/ Št. 10. V Gorici, v četrtek dne 23. januvarja 1902. Izhaja trikrat na toden r Šestih izdanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, /Jutranje iz-danje opoldne, reflerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s 9Kažipotom* ob novem letu vred po »osti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto . . . ; . . . 13 K 20 h, aii gld. 6-60 pol leta.......t. 6 , 60 , „ , 3-30 četrt leta ....... ...¦'-,. 3 „ 40 i ^;-s P%i)-<~ Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlano naročnine w ne oziramo- Oglasi in poslanice s« račuiiijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat S kr., 2-krai 7 kr.\ 34»rat.& lavagaka. vrsta. Večkrat po pogodbi. — V:>čio črke po prostoru. — Reklami in spisi v uredniškem delu 1.5 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ' Naročnino in oglase je plačati Ioeo Gorica. Tečaj XXXBI. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrit, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5L 7 v Gorici v L nadstr. /.urednikom jo mogoče govoriti vsaki dan od 3.-do IS. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah :i« praznikih od 9. do 12. dop. IlpravniStvo -.- »ahaja v Gosposki ulici St. 11. »opisi ;:aj se poSiljjtfo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, nai se pošiljajo le upravi>iStvu. " ' ' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «SoCo» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. L , Gor. Tiskarnam A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Strahovlada Gredolčič - Berbuč. m. Deželni glavar Ir. Pajer je torej vendarle varoval jasno določbo deželnega statutu ter odslovil državna poslanca dr. Grc-doleiča in dr. Verzegnassija od izvrševanja odborniških poslov tekom sesije državnega zbora. — Zdaj pričakujemo le šo to, da bo prav tolmačil (udi pojm »se s si o ne par-lamenlare". Na italijanski strani vidimo neko absurdnost, da je mestni župan goriški tudi deželni odbornik, torej v avtonomnih poslih — I. in II. instanca. To je nedopustno l Živimo pa v deželi neverjetnosti, in ako imamo to pred očmi, se ne bomo čudili preveč niti omenjeni nedopustnosti. Toda to bolj mimogrede, ker je na slovenski strani poleg vsega drugega tudi enaka okoliščina vmes. Bolj važno je za nas, kako jo je skuhal j naš veleučeni, velepobožni spokornik dr. Ant. Grodolčič. On, učenjak in strokovnjak za vso in povsod, nekak „Madchon fur Alles", i je govoril v deželnem zboru o volilni pravici dr. Treota, in odrekal mu je to pravico, dasi so mu jo priznale upravne oblasti, to je glavarstvo v Sežani in namestništvo, — isti čas pa ni vedel, da ni nn ni nioornv namestnik Klančič ne bi mogla biti izvoljena v deželni odbor. —- Dal je voliti sebe, dasi je vedel, da mu deželni statut odreka pravico do izvrševanja, — in prisilil je ubogega g. Klančiča, da. je sprejel nadomestovanje, dasi ne bi mogel biti izvoljen, ker no stanuje t Gorici. — Deželni statut namreč določa v § 4., da deželni odborniki in njih namestniki morajo stanovati v Gorici. Gospod Klančič se mora torej preseliti v Gorico !!! Gospod deželni glavar, vrhovni varuh deželnega statuta, je torej prelomil važno določbo § 4„ ko je izdal odlok g. Klančiču, nakazal mu plačo ter... poslal mu kup spisov v Podgoro S Slugi, ko gre v Podgoro, tiče menda potnina 5 K. Mi slugam sicer privoščimo ta lahek zaslužek, ali ker je proti določilu deželuega statuta, protestujemo v imenu davkoplačevalcev proti vsakoršnemu Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevie Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) — Ali si prišel ob pamet, kaj ? mari ne vidiš, da je ta gospod z naočniki sleparski igralec in goljuf. — Ej, kaj praviš! — Pusti igranje, to ti pravim. Mene sicer ona stvar nič ne briga. Drugi pot bi te jaz sam obigral, ali smiliš se mi, da vedno zguuljaš. Ali ti ne manjka že državnega denarja ... — Da, manjka mi ga, iz česa si to sklep?' — Jaz sem sam letel po tem potu, zato pa poznam umetnosti sleparskih igralcev in goljufov. Prosim te, pusti to igranje, prosim te kot tovariša. — Samo še jedno talijo in končam. — Vem, kako samo jedno, no, bo-demo videli. Vrnila sta se. V jedno talijo je postavil Iljin toliko kart in toliko so mu jih ubili, da jo izgubil mnogo. Turbin je položil roko sredi mize, no basta! Pojdiva! trošku na to stran. Potnino, kar je je doslej, mora plačati g. Klančič sam. To je jedno! Dalje pa moramo brezpogojno zahtevati, da se gospod Klančič brez odloga preseli v Gorico' Ako se np bodo držali deželnega statuta niti deželni glavar s svojimi odborniki, — kdo naj potem še kaj da na sklepe deželnega zbora?! Potemtakem so gospodje varuhi zakona vzvišeni nad zakon ter lahko piskajo nanj, kadarkoli se jim /.ljubi; zakon jo le za nas uboge davkoplačevalce! — V imenu javne morale protestujemo proti tako drznemu kršenju deželnega Statuta in p oz i vi jemo dr. Pajerja, da vrši •— svojo dolžnost! Torej ... deželni odbornik gosp. Ant. Klančič!! Naši viri pravijo, da se je u, Klančič silno razburil, ko jo dobil celo kopo aktov v Podgoro. Klavžarja ni, o Berbuču ve, da sam nič ne razume, kaj torej s to kopo aktov? Dr. Gredolčič mu jo sicer dejal — (ko se je Klančič branil te časti z mastjo 4000 kron vred !) —- d a b o d o d el a l i ž o drugi, saj so uradniki tu (— aha! tu jih imamo te vrle „kavco" ! —) a zdaj prinesejo njemu velik kup aktov ! Mi razumen io zagato g. Klančiču. No more biti drugače. Ein Schelm, der mehr giebt als er hat! Sicer je on drugače pri nas v isti časti, kakor je bil poprej. Ali da j« t-a\ no limnnirrt dnn Hrr>dnlč.iLa ter SDreio| mesto, za katero ni sposoben, tega mu ni mogoče prizanosti. Dosedanje dobro ime in poštenje gosp. K1 an čiča je prišlo v resno nevarnost.' — Ako se drznejo ,kavci" predbacivati celo najboljšemu delavcu, kar jih je bilo doslej v deželnem odboru, odvetniku dr. Turni, ono plačo, katero je doslej užival (2400 K), kaj naj mislimo o g. Klančiču, ki bi prejemal plačo — 4000 K za svoje delo?! Z vso odločnostjo pa moramo javno protestovati proti načinu, kako misli don Gredolčič. zanaprej poslovanje deželnega odbornika. Imenitno! Prihajati enkrat na teden k odborovi seji, citati ondi kak referatek z mize deželnih uradnikov, — in za tako delo nrejemati 4000 K na leto!! — tako razume ta veliki ljudski osrečitelj nalogo deželnega odbornika! AH ni to v nebo kričeča predrznost in zloraba ljudske — Ne, ne morem, pusti me, prosim te, je rekel Iljin nevoljen, mešajoč zvite karte in gledajoč Turbina. — No, vrag s teboj! Pa zgubljaj, če ti je prav, jaz moram iti. — Zavaljševski, pojdiva k načelniku plemstva. Odišla sta. Vsi so molčali, Luknov ni dajal kart, dokler so se slišali v hodniku njegovi koraki in Blucherjevi kremplji. — Kak trap! je rekel pomeščik, smejoč se. — No, sedaj nas vsaj ne bo motil, je pristavil boječe in tiho garnizijski častnik. Igra se jo nadaljevala. IV. Godci, posli načelnika plemenitašev, so stoječ v bufetu, očiščenem za ples, zavihavši si rokave sukenj, zaigrali na dano znamenje poljski s Aleksander, Elizabeta« in pri jasni in