NO. 41 Ameriška Domovina AMCMCAN IN SPIRIT IN UJWUAO« ONiy s MOONIt«* AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, May 22, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu Iz Clevelanda in okolice Korotan vabi— V soboto, 26. maja, v Slovenskem narodnem domu na Št. Clair Ave., prireja pevski zbor Korotan svoj vsakoletni koncert. Pričetek bo ob 7.30 zvečer. Po koncertu igrajo Veseli Slovenci. Vstopnina je $5, vstopnice pa se dobijo pri članih zbora ali pa lahko pokličete Tomaža Gorenška na tel. št. 944-5922. Vsi vabljeni! Lep koncert— Preteklo soboto zvečer so Mladi harmonikarji nastopili z res lepim koncertom v avditoriju pri Sv. Vidu. Udeležba je bila dobra, lahko bi pa tudi bilo več občinstva. Čestitke vsem nastopajočim, predvsem seveda voditelju Rudiju Knezu, ki je tako eno preizkušnjo prestal, druga pa ga čaka to soboto v SND, ko bo prvič vodil pevski zbor Korotan na Korotanovem koncertu. Novi grobovi Frank J. Vadnal V nedeljo, 20. maja, je v Manor Care negovališču v Wi-lloughbyju po kratki bolezni umrl 85 let stari Frank J. Vadnal z 20700 Morris Ave. v Eu-clidu, mož Cecelie, oče Paula, 2- krat stari oče, zaposlen 27 let pri Hill Acme in potem 10 let pri Osborn Manuf., do svoje upokojitve pred 20 leti, član SNPJ št. 147. Pogreb bo iz Že-letovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, v cerkev sv. Križa dopoldne ob 10. in nato na Kalvarijo. Jennie Zigman V četrtek, 17. maja, je umrla 83 let stara Jennie Zigman s 18515 Underwood Ave., rojena v vasi Cel, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1924, mati Franka A. (Lake Worth, Fla.), zaposlena kot natakarica 13 let v Champa’s Bar, do svoje upokojitve 1. 1954, članica ADZ št. 22. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebo-vzete in od tam na Kalvarijo. Helen R. Zupančič V soboto, 19. maja, je umrla Helen R. Zupančič, rojena Smith, žena Franka, mati Ed-warda in Maryann Kennedy, 3- krat stara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Križa dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jean E. Turk Umrla je Jean E. Turk, rojena Telling, mati Roberta E., Joanne Turk, Frances Gladys, Charlene O’patmy in Marie Turk, 4-krat stara mati. Pogreb je bil privaten. O letnem zboru— Pretekli petek zvečer je potekla letna seja Slovenskega doma za ostarele. Obisk je bil večji od zadnjih let, saj se je volitev novih direktorjev udeležijo kar 169 oseb. Nova člana direktorija sta Stanley Lau-rich in Robert Lazar, nov pomožni član pa Joe Skrabec. Društva in posamezniki so darovali na seji nekaj več kot 11 tisoč dolarjev. Več v petkovi AD. Piknik lepo uspel— Preteklo nedeljo je bil prvi piknik letošnje sezone na ADZ letovišču v Leroyju. Obisk je bil kljub deževnemu vremenu zelo velik, saj je bilo serviranih več kot 400 kosil. Avtobus za Baragove dneve— Tisti, ki bi želeli na Baragove dneve septembra letos v Chicagu z avtobusom, naj pokličejo Fr. V. Tomca na tel. št. 761-7740. Potovanje z avtobusom v Chicagu in nazaj bo v dneh 1. do 3. septembra. Število sedežev je seveda omejen, torej pokličite že danes! Novorojenka— Na Materinski dan, 13. maja, se je rodila Antonia Marie Žakelj. Starši Polonca in Jože ter sestrica Mihelca se vsi veselijo novega člana družine. Stari starši so Ivanka in Janez Košir ter Cecilija in Anton Žakelj, prastara mama pa Apolonija Košir. Čestitke vsem! Andrej Perčič praznuje— Danes, 22. maja, praznuje v Minneapolisu, Minn. svoj 80. rojstni dan g. Andrej Perčič, ki ima mnoge prijatelje v naši okolici. Družina mu želi ob tem lepem življenjskem jubileju vse najboljše, obilo sreče, zdravja, blagoslova in zadovoljstva! Molijo in prosijo ljubega Boga, da bi mu bil naklonjen in mu podaril še mnogo let. Družina Perčič se bo tudi spomnila rojstnega dne pok. matere Pavle Perčič, ki bo 26. maja. Naj počiva v miru. Ali labko pomagate?— Tiskarna Ameriške Domovine potrebuje čiste, bombaža-ste cunje. Uporabljamo jih za čiščenje tiskarskega stroja. Lahko jih prinesite v našo tiskarno na 6117 St. Clair Ave. Hvala lepa! VREME Spremenljivo oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 80° F. Spremenljivo oblačno tudi jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 12° F. V četrtek deloma do pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 68° F. Za petek napovedujejo sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 75° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA IISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St- Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 41 Tuesday, May 22, 1984 Nov dokument o predaji borcev s Koroške (Že smo v našem listu poročali o televizijskem programu na londonski postaji o Celovški aferi, ki je odločila vračanje domobrancev s Koroške. K tej temi se je vrnila Svobodna Slovenija z dne 17. maja 1984 v daljšem članku, ki ga je napisal dr. Tine Debeljak. Prvi del tega članka posredujemo bralcem danes, drugi del pa v petek. Ur.) Kot vemo, sta vladi ZDA in Anglije 29. aprila 1945 in potem 3. maja ponovili, da bodo protikomunistične borce razorožili in poslali v taborišča. To je bil sklep vseh vlad zahodnih zaveznikov, ki bi jih bilo treba uresničiti. Toda 13. maja 1945 je šel angleški politični svetovalec glavnega štaba zavezniških operacij v Caserti (štab maršala Alexandra) minister MacMillan na konferenco v Celovec, da tam sklepajo o usodi protikomunističnih pribežnikov. O ruskih protisovjetskih vojakih sta se ministra Eden in Molotov že konec I. 1944 domenila, da jih bosta vrnila po vojni nazaj sovjetom, toda sklep je bil sprejet šele na Jaltski konferenci pomladi 1945. Medtem so bili domobranci že sprejeti v Vetrinjsko taborišče in jim je bila priznana pravica političnega azila. Toda konferenca v Celovcu 13. maja jim je to zakonito pravico in statut azila odvzela, ko je na svojo roko - protizakonito sprejela nov sklep, da jih preda Titovi vojski. Takoj 14. maja se je MacMillan vrnil v Caserto, kjer je maršal Alexander podpisal vračanje, kljub temu, da je bil ameriški general Kirk proti temu. O vračanju ruskih protikomunističnih borcev, predvsem Vlasovcev, sta dve knjigi: prvo, na podlagi vojnega arhiva, je napisal 1974 lord Bethell „The Last Secret" (Zadnja skrivnost), o poteku vračanja nesrečnih ruskih državljanov v Sovjetijo, kjer so jih deloma pobili (generala Vlasova so obesili v Kremlju), mnogo pa poslali v Sibirijo. Drugo knjigo tudi o ruskih beguncih je napisal pozneje (1978) vnuk pisatelja Leona Tolstoja pod naslovom „The Victims of Yalta" (Žrtve Jalte) in se v njej ozrl med drugimi tudi na hrvaške in slovenske vrnjence, kar je pozneje v člankih v dnevnikih še poglobil in označil poznejšega angleškega ministrskega predsednika vlade MacMillana kot edinega krivca za vračanja. MacMillan je še živ, pa na obtožbo ni reagiral, kar bi lahko veljalo, da je očitke priznal. Pozneje so očitali soodgovornost tudi maršalu Alexandru. Londonsko televizijsko oddajo je gledala tudi bivša angleška vojna poročevalka in strokovnjakinja za Balkan J. Barker in pripomnila, da je pri pisanju svojih knjig o Balkanu med vojno naletela tudi na pismo maršala britanski agenciji v Beogradu. Na to opombo so odkrili tri nova pisma v zvezi s predajo. Ta je v najnovejši številki 9.