ERi$K/t Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1948 LETO L. — VOL. U VE 5TI IZ SLOVENIJE RIŽEVA POLJA V SLAVONIJI— Slavonija, del Hrvaške, je znana po 'svojih obširnih poljih koruze. Sedaj pa skušajo v Slavoniji začeti tudi z rižem. Prve poskuse so napravili pri Da-ruvaru na nekdanjem gospodar atvu ‘‘Končanica.” Letos so posejali 14 oralov, mislijo pa posejati vedno več površine. Jugoslavija jc doslej pridelovala riž samo v Macejdoniji. Bilo ga je premalo za domačo porabo in so ga vedno uvažali. Trdijo, da je riž z novih slavonsnih polj enako dober kot macedonski. PRIDELOVANJE MAKA ZA OPIJ je gotovo ena najbolj zanimivih panog jugoslovanskega gospodarstva. Macedonija je dežela maka, iz katerega dobivajo zdravilni opij. Okrog štipa, Kočan, Velesa in Strumice so ogromna polja maka. Ko v južni vročini in ob pomanjkanju vode vsa okolica izgleda kakor puščava, se svetijo v soncirpisana makova polja. Ko napravi mak glavice in ko so te še polne belega soko, tedaj se začne delo makedonskega kmeta. Te zelene glavice malo narežejo in iz rane začne polzeti sok, ki 3e polagoma strdi. Kmetje gredo in ta strnjeni sok postržejo. Spretnost kmetova mora najti pravi leto je država nastopala bolj strogo; stražniki so bili po vseh vaseh, toda kljub temu je šlo po raznih potih mnogo tega dragocenega strupa v tujino mimo državne blagajne. V SKOPLJU, GLAVNEM MESTU MAKEDONIJE, ima država tovarno, kjer predelava-jo kmečki pridelek v čisti opij. Delavci te tovarne so kakor jetniki. Nikamor ne smejo iz barak, ki so zanje postavljene. Kadar gre kdo vendarle domov, ga temeljito preiščejo, da ne bi odnesel opija tihotapcem. TIHOTAPSTVO SE CVETE. — Tihotapci z opijem še vedno služijo. Prenašajo to dragoceno tvarino večinoma na Grško. Najlažja pot je skozi kraje, kjer se grški uporniki bore proti grškim četAm že dve leti in kjer se bodo borili, dokler bo Grčija dobivala ameriški denar za to vojskovanje. Ko gre iz Jugoslavije ali iz bližnje Albanije orožje čez mejo, gre zraven tudi opjj. IZPOVEDI PRI SODIŠČIH v Jugoslaviji pričajo, da tudi policija uporablja opij. Nemogoče je skoro misliti, da bi bile ne-(Palic na 3. »Irani) IZ RAZNIH Pozor, društva! Liga Slovenskih Katoliških Amerikancev vljudno prosi naša društva, društvene uradnike, člane in članice, da se ob priliki svojih letnih sej spomnijo naših ubogih beguncev s primernim darilom in podporo. Very Rev. John Canon 1 Oman, predsednik, Joseph Zalar, blagajnik. V Jugoslaviji je močan odpor proti Titu, toda Washington. — Andrew Gyor-gy, pomožni profesor politične vede na Yale univerzi, je spisal poročilo o položaju v Jugoslaviji. V poročilu izvaja profesor, da je v Jugoslaviji ogromna masa proti Titovemu režimu, toda z odporom ne pride nikamor naprej. Opozicija je vedno bolj brez moči, ker drži vlada vajeti trdno v roki in ker vodjem opozicije očividno manjka potrebnih zmožnosti za uspeh. Odpor ni organiziran, ker nima pravih voditeljev in nobenega pravega programa. Poizvedovalni količek Poraz komunistov pri volitvah v Berlinu Berlin. — Komunisti so doživeli v Berlinu velik poraz. Občinske volitve so v zapadnem delu Berlina potekle v popolnem redu in je volilo 88% ljudi. Najmočnejša je izšla šocijalistična stranka, ki je dobila 682,172 glasov, krščanska demokratska stranka 178,283 glasove. Nšj-važnejše in politično najpomembnejše dejstvo je v tem, da se berlinčani niso dali prestrašiti po komunističnih, grožnjah in v propagandi in so šH na volišče, čeprav so komunisti grozili, da bodo vsak glas smatrali kot glasovanje proti sovjetski politiki in njihovim (okupacijskim obla-, stem, ki se bodo maščevale, ko bodo komunisti prevzeli ves Berlin. Uspeh glasovanja je presenetil celo največje Optimiste, ki so pričakovali kvečjemu 80% udeležbo pri volitvah. Nov sporazum v Jeruza lemu J e r u zalem. — Komandanti arabskih in judovskih posadk v Jeruzalemu so podpisali sporazum, da bodo popolnoma prehe-hali z vsakim bojevanjem jn streljanjem v svetem mestu. Sporazum je odobrila posredovalna komisija Zveze narodov. Po sporazumu je gibanje v svetem mestu zopet popolnoma svobodno in varno. £ NOVI SLOVENSKI DUHOVNI! V AMERIKI Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Kakor smo poročali, so se v Ave. Zbrali sorodniki in osebni Clevelandu ustavili na poti v znanci novodošlih duhovnikov, svoje nove župnije slovenski da jih še skupno osebno pozdra-duhovniki begunci: Rev. Ivan vijo in jim stisnejo roko pred-Dolšina, ki gre v Gilbert, Minn., no se razidejo. Bil je nad vse škofija Duluth, Rev. Alojzij P™nten in zanimiv večer. G. »- Zdolšek, ki bo služil v Fargo, Grdina je bil “Miklavž,” 1B"eZ.ma' North Dakota, Rev. Jernej Sve-'pravil je obilje vseh dobrot in, pn! J” ” £ nafp,mla,lme' te ki Dotuie v Chevenne Vi>e obdaroval. Novodošpi go- Posebno ^venska mladina se je wVom ng Rev FrancJe3Tn W so bili predmet splošne1* d*" vedno posvečevala Mariji Wichita. Kansas ter Jože Mav- ko tudi nebi. Vsak je povedal, Siovencev. sar, bo imel svojo prvo službo v nekai resnični slik iz preživetih Dr Sf) Helena. Montana. Rev. Mavsar let med drugo svetovno vojno Helena, Montana. Rev. Mavsar je bil rojen v St. Rupertu na Dolenjskem in ne,v Št. Jerneju kakor smo pomotoma poročali. Gospodje so obiskali naše uredništvo in povedali, da so še kar srečno potovali. Od Genove so potovali s skupino okoli 700 drugih beguncev, ki so se večinoma izkrcali v Halifax, Kanada. Cleveland je gospode iskreno in prisrčno sprejel. Poleg sorodnikov in znancev, ki so jih težko pričakovali, so jih tudi drugi želeli videti in spregovoriti z njimi prijazno in dobro besedo. V nedeljo sta Mr. in Mrs. Frank Mervar povabila vse gospode na obed v svoji hi-šina Park Ave. Potein se je družba šla ogledat Jugoslovanski kulturni vrt, kjer je Mr. Anton Grdina razkazal vse zanimivosti. Ob petih popoldne pa so se pri Grdiftovih na St. Clair in strašno civilno vojno, ki je divjala v stari domovini. Pretresljiv je bil popis strašnih ur, ki jih je preživel Rev. Mausar v krogu svoje družine, ki je bila od komunistov obsojena na smrt (popolnoma nedolžna in vsa na grmadi sežgana razen gospoda duhovnika samega in še enega manjšega