mili svetlobi voščenih sveč so začeli počasi prihajati v veliko dvorano: jekaterinski generalni gubernator z zvezdo, vodeč za roko suho soprogo načelnika plemstva, ple-menitaški načelnik, vodeč gubernatorieo, i. t. d., gubernatorski dostojanstveniki v — neumnosti, ki je poslala »kavče« v dež. zbor?! V deželni odbor naj se volijo možje, ki lahko opravljajo odkazano jim nalogo, deželni uradniki pa i maj o s voj e delo, za kitero so posebe dobro plačani. Ureditev uradniških plač jo zdaj pri nas piav lepa, da se nikdo ne more pritoževati, a za to imajo tudi svoje delo, ki pa ni tako, da bodo oni vs e d elal i, a dežel ni odborniki zastonj prejemali 4000 K na leto! V taki luči so nam jo pokazal don Gredolčič, čegar glasilo je neštetokrat očitalo dr. Turni plačo 1200 gld., dasi pripoznavajo vsi soodborniki in uradniki v deželni hiši, da je on sam n -'več delal, neumorno izvrševal s a m vse posle svojega delokroga. Pod strahovlado Grcgorčič-Berbuč pa se bo pela drugačna pesem na troške in v škodo našega ljudstva. Don Gredolčič pa bo v odplačilo bral za izveličanje naših duš »maSono" po 200 K, in s tem bo potolažena tudi njegova vest, klerikalni kimavci se bodo veselili svetih nebes in — mirna Bosna. Zlata doba svote neumnosti vlada v srečni deželi goriški! Na naslov t yos|iotla dr. Josipa Pavlice, semeniškega profesorja itd. v Gorici. ,.„..„. ?• B- ,1ok,nr! Gotovo ie Vas new;iietno Uiruma vosi u uiciiu vituuiu.i» > Bu«^i», 1«».»; ko smo le v par kratkih besedah namignili, da nam je znana tista škandalozna afera, ki so je vršila v MA!ojzijovišČu". takrat, ko sle bil Vi vodja tega zavoda. Kakor vidite iz notic v »Soči", se vsa reč r a z v i j a, in čim bolj se razvija, tim bolj prihaja v poštev pri tej reči tudi Vaša oseba. Pa, saj ste bil takrat vodja tega zavoda, in, umevno, vodstvo je odgovorno za to, kar se godi v zavodu; in ker je značaj zavoda posebno izbran, ker so mu izročeni v izgojo mladi dečki, je odgovornost toliko težja, toliko bolj prihaja v poštev. Težek odgovor imate torej dati za svoječasno vodstvo v zavodu »Alojzilovišče". Javnosti ni znano, ali je vedelo vodstvo za one ostudne in nesramne reči, katere je uganjal brat Fridolin z dečki, ali ne, ali znano pa je, da so vedeli o tem šolski bratje. Vse- raznih skupinah in premem;?' Prišel je Zavaljševski v modnem fraku z velikim ovratnikom in v nogovieah in čeveljčkih, razširjajoč okrog sebe zasminov duh, s katerim so bile obilno namazane njegove brke, poškropljeni njegovi obšivi in robec, skupaj z lepim huzarjem v temnomedrih jahalnih hlačah in rudečem dolmanu, obšitem z zlatom, na katerem sta visela Vladimirov križ in svetinja dvanajstega leta. Grof ni bil velik, <.ii lepe postave. Jasnomodre in j ako blesteče oči in dolgi, v kolobare se vijoči temnorudeči lasje" so dajali njegovi lepoti poseben značaj. Pričakovali so, da pride grof na ples. Lepi mladi mož, ki ga je videl v gostilni, je že bil to naznanil plemenitaškomu načelniku. Vtis, ki ga je napravila ta novica, je bil različen, ali splošno ne povsem prijeten. »Še boga osmeši, ta dečak*, so mislili starci in starke. "»Kaj, če odpelje mene?« je bilo mnenje mladih žen in gospo-dičen. Ko je utihnila godba in so se pari s pokloni razšli, moški šli k moškim, ženske pa k ženskam, je Zavaljševski srečen in ponosen peljal grofa h gospodarici. Soproga načelnika plemstva je 3 čutila neki notranji strah, kajti bala kakor čudno, da izmed teh šolskih bratov bi ne bil nikdo povedal ničesar vodstvu! Čudno, jako čudno, zlasti še, ako upoštevamo, da ni znano, da bi bili šolski bratje uganjali take reči, kakor brat Fridolin. Čemu torej bi ga bili ščitili?! Neumevno je nam, kako da so ga pustili brez ovir dalje ostajati v grehu ter kvariti mladino telesno in duševno, kakor tudi jo nam neumevno, da bi vodstvo ne bilo ničesar vedelo o škandalih v zavodu, Kakor rečeno gori, se ne ve, ali je vodstvo vedelo ali ne za te škandale; ne eno ne drugo še ni dokazano, torej je še vedno mogoče eno ali drugo. Škandal je, velik škandal, v ob oh slučajih: ako je vedelo, ali ako ni vedelo; v prvem seveda bi bil škandal še večji, — Toda tudi ako ni vedelo, pri kateri okoliščini so ne sme pozabiti na obteževalno dejstvo, da so vedeli šolski bratje, jo škandal nepopisen, ker kaže, da jo bil vodja skrajno zanikeren in malomaren za zavod, kateri mu je moral biti deveta briga j drugače pač si ni mogočo misliti, do bi vodstvu no bili prišli do ušes označeni škandali! Ker že govorimo o doveti brigi, šlojmo hiige malce nazaj, zamislimo so v leto 1900., pa pridemo do prve brige.... Dr. Jožef Pavlica je stal ob čnsu razkola, in stoji že dandanašnji, v prvih vrstah klerikalne stranke. Leto 1900. je dalo gospodom na- ","",',,n f*»n«lrn (nfoi ln,l! dr Jojjntll PlvlVi obilo političnega posla. Takrat jb stopnarV javnost narodno - napredna stranka, kaj umevno, da so gospodje v klerikalnem ta-borju premišljali noč in dan, kako odstraniti glavna stebra te stranke, češ, potem se podere cela stranka. Zategadel je bilo celi vrsti teh gospodov, tudi dr. Jožefu Pavlici, marsikaj deveta briga, kar bi bilo moralo biti prva, in obratno. Povsodi so brskali okoli in iskali, da bi našli kaj, s čemur bi strmoglavili prvaka stranke. Po vsej sili so hoteli najti v prvem našem denarnem zavodu nepravilnosti, in šli so v svoji zlobi tako daleč, da so posadili na zatožno klop gospoda dr. H. Tu m o, v javnosti pa so kričali, da je on kot vodja odgovoren za nepravilnosti, katere so si umišijevali, katerih pa dejanski ni bilo, kar je pokazala obravnava. Med umišljavci je bil tudi dr. Jožef Pavlica, saj se je, da bi ta huzar vpričo vseh ž nje ne napravil kakega škandala, ponosno in nekako prezirljivo se je obrnila in rekla: »Jako me veseli, nadejam se, da bodete plesalk, in nezaupno ga je pogledala, kakor bi hotela reči: če žališ ženske, tedaj si popolen malopridnež.« Grof je kmalu premagal predsodek z . ljubeznjivostjo, pozornostjo in lepo, ve-I selo vnanjostjo in čez pet minut je že 1 govoril obraz soproge plemenitaškega načelnika njenemu okrožju: »Jaz vem, kako se je vesti s takimi gospodi. Takoj je razumel, s kom da govori. Evo, dvo-ranil mi bode ves večer.