-20. maja 1984 ponatisnila londonska Nova Hrvatska. Prvo pismo je šlo v imenu maršala Alexandra na Glavni štab v Caserto z naročilom, naj ga pošljejo na Angleško vojaško misijo v Beogradu. To pismo je podpisal neki Saemec po naročilu maršala. Takole se glasi v prevodu: 1. Pismo maršala Alexandra generalnemu štabu Strogo zaupno! Poveljnik zavezniških čet v Avstriji mi poroča, da se mu je predalo približno 200.000 jugoslovanskih državljanov, ki so (dalje na str. 4) Koncert pevskega zbora Korotan CLEVELAND, O. - Kje so tiste stezice? Tško je otožno vprašanje stare slovenske narodne pesmi. Neznan je čas in kraj njenega nastanka. Iz roda v rod prehaja in vsakemu v njegovem času drugače govori. Še čisto majhen sem se, sam ne vem kako, naučil .to pesem zapeti. Komaj sem razumel vse besede, pel pa sem veselo in si predstavljal vijugasto gaz, ki smo jo otroci napravili skozi praprot, ko smo šli v gozd nabirat borovnice. Koder so bile najlepše, tja bi vselej radi našli pot, pa je stezice kar samo zakrilo grmovje. Kako drugačen pomen je dobila pesem še preden sem na pol dorastel. Prišla je sila, ki nas je preko domačih mej pregnala na tuje. Hudo je bilo domotožje, ko smo hodili po neznanih stezah in zaman hrepeneli po prijazni domači besedi. V tej bridkosti smo prepevali: »Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki pripelje do hišice, kjer jaz sem doma.« Pa kaj, ko je bila ta najlepša stezica zaraščena s trnjem. Še dalj nas je odnesel tok časa. Znašli smo se v novem svetu, naša misel pa je še vedno živela v domovini. Kje so tiste stezice... je zapel novo ustanovljeni pevski zbor Korotan in kako obsežno, globoko nam je vsem postalo sporočilo pesmi. V več kot tridesetih letih delovanja zbora je skoro vse prvotne pevce nadomestil nov rod. Tudi v novem svetu rojena mladina poje. Tudi ona s pesmijo sprašuje: »Kje so stezice?« Tudi njej ta pesem izraža hrepenenje. Ne tisto, po daljni domovini, ki je njih mlado oko še ni videlo, pač pa hrepenenje, da bi mogli še naprej ohranjati zavest in prepričanja, ki so jih prejeli od svojih staršev in da bi za tako narodno-kulturno delo našli razumevanja v sorodnih srcih. Bom grmovje posekal...! Tako misli Korotan, ko pri- pravlja koncert to soboto, 26. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Novi so mnogi pevci in pevke. Nov je letos tudi zborov pevovodja, g. Rudi Knez. Daj Bog, da dvorano napolnijo stari, zvesti poslušalci. Skupaj bomo naredili stezice, ki so včasih bile. JML ČAS BEŽI IN CELI RANE MILWAUKEE, Wis. - Pozdravljena sončna spomlad, pozdravljen krasni maj. V tem najlepšem mesecu majniku, zadnji ponedeljek v mesecu -letos 28. maja, praznujemo in se spominjamo vseh mrtvih, kjerkoli domujejo na pokopališčih širom Amerike. Žalujoči ostali se zbirajo na raznih ameriških starih in novih pokopališčih, kjer bodo počastili grobove svojih dragih s cvetjem, prižgano svečko in molitvijo. Veteranske organizacije bodo okrasile z ameriško zastavico grobove padlih junakov, od ameriške revolucije, državljanske vojne, in grobove iz prve in druge svetovne vojne ter nepozabnih junakov Vietnama, Bejruta in srednje Amerike. Nekoč so živeli z nami, nekoč so živeli med nami oče, mati, brat, sestra in prijatelji, danes pa počivajo v raznih gomilah in čakajo na naš prihod. Počivajte v miru in lahka naj vam bo zemlja, kjerkoli ležite v večnem spanju. Naj mi bo dovoljeno, da se pri tem prazniku spominjam bednega življenja v italijanskem fašističnem logorju pod Gran Sassom od leta 1941-1944, torej pred 40 leti. Med nami internati, vse vrst jezi- Slovenski spominski dan CLEVELAND, O. - Društvo SPB Cleveland obhaja vsako leto naš Slovenski spominski dan v nedeljo pred ameriškim praznikom »Memorial Day«, ki je posvečen vsem padlim ameriškim vojakom in ga obhajajo vsako leto zadnji ponedeljek v maju. Slovenci pa se ob našem spominskem dnevu spominjamo vseh Slovencev - vojakov in civilistov -, ki so padli ali bili pomorjeni v zadnji vojski in komunistični revoluciji. Žrtve slovenske Vetrinjske tragedije pa so komunisti pomorili še po končani vojski. Ta nedelja je letos 27. maja. Ob 11.30 uri predpoldne bo darovana v ta namen sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Road. Sv. mašo bo daroval Rev. Pavel Krajnik, župnik v Lorainu. Za to priložnost lepo prosimo narodne noše, da v procesiji spremljajo Najsvetejše od cerkve do oltarja Lurške Marije. Mnogo Slovencev, ki so se rešili grozot vojske in revolucije, pa že sedaj počiva na pokopališču Vernih duš. Za vse te pa bomo skupno molili na pokopališču Vernih duš, kjer se bomo zbrali ob pol štirih popoldne. Skupne molitve pod vodstvom duhovnikov bomo za vse opravili pri velikem križu na pokopališču. Tudi k tem molitvam za naše rajne vabimo vse slovenske rojake. Seznam umrlih je do svoje smrti vestno vodil sedaj že rajni Stane Mrva. Zadnje njegovo poročilo z imeni je bilo priobčeno v Ameriški Domovini 14. maja 1982. Od takrat so umrli sledeči: Teodor Kranjc, Janez Ovsenik, Ana Pfeifer, Ciril Fer-kulj, Anton Adamič, Stane Mrva, Frančiška Mršič, Alojz Zupančič, Silva Savernik, Miodrag Savernik, Marija Pič-man, Marija Meglič (Mauser), Silva Krašovec, Silvester Beri-čič, Elka Pretnar, Marija Tu-Ijak, Matevž Založnik, Jože Čampa, Frank Štrukelj, Branko Pfeifer, Viktor Blatnik, Frank Vesel in Marija Anžič. Društvo SPB Cleveland lepo vabi vse slovenske rojake, da se v spoštovanju do naših padlih žrtev in v blag spomin vsem našim umrlim prijateljem tukaj v Ameriki udeležijo obeh spominskih svečanosti pri Lurški Mariji na Chardon Road ob 11.30 pri sv. maši, popoldne ob pol štirih pa pri skupnih molitvah na pokopah-šču Vernih duš. Frank Tominc kov, je bilo tudi 40 Slovencev raznih dialektov in prepričanj. Med nami je poleg lakote vladala boleča negotovost in po parih cenzuriranih pismih smo prišli do spoznanja, da se v domačih krajih dogajajo strahovite in nečloveške tragedije. Končno in k sreči sem prejel v tistih časih pismo moje danes že pokojne matere, kjer mi je med drugimi v kratkih besedah prosila: »Za vsako ceno ostani v Italiji, ostani tam. kjer si, ne pridi domov, pri nas je prišlo do tega, da Slovenec že mori Slovenca brata... O' stani tam in Bog s teboj!« P°' slušal sem materin nasvet in še danes sem ji od srca hvaležen. Bila je korajžna mati. Ni poteklo nato par mesecev, ko so se internati iz Italij® lahko vrnili na svoje domove. Med njimi ni bilo mene in to m bilo všeč moji danes že pokojni starejši sestri, poročena z velikim socialistom-partiza' nom. Poslala mi je pismo in me obsodila, da sem izdajalec domovine, da se je oče od sramu obrnil v grobu in prezir prijateljev in znancev. Ko sva z ženo po 35. le^1 obiskala razne evropske dr a ve, sva pripotovala tudi v Jn goslavijo od Splita, Beogra a do Zagreba in Ljubljane. ^ krat so mi trdili doma, da živijo desetkrat boljše kot mi v Ameriki. Po enem takem razgovore sem se že proti večeru podal n Žale na grob očeta in matere1 na sestrin grob. Že v pohnra sem prižgal na grobu lučk6 j. smo imeli zelo važen družms ^ razgovor, kateri je prinese naše duše prepotrebnega ra2 mevanja in notranjega miru> Pokojni dobri materi sem * zahvalil za njen boleč, m pogumni nasvet, očetu, st mu predvojnemu sociam ’ sem razložil moje pol*11 u prepričanje, na sestrin gr sem položil šopek rož, z y da bi razumela mojo odi 1 in prepričanje, tako, kot s jaz razumel njeno. Takrat je sedlo v moj6 * neko nepopisno zadovo J ^ ^ Čutil sem v srcu, da se je ,. nekim ponosom in zado ^ stvom obrnil v grobu naZf hrbet, kjer z materjo v mi spanju čakata na dan so vstajenja. 