoldne, popoldne ali tudi ves dan — iščo službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Vestna« št. 10096. Staro železo ln druge kovine, vsako količino — kupuje zopet železnlna Fr. Stuplea, Ljubljana, Gosposvetska št. 1. Vsakovrstno ZiafO kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Žensko kolo prodam. Kune, Marenči-čeva 3, Moste. Krajevne zastopnike sposobne ln agilne, sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. Mizarskega pomočnika lahko tudi mlajša moč -sprejme v stalno službo Krže, pohištvo, Vrhnika. Mladega sotrudnika ali komparijona, za odvetniško pisarno, v večjem mestu štajersko — sprejmem. Ponudbe pod »Poznejši prevzem« 9911 v upravo »Slovenca«. Kolesa raznih znamk: Torpedo, N. A. G.,' Presto, Milano itd., na zalogi vedno tudi rabljena kolesa - kupite najceneje pri tv. Nova trgovina, Tyrševa 3 6. 2 9 51 Kuharica se sprejme za večje gospodinjstvo in podjetje v hrvatski provinci. Plača dobra, elektrika ln vodovod v hiši, mesto stalno. Ponudbe na Marija Petr, Rogaška Slatina, zdraviliški dom »Stlria, soba 29. Hiša z gostilno staro vpeljano, v sredini mesta, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Si.« pod šifro »Prometna točka«^. 10098. IŠČEJO: Izgubila se je zlata damska zapestna ura. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v blagajni tvrdkc Ant. Krisper, Mestni trg. Lokal na prometnem kraju, za ureditev avtomatičnega bifeja, iščem. - Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Jesenice« št. 10122. Kuharico zmožno in samostojno — sprejme za takoj kolodvorska restavracija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro ln stalno mesto« št. 9866. Za juaosiovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kumaric izdajatelj: inž. jože Sodja Urednik: V'Vtor CenSit Najnovejša poročila Bolgarija bo dosegla svoje ideale Sofija, 8. julija, m. Predsednik bolgarske vlade dr. rilo v, ki se skupaj s finančnim ministrom Bo-zilovitn, kmetijskim ministrom Barkarerovini in pa gradbenim ministrom Vasiljevim mudi na inšpekcijskem potovanju, je v Šumenu imel govor, kjer ie povedal, da bo Bolgarija s svojo dosledno politiko miru in nevtralnosti uresničila svoje ideale. . Sofija, 8. julija, m. Po poročilih, ki prihajajo iz Bukarešte, je romunska vlada umaknila večino svojih čet na bolgarsko-romunski meji. Prav tako prihajajo iz Bukarešte poročila,' da so romunske vojaške oblasti začele graditi novo romunska obrambeno črto, ki bo kakih 50 kilometrov bolj severno od sedanje bolgarske meje. Pri teh delih je zaposlenih zelo veliko inženerjev in pionirjev. Zaposleni so vsi vojaki in civilisti ,ki so bili mobilizirani. Nova obrambna črta pojde nekako tam, kjer je tekla nekdanja romunska meja proti Bolgariji v Dobrudži od leta 1878 do 1912. Romunija zoper Jude Bukarešta, 8. julija, m. Romunski minister za propagando Krainic je sklical na konferenco zastopnike vseh bukareških dnevnikov. Minister je časnikarjem naznanil, da poslej v uredništvih romunskih listov ne bo smel biti zaposlen kot so-trudnik noben Jud. Prav tako se je minister za propagando izrekel zoper preventivno cenzuro. Organizacija angleške brambe London, 8. julija. AA. Reuter: Nocoj se je zvedelo iz pooblaščenih virov, da je devet angleških divizij, ki so se vrnile iz Dunkerqua bilo reorganiziranih in da so sedaj v popolni sestavi. Te divizije bodo odslej na razpolago glavnemu po-viljniku za bitko v Veliki Britaniji. Tudi divizije metropole so sedaj v popolni sestavi ter pripravljene z avojno službo. — Prostovoljska služba obrambe metropole razpolaga sedaj s čez milijon ljudi. Tudi ta služba je zelo pomembna, ker bo razbremenila operativno vojsko številnih funkcij ter ji omogočala največjo mobilnost. Zadnje tedne so bile izvršene v vsej državi ogromne priprave za obrambo. Vojaški strokovnjaki imajo popolno zaupanje v angleško pripravljenost ter so prepričani, da bo sovražnik, ki bi poskušal prodreti v Veliko Britanijo odbit. Razen angleških čet so v Angliji tudi avstralske, kanadske in novozelandske čete ter kontingent Francozov pod poveljni-štvom generala de Oaula kakor tudi večji kontingent Nizozemcev, Poljakov, Cehov in Norvežanov. Civilna obramba razpolaga z milijon in pol ljudi. Angleško letalsko poročilo London, 8. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Minulo noč so angleški bombniki izvršili napad na vojaške objekte v Ludvigshafnu in Frankfurtu ter bombardirali železniške proge in tovorne postaje v Osnabriicku in več drugih"krajih. Zadete so bile vojašnice v VPilhelmshafmi in v Duisburgu. Dalje so angleški bombniki bombardirali Hornum in Westerlancl ter letališči v Bruslju in Rotterdamu. Dve naši letali pogrešamo. Lelala obalske obrambe so izvršila v minuli noči napad na sovražno ladjo za preskrbo v luki Boulo»ne. Dalje so angleška letala bombardirala davi luko Ostende. Velika sovražna ladja za preskrbo je bila poškodovana ter so bili povzročeni požari v skladiščih. S te akcije so se vrnila vsa naša letala. London, 8. julija. AA. Reuter: Lelalsko ministrstvo poroča, da so lovska letala zbila v bližini jugovzhodne obali danes popoldne dve nemški letali, na zapadni obali pa je lovska patrola zbila nek nemški bombnik, skupno ie bilo danes zbilih šest sovražnih letal. Angleška torpedovka torpedlrana London, 8. julija. AA. Reuter: Admiraliteta objavlja: Tajnik admiralitete z obžalovanjem sporoča, da je kr. torpcdovko »Hwarlewind« zadel torpedo, in da se je potopila. Brodolomce je rešila druga vojna ladja, torpedovka pa se je potopila. Sorodniki žrtev so obveščeni. Velike