Drobtine z Goriškega.*) i. Bida je ipri nas vedno navada, da ie za vsaikokratno učitaljsko zborovanje sestavil kdo izmed toivariišev — oibičagtno vsaikokratnd društveni laflnik — kraftko poročilo ter ga odiposlal stanioivskeinu listn, če že ne iz diuigega vzrcka pa gotovo iiz uega, da je svat jvcdal, da še živkno. V jTo.ntškeim okraju se*:učitaljstvo žrvahmo ffiblje ter se pridm« shaja v seje, a gilasm o tcm •mikoder ni. — Tam mascca marca ali apriila je bito, ko smo čitali k novemu učiteljskeimni živ'Iijonju obuijajoča pofiočila mašega 'tnarljivega Lajzeita. Zaradi par .cpaizk v njagoivam paroiilu se je šlo nainj z lopanjem, in Vekcdslav je približmo Ob petttndv^ajsetdetnici svojega aninoffcstrainskega zaspisinikarjavanja umoiBkmid in ta baš v času, ko bd nam nioffel še maraikaj zapdsati. Tudd proslava iifbileja! Pii'šam te vrste iz dvojnega namema: 1. Besedanaj bo svobo^dina! Kdor čutii v sobi vesdje do peresa, naj piše. »Učit. Tovardš« bo ved;no in rad prioibčeval veisiH iz tiašlh vrst. * Ako hočeimo, da bo naš Jist aktuaJea šn >res učiteljsiki, tedaj moramo krbeta. da bo prinašal vsestranslkih -veshi zdasti iz živ:ljei;ija naših dkraj. uoiteljskih društev. Če že torej m nobenega, ki bi za taiko zboro.vaRi.je priitii-snH par črk ma papir, bi želeil, da se vsaj zavednenmi tavardšu tozadeivno ne moče polon pod inoge in taiko ne ubija vesalja do dela. Sine irai ct studdo! Nočeni diktirati, kdo najj piše iter kaik'>') ki kaj naj piše —ivsakeuniu svobodmo! Naš Lcijze nai) zopet &žLvd, ter naj iimu stedti vnsta 'eaiaikih! Goriško MČitaljsko draištvo je za 'l'ržažkdni dritštvom Jiajvečle v »Zavezi« zaito naj tudi večkrat goivoni! II. Po novem posliovnem rediu, kd ga je sprejeJa dne 28. deoembra lami Zaivezdina * Za 18. št. ,U. T." prepozno došlo. I deiegaciija v Liiubljaaii. znaša letna olanartaa vsakeiga 'organizovariega olaina 24 K, J od kateirib prLpade Zavezti 16 K, 8 K pa ostane domačenm akr. učit. drustv.u. V prvdh it. j. 16 K _e zapotpadena clianajrima Zaveze in nariaonma «a »Učitelj. TovaTiša« in »PapotoJka«. Res, da se nabea-e sikiiipno iep znesek, a mfeiiim:, da nrora voidstvo Za\-eze vedarle do>bro paizitd, da prd današnjiih draigih časih ne zaide v zagato. Domačemu u_italjskemu drustvu, k'i ndma s svojimd člauii ta)kcrckce -skoro nabenili izdatkov aii pa so prav majlira, pa 'ostane kar celih 8 K! Ne zdd se mii zmesek 24 K pravilno razdeJjein. Zaito bi želal v korist Zaiveze same, zlasti sedai, :ko ye (treiba Zavezo postav:iti na še kirepkeijša tla, ko se delufje ma ustamaviteiv strokoiviniaga .tajništva itd., naj pnboidjnjc dekgacijsko ziborovanje odraeri Zavezi vsai 18 K, domaoeiiniu društvu pa ¦ostali znasek. Veljaivnost te«a _Wepa 'naj se razšiiri na takioče leto 1918. V »Uoit. Tiovarišu« z dne 9. avgius^ta _itam tale pavsenn 'apravičema jadjkovanja: »Pri Zaivezi se je nakiupioiilo silmo de!a. Ali najj vse to za&tane, ker nam manjka sriedistev ? Tako oe sime jn ne rnoire dti vač dalje!