« Sedaj je stopil h grofu gubernator, ki je poznal očeta njegovega, ga je jako prijazno odpeljal v stran in se pogovarjal ž njim, kar je jako pomirilo gubernijsko občinstvo in povišalo njega mnenje o grofu. Potem ga je odpeljal Zavaljševski k svoji sestri, mladi, polni vdovi, k: je vpirala v grofa velike, lepe svoje oči, odkar je prišel. Grof je poprosil vdovo, naj gre plesat ž njim valjček, kateri so ravnokar zaigrali godci. S svojo plesno umetnostjo je premagal popolnoma občni predsodek. — Oh, ta zna plesati, je rekla debela pomeščiea, sledeč z očmi za nogami vmodrih jahalnih hlačah, Švigajočimi po je stal vedno v prvih vrstah klerikalne stranke. Ali glejte 1 Tisti čas, ko so preganjali g. dr. H. Turno ter mu natvezavali izmišljene kaznive reči, tisti čas, ko je ,Prim. List" (Gosp. dr. P., roko na srce, in premišljajte, koliko ste pri tem prizadet!) pisal one ostudne laži proti dr. T. in Gabrščeku, tisti čas, ko so delali naklep na naklep, kako uničiti Gabr-ščeka, da je dr. Gregorčiča celo .strah" obšel, ker so nakane niso uresničevale, kakor je hotel, tisti čas, ko je sanjaril dr. Jož. Pavlica iz strankarskih nelepih nagibov "o .Centrifugi", tisti čas, ko mu je bila najgrša gonja proti naprednjakom, kakoršne ni kmalu v političnih zgodovinah, prva briga, tisti čas ga je potipal Bog — in vršile so se v zavodu, katerega vodstvo je bilo njemu izročeno, reči, glede na katere pravi .Narod* ..".; »vprašati se pa mora: zakaj ne prime sodišče tistih, ki tega prasca (Fridolina) niso izročili obla-stvu, ko so njegovim hudodelstvom prišli na sled, nego mu pomagali, da je pobegnil ? Kaj smo v Avstriji že tako daleč, da je dovoljeno hudodelcem v kuti dajati potuho in jih odtegniti zasluženi kazni? Po tem, kar je povedala .Soča«, zasluži cela banda, ki upravlja .Alojzijevišče", da se jo s stri ki okrog vrata privleče pred sodišče." Gosp. doktor Jožef! Kako je Vam kaj pri srcu pri teh besedah?! Ali se spominjate, kako ste bil radosten, ko so paragrafi s tako čudovito hitrostjo funkcijo« nirali proti dr. Turni na podle klerikalne ovadbe, katerim je obravnava spodbila vsako podlago? Vodja je odgovoren, ste kričali z drugimi vred, čeprav niste vedeli, za kaj. Mi pa kličemo: .Vodstvo »Alojzije-višča" v takratni dobi je odgovorno, in tudi vemo, za kaj!" — Bomo videli, kako hitrost uberejo zakrivljeni paragrafi proti zločinom v ,Alojzijevišču ?!-------— Na Vaš naslov, g. doktor, pošiljamo te besede, ker ste bil Vi vodja zavoda, ker je po vsaki zdravi pameti jasno, da je vodstvo odgovorno za označene škandale, ker ste Vi velik krščanski socijalist in jeden prvih stebrov klerikalne »države" na Goriškem, da bo Vas videlo ljudstvo v pravi luči ier umelo, kaj vse se more goditi pod Vašim vodstvom! Gosp. doktor! Premišljujte o tem in prosite svoje sobrate, naj Vam sožalno pomagajo premišljevati, »otenr na — do vidnval Doznali smo, da je spovedoval brate v »Alojzijevišču* vodja, dr. Jožef Pavlica; torej tudi brata Fridolina. — AH ti možje v kutah niso nič povedali pri spovedi o nečistosti, katera se jt vršila z njihovo vednostjo?! Ali je čul vodja kot spovednik, kaj se godi v zavodu? Ako niso nič povedali, potem si lahko mislite, kako so opravili spoved in sveto obhajilo, ako pa so, potem pa si zopet lahko mislite, kar hočete. Misli so proste ob takih kombinacijah, pustite jim prosto pot! ;« dvorani, in je zamišljeno štela: jeden, dva, tri; jeden, dva tri... res, mojster je. — Kako se, giblje, kako se giblje, rekla je druga, ki je bila na slabem glasu v gubernskem društvu: — Kar nič ne zadene z ostrogami! čuda je, kako je spreten! Grof je s svojo plesno umetnostjo prekosil tri najboljše plesalce v guber-niji, visokega beloobrvnega guvernerjevega pobočnika, odlikujočega se s svojo hitrostjo v plesanju » tem, da je držal damo jako blizu konjenika, odlikujočega se po gracijalnem gibanju pri valčku in po gostem pa lahkem teptanju s peto, in še nekega drugega civilnega uradnika, o katerem so govorili vsi, da je najboljši plesalec in duša vseh plesov, če tudi je kratkega uma. In res je ta uradnik od začetka do konca plesa vabil vse dame po vrsti kakor so sedele in ni niti jedno minuto prenehal plesati, le včasih se je ustavil, da je potegnil z že popolnoma premočenim batistmm robcem po upehanem, a vendar veselem obrazu. Grof je prekosil vse in je plesal s tremi glavnimi damami, z veliko, bogato, lepo in neumno, s srednjo — suho, ne prelepo, pa lepo se odevajočo, in pa z majhno, ne lepo, pa razumno damo. Plesal je tudi z drugimi, z vsemi zalimi, pa zalili bo imela v nedeljo ob 10. predpoldne prvi občni zbor v dvorani »Slovenske Čitalnice«. — Ob tej priliki je razposlala to-ie okrožnico, ki govori najlepšo o tem velevažnem pojavu na našem obrtnem polju. P. n. Dne 28. maja 1900 gefmflfs: ie Potrdila, c. kr. okrožna sodnija v Gorici vpis tvrdke »Mizarska zadruga v Gorici, vpisana zadruga z omejenim jamstvom*. Zadruga ima namen vsestranski pospeševati lesno obrt ter daje pristop vsem obrtnikom, ki se pečajo z izdelovanjem aH spečavanjem lesa in lesnih izdelkov. Jedna trgovin na jugu, ki se danes še dobro izplačuje, je trgovina z lesnimi izdelki. Ker šteje naša kronovina mnogo obrtnikov mizarjev, sto-larjev, sodarjev, kolarjev in strugarjev, je bila nujna potreba ustanovitev te zadruge. Zadruga naj združi vse obrtnike z lesom cele kronovine, in zaraditega si je nadela ime »Mizarska zadruga v Gorici«. Mizarska se imenuje zato, ker je pretežno število lesnih obrtnikov mizarjev, In se ta tvrdka rabi v prvi vrsti za trgovino na veliko s hišno opravo. »Mizarska zadruga« je omejila prvo leto svoj delokrog na mizarje v Solkanu in v mestu Gorica. Pričela je poslovati dne 1. aprila 1901, je prevzela sredi istega meseca dobro založeno prodajalnico hišne oprave v Trstu, Via Rosario 1 (hiša grofa Marenzija) ter napravila še večjo zalogo mizarskih izdelkov v Solkanu. Meseca oktobra je pričela izdelovanje hišne oprave na stroje s pripomočjo vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, ki je dovolilo v nakup strojev znesek 17.000 kron. »Mizarska zadruga« je imela < ' dne 1. aprila 1901 pa do novega leta 1002 denarnega prometa 435.108 K 52 vin. Mizarji, člani zadruge so izdelal iza zadružno zalogo 4378 kosov hišne oprave za 100.583 K 07 vin. Čistega dobička je preostalo že za prvo leto okoli 3000 kron. Zbog velikega prometa in strojnega obrata je bila »Mizarska zadruga« primorana vzdrževati pet uradnikov in plačevati visoko najemnino, tako da je znašala režija prvo leto 13.407 kron. Ako ie kliub vsem težavam, tu so pivo teto združene z ustanovitvijo takega podjetja, ne samo zmagala ogromne troške režije, ampak naredila tudi čistega dobička, kaže to upravičenost ustanovitve zadruge in nje veliko potrebo. Zadruga je štela z novim letom 1902 43 mizarskih in strugarskih mojstrov z 72 deleži po 300 kron in 3 deleži po 150 kron, ki imajo v svojih delavnicah 177 pomočnikov in 88 vajencev, tako da je delalo za zadrugo vsega skupaj 308 oseb. Zadruga izplačuje mizarjem izdelano blago takoj v gotovini po isti ceni, kakor so prej plačevali trgovci v Trstu in drugod. Bližji cilji zadruge so: 1. združiti vse obrtnike z lesom ter iste organizovati v eno celoto; 2. skrbeti za višje izobraževanje mizarskega obrtnega naraščaja s tem, da je bilo veliko. A vdovica, sestra Z a val j-ševskega, se je grofu .najbolj prikupila, ž njo je plesal kvadriljo, škotko in raa-zurko. Začel je s tem, ko sta sedela med kvadriljo, da jej je jako laskavo govoril, primerjajoč jo z Venero in Dijano, z rožo in še kako drugo cvetko. Na vse te ljubezr Hvosti je pa vdovica le upogavala beli vratek, povešala oči, gledajoč na svojo belo muzelinsko obleko, ali pa prekladala pahljačo iz jedne roke v drugo. Ko je rekla: »zadosti, grof, vi se le šalite« itd. jej je glas malo pogrhajoč zvučal s tako najiv-nim bratodušjem in smešno neumnostjo, da se ti je, gledajočemu jo, zares zdelo, da ni