nevihte v severni Italiji Milan, 8. julija'. A A. DNB: Velike nevihte so napravile znatno škodo v nekaterih severno-itali-janskih pokrajinah ter porušile jezove posameznih električnih vodnih central v dolini Aoste. Tiralica Belgrad, 9. julija. AA. Policijski glasnik notranjega ministrstva prinaša v svoji današnji številki tole tiralico: 1. Ivančič Anton, hotelski sluga- mesar, rojen 18. februarja 1905 v Podbrdu (Trbiž), italijanski državljan, stanujoč,na Jesenicah; 2. Kravanja Ferdinand, Irgovski potnik, rojen 10. avgusta 1912 v Cezsoči (Bovec), italijanski državljan, stanujoč na Jesenicah in 3. Knez Alojz, monter in šofer, rojen 18. junija 1918 v Mariji na Žili (Beljak), nemški državljan, stanujoč na Jesenicah, so zakrivili dejanje iz čl. 1. točka 4 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi trije so pobegnili. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 100.000 din za onega, ki jih prvi naznani oblastvom, da jih ujamejo. Belgrad, 9. jul. 1940. Nove orgte pri sv. Križu nad Litijo Letošnji sv. Petra dan sedanjemu- rodu pač zlepa ne *.gine iz spomina. Ta dan smo blagoslovili nove, tako potrebne orgle. Stare, delo Katnni-čana Petra Rumpla, postavljene pred 115 leti, so popolnoma ohromele, tako da še hropeti niso več mogle, kaj šole, da bi pele! Na omari starih orgel, smo pri podiranju našli tablo z napisom* :Sa ofer Bogu inu k časti s: Krislia so od mladosti te fare orgle napraulene 182.5« — lepo spričevalo za vnemo tedanjega mladega rodu, fantov in deklet. Pa je tudi sedanji svelokriški rod pokazal prelepo vnemo za nove orgle: v pol leta so naši ugledni možje, cerkveni ključarji in občinski odborniki zbrali potrebno, za naše gotovo ne imovite hribovske kraje, veliko vsoto. Seveda naš podjetni g. kaplan tudi ni prizanašal ne nogam ne jeziku, tako da nam je mojster Franc Jenko v ponedeljek, dne 24. junija, kresni dan, z avtom iz Šent Vida pripeljal svoje 40. orgelsko delo. In poprijeti so mojster in pomočniki in jih ročno sestavili, tako da so v torek zvečer, 25. junija, s svojim veličastnim glasom že polnile cerkev, jiolnile naša radovedna ušesa in nam z živimi zvoki veselile srce. Dan blagoslovitve je bil za našo župnijo velik praznik, pa tudi sosedje so pritisnili, da je bila z mlaji, obilnimi venci in zastavami ozaljšana prostorna cerkev ves dan polna. Zjutraj in dopoldne so domači pevci pod vodstvom novega or-ganista pokazali, da bodo ob novih orglah kar lahko rasli in napredovali, da jih bo veselje poslušati. — Popoldne je bil najprej slovesen vhod »botrov in botric«, ki so se ta dan posebej skazali z novimi darovi za orgle. Z nalašč za to priliko narejenimi šopki na prsih so v parih stopali v cerkev na častno mesto. Lepo je bilo videti 80 parov požrtvovalnih mož in žena, ki so k prejšnjim darovom ta dan priložili nove. Naj Bog njim in vsem, ki so veselega srca dali, tako povrne, kakor je povedala beseda govornika! — Po govoru je bil najprej slovesen blagoslov novih orgel. Nato nam je Da znani razlagalec orgel pojasnil s tako preprosto, domačo besedo, da smo bili prepričani, da naše orgle popolnoma poznamo _ od tipk na igralniku do najmanjših piščalk, ki jih še za otroški mezineek ni. Vse registre nam je najprej popisal z besedo: ali imajo debele ali drobne piščali, velike ali majhne, pokrite ali odprte; ali >vase godejo in godrnjajo« kakor raz-hujeni čmrlji; ali pojo kremenito, da se gospodarjev glas takoi pozna; ali pojo, kakor bi na nebeške gosli angelci godli; ali žvižgajo kakor kos v grmovju: ali šeleste kakor »pomladni vetrc skozi suho listje; ali cvilijo kakor mlade miške v gnezdu; ali pa miksture (mešanice) nalašč narobe pojo, da so kakor pekoča (ljtita) paprika, ki sama ni za nikamor, pa vendar jedi. na pr. guljaž tako dober naredi. Sproti je na vsak register, to se pravi na vsako vrsto piščali, na vsak spremen še zaigral, da smo slišali še vsakega registra j>o-sebni, značilni glas, njegovo svojsko barvo. Po razlagi nam je znani, po lepem petju daleč na okoli sloveči šmartinski zbor pod vodstvom svojega organista gosp. ('njima, pripravil cerkven koncert. Zapeli so prva dva dela živahne Mavove »Slovenske maše«; Železnikov učinkoviti »Svet; Tnm-čevi »Postno* in prisrčni »Slavospev Mariji«; Kle-nienfifevo zmagovito »Poglejte, duše!«; Laharnar-jevo mehko »V sveto mesto naznreško«; Prcmrlovo ljubko »Mdter dobrega sveta« in še dve Klmov-čevi: od obeh kongresov znano »T! si Peter« jn »V zakramentu«. Zbor je bil izvrstno pripravljen, glasove ima žive, ognjevite, solist kakor ves zbor bi se mogel kosali z marsikaterim slovečim zborom. — Da smo se nazadnje vsi skup: pobiralci, pevci, botri z botrcaml povesolili ob prigrizku, ki nam ga je g. župnik Brzin tako skrbno in z očetovsko dotf oto pripravil v dvorani — kdo bi nam zameril? t'e je duša ta dan toliko užila, takaj naj bi navsezadnje ne užiio nekaj tudi ieio? Gasilski dom v Studencih blagoslovljen . Maribor, dne 8. julija, včeraj so imeli gaslici v Studencih svoj praznik, ko je zastopnik nrevzvišenegu knezo-škofa stblni dekan dr. Cukala blagoslovil novi gasilski dom, katerega so z veliko požrtvoval-notsjo srečno dogradili. Ob 9 dopoldne je bil sprejem gostov. Poleg že omenjenega zastopnika knezoškofa so se blagoslovitve udeležili okrajni glavar Eiletz, mariborski podZupan 2e-bot, starešina gasilske župe Maribor desni breg Klemenčič, podstarešina župe Maribor - mesto Alfonz Kessler in drugi. Kuinice so bile gosjia županja iz Limbuša Javnik, gospa Omulec iz Studencev in gospodični Turnšek in Hartber-ger iz Studencev. Sv. mašo