« Naj izvede delogaioija gonnji omoj sikrotmni preidlog, tadaj podikrepiimo Zavezo za par tisočakov m noeno istrokiovino tajnišbvo postavimo na trdna tla! Podipremo Zavezo diviign©mio stovenisko Ijudsko šolo in nje učiiteljstvo! Strokovno tajndštvo ie pa temm živiljanjski predpoffoj! III. Učiteljstvo slav. dežal se ie začeto gibati, kakor je paseti dz časoipismili notdc, v smareli goispodarisike organizacije. Neznosne razanere, v katerih ječitmio, so dale povod razmišljanju, -ne kaže H csnavatd aprovdzsačne zadruge slične nekdanjim kotisiumnim djruštvoni. Vods-tvo Zaveze samo se bori s tem vprašanjeim in kakor je raz* Vtdaio v »Uč. Tov.« št. 17. je zaivazkio vodstvo poverdto reforat o itej zadevd našeimiu ag"il»namu toivarišu Mernnioildi. Zaiveza draa pred očmi ustanoviitev učitaljske oantralme aprovizaone zadruge. Ne zaradi tc^a, ker je za sežanskd okraj ¦/.& ustainovijeina taka zadruga, in tudi ne zaradi tega, kar se je že iosnovalo za ostali stovemski del Goriške dežele aprovizacijsko zadrugo za učiteJjstvo in duhovščino s iSiadežem v Gorici, ki prične, kalkor je upati, že s saptembrom dedovati, torej ^ne iz beh dveh vzrokoiv, ampak zaradi enostavinosti, bitrejšega posilovaniia, imanjših strosikov itd. bi bil pisec <teh vrstic za to, da aprovizacdje ne centraldziranuo, tamvieč ravno naspratno, da se osnmje oela vrsta aproivizaaidh zadrug v ra^ličniHi vačjih krajili po vsem slovanskem ozenilju. Za Goriško iimamo torej že dive, na Kranjskem naj se zadevo reši po okrajib odnosno jx> par ckirajeiv skupaj, podotmo na Štajersikam im drugod. S>preijebi pa bi bilo treba načeik): vse zadruge najj bi š!e druga drugi na roko in irnele veden sttk rnied sejboj v svrho kupaijs-kih zadev. IV. Udoniačila se jc razvada, da nabijamo s\rojo iraizerijo, oziroma »ijajne dohoidke ma veldki boban po predalih Silavemškega časopisja ¦splošno. Tako rekdamo pniobouae in. pr. nekdo iz uoiit. vrst v »Siav. Naradu« z dne 13. aivgusta t. 1. Govori s~ med drugiim o krulečih želodcih ¦ln raztrganih čr-evljih, torej o saindh stvaTieh, M v očeh preprio.stega pa tudi ositalega 'ljudstva ne dvdgnejo na ugiledu posaimezinika iniiti cdotflega učitdjskega sta:du. Resndca je, da nas naše ¦ginottno, sta^nje 'iiaravoosit pondžuiie pred ljudstvom. A š€ vačja resnica je to, da je današnge stallšoe 'Učiteljstva iv sraim^to andh, ki nas učiteilje, noisitc-lje kulture, tako plačujedo! Ne gre mi pa v gilavo, da bobnamo po časapisju dkrcg te se.irčnate svode strand. Za taiko imamo vendar ma raizpoilag^o svoj stanovski li&t, da si tu pottožLmo svoje gorde. Sioer pa, mesto po jistih v javmast, bido bi morda umestnejše nastoiviti take-le vrste ipoto-b s popofaim podipdsom na pristajna mesta, kjer mi krtilečih žetodcev i'ii razirganlh čreivlj-v! Biilo bi doibro. če bd sc naša Zaveza v iintere&u 'Ugileda v^seiga slov. učditeljstva obrniila do uredništev vs-eh skjivenskih časopisov s prošnijo, 'iiaj dopi.se iz ¦učite!;jskih kroigov, kli stanoviskiemu ugiledu 'vseprej mego koiristijo, zavračauo aili pa pošilja'jo »U6it. Tovarišu« v objavo, seveda v oibjavo, če so zamjo godind,- drugaoc pa v uredniški koš s takiimii zamašild! Y.