brata, ki sta po čudovitem naključju in sreči ušla. Pa tudi mlajšega brata je kasneje vaški komunist ustrelil, ko se je dtrok nič hudega sluteč vrnil zopet nazaj v svojo rojstno vas. Rev. Svete se je rešil komunistične krogle's tem, da se je skril v vaški stolp in nad zakristijo. Rev. Kapusu so partizani zažgali župnišče, Nemci so ga pregnali iz župnije in ko se je zatekel v drugo župnišče k svojemu tovarišu, se je zopet od tam samo z begom mogel pred partizanskimi tolpami, ki so hotele pobiti vse du- Odbor vabi vse članice na letno ali glavno sejo. Seja bo v sredo 8. decembra ob navadnem času in v običajnih prostorih. Volitev društvenega odbora in druge važne stvari so na dnevnem redu. Pridite gotovo vse. “Čarovnica"— V nedeljo bodo igrali ljudsko tridejanko “Čarovnica” pri sv. Lovrencu. Pridno segajte po vstopnicah. Igra je povsod imela velik uspeh. Lepo so prikazani slovenski kmetski ljudje, njih vrline in napake. V igri je veliko lepih slovenskih narodnih pesmi. Prevol vojnih' žrtev— 17 trupel vojnih žrtev je zopet prišlo s Pacifika v Cleveland. Med njimi so tudi Steve G. Gasper, sin Mary Gasper, 4121 Train Avenue; Emil A. Turk, sin Rose Turk, 794 E. 164 St. mora dobro znati svoje delo. Ta dragoceni pridelek je kmet potem prodal v Skoplje trgovcem, ki so ga skušali po svoje ogoljufati. Potem pa je šlaita dragocenost v svet no svetovni trg in v delavnice, kjer so iz tega pobrali čisti opij. Makedonija‘je bila najvažnejši producent opija v celi Evropi. BOJ KMETA PROTI DRŽAVI se je začel tudi na tem polju. Čeprav so bili Macedonci proti stari Jugoslaviji, radi maka in opija jim je bila ljubša kot nova. Nova Jugoslavija je zahtevala, da morajo prodati ves pridelek njej, to je njenemu zdravstvenemu ministrstvu. Jugoslavija je Rusiji že prvo leto obljubila, da ji proda 10,000 kilogramov pridelka za opij. Radi odpora makedonskega kmeta, tega ni moglo izpolniti. Kmet je raje prodal pod roko raznim tihotapcem, ki so plačali tudi desetkrat več kakor pa1 država. Prihodnje Tri na dan Neki Anton Zornik iz Her-minie, Pa. ugotavlja v Prosveti: “Ako bi ne bili Rusi ustavili nacistov in jih temeljito porazili, bi najbrže danes tudi v Ameriki ječali pod nacifašistično peto.” » • « Nikjer ne vidimo kakega priznanja Ameriki, brez katere pomoči bi bil Hitler marširafz bando preko vse Rusije in Sibirije do Vladivostoka. Vsi bilijoni dolarjev iz Amerike, seveda, ne štejejo nič. Vsi tanki, eltala, razna vozila in milijoni funtov živeža iz Amerike, to vse ni nič. Rusi so ustavili Nemce z golimi rokami, kakopak. * • * Ali ni sramota, da ljudje, ki žrejo ameriški kruh, uživajo tukaj vso svobodo, tako očitno zaničujejo, milo rečeno, to deželo. Morda bo pa le prišel čas, da bo ta potrpežljiva Amerika vzela metlo v roke in počistila golazen, pa. Odpeljali so jo v bolnišnico v Marshfield. V bolnišnico so bili odpeljani tudi Tomaža Požega, ki se je pa že povrnil domov in zdravje se mu polagoma vrača. Na bolniški poštelji se nahaja Mrs. Mary Tolani. Oslabelost srca. Bolan je tudi Frank Merlak; že dlje časa se nahaja na bolniški postelji. V bolnišnico je moral Louis Arch. Pravijo, da je njegovo stanje nevarno. Naš č. p. Odilo je odšel v Detroit, kjer bo vodil sv. Misijon. Sem na Willard pa je prišel č., p. Medic iz Lemonta, ki ga bo nadomestoval. Lovci, ki so šli na srnjake, se nič kaj ne pohvalijo. Je bilo “ja-grov” preveč, srnjakov pa premalo. Pozdrav vsem naročnikom Ludwig Perushek, zast. Desničarji so na celi črti porazili levičarje pri G. E. uniji - Unija 707 v tovarnah General Electric v Clevelandu, je imela včeraj volitve za izvršni odbor. Desničarji so postavili svoje kandidate proti levičarskim ali sopotniškim. Vsi levičarski kandidati šobili poraženi razen treh, ki pa niso imeli nobene opozicije. S tem, da so bili izvoljeni antikomunisti v izvršni odbor, bodo zdaj lahko pometli z vsemi simpatičarji komunistov. Pred vsemi bo letel iz urada tajnik Fred Haug, ki je znan kot velik simpatičar komunistov in ki je v Uradu že od 1945. Desničarji so odprto kandidirali z geslom: ven s komunisti! V Ameriki je nepismenih še 2,800,000 Washington.' — V Zed. državah je danes 2,800,000 oseb, ki ne znajo ne pisati ne čitati. To je najnižji rekord dozdaj v Zed. državah, ki znaša v odstotkih komaj 2.7. Leta 1920 je bil odstotek 6.5. ta Repar, ki je umrl v Clevelandu. Doma je bil pri Koščakih, p. Sv. Trojica-Begupje, Notranjsko. Naj ji pišejo na gornji naslov. Stanislav Andrašič, YMCA, LIandarog Hostel, Carmarthenshire, S. Wales, England, bi rad zvedel za naslove svojih sorodnikov: Mary Smole, John Jahčič in Mary Nose, vsi baje v Clevelandu. Prošeni so, da mu pišejo na gornji naslov. Kje se nahaja Ana Zaman, roj. Žnidaršič? Zanjo bi rada zvedela njena nečakinja, če sama čita te vrstice, ali če kdo drugi ve zanjo, naj sporoči to na naslov: Mrs. Mary Hočevar, 9407 Reno Ave. Cleveland 5, O. Ako je komu znan sedanji naslov Rev. Janeza Markiča, doma iz Gorenjskega, je prošen, da ga sporoči našemu uredništvu. Dve ladji potopi 9,200 kitajskih beguncev Shanghai, Kitajska. — Dve kitajski ladji, ki sta vozili begunce iz severne Kitajske z ozemlja, ki ga zasedajo komunisti, proti jugu, sta explodirali in potopili 9200 beguncev. Kaj je vzrok nesreče, niso mogli ugotoviti. Komunistična artilerija je sicer ladji obstreljevala, vendar jih ni zadela in sta se exploziji dogodili kasneje brez vsake zveze z obstreljevanjem. .... wmWpo radiu govoril vsemu argentinskemu narodu o svoji zunanji in so-cijalni politiki. Slavil je prizadevanje argentinske delegacije pri Zvezi narodov, da se ohrani in utrdi svetovni mir. Obsodi! je kapitalizem in komunizem, ki da sta vsako deželo spremenila v bojno polje razrednih interesov. Ponovno je podčrtal svojo srednjo linijo med kapitalizmom in komunizmom za zaščito vseh stanov, ki naj svobodno izbirajo svoje delo in uveljavljajo 3voje zmožnosti in talente, a od svojih pridobitev dajejo revnejšim in slabejšim, da se odpravljajo socijalne krivice in izravnavajo družbene dolžnosti. Napovedal je, da mora priti na svetil do novega hudega udarca, ki bo predvsem socijalnega značaja. » • • VATIKAN. — Papež Pij bo