20. Nato sem Šel na obisk v dovit gaj, kjer ležijo na 11? ki pesniki - Murn-Cankar in O. Župančič, » ^ Ije na grob z lepim sp0 ^ kom na čast našim dram* igralcem - Ivan Levar. ^ Sever in Marija ZabR*** ,, so me s svojo igralsko nostjo večkrat osrečili. (dalje na str. ?) ČAS BEŽI IN CELI RANE (nadaljevanje z 2. str.) Poklonil sem na grobu ljubljanskemu knezu-škofu dr. B. Jegliču in na grobu velikega Slovenca Janeza Evangelista Kreka. Bil sem na gomilah tudi mojih prijateljev in znancev, v bližini pa je stal spomenik »Zmagovalcem«. V Ameriki imajo tudi poraženci in voditelji svoje spomenike, v starem kraju nimajo te lepe in krščanske navade. Tu tne je prešinila grenka misel na vse naše rojake in rojakinje, ki živijo v Ameriki in v drugih deželah, kateri so se v drugi svetovni vojni v domačih krajih borili proti sovražnemu Nemcu in Italijanu ter komunistični revoluciji, pa jih je kruta življenjska usoda preva-rala, tako da danes ne smejo, ne morejo ali pa se nočejo vrniti v rojstni kraj. Tem borcem •n borkam, ki v žalosti hrepeni Po domovini in slutijo, da njih hrepenenje še dolgo ne bo uslišano, zaslužijo naše spoštovanje. Iz pokopališča na Žalah sem se zadovoljen vrnil v ljubljansko stolno mesto in mojo prijateljsko družbo. Po teh epizo-ah sva se z ženo vrnila na Kennedyjevo letališče v New orku, v deželo svobode. Z Veselim in zadovoljnim srcem sem se vrnil v novo domovino, er sem s seboj prinesel srčni mir ‘n čisto vest. Čista vest pa Je za vsakega človeka balzam, Posebno za nas starejše ljudi! Spomin me je pripeljal v eto 194^ kQ sern jjji ge doma tn so Italijani že okupirali del ovenije. Neki večer so me radi moje neprevidnosti aretirali trije fašistični policisti. V ctki policije pri zaslišanju P16 je neki črnosrajčnik prisolil rePko zaušnico z besedami: > °Štia, boš videl, kaj smo fašisti! Bil sem presenečen in ogor-en. ogorčen, ker mi je oklofu-^ fašist slovenske krvi. Po-,em se tni je v življenju še par-fat pripetilo, da Slovenec ni 1 Slovencu človek. Zato da-nes nisem več razočaran niti °80rčen. Spomin me sili, da napišem, 2n et°S m*neva v Milwaukeeju w, ko so me nekateri »mu-ctirji« po starokrajski nava-* °dpisali od slovenskega dru-^venega dela, odpisali, ker ni-01 Sel po njih kolovozu, mor-a radi nesporazuma, morda tudi- z neko mero zlobnega ^kovanja, skratka, odpisan rez dokaza krivde. Prepričanje je bilo, da bodo bv°jni emigranti v deželi svo-de postali Slovenci novega Pa, pa so ostaii starega tipa. ^dušeni Kačurji. Zadnja , a Pa so se nekateri zelo »po-Sor^! Tako pokačurili, da v . Pr‘Čeli pred leti odsekano J0» danes prilepljati nazaj na t 5Vesno deblo. Nekateri so . 0 naivni, da so začeli črno on,V° me^ari z rdečo, da bodo r 1 na drugi strani uvideli in .. dnieli zmoto in kesanje in otroke. Kako strašna je slepota človeka! Živeti brez političnega prepričanja, živeti brez politične dejavnosti, živeti v miru brez boja, živeti v blagostanju, je razumljivo, da se politično in moralno zabubiš. Resnica je, da smo zdaj po 20 letih prijetnih pa tudi neprijetnih pripetljajev, vsi skupaj 20 let bliže grobu. Čas beži in zaceli vse rane, toda praska ostane! KONCERT SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA KOROTAN sobota, 26. maja 1984 v Slov. narodnem domu 6417 St. Clair Avenue Začetek ob 7.30 zvečer Igrajo - Veseli Slovenci vstopnina $5.00 Umrejo le tisti, ki jih po smrti pozabimo. Na tisoče padlih ameriških vojakov še leže neznano kje, brez spomenika in cvetja. Toda niso pozabljeni. Ravno tako niso pozabljeni naši mrtvi junaki Ve-trinj, Grčaric, Roga in Turjaka. Samo en dan v letu stopate v naš spomin, ko Vam društvo Triglav v svojem parku pri kapelici sv. Cirila in Metoda, katera je bila zidana in blago-sloveljena v čast padlih antiko-munističnih borcev, pri žalni in spominski maši z molitvijo in trdno obljubo, da tudi v smrti še niste pozabljeni. Pri tem spominskem prazniku Vam vsem, ki ste zastavili svoja življenja za Boga in domovino, za nas in našo prihodnost - naše spoštovanje in hvaležen spomin. Slava Vam! V čast in spomin padlim borcem je Otmar Mauser napisal pesem »Zadnja pot mučen- Zadnjih dveh let je v Ameriki manj kriminala Že dve leti zapored je kriminala v Združenih državah manj. Direktor FBI William Webster trdi, da se je kriminaliteta lani zmanjšala v primerjavi z letom dni poprej za povprečno 7 odstotkov. Ubojev je bilo za 9 odstotkov manj, oboroženih tatvin in napadov za prav toliko, posilstev za 1 odstotek manj, vlomov kar za 10 odstotkov manj in manjših tatvin za 6 odstotkov manj. Kot kažejo statistični podatki, je New York še vedno najmanj varno mesto v ZDA, po številu registriranih zločinov pa je za njim Los Angeles. Nekateri ameriški kriminologi skušajo izpodbijati take podatke s trditvijo, da sklepanja o manjši kriminaliteti temelje na številu registriranih zločinov, na pa na številu v resnici zagrešenih kaznivih dejanj. cev«: Skozi gozd kolona čudna se pomika, telo ob telesu, tako, da drug se drugega dotika. Tesno jih žica skupaj povezuje, je v meso, da bolečina ostra v vsaki rani kljuje in kri curlja, kot po nevihti voda z mokrih listov... Blede obrazi, oči jim steklenijo, v mukah strašnih se solzijo. Omagal je nekdo in obvisel na žici, kot blaznežu sta se mu razširili zenici, iskali luči so, kot včeraj v temnici, a luči ni, le temna noč ga okrog in okrog obdaja... Jezus! Marija! Izvije glas se mu iz prsi... Ne čuti udarcev več. V večnost se zazrl je pogled-in glej! Kot meč - svetla zarja temno noč razdvaja: tako nekdaj Rdečo morje se je razdvojilo, rešilo izvoljeni narod in sovrage potopilo. Med stenami teme zdaj zarja jasna pušča svojo sled, ,po njej hodijo mučenci za zadnji svoj obred. V zboru molijb svojo spravno molitev: Za grehe, za življenje naroda, za njegovo rešitev, sprejmi Gospod to našo krvavo daritev. Naj zarja kot nam mu zasveti na pot, ki vodi k Tebi, Dobroti vseh dobrot... Tako molijo in padajo v jame, v naročje zemlji, da jih poslednjič objame, kot dobra Mati svojega Sina, ko sneli so ga s križa-Človeka-Trpina. Počivajte v miru v domači grudi in slava vašemu spominu. LG. j: cauviU lil Kesanje Ul Živr • ° ra<1‘tega nuridi boljši Če fnjski standard in ugled, e de za njih, vsaj za njih fel F™ERftL s^\Xince tSiKvV' HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic ■ Funeral Director O novi cerkvi v Radencih - Pismo župnika Franca Levsteka - RADENCI, Slov. - Dragi slovenski rojaki! Ponovno se obračam s prošnjo na vas. Končno smo prejeli vsa potrebna dovoljenja in bomo začeli z gradnjo. Proti koncu junija ali v začetku julija bo blagoslovitev temeljnega kamna; zavisi pač, kdaj bo škof mogel priti. Vesel sem, da bomo začeli z delom v Marijinem mesecu. To nam daje upanje, da nas Marija ne bo zapustila, saj bo ona pod naslovom Marija Pomočnica - Zdravje bolnikov drugotna zaščitnica naše nove cerkve. Godi se mi kot sv. Janezu Bosku, ko je začel graditi baziliko Marije Pomočnice kristjanov v Turinu. Bil je brez denarja, a je trdno zaupal, da mu bo Marija pomagala. Rekel je: »Marija bo že poskrbela denar za svojo cerkev.« Ko je bila cerkev dograjena, je Don Boško s solznimi očmi ponavljal: »Vsak kamen te cerkve je čudež!« Tudi jaz trdno zaupam, da nam bo Marija Pomočnica pomagala po dobrih ljudeh. Čudeži so možni tudi v naših dneh. In zakaj ne bi bili v našem slučaju? Naše pomursko ljudstvo zelo časti Marijo Pomočnico kristjanov. Ko so salezijanci tik pred prvo svetovno vojno odprli zavod v Veržeju, se je začela razvijati pobožnost do Marije Pomočnice v Pomurju. Za njen praznik je prihajalo vedno več ljudi. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno so prihajali v tisočih. Zdaj zavod služi drugim namenom, zato se bodo bodoči rodovi preusmerjali v Radence. Ker je tukaj svetovno znano zdravilišče, zato smo dodali naslovu Marija Pomočnica -Zdravje bolnikov. Vsako leto prihaja sem na zdravljenje tisoče bolnikov, domačinov in tujcev. Mnogi izmed njih se bodo zatekli tudi k nebeški zdravnici in se ji priporočali. Don Bosco je pogostoma priporočal: »Zaupajte v Marijo Pomočnico - Zdravje bolnikov in videli boste, kaj so čudeži!« Mi vas bomo priporočali njej. Ponovno se zahvaljujem vsem dobrotnikom naše cerkve in se še zanaprej priporočam. Spomnite se nas s kakim darom, predvsem pa molite in prosite Marijo Pomočnico -Zdravje bolnikov, naj nam pomaga, da bomo zmogli dokončati to svetišče na čast njej in sv. bratoma Cirilu in Metodu. Bog vas blagoslovi in vam bogato povrni za vsak najmanjši dar! Franc Levstek, SDB župnik CLEVELAND, O. - Od zadnjič so darovali: g. Rudiju Knezu: N.N. $50, N.N. $20 in Ana Tomc $5. g. in ge. John Kustecu: Družina F. Fujs $20 in $20 v spomin rajnega Jožefa Koren, Verona Horvat in Verona Gerič, vsaka po $10, družina Štefan Maje $20 v spomin rajne Marije Oblak in $20 v spomin rajnega Jožefa Koren. Fr. Jožetu Simčiču: N.N. $100, N.N. $20, L Z. $20, g. in ga. Mihael Potočnik (Aurora, Minn.) $35 in Mary Križman (Montville, O.) $5. Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu! Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) . Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - Stari Slovani in Veneti J. Š. Kdo so bili »staroselci«? IV. Dr. Tuma nadaljuje: Kelti niso bili naseljeni kot kmečko ljudstvo in so prebivali samo po utrdbah... Rimljani so raz-ruševali njih utrdbe, poljedelskega mirnega ljudstva pa se niso dotaknili... Kakor ni keltskih, latinskih in germanskih imen za vrhove, tako bogata so zanje slovenska imena (v slovenskih Alpah, op. p.). Vsak znaten vrh, vsak značilen vršič, vsaka travnata dolinica, položna planjica, ki daje živini piče, ima svoje lastno ime, vse pristno, očitno staroslovenski. Preseneča po vsem tem še posebej pogostnost slovenskih krajevnih in ledinskih imen po Furlaniji. Dr. Tuma izvaja v omenjenem spisu tudi ime furlanskega glavnega mesta Udine (lat. Utinam, Vidinum, furl. Udin, beneš. slov. Uidan) od slovenskega ».Videm«; šele od slednjega da je potem nastal nemški Weiden. Slovenska oblika torej ni prisiljena tvorba iz čitalniških časov, pač' pa pristno ime. Bi se pa morala glasiti »Viden«, kot je mogoče pravorečno sklepati iz bene-škoslovenskega naziva. Lahko bi se to ime nanašalo na grič sredi mesta, nekoč sredi obširne ravnine. Toda, če lahko v primeru mesta Viden samo ugibamo o pomenski zvezi med gričem in krajevnim oz. ledinskim imenom, ne bi mogli zatajiti jasnega slovenskega pomena v nazivu Cesclans - kraj pri jezeru Cavazzo ob vstopu v Kar-nijo, latinski Cesclanium. Tukaj je, pravi dr. Tuma, že v rimski dobi tekla cesta »čez Nov dokument o predaji borcev s Koroške 1945. leta. (nadaljevanje z 2. str.) služili v nemški vojski. Mi bi jih želeli takoj vrniti oboroženim silam maršala Tita in bi bili hvaležni, če bi maršal Tito pristal na to, da naroči svojim poveljnikom, da jih prejmejo in da stopajo v dogovor z glavnim poveljnikom 5. Korpusa, in se z njim dogovore, kdaj bi jih prejeli in kje bi jih mogli prevzeti za predajo na avstrijski meji južno od Celovca za vrnitev v Jugoslavijo. (Kraj navedbe.) To pismo je dobil 1 5. maja letalski podadmiral Arthur l«e, ki ga je takoj 16. maja poslal v Beograd maršalu Titu. 2. Pismo maršalu Titu Dragi maršal! (Tu sledi natančno ponovljeno Alexandrovo pismo njemu. Na koncu je še njegov dodatek): Meni je tudi naročeno, da z vsemi četami zapustim otok Vis. Sodim, da se bo evakuacija začela v najbližjem času. Iz izrazi spoštovanj* Arthur Lee, podadmiral letalstva 3. Pismo. Odgovor maršala Tita Pismo je bilo poslano iz kabineta maršala Tita na naslov šefu britanske vojne-delegacije in nosi štev. 5 z dne 17. maja 1945. Prosim Vas, da sporočite feldmaršaln g. Alexandru, daje maršal Tito prejel njegov brzojav z dne 16. maja 1945 o- predaji 200.000 Jugoslovanov, ki se nahajajo v Avstriji in o evakuaciji Vaših- sil z otoka Visa. Maršal popolnoma.soglaša s predlogom g. feldmaršala Alexandra in mu izreka zahvalo. Prej omenjenih 200.000 Jugoslovanov bo prevzel Štab III. armije, kateremu so že dana potrebna navodila.. Prosimo Vas, da nam sporočite, kje bi se sestala Komisija za prejem pribežnikov z delegacijami, izbranimi od feldmaršala g. Alexandra za.direktno predajo.- Sprejmite izraze vsega spoštovanja. Po ukazu maršala Ceneral major' Ljub. Djurič Ti dokumenti, prvič tiskani z datumom naših dni, ne-spodbitno dokazujejo po mnenju Nove Hrvatske -: 1 . da . je število ujetnikov (med katerimi so Hrvati v veliki večini) dvesto tisoč; 2. da se ujetniki nahajajo na avstrijskem teritoriju in da so pod oblastjo zavezniških vojnih sil; 3. da se je -Tito s tem, da je priznal Pliberk in Celovec za avstrijski teritorij že samo s tem odrekel Koroški; in 4. da feldmaršal Alexander spada v vrsto angleških sokrivcev, dočim Tito in njegova partizanska III. armija nosi glavno odgovornost za eno najtežjih zločinskih dejanj tega stoletja. (Konec prihodnji petek) ,, i klane« v Karnijo, ker ni mogla po drugi strani gore ob Til-mentu vsled prodnatih tal, pogostega poplavljanja in razri-vanja bregov. Vzdolž Tilmenta (Taglia-mento) so številni kraji s slovenskimi nazivi kot Belgrade, Gorizza, Goricizza, Gradišča. Slednjih je več, ena pod Spi-limbergom, druga pod Co-droipom, tretja pod Gorico ob Soči. Mnogi drugi slovenski nazivi pa se skrivajo v nekoliko drugače furlanskih npr. Ronchis nad Latisano in pod Fojdo (Faedis), Lestizza, Gra-discutta, Jalmicco, Virco, Vr-sco idr. Prof. Giovanni Frau, izvedenec za furlanski jezik na videmski univerzi jih tokrat brez zadržkov navaja v svojem »Dizionario toponomastico« za območje naše dežele in odkrito priznava njih slovensko poreklo. Še bolj zgovorni so zgodovinski zapisi. Za kraj z imenom Ragogna pri mestu S. Daniele je okrog leta tisoč zapisana oblika Raunia, leta 1247 pa Ruvina, ki ustreza slovenskemu Ravna. Severno od Vidma pa kraj Reana oz. Reana del Roiale priča o istem. In če je še kak dvom, je prav tam blizu še kraj Reanuzza, čigar pomena prav tako ni mogoče zgrešiti. Gora Verzegnis (1915 m) v Karniji je bila leta 1073 zapisana kot Verzegno, leta 1126 pa kot Uersig. Nadalje najdemo v Furlaniji več krajev z imenom Sclavons, eden celo tik ob Pordenonu. Ime je furlanski naziv za Slovence, Slovane na splošno imenujejo Sclafs. Več krajev je nazvanih tudi Romans. Seveda naj bi bili Sclavons jasnejšega nastanka, toda zgodovinsko to ni dokazano. Če . je -slovensko prebivalstvo prastaro, kot pravi Tuma, je verjetneje, da so Romans kasnej- ’ ši. To množico slovenskih krajevnih men po Furlaniji si razlagajo s tem, da so oglejski patriarhi okrog 1. 1000 naselili slovensko kmečko • prebivalstvo v furlansko" ravnino opu-stošeno po madžarskih napa- . dih. Kakega zgodovinskega vira o tem seveda spet ne navajajo, tako da je povsem mogoča tudi veljavnost dr. Tumove razlage. Na tem mestu naj navedemo še poročilo,- ki ga je zapustil furlanski zgodovinopisec Ni-coletti. Pravi namreč, da so po furlanskih vaseh za.časa oglej-* skih patriarhov govorili več slovensko kot furlansko in. v svojem rokopisnem delu »Co-stumi e Leggi« poroča,* da je bil razpravni jezik v furlanskem srednjeveškem parlamentu poleg Turlanščine tudi slovenščina. Nicoletti je umrl leta 1596. (Glej, Premrou: Monumenta Sdavepica, 35). Isto pravi tudi furlanski zgodovinar Manzano (Compen-dio di storia Friulana, Udine 1860), češ da je bila furlanšči-na tedaj še »incolta e di un in-grato suono«. - Tudi. to navedbo zgodovinopisci navadno izpustijo, ker precej nasprotuje doslej' že ustaljenim gledanjem. Mii HtiMtiJh ii*i 'i 'H i iju*1'*. ■ Dr. Tuma sploh sodi, da se je furlanščina stvorila iz dveh sestavin: iz davne slovenske, na katero se je vcepila latinščina rimskega veterana - kolona, poslanega v Oglej. Slovenščina kaže še jasne pomene izrazov za pradavno kmečko dejavnost, ki se odražajo tudi v ledinskih imenih, npr. Črtje ali Črče oz. Čerče od »črtiti« poleg že omenjene »frate«. Drevesa so včrtili, da so vsahnila, potem pa suho hosto požgali, da so dobili prosto površino. (Kraj z imenom Tschiertschen, kar- izgovarjamo »čirčen«, se nahaja celo v Švici blizu mesta Chur). Preden je površina postala primerna za uporabo, je bilo treba še »izruvati« korenine in grmičje. Odtod mnoga imena Rovte ter njih oblika Rute oz. »Reutte« po današnjih nemških predelih Alp (npr. na Tirolskem). Nedopustno pa je, da slovensko jezikoslovje mehanično prevzema nemške razlage, po katerih naj bi Rovte prihajale od nemškega »roden«, ki pomeni trebiti. Sicer bi res lahko držala tudi ta razlaga, vendar pa sta si »roden« in »ruvati« pomensko in oblikovno sorodna izraza in izhajata oba iz indoevropskega skupnega besedja za prvotne človekove dejavnosti. Zakaj naj bi nemški izraz imel potem prednost pred slovenskim? Ali Slovenci sploh nismo znali trebiti sveta, preden nismo srečali Bavarcev? Od »trebiti« so nastala imena Trbiž