VNEMA CIVILNE POLICIJE PRESEGLA d^janie prejšnjih okupatorjev
Trst še ni Palestina, Trst tudi še ni Grčija, je pa že dolga leta mesto, kjer vladajo vse značilnosti, ki označujejo okupatorje, pa bodisi kakršne koli ali katere koli. Na Tržaškem ozemlju obstajajo tako sedaj po zaslugi anglo-ameriške okupacijske oblasti taki odnosi med njo in demokratičnim pre-. bivalsivom, ki se le v maločem razlikujejo od odnosa demokratičnih ljudi do fašizma in nacizma med vojno. V visokih krogih anglo-ameriške vojaške uprave pa se nedolžno in začudeno izprašujejo, zakaj je tako poudarjajoč svojo nepristranost in svoj zaupniški značaj ter vztrajno iščejo krivca, (da zakrijejo sebe), pri našem ljudstvu in njegovih vodilnih demokratičnih organizacijah. Med našim demokratičnim ljudstvom iščejo «nevarne motilce reda», «sumljive tipe» in «agente protiameriške de-
NAROČENO POROČILO OSVOBODILNA F
GOSPODA GENERALA AIREYA
Odkar je generalu Aireyu zaupana odgovornost za zaupniško upravljanje anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja, je ta naslovil že drugo poročilo Varnostnemu svetu Organizacije Združenih narodov. Prvo poročilo je veljalo za zadnje tromesečje preteklega leta, drugo pa za prve tri mesece tekočega leta.
Zanimivo je primerjati značaj in vsebino obeh poročil, ki sta seveda obe enako daleč od zahtevane objektivnosti kar se tiče položaja na Tržaškem ozemlju, ki pa sta za to obe odraz stališča ameriške in angleške vlade v trenutnem političnem položaju in se zato razlikujeta le v toliko, v kolikor se je v tem času poostrila protidemokratična in protimirovna tendenca odločujočih imperialističnih krogov Amerike in njenih vazalnih vlad v zapadni Evropi.
Medtem ko je prvo poročilo še skušalo ohraniti tu in tam zunanji videz nekake umerjenosti in je za videz ravnotežja kepici očitkov demokratični javnosti in njenim organizacijam, namenilo, čeprav v blagohotnem tonu, tudi nekaj površnih opomb proti «italijanskim Strankam», je drugo poročilo prežeto z duhom največjega sovraštva do vsega, kar predstavlja in vodi na Tržaškem ozemlju demokratično In protiimperialistično borbo, je močno provokatorske do Jugoslavije in jugoslovanske vojaške uprave Tržaškega ozemlja ter je direktno nadaljevanje izzivalne pro-timirovne gonje imperialističnih ameriških krogov, ki so sprožili vpi’ašanje revizije italijanske mirovne pogodbe in priključitev Trsta k Italiji. Ker se vleče skozi vse poročilo kot rdeča nit ravno Poudarjanje nujnosti priključitve Trsta k Italiji, je jasno, da je bilo to poročilo diktirano iz Washing-tona in je zato le odraz imperiali-stičnih namer ameriške vlade ne Pa odraz dejanskega položaja v Aireyu zaupani coni, ki je seveda 100% drugačen kot ga prikazuje gospod general. V prihodnjih številkah bomo nekatera poglavja tega naročenega poročila podrobneje razčlenili, tokrat pa le nekaj sPlošnih pripomb.
Z vstopom mirovne pogodbe v yeljavo s 15. septembrom 1947, ko i® prenehala suverenost Italije nad Tržaškim ozemljem, je bila vojaška uprava dolžna upravljati ozemlje v skladu z določbami mirovne pogodbe natančno po določbah začasnega in stalnega statuta. S takojšnjim učinkom bi morala veja-ska uprava uporabljati v prvi vrsti 0he člene, ki govore o zaščiti °snovnih človečanskih pravic in ki Ugotavljajo prebivalstvu narod-hostne, politične in kulturne pravi-Ce vse do prihoda guvernerja.