govoril božično poslanico celemu svetu dne 24. decembra, ob 5. yri popoldne po clevelandskemu času. Govor bodo oddajale vatikanske kratkovalovne dolžine 19,84, 31,06 in srednje valovne 222 metrov. Takoj po govoru bodo radijske oddaje po svetu prenašale prevode v vseh večjih svetovnih jezikih. • * • TOKIO, JAPONSKA. — Japonska se pripravlja na nove državnozborske volitve. Predsednik vlade se je že sporazumel z opozicijo, da bo po kratkem zasedanju, v katerem naj se sprejmejo najnujnejši krediti in zakoni, parlament razpustil. Po ustavi se morajo volitve vršiti v 40 dneh po razpustitvi. Pričakujejo, da bo liberalna stranka dobila sama absolutno večino poslanskih mest in da bo socijalistična stranka najmočnejša v opoziciji. Demokratska stranka bo komaj dobila kaj mandatov, ker je sedaj zapletena v hudo podkupovalno afero, zaradi katere zahteva kazensko sodišče celo predsednika stranke v zapor. Komunisti niso nikoli imeli več kot poldrug milijon glasov izmed 36 milijonov. V zadnjem času se sicer komunisti zelo prizadevajo, da bi izboljšali in povečali 3voje organizacije, vendar sodijo, da bodo namesto sedanjih štirih poslancev, mogli povečati številp kvečjemu za deset. Ostali bodo torej v neznatni manjšini. ' • • * BELGRAD. — Nastale so nove težave v trgovskih pogajanjih z Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Jugoslavija živo potre- TOTAJJM>TOO.aZaTgtM MO NA BIOUNC* li nad 200 najboljših mož in fantov, kako po partizani ropali pri njem in pri faranih vse kar jim je prišlo pod roke, kako je vse ljudi brez razlike reševal pred fašisti in kako so ga 'kasneje ravno tisti ljudje, ki jjh je rešil, obsodili na smrt. Rev. Dol-šina je kratko podal sliko ogromnega dela, ki ga je opravila škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, kako j.e potem pasti-roval po ozemlju, ki so ga bili zasedli nacisti in kako se mu je posrečil beg pTed komunisti, ko so v maju 1945 zasedli vso deželo. Vsak je pripovedoval preprosto o vsem kar je sam doživel, sam pretrpel. Vsi so ipo-vdarjali svojo veliko hvaležnosj tistim, ki so jim pomagali, da so sedaj mogel priti v Ameriko, da po tolikih letih preganjanja zopet začno mirno, redno življenje. Zlasti so hvaležni p. Zakrajšku, ki je ponovno posredoval da so dobili vsa potrebna dovoljenja. Vsi so povedali, kako še ostali begunci čakajo in 'trpe v upanju, da bo tudi zanje prišla ura rešitve v svobodnem ameriškem svetu. Posebno Rev. Dolšina se je zahvalil vsem dobrotnikom Lige Kat. Slov. Amerikancev, ki je že tisočem naših brezdomcev omogočila, da so se naselili. Rev. Alojzij Zdolšek buje blago, ki naj bi ga po trgovskih pogajanjih dobila iz Velike je že v soboto zjutraj odpotoval Kmfoniio Pnfroiomo o A Klin nn onLl iiioLa wvi Ln ta kiiišnMnlfA ' vi.. /* • • M __ Ne odlaiaitel Nabavite sl BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. Britanije. Pogajanja so bila že pred zaključkom, ko je britanska vlada zahtevala večje plačilo za lastnino britanskih državljanov, ki jo je jugoslovanska komunistična vlada konfiscirala. Britanija zahteva 7 milijonov funtov, dočim Jugoslovani nudijo samo 3 milijone. Trgovski pogodbeni načrt obsega obojestranski promet za približno 16 milijonov angleških funtov. Jugoslaviji se doslej še ni posrečilo, da bi obnovila svoje kratkoročne trgovske pogodbe 1 vzhodnimi državami, ki jo še vedno bojkotirajo. Radi teh ovir stoji komunistično jugoslovansko gospodarstvo pred novimi hudimi težavami. WASHINGTON. — Najvišje federalno sodišče je dobilo pri-j tožbe dveh japonskih vojnih zločincev, ki jih je mednarodno vojno sodišče v Tokiu obsodilo na smrt. Pritožitelji pravijo, da je bilo celo kazensko postopanje proti njim nezakonito. Najvišje sodišče je ugovor sprejelo in izreklo, da bo razpravljalo o pri- ...........................„ - tožbi. Zaradi tega se bodo vse smrtne obsodbe glavnih japonskih Reševalci so po nekaj urah mo-vojnih zločincev odložile dokler najvišje sodišče ne izreče svoje- gli odkriti samo še mrtva trupla ga pravoreka. pokopanih treh rudarjev. v svojo škofijo, Rev. Kapus in Rev. Jaraša odpotujeta danes zjutraj, drugi pa čez par dni. Med Slovenci v Clevelandu so pustili neizbrisne utise. Naše dobre želje jih spremljajo kjerkoli bodo hodili. Upamo, da se bomo še večkrat videli v naši lepi Ameriki. Rudarska nesreča zahtevala tri žrtve Benton, Illinois. — Skala se je utrgala in pokopala tri rudarje v rudniku Orient No. 1 Mine. 'škili Indijancev, ki se je na igrišču težko ponesrečil in visel nekaj tednov med življenjem in smrtjo, se bo sedaj dal operirati. Bo to riskantna, možganska operacija, ki jo bo izvršil dr. Spencer Braden. Največja zaloga igrač— Ako hočete svoje malčke razveseliti za božič, jim lahko izberete v Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. igračo, ki je bo malček vesel. Ustavite se tam in boste videli ogromno izbiro igrač. Letna seja— V sredo ob 7:30 zvečer bo letna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Volitev odbora in druge važne zadeve bodo na dnevnem redu. Ledenica po vaši volji— Moderne Frigidaire ledenice so kras vsaki kuhinji. Vsaka gospodinja si ne bo želela boljše, ker je boljše ni. Ustavite se v Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. in Mr. John Sušnik vam jih bo prav rad razkazal. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Ahlin, 613 E. 99. St. se je oglasila tetka štorklja in jim pustila za spomin zalo hčerko, ki je tehtala ob rojstvu 9 funtov in 3 unče. S tem je postala Mrs. Margaret Ahlin iz 66. ceste že četrtič stara mama. Mlada mamica in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Srečni ata je poznani Joe Ahlin, ki postavlja v hiše furneze in vse, kar spada zraven. Čestitke! Zlatnina za božič— Razno zlatnino, srebrnino in vse, kar spada v to stroko, dobite v bogati izberi v slovenski zlatarski trgovini Frank Černe Jewelry'Co., 6412 St. Clair Ave. Na obisku— Rev. Jože Mausar, doma iz St. Ruperta, bo nocoj pri An-žlovarjevih na 717 E,-155..-St., jutri zjutraj se pa odpelje na službeno mesto v Heleno, Montana. o >117 SL CUlt Ar«. (JAME|&5S«M28dll0rl CJrr.U»* «. 