ter Trebnje, po nemških predelih Alp razni Trie-ben, Treffen in še kakšna oblika. Omeniti pa je treba tudi mesto Treviso v Benečiji. Potem ko je človek izruval korenine, je bilo. treba svet še ©trebiti, da je postal gladek in primeren za gospodarsko izrabo. Prastara priča' človekove kulture je tudi »polje«. Sicer izhaja . iz istega korena tudi nemški »Feld« • ter holandski »polder«, vendar so prazgodovinska imena te vrste bliže slovenski obliki. Po Avstriji naletimo na razna Polla, na koncu Istre, so Ppla, v južni Italiji se cela dežela imenuje Puglia oz. množinska oblika Puglie. Slovenski .naziv Apulija prihaja od latinskega." Ob jezeru Ma-ggiore," pod Rimljani »lacus Verbanus«, se nahaja kraj Pa-llanza, v katerem se ne more prikriti »poljanca« oz. še izvir-neje »polanca«, brez prisilje-" nega-slovanjenja, ki se je začelo v čitalniškem času ip, ostalo do danes. (nem. Spliigen), očitno v zvezi s »plužiti«. Preval leži na naj-, krajši poti iz severne Italije v srednjo Evropo. Ker je precej visoko, ga neredko zamete j sneg v pozni spomladi terl zgodnjem poletju in ga je bilo treba splužiti. (nadaljevanje prihodnji torek) MALI OGLASI FOR SALE IN MENTOR Bungalow — 2 bdrms., Ige-kitchen, liv. rm., 1 finished rm. in basement, with fireplace, cen’l air cond., excellent for retired or newlyweds, 10 min. from shopping center on dead end st. $55,900 1-256-1684 (41,42) For Sale by owner Bungalow. St. Christine parish. 731-1199 after 6 p.m. (40-43) For Sale 9 furnished apartments in Hollywood, Fla. Good income. For more information call 486-7451. (40-43) Couple, man and wife, to maintain new home in Moreland Hills, Ohio-Duties: General house cleaning, laundry and some gardening. Will have your own living quarters which includes sitting room with TV, kitchen and bedroom-Must have references. CaM J. C. Mandel: 247-3145, 7:30 a.m. to 8:30 a.m. and 6 p.m-to 7 p.m. or 391-8300. (40-41) 2 Apts, for Rent 3216 Payne Ave. Furnished apt. up; unfurnished down. Married couple or 1 female- 771-6492. (40-43) Apt. for Rent St. Vitus area. 1 383-8314 after 6 p.m. bdrm- (40-43) House for Sale by Owner Richmond Hts. Brick semi-ranch.: 2 ca garage. Central air. 1 1/ baths. Built-ins. Full base ment rec room. Must see to apprefciate. Call 261-14?^ Furnished, beauty shop f0.r rent. Reasonable. Call 881-6914 (40-41) Na poti od jezera Como, po Starem »lacus Larius«', v gornjo dolino Rena, se na višini. 2113 m nahaja pteval Spluga Apt. for rent .3 rooms, E. 61 St. Cal. 881-1536 (4o 43) Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta ŠE O ZASEBNEM IN JAVNEM RAZODETJU (Del razprave profesorja bibličnih ved p. Mauritiusa v knjigi Kraljica miru. j Javno razodetje se torej ne razlikuje od „zasebnega“ P° tem, da ga je dal drug Bog drugačnim ljudem in z drugim namenom kot ,,zasebno“. Ra-zlikuje se samo po tem, da se-^avljajo ,,javno razodetje** udeži in nauki iz življenja lna božjega na zemlji, ki jih Je dolžna ohranjati v spominu. ln oznanjati z združenimi močmi vsa Cerkev, ker je bila v m namen ustanovljena in j?10 nihče ne more biti njen nn, če ni pripravljen izpol-levati te njene osnovne nalo-»Javno razodetje** je isto v°1ti cerkvena »državna usta-a • Kdor ne prizna vseh čle-"ovi ki jih vsebuje državna siava, ne more biti član tiste ržave. »Zasebno razodetje** Pa sestavljajo čudeži in nauki p6®3 Boga, le da jih je dal Nivi, ko je imela že svojo v® ončno obliko s svojo usta-* zato ne morejo več priti v p «av ustave, temveč služijo le u rjevanju in pojasnjevanju bo,ave- Kdor v te poznejše : Je čudeže in nauke ne verify e.’ se ne pregreši proti cer-em oblasti, čeprav se utegne e8rešiti preci Bogom, kot so ki Pred Bogom tisti, ver' ^hnim čudežem niso voli' ^'nu božjemu, ko je ži-7kot ^ovek na zemlji. Zah ^!ecJu9orje kaže precej esljivih znamenj, da so deloJlna br'hazovanja božje il0 ' P® Pa delo satanove ali |j|f0VeŠke zvijačnosti. Vsaj to-imai*nanieni varodostojnosti mor ta pr‘ha2bvanja, da ne tisteerj9 im6ti za neprevidne hodijo na ta kraj izka-be*e božii- Materi svojo Iju-r.eSn^iri utrj«vat svojo vero v sveta. n°st nadnaravnega UrJnrkvena oblast res še. ni prife ° Potrdila resničnosti teh Pr°gi^anj» Pa jih tudi še ni Snična * * 23 prevaro» za nere' Čast^h^orje je postalo vdihe sa 2ar'^e verske obnove Tja r 310 za bližnjo okolico, hi, jjj^^o ne samo katoliča-slavni Ve^ tudi mnogi pravo-stantj’ mushmani in prote-tahi r‘ koliko ljudi se je že spravi,SniČno spreobrnilo in verjetn z Bogom, da je mald * ^hovn^ ti pojavi bili sa-Se ‘z san el°* Tudi tu velja, da tU(j. 0v spozna drevo. x'h^hil ^ VerJetno,-kot sem že' ^a m’ , bi »vidči*-* toliko Drj 8l‘ varati ljudi. Vse, ka^113 oblast je storila raH ip0jJe hilo v danih razme-khrsjfi tl0.st0riti, da bi medu-°StheSii Po^av zamolčala ali ^Vhro razkrinkala kot No. R?°,sedaj se.ji ni po-ht srir ^'rjale so se načrt-Pretuo »tkane laži, da bi spodkopale pri ljudstvu zaupanje v verodostojnost vidcev, kot npr. da so lakomni na denar. Pa so romarji vse te laži razkrinkali. Medugorje so obiskali ugledni profesorji nekaterih katoliških univerz in tudi član mednarodnega protestantskega društva strokovnjakov za proučevanje takih izrednih pojavov. Izrazili so prepričanje, da v'Medugorju ni prevare, temveč resnica. Zato mislim, da je neupravičena vnema tistih, ki skušajo ljudi odvračati od romanja v Medugorje, posebno, če se v ta namen poslužujejo nepreverjenih propagandnih gesel. Najbolje je, držati se v zadevi medugorskih prikazovanj nasveta, ki ga je dal apostol Filip Natanaelu »Pridi in poglej!** (Jan 1, 46), ko mu je ta izrazil svoje pomisleke glede Jezusovega poslanstva. Ali pa vsaj Gamalielovega nasveta tistim, ki so hoteli s silo preprečiti apostolom pričevanje o Jezusovem vstajenju, to je, naj vsaj ne odvračajo ljudi od vere v medugorske dogodke in od romanja v ta kraj z nepreverjenimi ugovori. V Medugorju se do sedaj ni zgodilo nič slabega za rešitev duš, pač pa veliko dobrega. _poslalp.M. - 25. SLOVENSKI DAN Spominjam se, kako smo posvečen slovenski besedi in se pripravljali na I. slovenski dan leta 1960. Bili smo zaskrbljeni: kakšno bo vreme, kakšna bo udeležba, kakšen bo uspeh? Bil je poskus, o katerem ni nihče imel posebnih izkušenj. O slovenskih dneh smo vedeli samo to, kar je poročala Svobodna Slovenija, ker so Slovenci v Argentini že pričeli s podobnimi prireditvami. Bil je torej poskus, toda poskus pogumnih, zato je uspel in tako postal podlaga lepe tradicije, ki letos praznuje srebrni jubilej. K uspehu je tedaj pripomogla tudi naklonjenost dušnega pastirstva, ki je s prižnice priporočalo udeležbo na I. slovenskem dnevu. Ta naklonjenost je bila pozneje za nekaj let odvzeta prirediteljem slovenskih dni, pa se je več ali manj zopet povrnila, ker je vztrajnost prirejanja bila močnejša in nepopustljiva. Po prvem slovenskem dnevu je poročevalec v Kpnadski Domovini zapisal, da je pomen slovenskih dni: ZDRUŽEVATI, DVIGATI in VODITI. Slovenski dan je slovenski praznik vseh, ki priznavajo-svoj slovenski izvor in je v njih težnja po osebni svobodi in zato odklanjajo vsakovrstno nasilje. Slovenski dan je združevanje slovenske zavesti. Na ta praznik naj bi se vsem tem dvignil termometer slovenskega ponosa in naj bi vse osrečila zavest, kako lepo je biti svoboden Slovenec. Vsebina slovenskega dne naj bi dajala vodilo slovenskemu življenju za bodočnost; naj bi bila luč na poti v jutrišnji dan; dala naj bi smernice za zdravo zadržanje do slovenske in kanadske-stvarnosti. Brez jasne-. ga pogleda v bodočnost bi bil slovenski dan gotovo okrnjen. Potreba po teh treh principih je bila velika ob prvem slovenskem dnevu in je prav tako velika letos, ko bo praznovanje 25. SLOVENSKEGA DNE t.j. zadnjo nedeljo meseca julija 1984. Slovenski dan je torej slovenska potreba v Kanadi. Le-tošnji bo torej jubilejen in bo bo kot tak p r o t e s t proti nameravanim okrnitvam pri učenju slovenščine. Zato je