in blagoslovitvene obrede je opravil stolni dekan dr. Cukala, ki je ime! tudi slavnosti primerno pridigo. Sodeloval je moški pevski zbor »Drava« pod vodstvom pevovodje Horvata. Po blagoslovitvi je Studenški župan in predsednik gasilske čete Kaloh pozdravil številne udeležence in podal zgodovino delovanja gasilske čete v Studencih, ki se je ustanovila Ietal92l. Za njim jc govoril okrajni gl avar Liletz, ki je poudaril gasilsko in krščansko delo v ljubezni do bližnjega ter čestital k tako lepemu uspehu in napredku gasilske čete v Studencih. Obenem je izročil predsedniku Kaloh u red sv. Save V. stopnje. Sledilo je še več govorov, nakar so se vsi skupaj podali pred cerkev sv. Jožefa, kjer so bile tekme posameznih gasilskih čet gasilske župe Maribor desni breg. Zmagala je četa Studenci proti četi Pobrežje s prednostjo 0.65 točke. Po tekmovanju je bil v gasilskem domu slavnostni obed. Popoldne je bila skupna vaja gasilskih čet župe Maribor desni breg. Gasilski dom je veljal okrog 500.000 din. Gasilski četi v Studencih k lejiemu uspehu tudi mi iskreno čestitamo. Mušji nadlegi v slovo Topli spomladanski dnevi so Ljubljano opla-šili z ogromnimi roji gnusnih mesarskih muh, ki so navalile na stanovania zlasti v severovzhodnem in vzhodnem delu mesta. Prav mnogo je bilo pa teh muh tudi na pokopališču pri Sv. Križu in pa na Žalah. Zato se je po Ljubljani razširila govorica. da so mušji nadlogi prav mnogo krive tudi ciprese in tuje na pokopališču in na Žalah. Po-lavijali so se raznovrstni izvedenci in strokovnjaki z nasveti, kako nevarne so zimzelene ciprese Ljubljančanom, češ, da se z njih razširjajo muhe po vsem mestu in mu groze s kužnimi boleznimi. Marsikdo je tem govoricam tudi verjel, ker so dozdevni strokovnjaki to stvar znali tudi prav imenitno razlagati, češ, da se muhe hranijo s sladkimi smolnatimi sokovi, ki jhi izločajo obrezane ciprese. Da bi ohranila našim pokopališčem zimzeleni okras cipres in drugega podobnega zimzelenega drevja, se je mestna vrtnarija obrnila v tem pogledu na strokovno instanco, namreč na Prirodo-slovno društvo v Ljubljani. To strokovno društvo je pa stopilo pred najvišji forum za razsojanje takih vprašanj in naprosilo za mnenje vodjo zoološkega instituta ljubljanske univerze, g. univ. prof. dr, Jovana Hadžija. Izvedeniško mnenje, ki «mo z njim dobili pravo fakultetno mnenje o tej zadevi, se pa dobesedno glasi: »Na Vašo prošnjo prav rad podam strokov-njaško mišljenje v zadevi masovne pojave mesarskih muh na severovzhodnem delu Ljubljane. Ne da bi se spuščal v podrobno obravnavo celotne pojave, za kar bi bilo potrebno raziska-vanje »na licu mesta«, lahko z absolutno gotovostjo trdim, da nasadi, t. j. cipres (prav za prav ne gre za prave ciprese, temveč za sorodne rastline iz rodov Thuia in Tsuga) in njih striženje ali obrezavanje nimajo prav nobene vzročne zveze z razmnoževanjem mesarskih in nekaterih drugih vrst muh, katerih ličinke rabijo za svoj razvoj razpadajočo organsko, predvsem živalsko tvarino. Med elementarna znanja o žuželkah štejemo poznavanje dejstva, da je za razmnoževanje žuželk odločilne važnosti prehranjevalno sredstvo njih ličink, ne pa hrana odraslih (imagines). Imagines producirajo spolne celice v glavnem na račun rezerv hraniva, ki so ga pridobile v fazi ličinke. Imagines se zadovoljujejo s sprejemanjem malo hranljivih sokov, da s tem v prvi vrsti nadoknadijo izgubo telesne vlage zaradi hlapljenja vode pri respiraciji. Dosti je žuželk, posebno med metulji, pa tudi dipterov, kamor spadajo tudi muhe, katerih imagines sploh ne rabijo nujno sprejemanja hrane in se preživljajo in plodijo le na račun v stanju ličinke pridobljenih rezerv. Goto vo je, da tudi mesarske muhe kot imagines prav rade sedajo na ranjene vejice »cipres« in ližejo rastlinski sok in tako »ciprese« res privabljajo cele roje muh iz mušjih plodišč, katera se nahajajo v neposredni soseščini Sv. Križa. Tista plo-dižča je treba onemogočiti pa bo mušje nadlege konec. Dr. Jovan Hadži, ! ! iv vodja Zoološkega instituta 1. r. in pečat: Univerza Ljubljana — Zoološki institut.« Tako torej vsa Ljubljana sedaj popolnoma zanesljivo ve, da so bili mestni uradi na pravem potu, ko so zaradi mušje nadloge z vso strogostjo nastopili proti tovarni kleja in tam nagromadenim živalskim ostankom in kostem, prav tako pa proti drugi m podjetjem, kjer bi se mogle muhe zaploditi na živalskih ostankih. Sedaj torej vemo, da se na zimzelenih tujah in podobnem drevju muhe sploh ne morejo zarediti in tem muham smolnati sokovi ne služijo nujno za hrano. Ciprese bodo še nadalje krasile grobove in vrtove, pač pa naj vsa aaša javnost skrbi za čifn največjo snago, da nas ne zaduši smrad po gnijočem mesu in nam ne razširijo kužnih bolezni tam zaležene, tam izležene in tam nasičene ter pitane gneusne muhe. KINO SLOGA, tel. 27-30 ^Maurice Chevnlifr — Jack Buchanan Zlvlfente m hariiero Samo še d a n e s ob 1(5., 19. in 21. uri 1 Zadušnica za maršala Balba. Pred nedavnim se je smrtno ponesrečil z letalom v bližini To-bruka italijanski letalski maršal, fašistični kva-drumvir in generalni guverner Libije Italo Balbo. Z njim je strmoglavilo vse njegovo spremstvo in italijanski narod je povsod z lepimi spominskimi slovesnostmi počastil spomin zaslužnega maršala, ki je toliko napravil za napredek italijanskega letalstva in za razvoj Libije. Tudi v Ljubljani je bila v nedeljo zjutraj opravljena lepa spominska slovesnost na Italijanskem vojaškem pokopališču J pri Sv. Križu. Pred spomenikom je bila ob 8 zju-| traj darovana zadušnica za pokojnim maršalom . Halbom. Pri zadušniei so bili navzoči italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Guerrini Maraldi, vs urudiki in nameščenci generalnega konzulata v Ljubljani s svojimi rodbinami in tudi nekaj v Ljublja ni živečih Italijanov. Po zadušniei je spregovoril o pokojnem maršalu gen. konzul g. Ciue.r-rini Maraldi. V svojem govoru je g. konzul orisal delo velikega pokojnika za fašizem in italijansko letalstvo ter »a razvoj italijanske kolonije v Libiji. 