Kot v zadnjem tromesečju pre-,. lega lota, ni vojaška uprava tu-1 v prvem tromesečju letošnjega oh *V ^em P°gledu storila ničesar;
ratho, storila je vse,- kar je v b3eni moči, da se je izognila določ-am mirovne pogodbe, da je za-eMa oziroma preprečila prihod guvernerja; delno pa je določbe Postevaia le v toliko, da je z njih avideznim uporabljanjem prekrila Spremenjeno stanje na Tržaškem
Remiju. Ker je, kot smo lahko že eekrat ugotovili, anglo-ameriška ^Jjjaška uprava Tržaškega ozemlja šk P0slušn° °rodje v rokah ameri-jeega imperializma, je očitno, da vse njeno delovanje usmerjeno ro Preprečevanie uveljavljanja mi-r Yne Pogodbe zato, da ostanejo na gi.36!11 ozemlju v nedogled ameri-j '~ ?n angleške okupacijske sile za ^ aWnje imperialističnega pritiska in razvo3 mednarodnih dogodkov delovanje domačih demokra-
Wcnih sil.
Iz tega stališča moramo gledati in pretresati tudi vse iz trte izvite ; navedbe generala Aireya v njego- , vem drugem poročilu Varnostnemu } svetu OZN.	\
V prvem poglavju ugotavlja to rej general Airey, da je oiio zadnje , tromesečje relativne mirno, da su \ komunistični elementi z močno slo- ( vansko tendenco (ras'a teorija j ameriških imperialistov) sicer sku- ^ šali izvajati nemire, da so pojačali ( obrekovalno -gonjo proti vojaški upravi, da bi ovirali delovanje organov javne varnosti, da so se popolnoma odrekli konstruktivni kritiki itd.
Za poznavalca tržaških razmer bi ne bilo treba tolmačiti teh generalovih ugotovitev, saj je vendar vsakomur (in tudi general Airey ni toliko naiven, da bi tega ne vedel) znano, da so oni, kr skušajo izzivati nemire, predvsem agenti civilne policije in maneverska drhal italijanskega iredentizma, o katerih pa general ves čas previd- , ^ no molči. Kamor je le mogoče, po- Ì ||| šiljajo izzivat omenjene tolpe, ka- j mor pa te ne morejo, tja se napoti civilna policija (Sv. Jakob, Skedenj, Opčine, Sv. Križ in nazadnje na Prosek). Tudi o zadnjem divjanju civilne policije na Proseku v prihodnjem poročilu general najbrž ne bo poročal, temveč se bo spet kako izmazal s «komunističnim izrabljanjem narodnih svetinj».	(
«Mi smo tu za varnost» se izraža ( nekje v svojem poročilu dalje general Airey, toda njihova varno stna lunkcija se v praksi spremi- ^ nja v navadno sabotiranje mirovne pogodbe na škodo domače in sve-
; VODNIK SLOVENSKEGA NARODA
škodo domače in sve- < tovne demokracije.
«Moja prva skrb je bil gospodar- 'j ski položaj Trsta z njegovimi veli- { kimi ladjedelnicami, ki so bile po- ( litično odrezane od svojih življenj- J> skih virov v Italiji, in v njegovo pomorsko trgovino, ki je bila go- ;
(Nadaljevanje na 3. strani.) (
Od vseh strani so se v nedeljo zgrnile množice pristašev Osvobodilne fronte v majhno vas Mavhi-nje. Tej vasi je pripadla čast, da se je tamkaj vršil prvi tabor OF Tržaškega ozemlja. Grozeče slabo vreme ni odvrnilo našega ljudstva, da ne bi s svojo prisotnostjo pokazalo svoje navezanosti na Osvobodilno fronto, to organizacijo, ki ga je vodila v borbi proti fašizmu in ki ga vodi še v naprej v borbi za vse tiste pravice, ki si jih je ljudstvo že priborilo z uničenjem fašizma, a mu jih novi tlačitelji odvzemajo.
Nevihta pred zborovanjem je le nekoliko zakasnila začetek. Potem je posijalo sonce na govorniški oder ih na ljudi, ki so napolnili vse prostore; tisti, ki niso mogli na osrednji prostor, so poslušali govor po zvočnikih. V svetlem ozračju po nevihti so bili še bolj grozotni štrleči zidovi hiš, ki jih je sovražnik v osvobodilni borbi požgal. Nad odrom se je bočilo košato zelenje kostanja in pa lipe, ki je slovansko drevo.