ženska, temveč kaka cvetlica, pa ne roža, temveč kako divja, bela, bujna cvetlica brez duha, ki je izrasla iz sneženega zameta v kaki daljni deželi. Tako Čuden utis je napravila na grofa ta spojitev najivnosti in pomanjkanja vsega, kar bi pričakoval, s svežo lepoto, da je nekajkrat ustavil pogovor, ter ji molče gledal v oči in prekrasne poteze rok in vratu, s tako silo se ga polotilo poželjenje, prijeti jo za roko in poljubiti, da se je moral res zadrževati. (Da^je pride). pošilja vsako leto po več mo^trov v obrtne 1 tečaje na Dunaju, in da namerava ustanoviti obrtno-nadaljevalno šolo za lesno obrt in I 3. storiti neodvisno izdelovanje mizarskega blaga od prekupcev v Trstu in drugod ter prodajati svoje izdelke naravnost odjemalcem. — Višji cilj »Mizarske zadruge« pa je trgovina z mizarskim in sploh lesnim blagom ua veliko v Hrvatsko, Primorje, Dalmacijo, Albanijo in na Orijent, za katero podjetje ima že zagotovljeno podporo. Treba pa je, da korist in nujnost zadruge spoznavajo obrtniki z lesom na Goriškem ter pristopijo ne le vsi samostojni mizarji in mojstri, ampak tudi polnoletni mizarski pomočniki, katerim zadruga lahko pripomore, da se ustanove na svoje roke. »Mizarska zadruga« ima svoj I. redni občni zbor v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri predpoldne v dvorani »Slovenske Čitalnice« v Gorici. Vabijo se vsi mizarji in obrtniki, trgovci z lesom in lesnimi izdelki, da se udeleže tega prvega in prevažnega občnega zbora »Mizarske zadruge«, in da na istem pristopijo kot člani. Na zboru samem se pobližje razloži delovanje, pomen in cilj zadruge. Zaraditega podpisani odbor pričakuje, da se udeleže občnega zbora ne le obrtniki in trgovci iz bližine Gorice in goriške okolice, marveč da priliite tudi iz daljnih krajev, četudi je zanje daljna pot žrtev. Obrtniki s tem pokažejo, da so pripravljeni za žrtve, ker le od teh imajo pričakovati tudi obilega sadu. Z zadružnim pozdravom! Za načelstvo: Anton Črnigoj, mizarski mojster v Gorici, Jožef Kome!, Andrej Ličer, mizarska mojstra v Solkanu. Dopisi. Iz Podgore. — Je že nekaj časa sicer preteklo, kar se je pripetilo to, kar hočem tu povedati, ali prepozno, mislim, da ne bo. Cujtel Na dan Sv. 3 kraljev je šlo naše cerkveno pevsko društvo po končani maši v krčmo g. Trpina. Tam so bili v kuhinji tudi naši .liberalski" pevci pri kozarcu vina tiho in pošteno. Ko so naši odšli domov, je zapelo cerkveno pevsko društvo, sram me je, t. Viva Noe, Beila non dormi, Parigi in še druge, slovenske pa nobene. Prosimo, v Pod-gon ne potrebujemo takih frazef. Prosite bolj g. nadufiitelja, naj vas izuči kake narodne slovenske pesmi, ne pa takih, ker s takimi si delate" sramoto sami sebi, g. nadučitelju B., g. nuncu, cerkvi in celemu slovenskemu ljudstvu. — Občinsko starašinstvo naj malo spregleda, kam deva denar. Še bi malo povedal, pa zdaj je zadosti; drugič pa še eno zraven zapojem. Živila naša poštena stranka! Dostavek uredništva: Cenjeni čitatelji se še spominjajo, kako se je zaganjal nune podgorski v novo pevsko društvo, katero prav lepo napreduje, ter grozil ljudem, kateri bi se vpisali v to društvo, katero je res slovensko, goji slovensko pesem in širi narodno zavest po že precej zaspani Pod-gori. Nunčevo društvo prepeva, prišedši iz cerkve, laške pesmi. S tem je ta obmejni nune zadovoljen; rohni in besni pa proti društvu, katero je čisto slovensko in vrši nalogo narodne probuje v Podgori, katere je prav tam skrajno potreba, če ne zadene Pod-goro v kratkem usoda Ločnika, da se po-lašči. Sedaj odprejo tam še laško šolo — kaj hočete še lepšega za raznarodevanje ? Tla tam so za to ugodnejša od dne do dne. Županstvo je v rokah mož, ki po večini nimajo smisla za take nevarnosti, župan je sedaj še deželni odbornik, da se bo pazilo še manj na Podgoro, nune kliče hudiča nad novo društvo, katero širi in utrjuje narodno zavest, klerikalna učiteljica moli in kaznuje otroke, češ da hodijo na veselice sliberal-nega" društva —kaj hočete še več?! Zadnji čas pač je bil, da se je od napredne strani storil korak, ki zajezuje laško poplavo, katero hote ali nehote pospešujejo celo možje, kakor povedano, kateri bi tega ne smeli, ako hočejo sploh veljati še za Slovence. — O tem se bo še govorilo. Is KrepelJ, dne 30. jan. — Dne 16. t. m. je tukaj pri nas podučeval o cepljenju trt in o drug:h predmetih g. Jos. štrekelj, potovalni učitelj kmetijstva, brat g. deželnega poslanca Al. Štreklja. Omenjeni gospod je učil o svojih predmetih tako umevno, da ga je lahko vsakdo razumel. Povedat nam je mnogo važnega o kmetijstvu, za kar mu bodi čast in hvala. Po dokončanem predavanju je obiskal vinograde tukajšnjega društva ter se je o njih pohvalno izrekel. Žal nam je bilo, da se ni mogel še dlje časa pri nas muditi, ker se je moral odpeljati v Sveti Križ pri Tomaju. Iz Jesenice pri Cerknem. —• Gospod urednik 2 Prosim Vas, če ponatisnete te moje vrstice, ki jih Vam pošiljam iz naše oddaljene vasi. Kakor Vam je znano, so na Cerkljanskem vasi, kjer ima gospod nune skoraj vso besedo ter ne pusti misliti nobenemu po svoji volji, ampak on misli sam za vse. So pa na Cerkljanskem tudi vasi, ki so skoraj popolnoma narodno-napredne misli, in med te spada tudi naša vas. Pri zadnji volitvi smo volili vsi volilci le može naše napredne misli in za napredno stranko. Klerikalci so dobili samo enega volilca v naši vasi, pa tudi tega bi ne bili. dobili, ko bi ne bil g. nune Kokošar iz Gorice poslal nekaj ter mu pisal, da mora voliti klerikalno. To pa jezi ore-hovskega nunca, ker nas nima tako na »špagi", kakor Orehovce, H gredo tje, kamor jih on zapodi, in zato tudi zabavlja čez nas. Tako je govoril v Rinkovi krčmi na Reki o več naših odličnih možeh, kakor o enem, da jo brezverec, o drugem, da se bode maščeval nad otroki. Povemo mu pa, da smo mi Jeseničani boljši kristijani kakor njegovi »kikirikalci* in njih posredovalci pod figovim drevesom, ki so ga zdaj zaradi vseh nelepih obnašanj spravili iz deželnega zbora. Tudi zavoljo »ofra* se je pritoževal naš nune, da mu nosimo le po 5 kr.; no, naj mu pa njegovi Orchovci več vržejo, ki so bogataši po svojem mnenju. Mi pa ne bomo v klobuku vode v Idrico nosili. — Ako pa še ne bo zadosti, povemo več o priložnosti. In če bode naš nune še kje kaj govoril čez nas, mu odgovorimo popolnoma resnično v obraz, kar se mu pritiče. Toliko za današnji čas. Domače in razne novice. »Goriški Sokol" sklicuje za Svečnico dne 2. svečana t. I. ob 2. uri popoludno svoji redni občni zbor v lastni telovadnici z običajnim sporedom po pravilih, Vabljeni so člani k polnoštevilni udeležbi. Odbor. Slov. bralno in podporno društvo v Gorici priredi, kakor smo že povedali, v soboto 1. februvariia t. 1. v prnsfnrili „Slovenske Čitalnice" v Gorici sijajni ples. Na ta večer vabimo torej v dvorano Slov. Čitalnico p. n. društvenike in drugo občinstvo. Opozarjamo še posebej, da ta ples je namenjen delavcem in njih družinam v prvi in glavni vrsti. Že dolgo vrsto let društvo ni priredilo nikakega plesa, marveč si je moral marsikateri, ki se predpustom