1 Sv. maša-zadušnica za pok. Marijo Vrtovec, poštarico v pokoju, umrlo 5. t. m., bo v soboto 13. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še nu pra/.en želodec en kozarec na-ruvne »Franz-Josef« grenčice. I Kolonisti 1'omladka Rdečega križa t Ljubljani so odpeljejo na letovanje na Vransko jutri, v sredo, ob 8 izpred pisarne Rdečega križa, Uosposvet-»ka cesta 2. Oglejte si novo zalogo prvovrstnega blaga pri TEOKAROVIČ WOtFOVA ULICA 1 Licitacija za nove tržnice ob Ljubljanici jc uspela. Včeraj dopoldne je bila na gradbenem uradu ljubljanske občine licitacija za zgraditev novih mesarskih tržnic od Zmajskega mostu do Kresije. Za to veliko iu lepo gradbeno delo so pokazali podjetniki mnogo zanimanja in je licitacija v celoti uspela. Za zidarska dela so nastopila pri licitaciji sliri stavbna podjetja, za velika dela iz umetnega kamna so licitlrali trije podjetniki, za mizarska dela je vložilo ponudbe pot mizarjev, za lesarska dela so so potegovali štirje tesarji, za krovska dela pa en podjetnik. Ker je bila udeležba na licitaciji tako lepa, ni dvoma, da bo licitacija tudi potrjena. Zaradi tga so bodo prav v kratkem morali seliti tudi mesarji s svojimi stojnicami. To bo prav gotovo še mnogo bolj živahna selitev, kakor pa ie bila prestavitev tržno lope na PogaČarjevem trgu. 1 Ko|ialne obleke, kopalno plašče, kopalne bri-snčo itd. nudi najecnejo Oorifur, Sv. Petra restn. 1 Vabimo Vas, da pristopite kot član k Pododboru Rdečega križa v Ljubljani. Na stojnici pred Prešernovim spomenikom bodo sprejemali odborniki v torek, sredo in četrtek popoldne prijave za pristop k društvu. Po sedmem členu društvenih pravil razlikujemo veliko dobrotnike, to so on. ki darujejo društvu od 50.000 din dalje, dobrotnike, ki darujejo najmanj 10.000 din. ustanovnike ki darujejo 2000 din, stalne člane, ki plačajo enkratno najmanj 500 din. nadalje redne člane, ki plačujejo letno 24 din in podporne člane, ki plačujejo letno 6 din. število ljubljanskih članov jo se vse prenizko glede na pomembnost društva 1'dccegn križa za najširšo kroge človeške družbe ol> najnujnejših hudih prilikah in nezgodah. No odlašajte in prijavite se čimprej! Gasilci na strehi enega izmed skladišč Bonačeve tovarn« na Količevem. V sredo ob 5 popoldne je v eno od skladišč udarila strela in povzročila ogromen požar, o katerem smo podrobneje že poročali med tednom. 1 Pevski fbor Glasbene Matice ima v sredo, dne 10. t. m. ob 20. važno pevsko vajo vsega mešanega zbora pod vodstvom ravn. Poliča. — Odbor. 1 Mešani in moški zbori Hubadove župe imajo skupno vajo v petek, dne 12. t. m. ob 20. uri v Hubadovi dvorani ža nastop pri odkritju kraljevega spomenika v >Zvezdi«. Uprava Hubadove župe. 1 Na stojnici društva Rdečega križa pred Prešernovim spomenikom sprejemajo odborniki v torek. sredo in četrtek pismena in ustmena obvestila. kam in kdaj naj se pride po darove za napovedano nabiralno akcijo v blagu. Ne pozabite in pomagajte! Kdeči križ prosi nuine pomoči. 1 Napišite dopisnico Pododboru društvo Rdečega križa v Ljubljani. Gosposvetska cesta šl 2/11 telefonirajte na št. 4031 ali iavito v zbirališče blagovne nabirale akcije v liceju, na Ledini ali v poljanski gimnaziji (v torek, sredo ali četrtek od 8.—12., oziroma od 15,—18.). kjer imate pripravljena darila za nas in kdai naj pridemo ponie. Vsak, tudi najmanjši dar, sprejmemo hvaležna srca. Celje SprBV1,en0 b"*° P« «oretL Po nekaj minutah .o".e ";.uIi1u^ zS osI.nW c Uslužbenci Mohorjeve družbe v obsotelj-ski dolini. Ob 80-letnici Mohorjeve dru/be so oriredili uslužbenci Mohorjeve tiskarne in vnjigarne izlet v lep del naše slovenske zemlje — v obsoteljsko dolino. lzlo«nike je vodil ravnatelj g. dr. Komik, izleta pa so se udeležili tudi urednik dr. Pogačnik in prof. dr. Mrmsck Pavel, ki je razlagal izletnikom zgodovinske zanimivosti teh krajev. Uslužbenci so pohiteli k Sv. i.mi, kjer so si ogledali zgodovinska ku/.nn znamenja, sramotilne siebre in rojstni kraj sv. Line. od tod pa na Sv. Goro, kjer je opravil dr Pogačnik sveto mašo, pri kateri je pel jievski zbor uslužbencev Mohorjeve tiskarne in knjigarne. SO-lelmco so proslavili v st Petru. Izletnike jr pozdravil župan in banski svetnik g. Zorenč. ravnatelj g. r. Kotnik pa je imel ob tej priliki lep nagovor o velikem poslanstvu Mohorjeve družbe in vseli, ki sodelujejo pri delu zu narod. V imenu uslužbencev je spregovori! g. Jurač |ože. Izletnik, so s. gledali cerkev Marije na Pesku, Ulimlje, Sladko Coro. obiskali Šmarje in tu še. posebej lepo proslavili 7()-|etnico kiijigoveške-ga mojstra g. Trčka. c Osebna vest. Z železniške postaje v Zidanem mostu jo bil premeščen k železniški direkciji v Ljubljano višji kontrolor g. Uran Ivan. Za časa večletnega službovanja v Zidanem mostu si je pridobil vsestransko zaupanje in spoštovanje podrejenih uslužbencev in tudi družbe. i\a novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov. KULTURNI OBZORNIK Delovanje slovenske Akademije znanosti in umetnosti v 1.1939-49 Poročilo gen. tajnika univ. prof. dr. G. Kreka Na glavni skupščini Akademije znanosti in