0U» _______Published dally except Setiudeye, Suudiyi end Holldeye SESEDA IZ NARODA ‘m m ni n ii..................... četrt NAROČNINA U Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.________ _ Poper in koprive SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 tor I month*; $8 for S month*. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 5 month*, $8.50 for 3 months. Entered is tecond-clui metier Jenuiry Mi, 1008, si the Peel Office it Clerelind, Ohio, under tbs Act of Mercb 3rd, 1*7*. No. 239 Tues., Dec. 7, 1048 Ob proglasitvi Republike Irske Te dni sklepa parlament v glavnem mestu Irske o zakonu, ki naj dokonča stoletno borbo irskega naroda za svobodo in neodvisnost. Zakon je že šel skozi prvo in drugo branje in je bil sprejet brez ugovora. Istočasno so državniki Irske in Velike Britanije dali izjave, ki kažejo, da se bo ta del irske borbe za neodvisnost izvršil brez večjih težav in brez žrtev. Irska bo sicer postala popolnoma neodvisna republika in se bo na zunaj odtrgala od britanskega imperija toda v resnici bodo prijateljske zveze med obema državama ostale neizpremenjene. Prav tako bo Irska ohranila vse trdne vezi z ostalimi članicami britanskega imperija. Še pred par leti se je, zdelo kaj takega nemogoče. Borba za irsko neodvisnost je bila krvava, mestoma hudo krvava in dolgotrajna. Stoletja so minula in rodovi so pomrli na bojiščih vsled vojen med Britanci in Irci. Angleži so v svojih časih bili kruti gospodovalci nad Irci, strašni vladarji in krvoločni preganjalci vsakega gibanja za svobodo in neodvisnost Irske. Vmes so prišla seveda tudi verska vprašanja. Ko so Angleži zapustili katoliško cerkev in ustanovili „ nrntPCtantskn Vein SO hoteli da iim I TCi svojo anglikansko protestantsko vejo, so hoteli da jim Irci slepo slede. Irci so ostali zvesti katoličani in stepo sieue. uti &u uMčiu ivaivuvu.ii ,.i so prav v obrambi vere svoje imeli novo zalogo pobud, da branijo svojo neodvisnost .Angleži so bili tedaj gospodarji sveta. Irska borba je izgledala brezuspešna. Angleži so pregnali cele stotisoče irskih ljudi z domače grude in jih prisilili v begunstvo. Največ jih je odšlo v sedanje Združene države Severne Amerike,. Tu so rastli na moči in vplivu in podpirali svojo domovino. Irski vpliv v Ameriki je rastel in istočasno tudi nerazpoloženje proti Angležem. Amerika se je otresla Angleže, yaw«-to* Cleveland, O. — Pisal sem že o ljubljencu kremiinskih mogotcev Trofimu Lysenku, ki v imenu Politbijora drži sovjetsko znanost za goltanec. Tragično posilstvo znanosti v domovini komunizma vzbuja veliko ogorčenje v znanstvenem svetu, ki smatra Lysenkov triumf in z njim zvezano preganjanje in poniževanje sovjetskih znanstvenikov za sirov napad na človeško znanost vobče. Odlični angleški biolog Sir Henry Dale je pred kratkim izrazil svoje ogorčenje s tem, da je vrnil Sovjetski akademiji znanosti svoje častno članstvo, češ da ne more imeti opravka ustanovo, ki daje potuho la-či-znanstvenikom in potvarjal-cem znanosti. Približno iste dni je prinesla revija Saturday Review of Literature (4. dec.) članek “Uničenje znanosti v USSR," čigar avtor je dr. H. J. Muller, iprofesor zoologije na državnem vseučilišču Indiane in eden vodilnih ameriških genetikov (znanost, ki se bavi dednostjo) in Noblov nagrajenec v fiziki. Profesor Muller je poučeval štiri leta na Inštitutu za genetiko v Moskvi, kjer se je osebno seznanil z vodilnimi sovjetskimi genetiki ka-kortudi z- Lysenkom. O slednjem pravi, da ni noben biolog ali »ploh znanstvenik, temveč fanatičen kmet, ki je imel nekaj dvomljivih uspehov s križanjem rastlin, toda nima niti pojma o osnovnih načelih genetike. Takisto ni bil noben zifan-stvenik Mičurin, kateremu Lysenko pripisuje svoj nauk, ki meni nič tebihič zavrača Mendel v naj lepšem redu in cvetju. Saj so te edine, ki mi lajšajo in daljšajo moje življenje. Pozimi pa se sprehajam največ v mojem zimskem, bivališču, do-nih razlogov.” Kakšni so ti j; pri furnezih, ker imam kar “znani razlogi" Tone iz prav dve kleti, imam v eni urejeno tako znanih razlogov ne poj as- mojo rimsko pisarno in kj er ni. Nemara ni še izgubil po- prebiram tudi časopisje, 'da SvpMm ni. iNCIlittltt m to incuiinitt — slednje trohice sramu pa ga je vsaj malo izvem, kako se ta ža-sram priznati, da je ta “znani lostni svet vrti. In seveda tu-razlog” ali vzrok Molkovega kaj tudi počivam, kadar sem molka BREZOBZIRNA SOPO- čez dan le preveč “utrujen.” TNIŠKA CENZURA pri Pro- Tako nekako preganjam dol-sveti, ki jo'on sam izvaja na počasne zimske dneve. Za na-prišepetavanje raznih zoreku- meček so se me spomnili Arko-heljskih zlih duhov, ki imajo tovi in mi prinesli okusnih kr-dandanašnji glavno besedo pri vavic, ker edino prt njih se po-SNiPJ. Jaz upam, da bo “po- *“njo in se z njimi ukvarjajo, kojoi ’ Molek kmalu našel pri- Kar jelove klavnico gredo ložnost, da izpraši ovčje košu-: •» •*“$«• , , ... • i«,„„ ker tam se vse dobi. Jako okus- te^hlj'e rolemu izprijen, tj Sk“ ki mu učencu in varovancu Tone- ^ ^ ^ ^u’ ... Ker j e precej lepo vreme in mi , čas ne dopušča, da bi vam po-česki komunistični režim - pisal V8e druge novice, bom ljublja velikopotezno ‘ revizi- za danes konča] in 8e bom ™-—>- * z nameni in cilji komunizma. Frank Leskovic, —o AL PA NE K0 me je zapustil moj novi sebe, kar je preveč.. Boš videl, znanec iz Bukovine, ki me je s da ti bo odleglo.” tako vnemo vabil v kanadsko “Nič me ne slabi, le hud boj provinco Saskatchewan, kot bi sem imel sam s seboj, kam bi se dobil od vsake osebe, ki jo tje odločil,” mu zaupam, privleče, nekaj provizije, sem “Kako misliš: kam bi se od-se naslonil na ograjo in se za- ločil?” se začudi Vrhničan, zrl v morje. V meni sta se po- “Saj nimaš kaj odločevati. V grabili dve stranki ter se na | Kanado se peljemo, pa je,, P* Revidirali (potvarjali) bodo yra(Jno naznaililo ČlanOffl stara in sodobna litararna dela, j i vi o C M 7 da bodo stari češki junaki ka- j pOUT. Št. O c. M. L. kor n. pr. Jan Hus prikazani' Cleveland, O. — Na zadnji kot idejni predhodniki komunizma. “Pokorno javljam, gospod lajtnant,” bi dejal dobri vojak Švejjk, “gofepod tovariš Gottwald ga spet kidajo!” seji je bilo sklenjeno, da se vsem članom piše karte in,obenem