rad tudi malce zasuče in poveseli, zabave med Lahi. Letos pa priredi naše slovensko društvo ples, in sicer povdarjamo z nova, da za delavee-društve-nike, njihove družine, znance, ter končno bo dobrodošel vsak prijatelj društva. To bo poštena slovenska zabava, ker odbor poskrbi, kar je v njegovih močeh, za to, da bodo udeležniki zadovoljni. Le pridite torej v čim mogoče največjem številu. Pomislekov ni nobenih, ker odbor ne stavi nobenih posebnih zahtev do občinstva, kateremu je ples namenjen, marveč pride lahko na ples vsak dostojen človek v navadni čedni nedeljski obleki. Na to stran ni treba torej nikomur nič skrbeti, marveč recite: Dne 1. fehruvariju vsi v Čitalnico na naš ples! Na ta ples pa se vabijo tudi vsi prijatelji društva. Prepričani smo, da bo dne I. febr. t. 1. lep delavski sijajni ples, ki bo delal čast društvu in udeležencem, in mislimo, da poleg udeležencev bo zadovoljen tudi društveni blagajnik, kajti čisti dobiček je namenjen društveni bolniški blagajni, kar bo naše občinstvo gotovo tudi upoštevalo. Predpustne zabave. — Prihodnjo nedeljo, pustno nedeljo in pustni torek bo ples v novi prostorni dvorani g. Jožefa Nemca v Biljah. Godba iz Gorice. Plesni venček priredijo »starejši tolminski fantje* dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gosp. A. Kavčiča »pri Lovretu*. Pri plesu svira kobaridska godba. Vstopnina za gospode 1 K. Društvo »Edinost* v Ajdovščini vabi na koncert in ples dne 25. t. m. v društvenih prostorih. Sviral bo oddelek vojaške godbe iz Gorice. Začetek ob 8. uri. Bralno in pevsko društvo »Maribor* vabi na gledališko predstavo, katera se priredi v nedeljo 26. prosinca 1902. v veliki dvorani »Narodnega doma*. I. Šolski nadzornik. Veseloigra v enem dejanju. II. Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri. i Cisti dobiček se porabi za dobrodelne namene. Opozarjmo na Sokolovo maske-J r a d o, ki bo na pustni torek v Čitalnici. Klerikalni švindl povsod. — Pišejo nam iz mesta: »Čitalnica razsiplje vabila na p^gg^vetrove...... na koncert vojaškega J orkestra. Da se spoji.— tako čitamo dalje v vabilu — z duševnim užitkom Še telesni, j postavljene bodo po dvorani mize in bo naročena kremarska postrežba.... Govorilo se je o nekakem promenadnem koncertu ! To se pravi, da bi bilo v »prostorni* dvorani poleg miz tudi dovolj prostora za promenado.. Toda Čitalnica da Se - koncert vojaškega orkestra udom in povabljenim gostom. Na te zadnje je velik lov, da bi napolnili prostor, kar ga ne pobero mize. Dasi pa so I tam neizmerno fini, sama »elita«, vendar so I veseli i kuharice, ako pride s svojim ljubčkom nepovabljena v to elitno družbo. Še poklanjat I oo ji gredč (Silvestrov večer — za vrati!) Ali pustimo to! Nočemo biti prehudobni! Zanimivo je, kako vabijo. To je trud, to skrb, da 69 kar Čudimo tej slavni slovenski eliti! Pa vse, vse je dobro, kar bi prišlo, oh, da bi le prišlo! Kdor se hoče »poelititi*, da bo »salonf&hig*, kar na ta koncert! ' Toda dulcis in fundo! Na vabilu p ta opomba: »V slučaju zahteve plesalcev priredijo se ob sobotah, ob katerih dvorana ni oddana, plesne vaje s klavirjem" — (Plesne vaje s klavirjem! Imenitno! V C. bo klavir plesal!) — Torej ob sobotah! Ob katerih? Prihodnjo soboto bo ta koncert; v soboto 1. februvarija bo ples »delavskega podpornega društva'', naslednjo soboto bo pa predvečer velikega plesa, ko nikomur ne pade v glavo, da bi šel plesal! Saj mari ne v postu ? Je naglavni greh!! — Torej nekaj nemogočega je to, kar oznanjajo čitalnična vabila! Jej, jej, kako morajo biti brez soli tisti, katerim so ta vabila namenjena! — Pa še naprednjakoni jih pošiljajo." Eksperimentalna večera. — Opozarjamo na žo naznanjena eksperimentalna večera drevi in jutri zvečer v dvorani pri Dreherju. Karte prodaja knjigotržniea Wokulat v Ozki ulici. Pripominjamo, da odrašeni plačajo na stojišču oba večera K 1'50. C. kr. kmetijska družim. — Prejeli smo letošnjo prvo številko italijanskega glasila »Alti e memorie", kateremu je urednik tajnik Hugues. List je prav skrbno j urejevan. Vsi spisi kažejo, da so sinovi strokovnjakov. — Tako lepo je poskrbljeno za Italijane. j In »Slovenci8? Imeli smo »Gospodarski List«; urejevjlgaje — E. Klav-žar. Naši čitatelji v deželi poznajo dobro ta »G. L.*, saj ga je ogromna večina metala j od jeze na ogenj. Veliko pa je naročnikov, j ki so nas prosili, ne pri ki a dati »Soči" tega smešnega nestvora, kateri je skrpucaval E, K. na hitro roko, ko je potreboval kaj denarja. Prejemal je za vsako Številko — 20 gld. Zdaj pa še tega »Gosp. L.* že dolgo ne vidimo več! — Ali pojde še dolgo po taki poti ? — Predsednik je dr. Pajer! Ima sicer mnogo poslov, toda v tem oziru mora narediti red, ki ne bo vznemirjal Slovencev. Prosimo in zahtevamo! Pruski princ Adalbert v Škocijanu. — Ob 1. uri popoludne dne 19. t. m. se je i pripeljal v Škocijan pruski princ Adalbert, j da si ogleda tamkajšnja podzemeljska čudeža. Princ s spremstvom je obedoval v občeznani gostilni Gombačevi. Vsi so bili kar očarani po tem, kar nudi narava škocijanske jame. Od strani spremstva so v imenu prinčevem izrazili zahvalo gospej Goml.ačevi na izborni postrežbi in jamskim voditeljem na izbornem vodstvu. Iz Kobarida. — »Naša posojilnica lepo uspeva. Zaključeni računi za 1. 1901. kažejo okroglo K 206.320 dohodkov in K 203.637 pa izdatkov." In zopet poje. — Konstatujemo, da je v »Gorici" od torka zopet 179 vrst strupa, žolči in gnjeva Mrcmove sorte proti »Pevskemu in glasbenemu društvu*! Vse bi bilo prav, samo v klerikalni voz naj se vpreže! Tako pa, kakor je, ni nič vredna prekrasna glasbena šola, nič ni vredno petje, vse je slabo! — Bog daj norcem pamet! Društvo pa gre za svojim prelepi r: smotrom ter se ne more brigati za lajanje — lovskih psov v ulici Vetturini! Dostavek: Ko je bila ta notica že stavljena, smo prejeli v roke dokaz o peklenskih spJetkarijah klerikalne bande, nam- reč pismo goriške gospe klerikalnega kolo- » vodje, ki imenuje med drugim naprednjake g r do b e, dr. Turno pa — zver, da je skoro j v omedlevico padla, ko ga je srečala. Poleg J raznih podlostij čitamo na koncu na pevsko J in glasbeno društvo se nanašajoč stavek: I »Profesor Šantel se je izrazil, vsi eden j po ednim bodo prilazli zopet, v Citavnico, -pwL|ia vodja Jai ^ . Radi verujemo klerikalni gospej (— katera je, se iahko sama javi v uredništvu »Gorice* —), da se je prof. Šantel tako izr razil. Opiral se je na kolego Berbuča, ki si I domišljuje, da bo v deželni hiši vse karniflal, odkar ima tje pristop njegov kvintal prazne slame Mož tudi — obljubuje! Kako so ti ljudje smešni in vredni — odgovora z lo- [ parjem. j Torej: v Citavnico treba »prilazti* pod j komando trojice klerikalnih profesorjev in učiteljev, pa bo vse v redu. Joj, to bi bilo hvale! In ljudje s takimi postranskimi nameni hočejo predpisovati nalogo pevskemu in glasbenemu društvu! Poberite se! Noto vrste sramota. — V »Gor." od torka smo čitali dolgo štreno iz Komna, ki končuje tako: »Sramota za Komen, da nima v bralnem društvu »Gorice*. — Pa čujte, j sramota za vrle