umetnosti je podal obširno poročilo generalni tajnik Akademije univ. prof. dr. O. Krek. Ker se nam zdi v današnjih časih obstoj in razvoj Akademije nadvse važna zadeva, prinašamo njegovo poročilo skoraj v celoti, kakor smo naznanili v nedeljski številki: V preteklem poslovnem letu se je morala Akademija boriti s številnimi težkočami, ki so bile v zvezi z rojstvom in s prvimi koraki mladega zavoda, ki pa so jim bila glavni vzrok nezadostna gmotna sredstva. Znaten del teh sredstev je bilo treba žrtvovati za prvo in najnujnejšo ureditev akademijskih prostorov in pisarne. Delovna moč Pred-seilništva in zlasti nekaterih njegovih članov je bila predvsem angažirana pri notranji organizaciji Akademije. Pod težo teh ovir je seveda trpelo znanstveno udejstvovanje. Kljub temu je Akademiji uspelo izdati za poslovno leto 1939-40 šest del, in sicer: na področju prvega (filozofsko-filološko-hi-storičnega) razreda kot prvi zvezek Korespondence pomembnih Slovencev prvi del Zoisove korespondence 1H<)8— 1809 v redakciji rednega člana prof. Franceta Kidriča, kot prvo knjigo Virov iz zgodovine Slovencev prvi zvezek Srednjeveških urbarjev za Slovenijo, t. j. Urbarje saleburške nadškofije v redakciji rednega člana prof. Milka Kosa in kot prvo publikacijo filozofskega odseka I. razreda knjigo prof. Franceta Vebra: Vprašanje |tvarnosti. Drugi (pravni) razred je s svojo edicijo v zamudi, ker je bila tiskarna v zadnjih mesecih prezaposlena in je tiskarsko delo zaradi številnih vpoklicev osebja na vojaške vaje znatno zaostalo. Sedaj se tisk publikacije II. razreda, dela rednega člana prof. Metoda Dolenca, Gorske bukve in njihovi prevodi, kot prvi zvezek Pravnih slarin slovenskega naroda, pospešuje, tako da bo to delo moglo iziti še tekom lega meseca. Kot publikaciji III. (matematično-prirodoslovnega) razreda izideta te dni prvi zvezek Razprav lega razreda in Bulletin, ki obsega resu-meje teh razprav v tujih jezikih in ki je določen za inozemstvo. IV. (umetniški) razred v preteklem letu zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel ničesar publicirati niti udejstvovati se na drug način. Razen omenjenih knjig obsega knjižni program za preteklo poslovno leto še faksimilirano izdajo starocorkveno slovanskega molitvenega zbornika Euchologium Sinaiticum v obdelavi predsednika Akademije prof. Rajka Nahtigala. Tudi to delo se že liska; pripravljen je tudi velik del klišejev. Ker se posebno veliki stroški tega reprezentativnega dela iz našega budžeta za eno lelo ne d#Jo», krili, bo to delo moglo iziti šele proti koncu tekočega poslovnega lela. Končno namerava Akademija na račun preteklega lela izdati svoj Letopis za dobo od uslanovitve do 31. marca 1940. O publikacijah, ki jih bo mogla Akademija izdati v tekočem letu 1940-41 in o proračunskem predlogu za državni kredit 1941-42 bo dokončno sklepala prihodnja Glavna skupščina, ki bo prav kmalu sklicana. Vobče bo knjižni program za leto 1040-41 obsegal nadaljevanje lanskih edicij. Prvi razred bo izdal razen Euchologija drugi del Zoisove korespondence v objavi rednega člana prof. Franceta Kidriča in najbrž tudi že prvo knjigo Razprav tega razreda. II. razred pripravlja za tekoče leto prvi zvezek pravnih Razprav. Poleg tega pa bo, če bo odmerjeni kredit zadostoval, začel s pripravljalnimi deli za pravno in sodnomedicinsko Terminologijo. To kakor tudi raziskavanja urbarjev slovenskih dežel v pravnem pogledu in proučevanje Bogišičevega Arhiva v Cavtatu glede sestavin, ki se tičejo slovenskega naroda, je bilo že na lanskem programu, čigar uresničitev pa je, žal, v pretežnem delu preprečilo nezadovoljivo gmotno stanje. Tretji razred bo nadaljeval z izdajo svojih Razprav, od katerih bo izšel drugi zvezek, posvetil pa bo svojo pozornost tudi matematičnim in kemičnim problemom ter po možnosti podpiral prirodoslovna raziskavanja Slovenije na terenu itd. Kakor je udejstvovanje omenjenih treh razredov v polnem obsegu odvisno od izdatnih podpor, velja to v še večji meri glede umetniškega razreda. Če takih podpor ne bo, bo sploh tudi v tekočem letu mogoče uresničiti le dol našega programa, to tem bolj, ker so se tiskarski stroški že sedaj znatno zvišali. Akademiji je bilo predloženih več rokopisov izvenakadeniskih pisateljev v objavo in več prošenj, naj Akademija z denarnimi prispevki omogoči izdajo privatnih del znanstvenega značaja, odnosno umetniško udejstvovanje. Prošnjam za podpore Akademija, žal, ni mogla ugoditi zaradi pomanjkanja sredstev. Predložena dela ali projekti reševanja problemov deloma niso bili primerni za objavo v spisih Akademije ali sploh niso bili na znanstveni višini, deloma pa so še predmet proučevanja v pristojnih razredih. Ali, kdaj in v katerem obsegu bo Akademija mogla eventuelno sprejete rokopise objaviti, sedaj ni mogče določiti. Če se gmotno stanje ne bo zboljšalo izdatno, jih ne bo mogoče publicirati niti v prihodnjem poslovnem letu 1941-42. Saj se ima Akademija še za to, da je mogla izdati prej omenjene edirije preteklega leta, odnosno jih dati v tisk, zahvaliti Ie nekaterim maloštevilnim podpornikom, zlasti Senatu Kraljevine Jugoslavije, takratnemu njegovemu predsedniku, sedaj ministru prosvete dr. Anionu Korošcu, dalje dravski banovini, mestni občini ljubljanski ter vele-industrijcu Marku Rosnerju v Mariboru. Navedeni meceni so mladi Akademiji takoj spočetka priskočili na pomoč z znatnimi subvencijami, drugi podporniki z manjšimi denarnimi in drugimi darili. Naj tu omenim samo še izredno lepo zamišljeno darilo predsednika Narodne galerije v Ljubljani g. dr. Frana