tudi povabi v časopisu na glavno sejo. Prihodnja seja bo glavna seja in zato bo pričetek ob dveh Tiskarski škrat je poreden popoldne in ne Ob treh kot po zlomek in včasih tako zmeša čr- i navadi, člani se gotovo zave-ke da ni stavek nobeni reči po- : date, kaj je glavna seja. Na doben. Tako je zadnjič nare-jtej seji je treba urediti vse za dil iz mojega “zagvišno” spako j poslovanje v prihodnjem letu “zagpišno” in kronal prizadeti j i« trefia bo volit tudi ves odbor. vsen rujin guspuusnjw, kvs**«"* *‘**&--—> ® upliva Ircev ki so v srcih nosili najžalostnejse spomine svojih očetov na Angleže doma. Amerika je rastla in se razvila v največjo silo sveta. Nikdar ni ost proti Angležem v Ameriki ponehala, vedno znova se je pojavljala,in vp.ivm irski Amerikanci so jo vedno radi uporabili proti nekdanjim preganjalcem njihove domovine. Borba za svobodo Irske je imela svojo največjo moč v zaledju v Ameriki, čeprav tega nihče ni javno pripovedoval. V zadnji svetovni vojni je predsednik irske vlade šel tako daleč, da je ohranil svojo državo v nevtralnosti in s£ ni vstrašil nobenih Churchillovih groženj. Churchill ni Irski nič storil, ker se je bal, da ne bi pokvaril razpoloženja ki mu je bilo tako zelo potrebno tu v Ameriki kamor je neprestano pošiljal prošnje za pomoč v težki borbi proti Hitlerju. Po vojni se pa stvari za britanski imperij niso kaj prida popravile. Na vseh koncih in krajih sveta se je britanski imperij krhal, potem ko so Angle,zi sami izdali in zaigrali svoje najboljše prijatelje ln zavezm-ke v Evropi. Egipt je dpbil večjo samostojnost, Indija je po stala dominijon Južna Afrika se je upirala, Palestina je postala nemogoča za Britance. V takem polozju so Irci mogli uspešno slediti svoj program in osvajati stopnjo za stopnjo. Sedanji oklic samostojnosti* Irske je samo še zunanjost. Dejansko je bila Irska že poprej samostojna in neodvisna bolj kakor je marsikatera država, ki na zunaj nosi vse naslove neodvisne države, pa služi'tej ali oni močnejši sili. Neodvisna je bila Irska kakor je Kanhda in ostala bo neodvisna kakor je Južna Afrika. Razlika bo smo v zunanjosti. Ta zunanjost nikoli ne bi bila potrebna in nihče bi vanjo ne silil če ne bi bili Angleži vtisnili v srca vseh Ircev pečat, da so jim bili krivični gospodarji. Ona strašna leta Cromwella ki je pomoril irsko plemstvo, leta samopašnih klativitezov angleških, ki so ropli in kradli in ubijali in ugrabljali irske žene in dekleta, se maščujejo nad Angleži. Irci jim ne zaupajo Irci jih smatrajo za svoje krvne in narocVie in verske sovražnike, pa če jim dajo in ponujajo sedaj še tako dobra in svečana zagotovila. To in tako nezaupanje se more končati samo s popolno prekinitvijo vsth obveznosti in odnosov. Angleži so tri sto let preprečevali irsko neodvisnost. Irci so se tristo let uporno zanjo borili. Še De Valera, sedaj voditelj opozicije v irskem parlamenfu, je bil borec v gozdovih proti angleškim oblastem, policiji, žandarmeriji in voja štvu. Sedaj so Angleži bili prisiljeni, da se udajo, da popu ste. Kaj bi bili izgubili, če bi bili tako storili takoj pred tristo leti? Nič. Samo pridobili bi. Rane sovražnosti bi bi.e preje zaceljene, mnoge, premnoge, pa sploh ne bi nastale. Prihranilo bi se bilo milijonske škode na eni in drugi strani. Irski in angleški voditelji so izrazili upanje, da bo sedaj, ko bosta oba naroda neodvisna in sama odgovorna za svoji usodi, razmerje mrd njima boljše in srečnejše. Obe stranki sodita, da sedaj ni več nobenih zaprek, da bi oba naroda bila v prisrčnem prijateljstvu in vzajemnosti. Mi Slovenci samo pozdravljamo zmago pravične' stvari Irske. Kakor Irski tako ima vsak narod, pa naj bo še tako majhen, pravico, da si sam svobodno voli vlado in ureja svojo domovino. Čim hitreje prenehajo razna gospodarjenja velikih nad malimi narodi proti njihovi volji, tem preje, bo mir in sloga med njimi. Vsaka nasilnost in krivica pa sc maščuje nad nasilniki samimi. iiejii inc leui.iuc zavrača aucu- ka telesca, M prenašajo dedne stavek z besedo “dajil,” katere ni v nobenem slovenskem slovarju. Pravilno bi se moral o-menjeni stavek glasiti: “Če bi bil jaz tako prepričan v zveličavnost Leninovih naukov ka- . .. “ kor vidim iz poročila taj ska telesca, ki prenašajo dedne lastnosti) in postavlja vso biološko znanost na glavo. I)r. Muller imenuje Mičurinovo ‘teorijo’ (ki je presenetljivo slična Hitlerjevi “teoriji” o arijski superiornosti) kopico vraž in povratek v dobo pred Dar-winom in rojstvom moderne biološke znanosti. Ampak Stalin vztraja, da sta Mičurin in Lysenko znanstvenika, ker njun nauk soglaša z marksistično -leninističnimi dogmami. In to je, kar dandanes šteje v Sov-* jetiji — politični oziri. Zato jahajo sovjetsko znanost dervi-ši in šarlatani. (Človek se nehote spomni tudi situacije v našem naprednem taboru). spet ne »lomiš!) Peter Kopriva. Prijatelj naprednjak iz John-stowna, Pa., mi piše med drugim: “Res žalostno je danes z našim naprednim časopisjem. Ravnokar sem prečital uvodnik v Prosveti 19. nov. V njem ne vidim drugega kot kup zlobe, ki jo je zmožen napisati le kak sopotniški zmešanec, in to je naš Garden danes v polni meri. Torej, ker se že razorožena Amerika noče še bolj razorožiti, je Amerika kriva, da smo na robu nove vojne! Rusija s svojo blokado tam pri Berlinu je pa nedolžno jagnje. Radoveden sem, koliko jih imate tam v Clevelandu takih, ki to verjamejo?” Tudi jaz sem radoveden. Vsi naši naprednjaki menda niso Hubbardske novice Madison, O. — Zima se nam bliža z vsakim dnem in sedaj že ne bo več pričakovati dosti več obiskovalcev. Številni naši prijazni prijatelji in sorodniki so nas obiskali to leto. Oni dan sta se bila pripeljala Robert Sternenova iz Clevelanda. Ko sem zagledal njih avto na našem borjaču, sem se bil kar razveselil, da tako vidim vsaj včasih clevelandske ljudi in z Robertom se marsikaj pogovoriva, saj sva v nekakem sorodstvu. Pa tudi Modiceva iz E. 156. St., sta se bila pripeljala. Z Modicem sva bila nekoč kolega, ko sva oba isto leto pričela s trgovino in sva prodajala'solato in čebulo. Neštetokrat sva se bila sešla na trgu pri kupovanju raznih dobrot za najine prijazne