Komence je še veCja ! Zraven bralne sobe jo občinska pisarna; vrata so odprta. Stranke, ki morajo čakati, lahko či- j tajo časopise. Nemški pregovor sicer pravi: »Dem geschenkl.cn Gaul schaut man nieht in's Maul!" — toda Komence zadene še večja sramota, da ne skrbe tudi za klerikalno berilo takim strankam. — Poleg sramote je tudi velika škoda, kajti ljudstvo se tako po- I hujša s čitanjem naprednih listov, — Tu jih imate! Oči odpirati se pravi — pohujševati ! Brat F r i d o 1 i n ni pohujšal cele J vrste nedolžnih fantičev, pohujšuje pa »Soča", ki razkriva take klerikalne škandale ! — Taka je morala naših »katoliških* junakov! Klerikalno pričevanje. — Z zanimanjem smo čitali pretekli leden v ljubljanskih listih poročila o obravnavi proti duhovniku Stazinskemu, katera se jo izvršila pred okrožno sodnijo v Novemmeslu. Stazinski je fanatik, kakor vsi politikujoči nunci. Obtožen je bil razžaljenja Veličanstva, češ da je za časa volitev ob čitanju škofovskegu pastir-ske^ \ lista žalil cesarja Jožefa II. ter da je vlada na Dunaju brezverska. Večina prič jo govorila v prvi preiskavi obtežilno za Starinskega, na dan obravnave pa olajševalno. Razne priče, ki so v prvem zaslišanju rekle, da jo Stazinski žalil cesarja Jožefa II., so pri obravnavi preklicavale to ter trdile, da se je izrazil takisto le o njegovih ministrih itd. Državnega pravdnika namestnik je tudi upošteval to razliko v izpovedbah ter trdil, da so priče govorile prvotno resnico. — Priče so bile pač gotovo preparirane pred obravnavo, drugače bi se ne bile tako soglasno izjavljale proti prvotnemu pričanju. Je bil pač vmes tisti prosluli klerikalni pričevalni sistem, po katerem uplivajo na priče tako, da za klerikalca izpovedo le dobro, na drugo pa se ne spominjajo. Po tem sistemu pa izpovedo proti naprednjaku nezaslišane reči, o katerih se jim drugače še nikdar sanjalo ni..... Tu se spominjamo klerikalnih prič v znanih obravnavah v Gorici. Vse so vedeli na pr. proti Gabrščeku, vse detajle posameznih prizorov so v bujni domišljiji imeli shranjene v svojih možganih, in celo slepci so videli, ali pri rečeh, ki so se njih bliže dotikale, pa se je Cul obligatni: Se ne spominjam. Klerikalci so mojstri v takih rečeh. — Dr. Šusteršič pa je kot branitelj Stazin-skega rekel pri obravnavi, da naše dobro ljudstvo govori resnico takrat, kadar treba priseči. Mož zna ironijo izkoristiti. Dostavek. Stazinski je bil na podlagi izpovedij prič oproščen. Drž. pravdnika namestniku pa je zagrozil dr. Šusteršič v »Slovencu", da bo govoril o njem »na drugem ; mestu", ker se ni slepo podvrgel vsemogočnemu i dr. Šusteršiču ter je govoril celo nekaj o klerikalni politiki! Toda koliko na sploh med resnimi ljudmi pa še ima veljave dr. Šusteršič, kateremu so vse sodnijske instance povedale, da ima od žlindre umazane roke?! —. In tak človek bi sedaj rad ožlindral še justico! Skrb za mandate. — »Prismojenca« že strašno skrbi, kako bo z deželnozborskim mandatom na Krasu in kako z onim v tolminskem okraju. Zadira se že sedaj v g. M u h o, češ, da hoče biti zopet dež. poslanec. Kdo bo drugi poslanec za Kras poleg g. poslanca Štreklja, o tem naj si »Prismojenec" ! nikar ne beli glave, ker ne bo imel v tem pogledu nobene besede. *Na Krasu ni tal za j klerikalne spletkarje! I Kar se tiče mandata v gorah, je na- I pisal »Prismojenec" na hribovce tako prismojen poziv, da se mu morajo krave sme- j jati. In ker prismojenče ne ve kaj pametnega I povedati, se zaletava med drugim celo v g. J dr. Treota. Mi pa upamo, da je zapeljane gorjane izpametoval škandal,-—kateri~.se do-. godil s Klavžarjem, ko so ga jim nunci vsilili ter so pridigali, da gre za sveto vero, da je vera v nevarnosti, da bo pogubljen tisti, kdor ne voli ž njimi, ko pa je šlo v istini le za sleparja, katerega so zapodili iz dežel- I rega zbora. To pač mora na gorjane vplivati tako, da sedaj pa jni zapodijo svoje zapeljivce, ki niso vredni drugega nego Kiav-zarja. Tako se utegne zgoditi, da zgubijo klerikalci na Tolminskem, sedaj ko je odletel poosobljeni groš Klavžar, tudi zadnji knof. Vprašanje »Gorici«. -— »Gorica" piše pod naslovom »Učitelj Marchi in »Soča*; j »Kdo se ne spominja, s kako slastjo je po- i natiskala »Soča* znane dopise v »Učit. Tovarišu", ki so bili naperjeni proti najboljšim rodoljubom tužno Istre in kako je soglašala s človekom, iz čegar peresa so izvirali ti izdajski dopisi". Predno se spuščamo v kako I polemiko, vprašamo »Gorico«, kje in kedaj so jo to godilo v »Soči" ? Kuzlikit med pridigo frančiškanov«) in kapuci novo. — Prejšnjo nedeljo je bil v Cepovanu neki frančiškan s Svete gore, ki je pridigal tako, kakor smo povedali v »Soči". Rohnel je proti naprednim listom, »tem umazanim časnikom", tako, da je na koncu po-i zabil celo na Očenaše,,,. Preteklo nedeljo pa jo bil v Cepovanu neki kapucinski pater iz Gorico, ki jo pridigal, kakor govorijo po Cepovanu, tako lepo, da še niso Culi tam tako lepe pridige. Ljudstvo je bilo ginjeno in ni moglo prehvaliti lepih besed pridigarjevih, katere ostanejo Cepovancem v spominu, toliko bolj, ker drugače se le prerado čujc samo zabavljanje in obrekovanje. — V nedeljo je bilo ljudstvo zadovoljno in rekalo je: Vsako nedeljo bi morali slišati v cerkvi J lo besedo božjo, nikdar pa ne tistili političnih čenC. Bog ve, ali se nauči kaj iz te ljudske sodbe — vox populi vox Dei l — župnik Rejec in drugi prizadeti nunci ?! S Tolminskega. — »Naši nunci pokrivajo svojo sramoto s sleparjem Klavžarjem z veseljem, du so vrgli iz deželnega zbora tudi dr. Treota. Saj smo vedeli, da bodo klerikalci skušali na kak način pokriti svoj škandal. Dr. Pajer jim je šel na roko. O, poznamo jih! — Dalje pravijo, da za dr. Treotom je tudi dr. Turna na vrsti. Tako mogočne se čutijo. Posebno klepeta v tem smislu znani kričač Kocjančič v Ročah. Lep značaj je to! Vsa leta je hujskal proti Ko-vačiču in Klavžarju, pisal v »Sočo" grozne dopise, zdaj pa gre z njim čez drn in strn! Lepi duhovniški značaji! Naj jim človek še kaj veruje!" % dežele (!) smo čitali kar dva dopisa v »Norici*, spisana seveda v — Gorici — v znani kovačiji. — V jednem dopisu čitamo: dr. Turna je kriv, da ni imela abstinenca zaželjenega vspeha, kar bi bilo največ in skoraj izključljivo v prilog uči-tejstvu. — Kdor se le še količkaj spominja, kaj vse je pisarila »Gor." o abstinenci, mu ne more uteči iz ust nobena druga obsodba nego psovka: Sleparji grdi! Drobiž. - V Stračicah v Ritterjevi svilami so pričeli delavci in delavke štraj-kati. Vzrok je ta, ker novo ravnateljstvo hoče pri nekaterih plačah nekaj odtegniti (K 2'40 na K SH2) drugim pa povišati (K 1'60 več za 13 do 14 v.) brez' zaslišanja delavcev. — Iz Št. Petra nam poročajo, da sta dva psa ogrizla Franico Hiršnerjevo. Bila je celo v nevarnosti, da jo raztrgata. Tista dva psa sta lastnina kapelnika tukajšnjega 47. peš-polka. — V Trst namesto v Lipsko se je pripeljala po pomoti z Dunaja neka Marija Jovanovič. Uradnik jej je bil dal napačno karto. To je gledala debelo, ko je reva prišla v Trst, odkoder pa so jo poslali