Windischerja, ki sicer ne služi praktičnim svrham, pač pa umetniški olepšavi naših prostorov: dragoceni kip prvega predsednika Akademije, delo akad. kiparja Borisa Kalina. Vsem ravnokar imenovanim in tu neimenovanim podpornikom in dariteljem bodi tudi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Želeti bi bilo, da proniknp zavest o pomenu Akademije v narod in da se nje spomni čim več javnih ustanov in korporarij, denarnih zavodov in imovitih oseb zlasti iz krogov veleindustrije in trgovstva. Res, da so časi sploh in aiasti za umsko deio in nje^a pravilno cenitev sila neugodni. Toda glavnice, ki se sedaj nalagajo v neobičajno veliki meri v mnogokrat malo donosna zemljišča, bi našemu narodu rodile neprimerno več in trajnih plodov, če bi jih uporabljal za kulturno delo. Če ne bi že dolžnost velevala vsakemu z bogastvom obdarjenemu Slovencu, da prispeva k napredovanju svojega naroda po svojih močeh, naj se naši Krezi vsaj zavedajo, da znanstvo in umetnost nisla samo izraz abstraktne duhovnosti ali brezplodnega idealizma, brez koristi za obče blagostanje, temveč da služita baš veda in umetnost v svojih končnih ciljih največ, čeprav manj očitno, boljšemu in lepšemu življenju celotnega naroda in s tem tudi tistim, ki napredek znanosti in umetnosti podpirajo. Kdor je torej že prispeval primeren obolus za materialni obstanek našega naroda in naše domovine Jugoslavije, naj ne pozabi, da zmaguje v borbi za ta materialni obstanek samo narod, ki je pripravljen, da tekmuje z drugimi narodi tudi »z uma svetlim mečem«, , Tekoče poslovno leto 1940-41 se je v gmotnem pogledu začelo nekoliko ugodneje, kolikor nam je dravska banovina letno subvencijo podvojila in kolikor je Akademiji pripadlo volilo pok. prokurista Kranjske industrijske družbe g. Josijia Vilfana v višini 146.250 din, ki je bilo likvidirano po zaslugi mestne občine ljubljanske. To in ostale letošnje podpore in daritve pa bodo šele predmet poročila, ki ga bo treba podali ob koncu lekočega poslovnega lela. Kar se tiče gospodarstva z razpoložljivimi sredstvi, je prva letošnja Glavna sku|iščina dne 16. maja t. 1. po predlogu Nadzornega odbora soglasno odobrila moj obračun o uporabi državnega kredita in sklepni račun o imovini in denarnem prometu za preteklo poslovno leto 1939-40. Zato gospodov ne bom utrudil s podrobnim navajanjem številk. Naj mi bo le dovoljeno, da navedem končne podatke. Obračun o imovini Akademije za dobo od dne 30. januarja 1939 do 31. marca 1939 je bil zaključen in odobren s čistimi aktivi din 589.453.75. Sklepni račun o imovini Akademije za preteklo leto od dne 1. aprila 1939 do 31. marca 1940 izkazuje čisto imovino din 736.042.35. Aktivna imovina se je torej v preteklem poslovnem letu zvišala za din 146.588.60. Toda upoštevati je treba, da obremenjujejo ta po-višek še stroški tiska in honorarjev edicij III. razreda, v večjem delu tudi pravnega razreda, dalje del stroškov predsednikovega dela in stroški Letopisa. Omenjeni izdatki, ki trenutno deloma še niso številčno točno znani, bodo prirastek aklivne imovine brezdvomno izčrpali. Rezervni fond je znašal koncem poslovnega leta 1939-40 322.870 din z obrestmi od 1. januarja 1940 dalje. -v. Kar se tiče državnega kredita. Akademija ni mogla uporabljati kredita po partiji 227 b za plačo konlraktualnega pisarniškega ravnatelja, ker Pred-sedništvo tega mesta nobenemu prosilcu ni podelilo. Mesto bo sedaj ponovno razpisano. Ostali krediti so bili vsi izčrpani, in sicer kredit po partiji 228, poziciji 3, ki je obsegal za delo in tisk neprimerno majhni znesek 18.900 din in za najemnino znesek 30.000 din. Ker se je Akademija v svoje prostore vselila šele 1. junija 1939, namesto 1. aprila in s tem prihranila dvamesečno najemnino, je mogla od te kartije z virmanom uporabiti za delo in tisk namesto 18.900 din, vsoto 21.400 din. Izčrpan je bil slednjič izredni kredit po partiji 237 v znesku 100.000 din, reduciranem na 90.000 din, ki je bil določen kot pomoč za ureditev Akademije in s katerim so po pretežnem delu kritj stroški stanovanjske opreme, raznih instalacij in pisarniških potrebščin. Posamezni razredi so izvolili za tekoče poslovno leto 1940-41 sledeče redne člane za svoje načelnike odnosno njih namestnike: I. razred rednega člana in dosedanjega načelnika prof. dr. Milka Kosa odnosno rednega člana prof. dr. Aleša Ušg-ničnika; II. razred čiana in dosedanjega načelni® prof. dr. Metoda Dolenca odnosno rednega člana in dosedanjega načelnikovega namestnika prof. in prd-reklorja dr. Rada Kušeja; III. razred rednega člana in dosedanjega načelnika prof. dr. Jovana Hadžija odnosno rednega člana in dosedanjega načelnikovega namestnika prof. dr. Riharda Zupančiča; četrti razred rednega člana in dosedanjega' načelnika Fr. S. Finžgarja, župnika in pisatelja odnosno rednega člana Otona Zupančiča, upravnika Narodnega gledališča. V nadzorni odbor so bili za lelo 1940-41 izvoljeni redni člani prof. dr. France Kidrič, prof. dr. Leonid Pitainic in prof. dr. Janko Polec. Pri reprezentaciji kandidatov so vsi razredi zavzemali stališče, da se je treba pri prvih izborih omejevati na osebnosti slovenske narodnosti, ker je pač naravna dolžnost, da dokumentira slovenska Akademija svoje priznanje najprej zaslužnim Slovencem, in ker je od le-teh tudi v prvi vrsti pričakovati, da bodo pri delu Akademije neposredno sodelovali. Poskusom, stopiti v čim tesnejši stik s čim večjim številom drugih akademij, znanstvenih zdr\i-ženj in zavodov so bile, žal, na poti razmere, ki vznemirjajo ves svet in močno otežkočajo ali