letošnji slovenski dan ne samo slovenska potreba, ampak tudi dolžnost. Gotovo na svidenje! Por. Ontario ob 200-letnici Vsi, ki so se naselili v zadnjih 200 letih na ozemlju, ki se danes imenuje Ontario, imajo kljub različnosti jezika, kljub različnemu izvoru, kljub različnim veram in navadam eno lastnost, ki je vsem skupna: vsi imajo neizmerno radi to zemljo, ki so si jo izbrali za svojo novo domovino. Pred tremi leti je bilo več kot dva milijona prebivalcev Ontarija rojenih izven Kanade. Od teh jih je skoraj en mi- * lijon' prišlo iz Evrope, eno četrtino milijona iz Azije, več kot sto tisoč s Karibskih otokov in 65 tisoč iz srednje in južne Amerik?. • Po drugi svetovni vojni se je v Kanadi naselilo dva in pol milijona ljudi. Od vseh priseljencev v Kanado’ jih je od 40. do 65% ostalo v Ontariju in ti danes predstavljajo 80 različnih etničnih skupin. V letu 1982 je Kanada sprejela 119.000 novih priseljencev. Skoraj polovica od teh si * 'je ustvarila dom in življenje v Ontariju. Ministrstvo za kulturo in imigracijo je že nekaj časa na delu in v prizadevanju ustvarjati tako politiko, ki odgovarja potrebam vseh prebivalcev brez razlike. »Na delu smo,“ pravi minister, »da napravimo Ontarijo gostoljubno domovanje vsem našim novodošlim ' naseljencem.** (Vzoto iz govora ministra za kulturo in državljanstvo Hon. Susan Fish.) Ombudsman v Ontariju Verjetno še mnogi ljudje ne vedo ne kaj je ombudsman, ne da deluje tudi v Ontariju. Slovenske besede za to funkcijo ni. Po angleškem slovarju je ombudsman od vlade nastavljen višji uradnik, ki posluša n sprajim* pritožb« driMj* Otmar Mauser: MOLITE V Najlepši so trenutki ko s Teboj se pogovarjam... Kot studenčna voda vrč iz mene občutki, ki čez dan jih zanemarjam. Kdo bolj kot Ti vidi srca mojega globino? - Ko žarek Tvoj posveti mi v temino, mi misel vsaka v Tebi se sprosti. Ti dobro veš za boje, ki bojujem jih v samoti; kako srce hrepeni po Tvoji mi dobroti, da v meni se odtajala bi poledena srež. Ozri se name, usmiljeni Gospod! Vem, v vesoljstvu Tvojem le otrok sem beden, z izvirnim grehom postal grešnik sem nevreden, a ob smrti moji, daj, da ljubezni Tvoje bom deležen! nov proti vladi in jih skuša rešiti v zadovoljstvo ljudi. Vsaka birokracija, zlasti še vladna, dela napake, ki ljudem povzročajo nemalo težav in tudi stroškov. V takih primerih je treba iskati pomoči pri ombudsma-nu. Ontarijo ima takega uradnika že od leta 1975. Prvi je bil znani odvetnik Arthur Maloney. Sedanji je dr. D.C. Hill in ta izhaja iz temnopolte etnične skupine. Nastopil je svojo službo 20. februarja 1984. Pred tem imenovanjem je bil načelnik komisije za človečanske pravice. Je star 60 let, silno sq-cialno čuteč in zelo izobražen. Njegova plača znaša 87.000. dolarjev na leto. Ombudsman preiskuje pritožbe proti vladi, proti njenim uradnikom, in proti njenim 400 različnim agencijam. On veruje v dostojanstvo posameznika in v človečanske pravice vseh. Njegovj uradi govorijo 22 jezikov. On sam pravi, da mnogokulturna družba v Kanadi dobro deluje in sicer zato, »ker smo pripravljeni spošto-•vati naše različnosti, a še bolj, ker smo pripravljeni deliti drug z‘drugim naše podobnosti.« • T6 je zdrav princip za življenje v skupnosti, naj bo to družina, -društvo, federacija ali velika država. NAGRADNI VEČER V tednu javnih občil za leto 1984 je imel 4. maja ob 7h zvečer v prostorih ontarijskega Press Kluba Kanadski Klub Etničnih Žurnalistov in Pisateljev svojo slavnost. Bil je nagradni večer, na katerem se je zbralo kakih 150 članov kluba in prijateljev. Najprej so postregli z večerjo, ki je po okusu in kvaliteti odgovarjala slavnosti. Večerji je sledil program, ki ga je začel predsednik kluba dr. Ostap Sokolsky. Program je napovedoval podpredsednik Talival-dis Kronbcrgs. Slavnostni go- vornik večera je bil zvezni minister za mnogokulturnost v Kanadi Hon. David Collene-tte. V svojem govoru je med drugim naglasil, da je vsa Kanada sestavljena iz etničnih skupin. Med njimi sta tudi angleška in francoska. Kanadska kultura je torej mnogokulturnost. Večer so še pozdravili: zastopnik ontarijske vlade Alan Robinson MPP, ontarijski ombudsman dr. D.C. Hill in načelnik .Toronto Historical Board* George Rust-D’Eye. Nagrajeni pa so bili: Mark Lukasiewicz za svoja poročila v dnevniku Globe & Mail iz Poljske; Rino Citarella, urednik revije Communita viva\ Jules Elder, urednik najboljšega tednika za skupnost s Karibskih otokov; Wolodymyr Skorupsky, urednik New Pathway za 40-letne napore v žurnalizmu; Marek Goldyn za uspešne programe na' radiju Polonez; Herbert Dissauer za uspešne programe pa televiziji pod naslovom Alpine Journal. Večer je bil prijeten, poučen, družaben uspeh kluba, ki je poznan pod kraticami CE-JWC (Canadian Ethnic Journalists’ and’Writers’ Club). - P.M. Poklon materam Nedelja 13. maja je bila letos posvečena materam, bil je materinski dan, dan, ko naj bi vsak rojen od matere njej rekel hvaležno besedo, ker mu je dala največjo dobrino -življenje. . Pri Mariji Pomagaj so bile matere to nedeljo deležne posebne pozornesti. Učenci slovenske šole so jim priredili slovesnost. Možje so jim skuhali odlično kosilo, dekleta so jih obdarovala z najlep^im,. kar zemlja rodi, s cvetjem. To nedeljo je bilo vse v znamenju otrok in mater. Pri maši ob 10.45 so na koru peli otroci pod vodstvom gospe Silvije (dalj« m str. 6> i ^ i KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. 26. - Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci. 27. - Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 28. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. - Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. - Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 23. in 24. — St. Clair Hunting and Rifle Club prireja strelske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 24. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. - Slomškov krožek priredi romanje v Lemont. JULIJ 8. - Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. Ljubitelji diatonične harmonike vabljeni V nedeljo, 27. maja, prirejajo »Holmes Hall Buttonaires« nastop diatoničnih harmonikarjev oz. skupin. Prireditev se bo začela ob 2. uri pop. in trajala vse do 9. zvečer. Nastopile bodo številne znane harmonikarske skupine in tudi posamezniki. Spored bo vodil Ed Grosel. Za glasbenike z instrumenti in otroke do 16 let starosti je vstop prost, za druge obiskovalce pa je vstopnina le $2. Odprta bosta bar in kuhinja. Pridite! Frank Koncilja 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 19. - ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in štej kov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi kulturni program ob 70-letnici ustanovitve. iaooaaaaaasraMoeswtssaooassssoonooqoaooaoswooaaoBre^ IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI Skladišča polna mesa V Murski Soboti so se proizvajalci hrane združeni v ABC Pomurka pretekli mesec pritoževali, da so njihova skladišča prepolna mesnine, povpraševanje po njej pa »naglo upada na domačem in na tujem trgu«. Ponudba živine, so povedali predstavniki Pomurke, je zaradi pomanjkanja krmil, predvsem koruze, iz dneva v dan večja, zaloge mesa v soboški mesni industriji pa so že presegle 20.000 ton. Cene mesa so po vsem sodeč za povprečnega človeka ob sedanjih zaslužkih previsoke; ne more si mesa več privoščiti. Tuji trgi so tudi polni mesa, cene na njih padajo in v Pomurki so v skrbeh, kako in kdaj bodo meso mogli prodati. Položaj slovenščin na jugoslovanskih univerzah Na posvetovanju v Mariboru so lektorji in učitelji slovenskega jezika in književnosti na jugoslovanskih univerzah izven Slovenije opozorili na dejstvo, da pouk slovenskega jezika na jugoslovanskih univerzah ni urejen. Manjka lektorjev in učiteljev, primernih učnih knjig ni, pouku slovenskega jezika na visokih šolah je odmerjeno premalo ur in na večini teh šol pouk slovenščine ni obvezen. Pouk slovenščine ni obvezen niti za študente slavistike in jugoslovanske književnosti. Zborovalci v Mariboru so Zahvaljujem se! AGINCOURT, Ont. - Ob priliki moje petdesetletnice, sem bil tako počaščen od moje soproge, mojih otrok, bratov, osebnih in poslovnih prijateljev, ki so mi prišli čestitat z vseh strani: s Slovenije, Clevelanda itd., da besede ne morejo izraziti mojega veselja in ponosa, kajti praznovanje z vami je postalo prava slovesnost. Kot predsedni Slovenskega Lovskega in Ribiškega Kluba pa se še posebej zahvaljujem članom za njihove čestitke in darilo, ki bo za mene velikega pomena na lovu in mi bo verjetno dalo možnost, prinesti še več redkih trofej, katere bodo krasile naš lep lovski dom v Allistonu. Iskrena hvala vsem! Jože Avsenik l.r. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November- fest pri Sv. Vidu. prišli do zaključka, da bo vprašanje slovenščine na visokih šolah mogoče reševati šele tedaj, ko bo pouk slovenščine obvezen predmet vsaj v enem letniku celo na osnovnih in srednjih šolah v vsej Jugoslaviji, kot je obvezen pouk srbohrvaščine v šolah v Sloveniji. Kmečki davek početvorjen V letošnjem marcu so z novo preceno katastrskega dohodka povečali davke kmetovalcem 4,6-krat. Višina davka zavisi od kakovosti zemlje, pa tudi od tega, ali je kmetovalcev v kmetijski zadrugi ali ne. Kmetje z »usmerjeno proi-vodnjo« imajo do 70 odstotkov davčnih olajšav. Oblasti trdijo, da so kmetje zadnja leta plačevali zelo nizke davke, ki da »še zdaleč niso odražali njihove resnične gospodarske moči«. Ponovem plačajo čisti kmetje, ki so uvrščeni v 1. (najvi-šjo) stopnjo, 12 do 14 odstotkov davka od »ugotovljenega katastrskega dohodka«. V Sloveniji je bilo konec 1982. leta 383.297 zavezancev davka od kmetijstva oziroma nosilcev katastrskega dohodka. Od tega je bilo 148.883 kmetov, ki so imeli katastrski dohodek nižji od 470 dinarjev, oproščenih plačila davka. Davka je bilo oproščenih tudi 33.847 kmetov, ki imajo gospodarstva v hribovitih predelih. Predlani je v Sloveniji plačalo kmečki davek 199.567 ali 52,2 odstotka vseh kmetoval- Iz slovenskega Toronta (Nadaljevanje s 5. str.) Kolarič. Berila so brali malčki: Kristina Stermole, Tonček Scherz in Marko Mihevc. De-setko rožnega venca za srečen obisk sv. očeta je gladko pred mikrofonom molila mala Fo-tivčeva. Po maši se je srenja preselila v dvorano in jo tesno napolnila. Besedo so dobili učenci slovenske šole. Na kratko so nastopili vsi razredi in so peli in deklamirali in brali in govorili. Vsem mamicam v zahvalo, v priznanje in poveličevanje. Nastopili so posamič, v skupinah in vsi skupaj. Vmes so jim učitelji delili spričevala in onim v petem razredu še diplome in hranilne knjižice od John E. Kreka Hranilnice in Posojilnice. Šopek cvetja je dobil tudi ravnatelj g. V. Če-kuta. Vsi skupaj, učeča se mladina in učitelji pa so bili deležni obilnega ploskanja. Sledilo je kosilo, ki so ga mamicam skuhali možje-očet-je. Matere so ga dobile zastonj, drugi smo pa nekaj malega priložili. Dvorana je bila polna zadovoljstva, ki je bilo vidno na obrazih in v razgovorih. Hvala vsem, ki so ta dan pripravili! Por. cev. Ti so skupno odšteli 262,504.652 dinarjev davka. Za primerjavo navaja De/o. da je leta 1981 plačalo 8.144 slovenskih zasebnih obrtnikov kar milijardo in 125 milijonov dinarjev obrtnega davka, o se pravi, da je 24-krat manj obrtnikov tega leta pla^a 0 4,3-krat več davka kot eto sneje vsi kmetje. Poročevalec Miran Koren li v Delu: »Iz podatkov je zvidno, da s preoceno kata-skega dohodka niso is a 1 mo dodatnih virov za finan anje občinskih proračunov, nveč da bi določili stva^. včne osnove. Uvedba e_ j bi tudi omogočila, da ^ sistem davčnm oiaj^. •->tvo uravnavanja kme' jridelave....davčne olajs' o namenjene tistim ki se vključujejo v dru o organizirano tržno pr njo, izpolnjujejo o ti setvenih planov m o zemljišča v skladu nci na Tržaškei*1 ijo svojo zemljo lavno objavljena ^ ___________.-ctovaine ita kaže, da so 978 pri graditvi ljua ovanj prema10 “ ripombe in P^ i lastnikov zernlJ«5 ga se krčijo za obd5. icrna Podr0^’ no- i narodnostno ra ikolici Trsta. ^ v s velikih povrSin irizadeta. . rihaja do £ ne potrebuje zidalnih pov saj je zaradl PdnjiU ivabtva1Lt»v*i samem meslu jenih stanova^ ^ do sta^i Trstu m °* v anje- da b° ^ ti slovenske .čejo sprejel sakega de,a 1 in nat° h potreb i. ko b. Jth P° plzenska m dru8 iboru P1 lurške’ * usr^ obutvene u ,ka Doino*1’1' ^jprnn........................ Imenik raznih društev not twm»nimin»wmnnt»nnn»»»»»fflttm (continued from last week) KLUB LJUBLJANA redsed. — Christine Kovach Podpredsed. - steffie Jamnik ainica — Mae Fabec Blagajnik - Frank Fabec Zapisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor - Ceal Žnidar, J°seph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar eje se vršijo vsak zadnji torek v Ros,ecu ob 8. uri zv. c SDD na necher Ave Baraga court no. un Catholic Order of Foresters p ^'rec*or — Rev. Joseph Massera Ran9er ~ Rud0'ph A' Kike|6 Chief Ran9er _ Charles F. HocaevarChief Ran9er “ John J' AXr,n9 Secre,ary — Alphonse Urhlanclal Secre,ary — Anthony J. 83,1^;^ Norwood Rd.. tel Tni!fUr6r ~ ^nk J. Kolenc Hren f68 ~ Albert Marolt, Frank ^r6n' John J. Hočevar Vog°g,h Dlr®ctor - Angelo M. SBn°r 01 Sick ~ Joseph C. Saver SaverIOr ^oncluctor — Joseph C. Sen^ Conductor - Frank Hren Juni0r*ary'Treasurer ~ A ^•lowi.. bukovec. 215 E. 328 S ^iJe' 0H 44°*M. Phor Peport Audj, er Mary Kokal '®rC6L 8' siella Kostick and Ar Dir®ct0 ^shear ~~ Tom He0|e u8 a* 7nnS every Monday eve notne ^ P.m. in Slov. Socle ’ Eud'ld, Ohio. e'Ne Home for the aged 18621 Neff Rd. Clevela ^«rie o! *land. Ohio 44119 iUd°lph k f ~ President Alftta La7Ko2an’ Vic®'Pres. J®an k., arTreasurer jSlph ~ n®c- Sec'y. , ht*^ M. Susel — Corr. Sec’y. > Cork da Kalin- Cecelia Wolf, b'*• Ri!’:Wal,er Lampe, Ronald ,.e*totniL hard Tomslc, Albert * v Uv,,ulUl,0r> J’ G,rod’ An’ Ai NEWBURGH - MAPLE HTS. O President - John Taucher, tel. 663 ^ ■ 6957 O Vice-pres. — Mary Zivny Q Sec’y.-treas. - Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., ^ OH 44137, tele.: 662-9064. <0 Rec.-sec'y- — Donna Stubljer DC Auditors: Louis Champa, Frank ^ Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the ^ fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights. SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec’y. — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117 Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec’y. — Wilma Tabjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Julia Ipavec Sunshine Comm.: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Mari.e Shaver, and Alma Lazar. Social and Educ.: Ida Cesnik, Josephine Tomslc, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627. Meetings — Thursday SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Frank Korošec Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., OH 44110. Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. St reck Chairman, Membership — Eleanore Rudman, 2081*E. 224 St., Euclid OH 44117, Tele.: 531-8927. Chairman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Publicity, newsletter — Doris Sadar Special Events — Justine Skok The Art Guild meets on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St., at 7:30 p.m. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Flnan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Jennie Trennel Vice-pres — Betty Grdina Rec. Sec’y. — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Ryavec. 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, Phone 731-5776 Corres. Sec’y. — Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel Reporter — Eleanor Pavey Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA CIRCLE NO. 3 President — Helen Vukčevič (Mrs. J.) Vice-President — Sophia Skopitz Sec.