nazaj na Dunaj, pa tudi mož se je moral čuditi, ker jej je pisal, naj hitro pride. — Na umu bolnih v tukajšnji bolnišnici je ostalo iz lanskega leta 115 možkih in ena ženska. Bilo jih je lani vseh skup 167 možkih in 1 ženska. Ozdravelo jih je 13, umrlo 29. — Radi razžaljenja Veličanstva so. zaprli nekega Milila Fedele iz Bari, ko se je pe'jal po železnici z namenom iti v Berlin. Zaprli so radi razžaljenja Veličanstva tudi nekega Jos. Mervica — V Koper so odpeljali one 3 tičke-tatiče Vuga, Dugan in Sgardelli, da od-sedijo tam svoje kazni. — Iz Galicije jo je bil popihal v Ameriko Štefan Luvicky, ne da bil zadostil vojaški dolžnosti. Ko se je vrnil, so ga prijeli takoj v Korminu in pripeljali v tukajšnje zapore. — Revežem je razdelil lansko leto tukajšnji magistrat kron 17.783-73. Listnica. — G. dopisniku iz Štajerske j Poslanega dopisa ne moremo porabiti, ker se ne sklada z našimi razmerami in tudi ne moremo soglašati na več krajih z vsebino. Tsakdo ima takošen želodec, ka-koršnega sam ho«e, t. j. kakor ga Čuva. Delovanje prebavnih organov se mora redno opazovati ter paziti, da se istih ne loti kaka težka, kronična bolezen. Da se želodec obvaruje ter ohrani zdrav, služi najbolje že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c, kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Ta balzam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. * „4 Razgled po svetu. Prestolonaslednik in Kttrber. — List!..poročajo,, daJe avstrijski prestolonasled----- nik nadvojvoda Fran Ferdinand pri novoletnih sprejemih govoril o nemškem državnem jeziku s Kdrberjem. Nadvojvoda je dejal, da ako je tudi samo ob sebi umevno, da se mora posameznim narodnostim dati za njihov razvoj potrebnih sredstev, vendar ima država pravico do enotnega jezika v armadi in državni upravi. — V Avstriji je nemški idiom edini splošno razumljiv, zato mora nemlki jezik ostati jezik armade. Prizadevanja Nemcev, da bi nemški jezik postal postavno uveljavljen državni jezik, imajo njegovo popolno simpatijo in kolikor je v njegovi moči, bo Nemce pri tem podpiral. Proračunski odsek je končal razpravo o »užitninskem davku". Poročevalec je predlagal resolucijo, s katero se vlada poziva, naj misli na odpravo užitninskega davku v zaprtih mestih in išče nadomestila v pia-osnovi davka na opojne pijače, s posebnim ozirom na interese občin in obrtnih krogov, — Pri razpravi o »mitnicah" je predlagal poročevalec Schraffl, naj se dovoli ta postavka samo za šest mesecev. Finančni minister so je izjavil proti. Odsek je nato z 18 proti 7 glasovi odklonil predlog Schrafflov, soglasno pa sprejel resolucijo, s katero so vlada poživlja, da takoj izvrši priprave za odpravo mitnic. Poglavje je bilo nato sprejeto. — Poročevalec Sehraffl odložil mandat in prijavil predlog manjšine, Tzvrhovalnl odbor čeških drž. in dež. poslancev ima v nedeljo, 26. t. m. v Pragi iznova sejo, da se prerešetajo predlogi Koerbcrja glede sprave. K tej seji pridejo tudi drugi češki poslanci. Spravne konference se bodo vršile šele v aprilu ali maju. »Deutschnationale Gorr." piše, da sprave gotovo ne dosežejo, a da brez sadu ne ostanejo, ker prineso vsaj v nekaterih točkah jasnost in približanje. Sicer pa baje od teh konferenc ni odvisna usoda parlamenta, glavna stvar ostane vendarle nagodba z Ogrsko. Danes položaj za nagodbo ni docela neugoden, kajti niti Cehi niti Nemci proti njej ne bodo obstruirali. Vlada r^bi na podlagi svojih spravnih predlogov večino. Proračun se dožene brez viharja in tudi druge — nacijonalne — točke ne povzročijo posebne parlamentarne krize. Stranke se bodo moderirale, kajti strah pred razpustom parlamenta in pred absolutizmom tiči vsem v kosteh. Podporno društvo za slov. vlsoko-Solce v Pragi. — P. n. prijatelje »podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi" uljudno prosimo, naj pošiljajo svoje denarne doneske na adreso društvenega blagajnika : »I. U. dr. I. Ettel šl. z Hvozdomilu, advokat Praha Vinohradv, Palackeho tfida 8", dopise pa na predsednika: „Fr. Tomšič, nadinžener, Praha Spalena ulice 24", — ker imamo sitnosti s poštnimi uradi, ako so po-šiljatve adresirane* pod naslovom samega društva. Ob enem pa prosimo zopet vse rodoljube in prijatelje slovenskega dijaštva za izdatno podporo, V Pragi, 20. januvarija 1902. Josip Germ, tajnik, Fran Tomšič, predsednik. "Bazne vesti. — V Genovi štrajkajo uslužbenci električne' železnice. — Iz Bel-fasta poročajo, da je pogorela smielhfieldska predilnica. Mnogo mrtvih, mnogo jih še pogrešajo. Škoda ogromna. — Na Hrvatskem sta se združili stranka »Obzora« in stranka »Hrvatske* v jedno stranko. Naslov jej je : Hrvatska opozicija. — Pruski princ Adalbert je dospel včeraj v Benetke ter bil slovesno sprejet. Iz vsenemškega tabora. — Schčnerer je v svojem glasilu »UnvervaMschte deut. Worte* oficijatfto naznanil, da je Wolf iz vsenemške zveze izključen, kakor je klub že 18. decembra 1901. sklenil za slučaj, da bi bil Wolf izvoljen iznova. Takrat je glase, alo proti Wolfu 15 članov. Ali so danes še istega mnenja, je dvomljivo. — Wolf dobiva namreč čestitke • tudi od svojih bivših tovarišev, kar ne kaže, da je osamljen. »Ostdeut. 6 Rundschau*, glasilo Wolfa, upa, da se razpor med Schonererjem in Wclfom zopet ugladi ter da se sloga kluba zopet ustanovi. Tudi vseneraški volilci se že oglašajo z resolucijami, ki zahtevajo, naj še Wolf in SchSnerer spravita. Dunajski zaupni možje pa so sklenili Sehonererju laskavo zaupnico ter izjavili, da imajo le v Schčnererja kot voditelja vse-nemške stvari zaupanje. Baje hoče dr. Ba-reuther radi nesloge v domačem taborju svoj mandat odložiti. Tojna v južni Afriki. — Iz Amsterdama poročajo, da je bil holandski mini-sterski predsednik Kuyber v Londonu ter se prepričal, da Buri na neodvisnost ne smejo več misliti, in da morajo biti zadovoljni z avtonomijo. Baje so Buri v Bruslju za to, da se snide konferenca, ki določi sprejemljive mirovne pogoje. Iz Bruslja se tudi poroča, da imajo Buri še 60.000 pušk, veliko množino streljiva in provianta v skladiščih med rekama Olifant in Grocodile. Zato angleški listi piSejo, da je treba vsekakor uničili ta skladišča. Iz Kolonije pa poročajo, da Krfiger na mir ne misli, ter da se ni stavilo doslej še nikakih pogojev niti z burske niti z angleške strani. Vodilni burski krogi baje še niso izgubili nade, da končno Buri vendarle rešijo svojo neodvisnost. Trdi se celo, da utrujenost in naveličanost mej angleško vojsko narašča, ter da ima angleška vlada vedno večje financijalne težave. Vse to je v prilog Burom. Dr. Krause, burski odvetnik, js *H te dni v Londonu obsojen na dve leti v ječo radi prigovarjanja k umoru Angležev. Književnost Avstrijski junaki. — Po raznih virih priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. 