celo onemogočujejo sodelovanje in izmenjavanje publikacij z njimi. Da je naša Akademija z akademijama poseslrama v Belgradu in Zagrebu kakor tudi s številnimi drugimi jugoslovanskimi znanstvenimi ustanovami v prisrčno prijateljskih odnošajih, ni treba omeniti. Tu se vrši tudi izmenjavanje publikacij vobče zadovoljivo. To3a že niti vsem slovanskim akademijam inozemstva uslanovitve naše Akademije nismo mogli notificirati, ker to slejkoprej preprečujejo negotove prometne razmere, deloma celo izpremembe sedeža akademij ali prebivališča njih glavnih organov. Z iskrenimi željami za procvit naše Akademije pa so njeno ustanovitev pozdravili m. dr. Češka Akademie ved a umeni v Pragi, Blgar-ska Akademija na nauki v Sofiji, Češka Společ-nost nauk in Archiv zeme českč v Pragi. Obljubili so izmenjavanje publikacij. S prijaznim odgovorom in isto obljubo so se doslej odzvale sledeče nemške akademije in instituti: Preussische Akademie der Wissenscliaften, Berlin, Akademie der VVissenschaf-ten, Wien, Bayrische Akademie der NVissenschaflen, Miinchen, Deutsche Akademie, islotam, SOdostinsti-tut, istotam, Nemački naučili institut, Beograd. Pot do mnogih akademij našega kontinenta in do preko-morskih znanstvenih korporaoij nam je vojna zaprla. Pripravljeno pa je vse, da obvestimo o začetku delovanja Akademije vse uslanove, ki zasledujejo isle smotre kakor naša Akademija, in da jim pošiljamo svoje publikacije v zameno, kakor hilro bo varnost prometa vzpostavljena. Pristop naše Akademije k Mednarodni uniji akademij v Bruslju se m izvršena. Vzrok toniu pa Eden od devetih otokov v Rokavskem prelivu, največji otok Jersey s svetilnikom. London v pričakovanju nemškega napada V Londonu, 6. julija: V jxiučenih krogih v Londonu se smatra, da je zdaj znatno sproščena naloga angleških kontrabantskih oblasti, ker je zdaj blokada razširjena tudi na Italijo in na vse tiste države, ki 60 jih Nemci zasedli. Tako obsega blokada zdaj vso Zahodno in Srednjo Evropo. Neki angleški strokovnjak meni, da je sleherni jx>skus združitve nemškega in italijanskega brodovja nemogoč, ker je angleško brodovje še dovoli močno, da to prepreči. Vprašanje preskrbe s tekočim gorivom je najtežje vprašanje v Nemčiji, pravijo v Londonu. Glede na to se tudi z novimi francoskimi kraji, ki so jih Nemci zasedli, niso mnogo okoristili. List »Times« piše, da bo prišla preskrba Nemčije z bencinom v novo krizo zaradi novega j>o-liličnega udejstvovanja Sovjetske Rusije. Pojavlja se vprašanje, čigav vpliv bo v Romuniji močnejši. Po drugi plati jia Sovjetska Rusija potrebuje več in več bencina, posebno še v industriji. Nedavno je predsednik delavskega sindikata v Sovjetski Rusiji, ki je sicer eden od develorice članov Polit-biroja, uvedel osemurni delavnik in izvedbo dela v treh oddelkih skoraj v vsej industriji. Za vse to bo šlo mnogo več bencina, tako da niti ne bodo zadoščale zaloge nafte Sovjelski Rusiji in obrniti se bo morala do Romunije, če bo morala Romunija dajati bencin Rusiji, ga ne bo mogla Nemčija toliko dobiti od Romunije. Bliskoviti napad na Anglijo ali pohod v Iran in Irak? »Daily Telegraph« piše, da v Angliji z zanimanjem sledijo nadaljnemu razvoju vojnih dogodkov. Pravijo, da še zdaj ni nič določnega znanega, ali bo Nemčija izkoristila rezerve svojega bencina in drugega goriva za »bliskovit napad« na Anglijo, ali pa bo — nemara s pomočjo Italije — krenila proti Iranu in Iraku, kjer so glavni viri nafte. — Obe možnosti sta zanimivi in v Londonu so na obe pripravljeni. Prevladuje pa mnenje, da Nemci ne liodo odložili napada na Anglijo, ker je vprašanje prehrane — a ne samo v Nemčiji — tako boleče, da ne preostaja drugega, ko da bo treba poskusiti blokado nasilno prebiti. Blokade pa ni moči prodreti drugače -ko s splošnim napadom na Anglijo. London je pripravljen in pričakuje najavljeni prihod Nemcev v prepričanju, da bo napad odbit. S S> O R T Pregled nedeljskih športnih dogodkov Nedeljski šjxirtni spored pretekle nedelje je bil izredno pester. Nastopali so tekmovalci v vseh športnih panogah. Glavno zanimanje pa je veljalo le obema povračilnima tekmama, ki sta ju igrala Gradjanski in BSK v Bukarešti oziroma Budimpešti. Ferenczvaros : BSK 2:0 (0:0) BSK je jx>toval v Budimpešto z enim golom prednosti in z velikim samozaupanjem. Belgrajčani so sami pri sebi računali, da jim bo zadostovala prednost, ki so jo ipieli in da bodo eventuelno še j>o-višali rezultat. Delali so račun brez krčmarja! Belgrajčani so v prvem polčasu res imeli nekaj priložnosti, da bi zabili domačinom kak gol, vendar zaradi slabega napada v tem niso uspeli. V drugem jiolčasu pa so na igrišču zagospodarili domačini in v tem delu igre dali dva gola, kar jim je zadostovalo, da so se placirali v finalno borbo za mali srednjeevropski pokal. Skupen rezultat obeh tekem je 2 : 1 v korist budimpeštanskega Ferenc-varosa. Gradjanski : Rapid 0:0 Gradjanski je imel na prvi jioglsd mnogo manj možnosti, da bi z dobrimi Romuni na njihovem lastnem igrišču in pred njihovim občinstvom dosegel kak uspeli. Kljub temu pa so Zagrebčani iztisnili v Bukarešti neodločen izid. To je za Zagrebčane nedvomno prav lep uspeh. Zaradi tega bosta morala oba kluba odigrati še eno odločilno tekmo. Šele jx> tretji tekmi bo znan drugi finalist zt mali srednje evropski pokal. Kako zelo veliko je bilo rumunskeinu Rapidu do zmage nad Zagrebčani, se najjasneje kaže dejstvo, da je uprava kljuba obljubila za zmago nad Gradjanskim vsakemu igralcu po 20.000 lejev. Borba obeh klubov za zmago je bila torej izredno ostra, toda bolgarski sodnik