-Treas. — Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, Ohio 44117, Tel. 486-2643. Rec. Sec. — Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Pauline Ross, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Society Home, Recher Ave., second Wednesday of the month at 7 D.m. OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, častna pred. - Mary Marinko, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545. Zapisnikarica v slovenščini Gabriela Kuhel, zapisnikarica v angleščini - Mary Turk, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici Frances Novak in Amalija Košnik. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu. Zvok do srca •Raziskovalci preskušajo računalniško napravo, ki lahko meri količino krvi, ki jo srce pošilja po žilah, ne da bi bilo zato treba poseči v notranjost telesa. Merjenje pretoka krvi pomaga kardiologom, da izberejo pravilno zdravljenje za srene bolnike. Doslej so pretok krvi lahko merili le tako, da so porinili kateter po žilah do srca. Nova naprava pa vse opravi kar zunaj bolnikovega telesa. Res je sicer, da z njo ni mogoče opraviti toliko različnih meritev kot s katetrom, vendar je nenevarna za bolnikovo zdravje, kar za kateter ne velja povsem. Naprava se sestoji iz dveh delov: računalnika samega, ki je približno tako velik kot običajen televizor, in meritvene naprave, ki jo zdravnik položi na bolnikov vrat. Ultrazvočni valovi potujejo po tkivu do aorte, se odbijejo od potisnjene krvi, ki jo srce poganja preko teh »vrat«, nazaj v merilno napravo, nakar računalnik izračuna količino krvi, ki jo srce v minuti pošilja v ožilje. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Motor je začel neredno prasketati, ravno ko sva dospela do vrha prelaza, a po poti ni-zdol je bilo drdranje dovolj enakomerno. Tudi pot se je izravnala, da je šlo gladko, in narednik je pritiskal na zavoro samo na ovinkih. V dolini se je ustavil in se oziral proti kmečki hiši v bregu. Samotno bivališče blizu ceste, skoro bi dejal koliba, se ni razlikovalo od pokrite staje ob strani, oboje pod slamnato streho. Nič nenavadnega ni bilo, če je pritegnilo narednikovo opazovanje; bilo je domovanje, podobno drugim hišam korejskih kmetov, le da je bilo edino v vsej gorati okolici. Collinsovo pozornost je vzbujal možakar, ki je s tremi otroki prišel iz hiše. V roki je držal prižgano hlevsko laterno, katero je obesil na bruno nad vhodom. Otroci so veselo vzklikali v pozdrav in začudenje, mož jih je ustavil, ko so hoteli priteči na cesto. »Kaj neki to pomeni?« sem pomišljal, »Temni se res, pa čemu obeša leščerbo zunaj hiše, ko je notri tema?« Narednik je mrmral v odgovor, ne brez kletvice: »Morebiti mu luč služi za signal.« Da bi pregnal narednikovo sumničenje, sem mu zagotavljal, da bova že pred večerjo v Čongdžu, ker bo po dolini cesta boljša in bo vozil hitreje. »Skušal bom kolikor mogoče hitro,« je rekel in protestiral. »Povelje gor, povelje dol, ne ubogal bi ga; ne bi se podajal na to pot ob tako pozni uri, razen danes. Če ne moremo biti doma za božič, kot so nam že mesece obljubljali, da bomo, hočem biti vsaj med prijatelji v Čongdžu.« »Misliš med prijateljicami, sestrami Rdečega križa.« Ko sem omenil dekleta, se je za hip nasmehnil, a takoj je zagodrnjal: »Zakaj ni bilo mogoče iti na pot predpoldne, ko sem imel vse pripravljeno. Vedeli ste, da bi drugače ne mogla pred nočjo dospeti do Čongdžuja.« »Tudi meni se je mudilo. Zamudo je povzročil adjutant s pripravljanjem svojih paketov. Adjutant pa se nikoli ne pusti siliti, da bi podvizal.« »Prekleto!« Ni zaklel v odgovor na mojo opazko, temveč zaradi ceste. Sneg jo je pobelil le toliko, da se ni mogla v temi razločiti jama in okoli nje razpršeno kamenje. Vozilo se je s sunkom ustavilo in motor je umolknil. Skušala sva pregledati cesto • in okolico. Samo majhen del poti je bil razrit, vidno od topovskega izstrelka, in v to jamo sva zavozila. Močni motor bi brez težav izpeljal ven; ^milite toda pognati se ni dal več. Prižgala sva vžigalice in narednik je brž videl, da se je nekaj v motorju pretrgalo. Brez svetle luči pa bi ne mogel ničesar storiti. »Zdaj pa lahko peš, saj ne more biti več kot dvajset milj do Čongdžuja. Tam bova, ko se zdani.« Tega ni rekel resno. »In naj tu pustiva ves tovor s paketi božičnih daril, da se jih polasti kakšen ušivi guk« (psovka za Korejce), je klel Collins. »Lahko prenočiva na vozilu. V vrečah je dovolj odeje. Mogoče se tudi pripeti, da privozi mimo kakšen jeep.« »Na kaj takega niti ne mislite,« je dejal narednik. Oba sva se ozirala na domovanje z laterno nad vrati, obsevajočo obris poslopja oddaljenega skoro miljo. A luč se je ponoči zdela bližja; bila je kot nekaj zagotavljajočega in vabljivega. Brez besede sva opazovala svetlo točko. Nenaden piš vetra je pometal suhi sneg s ceste v zrak in prinesel mraz, katerega do tedaj nisva občutila. Vedela pa sva, da se bo ponoči zaostril. »Lahko greva gor k hiši,« sem dejal. »Mogoče ni varno. Zdaj vsaj ne vedo, da sva obstala.« Po premisleku sva ugotovila, da bi ne bilo nič manj nevarno ostati na cesti. Gverilci so se v nočnih urah posluževali cest. Morebiti bi bilo bolj varno v hiši, kjer bi se pred napadom lahko branila. Collins se je obotavljal. Kako bi korejskemu kmetu mogla pojasniti, da sva Ameri-kanca in da ne nameravava nič hudega. Mogoče pa kmet za silo govori japonsko, kot večina Korejcev, torej bi mu že kako dopovedala. Drugih pomislekov ni bilo. Collins je skočil na avto, nabral zalogo ročnih granat, odejo in zaboj vojne komisne hrane (C rations). Vzel sem aktovko in vrečo z odejami. Pripela sva platneno ozadje vozila, si ga še ogledala in šla proti hiši. »Če so guki v hiši, ne bo brez ognja,« je menil Collins. »Vse si bova poprej ogleda- la. Upajva, da nimajo psa, ki bi zalajal.« »Takega razkošja Korejci ne poznajo,« je odvrnil Collins. »Saj veste, da ne gojijo psov zato, da bi čuvali hiše.« Obstala sva na cesti pod hišo. Collins je položil zaboj s hrano na tla in se previdno skozi grmičevje v krogu bližal hiši od strani; vsakih nekaj korakov je postal in poslušal. Nič se ni moglo videti skozi okna tik pod slamnato streho. Svetloba na enem oknu je v presledkih komaj vidno zažareva-la; to je bil odsev gorečih drv na ognjišču. Pristopil sem bližje k prazni staji ob hiši, se vzpel k oknu in videl, da je svetloba prihajala od kamnitega ognjišča, okoi katerega je sedela družina. Vrnila sva se k cesti na razgovor. »Samo otroci s staršema,« je zadovoljno rekel narednik. »Paziti morava vseeno. Nikogar ne smeva pustiti, da j šel iz hiše, in eden bo mor stražiti vso noč. Če najdeva notri kot, bova spala. Jaz bom bedel in čuval prvi,« sem re e in potrkal. Otroški glasovi so utihnil' Gospodar in žena se očividno nista mogla odločiti. Bila sta gotovo zaskrbljena ter sta s pri vratih obotavljala, ali na odmakneta zapah ali ne. P° [ kal sem spet, ponovil v svoj nerodni japonščini, da prosl vstopa. »Komban-wa!« je oc*z<^_ vil, počasi odpiraje vrata, llins sposobnejši v japons e jeziku, je s pozdravom vo dober večer. Obraz, ki se je prvi pokazal« je obsevala luč svetilke na vrati. Bil je okrogel, ves nag _ ban, z redkim šopom kocin n koncu brade. Svetloba ie P-e temnila obrazne poteze, da bil videti res prestrašen. ° kmalu je postal prijazen, dovedne oči so sijale v lu '> trenutek je stal negibno, n se vljudno priklonil, se s P dotaknil bradice, odprl vr na široko in z desno roko bil, naj vstopiva. Žena, nemo stoječa ob str^ ni, je odmaknila otr°rf eCje vhoda. Vsi so stali brez bes in pazno poslušali. Čong, takd je bilo ime, je govoril gladko jaP sko. Oproščal se je zaradi ^ mašnega doma; vse, c. mogel ponuditi, je bila J nova slama v kotu na nasj? 0 •ni strani od ležišč za d1^ ‘ Pokazal je keft z ognji .. in kotličkom, visečim na v nad ognjem. Ognjišče so s vljale zaokrožene skale z ^ hnim ognjem v dolbini sredi. (nadaljevanje) “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Diltewood Rd. Cleveland, Ohio 44119