5 17 podobami. V založbi Ig. pl. Kleinmavr 6 Bamberg. Stane elegantno vezano K 1*80, mehko K 1*50. Med temi junaki sta opisana tudi (s slikama) baron Cehovin in Andrej Komel pl. Sočebran. Knjiga je namenjena in dobrodošla mladini. Prešern ,Deutscho Gcdichte*. — V isti založbi. Stane mehko vezana K 1*— Lepa, mična zbirka Prešernovih nemških pesmij, katere čestilci našega klasika ne smejo pogrešati v svojih knjižicah. Ljubezen. — Mlada pisateljica Zofka Kveder je zbrala v knjigo po takim naslovom v dramski obliki nastopno vsebino: Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Pravica do življenja (Drama v 4 dejanjih), Ljubezen. — Knjiga je polna življenja. Ci-tajte! Priporočamo. Cena K 1*60. V lastni založbi Praga — 11 — 1521. Izvrsten vinski jesih na prodaj. Liter po 40 v. Dobiva se v ulici Ponte Nnovo »na številki 8.« lf^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v G orle I na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. -Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi irnata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SenionlSki uIM St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Anton Potatiky v Gorici. >'a sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Izjava.*) »Gorica" in za njo klerikalni trobili »Prim. List" in ^Slovenec* so prinesli z očitno denuncijatorskim namenom vest o... nadzorstvu prof. Seidla pri »Soči" itd. Podpisana, edino merodajna v tem pogledu, izjavljava: da nadzorstva prof. Seidla ne poznava, in ga nisva nikdar poznala. »Gorica", katero polnijo z najbolje strupenim blatom sami c. kr. junaki in katoliški svečeniki, spravlja g. prof. F. Seidla v zvezo s .Sočo* edino z namenom, da bi denun-cirala in škodovala, ako bi mogla. Zdaj pa na noge še Vi — prof. Berbuči Porabite svoj ^mogočni" vpliv! C. kr. in posvečeni pisači pri »Gorici*, ki bi nujno potrebovali nadzorstva in primerne šibe, se drznejo podlo in zlobno zaletavati v učenega šolnika, ki je visoko čislan tudi tam, kjer ima znanost svoje najvišje zatočišče, in to edino radi tega, ker se noče vpreči v blatni voz klerikalne strahovlade, kakor delajo drugi duševno omejeni kimavci h; »štreberji". Gosp. prof. Seidla še nismo videli nikjer v poličnem vrtincu na prednjaških mestih, da bi ga mogle zadeti kakoršnekoli pušice, dočim vidimo na klerikalni c. kr. profesorjev in c. kr. učiteljev, ki gredo v politični strasti tako predrzno naprej ter mahajo kakor besni po svobodnih naprednjakih, da bi jih morali že davno storiti nemogoče na mestih, kjer se čutijo tako grozovito varne pod patronanco klerikalnih generalov. — »Gorica8 naj torej lepo molči ter pazi na svoje c. kr. ljubljenčke, sicer naj oni zahvalijo le njo samo, ako bo na naprednjaški strani konec dosedanje velike potrpežljivosti in pri-zanesljivosti. V Gorici, 21. jan. 1902. A. Gabršček Ivan Kavčič *) Zadnjič izostalo iz tenmttih ozkov. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Lekarna GristofolBtti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno probavljanjs, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena nuunkft). kvarjont ŽVlcdoO storž, da zgine v kratkem času emofiea in živoina ienost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in po&iijatve pa jedino ie v lekarni Oristofoletti v Gorici. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, t Honski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja i vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od :><> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cen« zmerne. Postrežba poštena. - Via Giardino 8 briških, dal maf inskih in i s * e r s k i h vinogradov. dom in razpošilja po železnici na Saunig & Dekleva v Gorici - MaBistratna ui^a št L; VELIKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV raznih sistemov, slamoreznie in železnih blagajnie, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znane prve angleške tovarne, »Helical-Premier«, »Regent«, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvojbjibb ar -Šivalnih strojev. Cene zmerne! Brez konkurenca' V zalogi se nahajajo različni .šivalni stroji -kakor za čevljarje, krojače in prav fino ,,PfafP za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) Komad šivank za Šivilje stane 36 kr. Zaloga pušk, samokresov in patronov. •astna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča •P Or. Rosa balzam Pražko hišno mazilo za želodec | -----------------^| ix lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI |>- ¦¦HBJ je splošno, že 30 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo iti lehko odvaja. Pri rednemu vporabijanju ojačnje prebavne organe in dr/i v pravem toku. Velika steklen, 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9'28 se pošlje velika steklenica ia mala za 75 kr. pošUnne prosto na vse postaje Avstro-Ogersko. jo staro, najprej v Pragi uporabljovano hiSno zdravilo, katero vzdržuje ('Iste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter nblažujočc deluje na vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 i.r. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se pošlje */, škatlja ali gld. I '68 % škatlja. ali gld. 2-30 "U škatlja, »H gld. 1 48 °/tt Škatlja, pošt-iine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornep zalagatslja „|iri,Imeni orlu" v Mala sfrana 203, na voglu Sjiornerove ulice, potem v Gorici v lekarnah Oristofoletti, Gliubich, Pontoni in ol. Giroricoli. ¦ Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zsilojr« v vseh lekarnah Arfttiv o spešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem i-a glavi krtkor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljetijem do najvišje starosti '____Cena lončka 1 gld. ŠUM.. 3 gld . plJ. šiljiin po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in 'rvarne, kamor naj so pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj L, Seilergasse 5. Blag. gospa Ana Csilhg! Prosim Vas, da mi pošljeie en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Mctternih, Grad Rubcin p. Merami, Tirolsko. Bla". gospa Ana Csillag.' Pošljiie mi po povzetju 1 lonček Csillovega- mazila za raSčo las kojega sem že imela. Spo.što\anjeni Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. HI. •• gospa Ana Csillag! Prosim Vas. da mi Vaše slavno znano lasno pom ile pošljete še en lon*ek. Mejnigrof A. Pallavicini, A banj Szemere. Go-pa Ana Csillag! Za š> enkratno jioiiljatev ene:.'a lončka Vašega izvr.-tneg.i mazila za lasi ;Tosi Kneginjs ivarlota Cbthcn, (AnhaliV Vaš-. Biag. gospa Ana C^illajr! Prosim Vas, da mi p.-> jioštnem povzetju pošlje' : še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns. Westbal*n. Blag. gospa Csillag! Slišni sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljndno prosilo da mi kretom pošle pošljete dv,t lonika. Vas lepo pozdravlja Antonija Welortler, Gorica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Aua Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašei-a preskušenega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt, Biikfeld. Bli.;. gospa Ana Csillag! Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za "kselenco gospo grofico Klelmansegg. r.a-me-tnieo na Dunaju. Goip. uli.'c G. )\ lončke pomade po 2 gld za r hranjenje lasij. k. le'M je izkazala dobre \spehc. Spoštovanjem Irma Pletol, komorna gospa Njen. ekseltrcc;