dekleta, ker sva jim pač hotela vselej postreči z vsem najboljšim. Zato so pa tudi vedno rade prihajale v najine trgovine. Z Mrs. Modic sva menda tudi v nekem daljnem sorodstvu, ker mi je pravila, da se je njen oče pisal prav tako kot jaz in da je bil tudi od tam doma kot moj oče in potem mora že “tak”'biti. Mrs. Modic je jako prijazna in tudi zgovorna. Ampak Modic jo je bolj po-gruntal kot jaz in sicer s tem, ker on je ostal v trgovini del j 1 — ~ Ker on je ostal v trgovini i tako neznansko preprosti, da bi časa in si jih je menda tudi na- Trtmifo ruano iomoli »mnolr An • < • * 1 v« i Toneta resno jemali, ampak če sodimo po videzu, tedaj se napredni tabpr ne more nič pohvaliti. Nemara bo najbolje, da prepustimo vodstvo Penn-sylvaniji. Metropola je po žsem videzu fuč. Tone Garden pravi v psihološko zelo zanimivem uvodniku dne 26. nov., da je njegov prednik in učitelj' (vsak učitelj naleti na kakega paglavca, katerega se nič ne prime) Ivan Molek zadnja “leta mrtev iz zna- Zato vam že danes povem, da se ni treba ozirati samo na stari odbor. Vsi pridite na sejo in izvolite može mlade in sposobne, saj vas je dosti, samo koraj ž0 in dobro voljo. Ker veste, da je društvo le-»valo do sedaj, kakor vidim iz poročila tajnika, kaže, d da1 too imeli zadnji mesec 25? odraslih članov in v mladinskem oddelku jih je pa tudi že lepo število. Veste tudi, da smo obhajali 10 letnico ustanovitve naše podružnice, ki se je prav lepo obnesla in tudi izgube nismo i-meli. Zato pa pridite na sejo, da boste slišali končni račun o tem in o poslovanju podružnice sploh. Odbor se vsem prav lepo zahvaljuje, ki so kakorkoli kaj pomagali pri tej naši proslavi, da je bil tako lep uspeh. Kakor smo videli, je naša organizacija dala Jos. Grdini lepo darilo in sicer krasno za pest no uro, za vse delo, ki ga je i-mel ipri proslavi desetletnice naše organizacije. No, to je prav lepo za organizacijo, da se spomni svojih agilnih članov - delavcev. Kaj pa pri nas? Kdo je pa tukaj imel največ dela ob proslavi 10 letnice naše podružnice? Člani, moram vam malo opisat tudi o tem. Vse predpriprave za naše praznovanje so bile-naložene na rame brata Charles Benevola in on je bil glava vsega, da je bilo vse tako lepo urejeno. Pri tem sta mu pomagala podpredsednik Martin Valentič in tajnik Fr. Perko. To so bili voditelji proslave 10 letnice naše podružnice. Charles Benevol je bil usta-novnik naše podružnice in vseh deset let tudi uradnik, saj je bil 7 let tajnik in nato pa je prevzej predsedstvo, kar je še danes. Ali ne zasluži tudi on nekaj zahvale in pohvale, ali vsaj dobro besedo? No, pa o tem se bo gotovo kaj govorilo na glavni seji. Dragi predsednik Charles Benevol, končano je Tvoje delo dolgih 10 let in pa tudi, težko, a vseetjo si vse srečno pripeljal vs0 moč dajali. Ena mi je prigovarjala, naj jo udarim naprej po Kanadi, druga me je pa svarila, naj bom previden in naj ne verjamem vsakemu ciganu, ki me hoče zvabiti s seboj. “Lože boš skočil tje preko v Zedinjene države, če ostaneš pri kraju v Kanadi,” je govoril en glas. Drugi je pa takoj prosil za besedo in prvega pobijal, enčeš: “Eh, kaj pa ti veš, kako je! Japček, mene (poslušaj in pograbi za lepo priliko. Zdaj lahko potuješ v veliki družbi v notranjost Kanade in to z ljudmi, ki jim je vse znano, če o-sianeš kje pri morju, kjer nikogar ne poznaš, boš kmalu pobiral čike po cesti. Še kruha si ne boš znal sprositi, ki ne znaš jezika. Prijeli te bodo in poslali nazaj po šupi. Joj, kakšna sramota za celo Menišijo! Kar misli si, kakšne bo počela Blažonova Mica, ko bo zvedela, da so te pritirali domov na stroške Avstro-Ogrske monarhije! Vpila bo po vasi: “Kaj če hočeš, ali nočeš.” “Je že res, ampak nobenega naklepa Še nimam, kam bi se v Kanadi obrnil. Prejle je bil tukaj eden izmed potnikov iz Bukovine in ta mi je na vso moč prigovarjal, naj bi se potegnil ž njimi. Za cel yagon jih je, ki se vozijo daleč tje v-Saskatchewan, pa nič upanja, da bi mogel doseči tisti način I življenja, tisto delo, za katerega se je pripravljal vsa mlada leta. Pa so še druge težave, ki posebno mladega izobraženca tarejo precej 'bolj kot bi si morda kdo mislil. Ponajveč-krat mora mladi človek brez vsake predpriprave opravljati tisto težko delo kot njegovi tovariši, ki so bili fizičnega dela že preje navajeni. On je seveda telesno slabejši. Z vsem prizadevanjem težko dosega slabše uspehe kot njegovi sodelav- da je prav, če se tud. az mam ^ zimo dobila delo glasim v tem našem ako st. Michaels v Leth- ljubljenem Časopisu, ki ga pre- pouk dva. bira dan na dan tisoče ljudi.1, * “ , , Var Posebno za nas, ki smo se nue-^t na teden po dve un. Ker j«Vvalfto^oli^o'inv'proatem!^®emDr. K^ asu v razvedrilo. Čeprav smo,”« besednjak ‘» enega pa za , . „ mojo sestro, da nama bo lažje Po sve u 1 , P? i pri učenju in v ta namen paši- na se a. ^ j Evropejkami, ki so tudi pred Jaz sem prišla sem v Alber-.kratkem dospele sem iz Nem-to 21. junija,1948 skupno s se-|čije in Italije. Med njimi je stro Milko in njenim možem tudi ena Slovenka in sicer Ivan-Frankom $penko. Delali smo'gg £agar, s katero sva skupaj skupno na farmi v Turinu, na stanovanju komaj pet mi-kjer smo obdelovali sladkorno nut hoda od bolnišnie. Imavi se peso. Imeli sm0 jo 87.7 akrov. ji(ar dobro in sva zadovoljni, da čeprav je bilo za nas to novo 3e nama ni treba več potikati delo, nam je šlo še dokaj dobro po taboriščih, da sva skupaj v KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih Ob tej priliki se je izkazala vredno potomko slavnih Zrinjskih in je kljubovala cesarskim oblegovalcem celi dve leti. Ko so videli v trdnjavi zaprti Kru. ci, da jim gre za hitro ter junaško smrt, ali za počasno ter nepopisno strašno mučenje na drenovih kolih, so vtttrajali pri obrambi trdnjave z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in hrabrostjo. Neprestani izpadi Krucev so tako oplašili cesar- s svojimi tolpami v; Erdelje, ske, da se niti lotili niso nasko- kjer je rogovilil do svoje smr-— ti. Prebivalstvo slovenskega »»«»•» JV uv '-''“-J----- “ UU ■ izpod rok in smo bili-kar zado-j^im jn zadovoljstvu. Ob veče-voljni in veseli, samo da smodih se kratkočasiva ob