Atanasov je znal lejx> obdržati igro v mejah športne fairnesse. Kje bo tretja tekma med obema nasprotnikoma, zaenkrat še ni znano. Romuni skušajo na vsako ceno pregovoriti Zagreb-čane, da bi še enkrat igrali v Bukarešti.. Ni pa gotovo, če bo hotel Gradjanski na to pristati. Kolesarske dirke 2SK Hermesa Veliko število Ljubljančanov je v nedeljo pohitelo v Zgornjo Šiško, kjer je ŽSK Hermes priredil že osmič svoje krožne kolesarske dirke na 8 km dolgi podutiški progi. Start in cilj teh krožnih dirk je bil pri restavraciji Martine. Ljudje pa so z zanimanjem opazovali dirke vzdolž vse proge, še prav posebno pa na podutiškem klancu, kjer je bila najtežja preizkušnja za vsakega dirkača. Prireditelj je prijavljene dirkače razdelil na tri skupine, in sicer: turiste, juniorje in seniorje. ni samo vojna, temveč predvsem to, da še vedno ni rešena naša dne 12. februarja t. 1. na ministrstvo prosvete naslovljena prošnja, naj izposluje primerno izpremembo staluta jugoslovanskega narodnega odbora te institucije. Z obžalovanjem moram tudi ugotoviti, da so morali biti odloženi za nedoločeno dobo številni narodni in mednarodni kongresi znanstvenikov, ki naj bi se bili vršili v naši državi jeseni 1939% za katere so redni člani naše Akademije sodelovali pri organizacijskih pripravah, odnosno l referati in koreferati. Ko je nato g. gen. tajnik še omenjal vse priložnosti, ob katerih je Akademija reprezentirala najvišjo slovensko znanstveno ustanovo, je zaključil s pomembnimi besedami: Če upoštevamo velike začetne ležkoče, menim, da je na splošno pogled na delovanje Akademije v prvem poslovnem letu razveseljiv in da opravičuje nado, da bo Akademija znala in mogla čedalje bolj uresničiti nade, s katerimi je slovenski narod njeno ustanovitev pričakoval. Naj narod sedaj, ko je njegova želja poslala dejstvo, ne sloji desinteresirano ob strani. Naj se predvsem zaveda, da je akademijsko delo izraz njegove kulture in da more z delom z drugih akademij Častno tekmovati le tedaj, če ves narod in vsak"Slovenec po svoje aktivno sodeluje. Če bomo v tem pogledu vsi storili svojo dolžnost, bo Akademija lahko jamčila, da ne bodo izostali bogati plodovi. Pod takimi avspicijami naj bi Akademija z združenimi močmi Xi\ela, cvetela in napredovala! Prvi so imeli prevoziti dva kroga (16 km), drugi štiri kroge (40 km), seniorji pa osem krogov, kar znaša 64 km. Rezultati v posameznih disciplinah so bili: Turisli: 1. Sušnik Janko (Hormes) 28:15. 2. Rakef Franc 29:44. 3. Jerina Tone 30:31. ' 4. Kleindienst Rudolf 30:57. 5. ŠiSka Jože 30:58. Juniorji: 1. Mrak Milan (Zarja, Jesenice) 1:18. 2. Berlič Lado (Ljubljana, Edinstvo) 1:19. 3. Kosi Slavko (Edinstvo) 1:19.1. 4. Malenšek Jože (Ljubljanica) 1:19.2. 5. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:19.3. 6. Mulej Alojz (Zarja, Jesenice) 1:19.4. Seniorji: 1. Podmilščak Franc (Edinstvo) 2:03.19, 2. Peternelj Janez (Hermes) 2:03.19, 3. Grabnar Franc (Hermes) 2:03.30, 4. Sodeč Karel (Maraton, Maribor) 2:09, 5. Gorenc Viktor (Zarja, Ljubljana) 2:09.1. Državno prvenstvo v kajaku Kajak klub v Ljubljani je v nedeljo priredil državno kajaško prvenstvo na dolgi progi. Za progo si je prireditelj prvič izbral strugo Ljubljanice, in sicer od železniškega mostu v Preserju pa do kopališča na Ljubljanici. Proga je bila dolga 15 kilometrov. Za prvenstvo se je priglasilo v celoti le šest čolnov, in sicer tri enojke in tri dvojke. Zmago v tekmi enojk so odnesli Zagrebčani, v tekmi dvojk pa Ljubljančani. Enojke: 1. Vincenc Mirko (Marathon, Zagreb) 1:05,32, 2. Drovenik Branko (Kajak, Ljubljana) 1:08.32, 3. Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:12.55. Dvojke: 1. Gabršck-Malahovsky (Kajak, Ljublj.) 1:02.53, 2. Lužinski-Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:02.59, 3. Tatalovič-Sjcvan (Maraton, Zagreb) 1:10.43. Nogomet v Mariboru V nedeljo je v Mariboru gostovalo ligaško moštvo Ljubljane proti LSK Mariboru. Obenem pa so igrali tudi juniorji Ljubljane povračilno tekmo z juniorji Maribora za juniorsko prvenstvo Slovenije. Tekma obeh juniorskih moštev je ostala neodločena 1:1. Ker pa so juniorji Ljubljane na svojem igrišču zmagali v prvi tekmi s 5:0, so s skupnim rezultatom 6:1 postali juniorski nogometni prvaki Slovenske nogometne zveze. Po prvi tekmi je bila tekma obeh prvih moštev. Slovenski ligaš je moral kloniti pred ISSK Mariborom, ki je igral mhogo bolj požrtvovalno kakor pa Ljubljančani, ki so domačine prekašali v tehničnem znanju. Izid tekme je bil 2:1 za Mariborčane. Juniorski atletski miting v Celju Juniorskega atletskega meetinga SK Celja se je poleg prireditelja udeležila tudi SK Planina, SK Maraton, Železničar iz Maribora in ljubljanska Ilirija. Med doseženimi rezultati je nekaj prav dobrih: 100 m: 1. Hanza (Ce) 11.41, 2. Hrovatin (Z) 11.8, 3. Zanta (M) 12.1. Krogla: L Deržek (C) 14.461, 2. Gala (Z) 13.27, 3. Tu rman (P) 13.01. Višina: i. Babič (M) 170cm, 2. Bcnedičič (M) 160 cm. 3. Turnian (P) 155 cm 1(100 m: 1. Kos (C) 2.58.4, 2 Benedičič (M) 3.05, 3 Rob'č (M) 3.07. Disk: 1. Kopa* (C) 36.13, 2. Gala (Z) 36.05, 3. Šišernik (M) 35.75. 200 m: 1. Hanzu (C) 25; 2. Hrovatin (Z) 25.2, 3. Žonta (M) 20. Dalja: 1. Uhan (Z) 5.67, 2 Metelko (Z) 5.61, 3. Horvat (M) 5.48. Kladivo: 1. Itus (P) 31.93, 2. šišernik (M) 31.28, 3. Gala (Z) 28.86. Troski.k: 1. Franfek (Z) 12.26, 2. Horvat (M) 3. Horvat (M) 11.40. 4. Gala (Z) 113lepim um 11.40, 3. Gola (Ž) 11.40. Fr""f,,k (ž) 40.87, 2. Kopač (C) 36.37. 3.8ešernik (M) 33,87 (sen. kopje). Kladivo seu. (izven): 1. Pleteršnik 31.05. * Kadič 28.86.