čitanju vuijiu m vcocii, ooi.iu m smojrih 3e kratkočasiva ob čitanju bili prosti in'varni, tako rekoč j Ameriške Domovine, ki nam je svobodni na tujih tleh. Le enojtako priljubljena in prinaša o'VWWni tujin v.v,... — , Lil IVU jlllljuujjcuc* m smo pogrešali tam v Turinu in j vedno nova poročila iz tujine emu jjujivuuu i V C WUU UU V a JJUIVA-IIU sicer tisto lepo kapelico, ki smo ;n domovine, čeprav so naj večjo imeli v taborišču, da smo se krat poročila iz diomovine le tolažili v njej v težkih begun- žalostna, pa jih vendar rade skih dneh, ki smo jih preživlja-' prebiravi in tako v duhu občuti v taboriščih v Avstriji. jtiva tudi marsikaj, kar morajo Ker v Turniu nismo imeli naši dragi v domovini, cerkve, nam je bilo nemogoče1 Pozdravljam vse Slovence in opravljati vsako nedeljo svojo Slovenke širom sveta m se po-versko dolžnost, zato smo mo- f<*»0 P^iste. k. še vedno čarali hoditi daleč v Picture kajo v tabonšcih, kdaj j.h bodo Butte, ki je bilo od nas 15 milj, odPe|Ja l katere izpovedi raznih politični! jetnikov taife. kot jih beremo, če ti ne bili na neki način omoteni, KOLIKO ŽELEZNIC SC ZGRADILI v novi Jugoslaviji? Vladni krogi radi, pripovedujejo kako sedaj v Jugoslaviji vse de-'a. Včinoma “udarniško,” to je prisiljeno. Pri teni računajo, da so zgradili v treh letih 1041 km železnic, to je 650 milj. Večino tega gre res na račun sedanjih , gospodarjev, toda mnogo je bi- in njihova j0 začetega že pred svetovno vojno in tudi v glavnem izdela nega. Vse računajo sedanji gospodarji s.ebi v dobro. Najbolj se postavljajo z znanima mladin-skiipa železnicam^ Breko-Bano-viči in in šamac-Šarajevo. LADJE IZ ITALIJE. — Po mirovni pogodbi z Italijo lani lij, septembra bi morala Italija izročiti Jugoslaviji 3 torpedov- bpdo podobno kot v Rusiji mo-,-ali plačevati za neuspehe petletnega načrta. Direktorji da premalo sodelujejo s sindikalnimi podružnicami. Dejal je: “Tako je na pr. direktor tovarne “Partizan” Zvone Kovče izjavil da ga mišljenje partijske in sindikalne organizacije ne tiče, razpuščal je sestaneke ter dušil vsako kritiko. Ustvaril je popoln nered v podjetju, pijančeval je in, kar je najhuje, ker je bil Slovenec se j.e skrival za mojo avtoriteto. Zdaj je aretiran” Tako je tedaj povedal minister o neredih pri petletki. Govoril je dalje, da direktorji tožijo, da nimajo pravih ljudi, nič pa se ne potrudijo, da bi jih vzgojili. (Toda petletko je treba sedaj izpeljati! Prej iji morali skrbeti za sposobne ljudi predno so začeli.) Vse kaže, da je prišel čas, ko First Love ... the youthful favorite in 1847 Rogers Bros. Note the beautiful ornament in high relief. na Monterey Ave. blizu 186- ceste, za 1 družino 5 sob, furnez na pito, dvojna garaža, udobna transporta« j a, blizu trgovin in šol. Cena je $10,506. Na Nauman Ave. blizu 200. ceste, iz opeke, Colonial, vhod v vežo, cementni dovoz, furnez na plin. Cena $12,800. Mnogo drugih vrednosti v hišah v Euclidu in okolici. Euclid Shore Realty Co. Svrga Co. Builders 896 E. 185. St:. IV 6076, IV 6077 v (242) "Naša"moka,''kr|o dobavljamo’ od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro- teinaŠTANDARD3/ilKETI za naročltev naših NOVIH Siandard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forma). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slušaju il- v« '“^sM'p^e'fi^tidio.n.jv.a PET VREČ MOKE ‘° tOpozwamo,ldapostaneV vse Ulago'po naročbi Vaša list, d o: NI ODBOR” URADNE URE: Vsak dan od S zjutraj do 5 tveiet. V nedeljo in yondeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR W«RO dj^rkTORJI. — Eden mora vse premestiti brez vseh ozirov da bodo vsi mladi slovenski st - ^ pQr „ prinaša tja, s0 nove tovarn^. Todp dentje, ki so kljub v m « 21- sept. poročilo o konferenci slovenski delavec je imel nevsdno ram vendar e prisl : direktorjev težke industrije, kjer svojo bjšj^o. Ali naj to obesi uu lo, tem mojim tudi minister za težko hrbet in se seli kam v Bp«.o7 Pa P° moi tfirnilov i ^ostrijo Franc Leskošek. TaiSvobpde izbire dela ni več v k-Vm° "8 Božidar Kramolc.1 je hudo udaril po direktorjih, ki'muruzmu. BKfSaR ¥>m> PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZAB-NEGA SOPROGA IN OČETA °»W»L VITAMIN ttWULES John Urbas ki je zaspal v Gospodu 7. decembra 1947. Eno leto je le minilo, kar tvoje trupio v grobu spi, a duša pa plačilo vliva pri Bogu v srečni večnosti. A Angl. Ont^Otf - * i“- *- *—*•“ (kry, I* kam <-> im Vbornli .4 mi te nismo pozabili, v naših mislih si vsak čas in tudi ti nas ne pozabi, prosi tudi ti za ifgs. Žalujoči ostali: MARY URBAS, soproga, SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 7. dpy. 1948. 245 West 18th Street New York 11, N. Y. ________Telefon: WAlkfaa «-9016 _________________ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KIANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejaa slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jodnote innša 129.91 % Ce keM Mre eebl In mgm togim, ■»««1 m Ki antkeUH. *»-ttcej In netatnatn) Krtneml orgazMem KRANJSKO SLO VINSKI KATOLIŠKI HDNOTL kjer ee lekke nnnM m Buiatae. neme poškodbe, ependfc pnšl bolexai Ib hbbacImIL K. A K. «DNOTA .prejeme meške te šen*e »š U. *> * I**1 stroke p> tako) po rofctvn In do IS. leta peš weje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Je tnn mati vdov In Oni. Ce šo nU UM ali Sanica te mofoine In bogate ketelilke pedpeoo orgenliacl>. PO-Indl ee ki prktopl tekel Za i N < !vrargSKSa*SB E. S. K. Jedaete. aU pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, HL j^mjg xmmT8KA DOMOVINA. DECEMBER 7,’ 1948 pot. Hudo je zdelan in želi pri-da je z zobmi šklopotal. Vvro-'potrt, bolan. Obleko je imel .. .. j — .. i—j v- blodnjah je končno za-|Vso zmečkano, lase razmršene, gnival, oziroma zablodil na ne- tako da je bil videti kot pravi ka težavna pota. P0 nekem potepin. Povrh vsega je bil še močvirju je galzil, do kolen so'lačen, daje kar opletal. Ven-se mu vdirale noge, tako da se | dar je rinil dalje, naprej pro-je komaj premikal. Ves vroč.ti Vrhovlju. in prekuhan se je.prebudil, a| . , se je znova in znova pogreznil Spravil se je zop v blodnje. Bila je neskončna' P* » korenje Prav tedajje noč. Sele proti jutru s0 Mod-;*™ .mtao nek kmet z vozom njepopuatn, tedaj šele je Vi- * ^ da obje! trden spanec. ° ‘ ... 1 . .... v . „ ' moke, bržčas pelje kmet a Pozno se je prebudil. Vrt*- . morda gre celo prav n8 glav in slab se je izmotal iz v , sena ter se spravil dol. Mahnil j jo je po cesti naprej. Bil j e Toda ne boš, si misli kmet zopet krasen dan. Kresinjske in oplazi z bičem po fantu. “Dol poljane so bile vse lepše in či- se mi spravi, kleti potepin! stejše kot kdaj prej, a Vid ni I Takle nepridiprav bi mi še vre-videl nikakega čara več, obču- če prerezal!” til nikake mikavnosti. Bil je1 (Halje prihodnjič!____________ spoznanje je tu bolje, vendar je ti čimprej nekam v kraj. Ko malo časa — in Vid mora zopet pride do vasi Kališče, pomišlja, bežati. Od drevesa do drevesa ali 'bi ne stopil v kako hišo ter bega, dokler ni nazadnje popol- zaprosil prenočišča; je pač po-noma premočen. Ko slednjič poten človek in ljudje ga ne ploha bdjenja in le še zmerno bodo odganjali. Pri ognjišču dežuje, je Vidu vseeno, ni mu se bo osušil, dali mu bodo tu-freba nobene strehe več. Po di kaj večerje, tako da ta dan sredi ceste jo maha dalje in nič pošteno in srečno preživi. Brž več ne sanja o čudovitem kre- pa mu spodbije ta naklep dru-sinjskem polju. ga misel. Tu ni varno kazati Nebo je temno vsenaOkoli, se ljudem, utegnili bi ga spo-polje na tleh kakor zmendrano, znalii. Saj Kaližčani dobro po-Vid pa žalosten brodi po lužah, znajo Kresinje; če že njega ne Ko se polagoma razmaknejo bi spoznali, bi vsaj uganili, či-deževne megle, zazre daleč tam gav je. Kališče je preblizu, na levi tisti čudoviti slap, ki ga Vid pojde rajši na Vrhovlje, je bil tedaj občudoval z do-{tam go gotovo nihče ne pozna, mačega vrta. A zdaj se ne vi- Po kratkem preudarku zaivi- IV AN MATIČIČ Tu gori je srce Kresinjskih po- ko. Da, t0 bi jo moral prosi-Ijan, tu je oltar, v katerega ti! Vid 'se na mestu ustavi in so uprta vsa obličja iz vasi in razmišlja, ali bi se ne splačale s polj daleč naokoli. Tu je vrniti se na goro in potožiti mi-svetišče Matere milosti, pripro- lostni Devici svoje križe in te-šnjice vsega gorskega obče- žave. Saj jo ljudje najrajši -Here’s the one fin going ( to give/ ua-ui pa remvrum uc ---- ---------c- - - “Da, da, od daleč prihajam,” rekel, je rekel. Prosil jo je, pritrdi fant in mož mu odkle- naj bi blago sonce ne nehalo ne svetišče. Hlad objame Vida sijati na Kresinjske poljane. . n »owiwia- Tn mu vaHnstiiip. s tpm ip Vftfi in prijetna tišina. Z zanima-;To mu zadostuje, s tem je vse njem si ogleduje ljubko sveti-,povedal, šče, nazadnje se zamakne v mi- Pa res, sonce sije, pripeka, lostno Mater, ki ga tako blago žge. Je že kar prehuda ta ne-gleda z glavnega oltarja. Vsa je obdana s suhim in pravim cvetjem. znosna sopara. Z negotovim, ______ _ lenim korakom se vleče Vid iz- Vid Zbira zamotane pod Sinje gore. Kam? Lahko misli, da bi jih stresel pred pri-prošnjico. Toda ne more jih razmotalti; saj niti ne ve, kaj zasuka prav za prav hoče. Kaj naj poprosi milostno Mater? L_ 11 sonce še naprej sijalo na Kresinjske poljane. Nu, saj venomer sije. Česa naj jo še prosi?J Da bi našel kako pametno pot .am nobenih stricev ne tet. To-in da bi ne zabredel na blodna da čemu bi terpel žejo, če ni pota. Da, to jo poprosi. De-1 treba. Pomakne se rajši do po-vica sinjegorska naj ga ■varuje!;toka, kjer se napije, nakar na-Saj je tako ubog, nobenega ci-j dalj uje pot ob 'sodi, da ga ne ]ja nima, nobene smeri, Sre-’bo morila žeja. Zdaj se mu j^bujnShKresmjsBFpolj'anje,^.prične oglašati toda kakor izgubljenec sredi jesti! Hm, fant neprodirnih gozdov, iz katerih koliko v stran in ne more najti izhoda. Propa- iz njive. Mur del bo, poginil od žeje in lako- hrusta in izpul te. Kam naj krene, iv katero še nekaj korenja smer naj išče Izhoda? Mati,Sicer ni kaj pri sinjegorska mu pomagaj! j ca, vendar bi mi Ne more se prav zbrati k mo-,li, če bi vedeli litvi. Šepeče, šepeče kakor božje poti, a blodnik, ki brede skozi nepro- poljske sadeže, dirno goščavje. Venomer mu kaj prida, more prihaja na misel edina pripro- puh. šnja, naj bi še naprej obsevalo Neznosna si blago sonce te ljubljene Kre- končno tudi svo, sinjske poljane. Ko slednjič le nekaj izcimilo iz nje. Tem-stopi iz svetišča, ga objame zo- ni oblaki so se pričeli kopičiti pet toplo sonce. n> nebu, medtem je pa v dalji Spušča se z gore, razmišlja-(že nekaj bobnelo. Ljudje so se joč je li bila nejgova pro- brž dvignili s polja in hiteli šnja umestna ali ne. Ne bi bi-'domov, zahvaljujoč spotoma lo morda umestneje priporočiti dobro sinjegorsko Mater, ki se za kaj drugega? Na primer, jim je izprosila dežja. Na ipo-da bi s?ga nekdo usmilil in mu lju je suša, a danes jim ga bo vprašanje, težavna odločitev. Pač nekam naprej, kamor ga Na Gozdanje ne pojde več, tam je opravil, na Da bi’Kresinje še manj. Korak se mu suče proti poti, ki pelje na Vrhovlje. Pojde pač poskušat srečo na tisto stran, dasi nima NAJVKJA ZALOGA le dobi v zasuka ne- 1A$ Vsakovrstne igrače od 10c naprej, 1Ziqidain& Pridite in si oglejte našo ogromno zalogo, dobite tudi TOY CATALOGUE, da lahko doma pregledate in si izberete. IGRAČE kajti tim je vsaka igrača popolnoma navedena kakšna-je in koliko stane. Vaš raznašalec Ameriške Domovine vam bo prinesel tak katalog, in ako ga ne dobite vprašajte raznašalca, da vam ga prinese drugi dan. ("This D« Luxe model, with Super- / ^ Freezer Chest, glass-topped j Hydra tor, Urge storage com- \ pertinent and Qnickube Trays, is a gift for the whole family. I’ll j - ' ha« yours delivered wrapped in ( ^ ^ ^ ^ cellophane with a big red bow, at shut tawadnl ta or provide a Gift Certificate if l delivery can’t be made.” All these other Frigidolre Appliances toy a luting "Merry Christmas,* too I Ameri- božja roka namočila. Vid se je Naznanilo—Posebno za praznike! Trgovina bo odprta vsak dan od 8 ure z j to 7 ure zv. in ves dan ob sredah. -AND THE WORST IS M TO COME —In najhnjše šele pride GRDINA Hardware DVE TRGOVINI 6127 St. Clair Ave. UT-1-3750 in 22336 Lake Shore Blvd. RE 0403, EUCLID, OHIO Ctoataa* TOGIDAIfci EASY MONTHLY PAYMENTS 6202 ST. CLAIR AVENUE 1L IKV, yj* # ."w E P?' sjt, h \