Z enominutnim molkom so zborovalci počastili spomin padlih. In ko je borba odigrala «Žrtvam», je tovariš iz okrajnega tajništva Osvobodilne fronte za okraj Nabrežina, ki je zborovanje olvoril izrazil željo, da bi se mkdar ne ponovilo to, nad čimer toži žalo-stinka.
POGOJ BOLJŠE BODOČNOST!
ENOTNA IN SLOŽNA BORBA
Gouor je imel sekretar tajništva ) Osvobodilne fronte za Tržaško ( ozemlje, tovariš Branko Babič. Po- i udaril je potrebo, da se prirejajo 1 večja zborovanja, tabori, da s tem ( pokažemo, da je Osvobodilna fron- i ta živo telo in da na takih taborih še bolj odločno postavljamo svoje ^ zahteve. Tovariš Babič pa je tudi povedal, zakaj se je OF odločila da priredi svoj prvi tabor prav v Mavhinjah: zaradi tega, ker se je prav v Mavhinjah posrečilo našemu nasprotniku, da je omamil nekaj naših pristašev, da so se od- ‘ tujili našemu gibanju. Veličastni nedeljski tabor naj jih zopet pri- ~l vede na pravo pot.
Govornik je nato na kratko po- , kazal, kako so se stvari razvijale ■ na Tržaškem ozemlju po l5. septembru. Obsodil je politiko okupacijske oblasti, ki dosledno krši vse določ- < be mirovne pogodbe in usmerja vse clogdjanie v popolnoma obratno . smer, kakor jo je predvidela mirovna pogodba. S sistematičnim za-viran em tržaškega gospodarstva, z 1 zatira-jem demokratičnega gibanja, r z dajanjem podpore in potrebe , vsem tistim, ki se z ustanovitvijo ( Tržaškega ozemlja niso mogli spri- Y jazniii, so dovedli stanje v Trstu do talce točke, da se jim je zdelo umestno predlagati vrnitev Trsta Heliji.
Sovjetska zveza na take predloge, ki dajejo miiovnim pogo&baži
še vrednost «kosa papirja», kc se je rad izražal Hitler, ne mer pristati in ne bo nikoli pristal Pozabili pa so ti gospodje, da j pri vsaki spremembi pogodbe, (Nadaljevanje na 4. strani.)
lovnosti». Skupno s svojimi lokalnimi fašističnimi in revizionističnimi italijanskimi trobili izlivajo 'polno obrekovanj in jeze na naj-doslednejše demokratične borce, ki so v prvi vrsti komunisti in z njimi v isti vrsti nekomunisti. Kot nekoč Goebels, Rainer in podobni se Odevajo v plašč križarskega boja proti «komunistični nevarnosti».
Vendar jim tako zvračanje krivde ne uspeva, saj ni uspelo nikjer še nobenemu okupatorju. Naš narod, naše demokratično ljudstvo, ki je šlo skozi ogenj borbe v narodno in politično svobodo, ki se je borilo za jasno zastavljene si cilje, prepričano v njihovo pravilnost, ne odstopa tudi danes od svoje poti, ki je ravna, zavedajoč se tudi danes njene pravilnosti. Naših ljudi in njih borbenosti ne morejo streti, kljub sejanju razdora med demokratične množice s pomočjo plačanih izdajalcev in kljub provokator-skemu zvračanju lastne krivde.
In zato je naš okupatorski opravljaš besen. Hotel bi nas videti na kolenih pred seboj, mi pa stojimo vedno številnejši pred njim in zahtevamo, kar je naše, kar je demokratično in pravično.
Besnost okupacijskih oblasti prihaja do izraza v takih izjavah, kot je zadnje poročilo generala Aireya, Besnost vse protidemokratične koalicije na Tržaškem ozemlju z vojaško upravo na čelu prihaja dalje do izraza v šovinističnem in iredentističnem italijanskem tisku in v pisarjenju prisklednikov iz slovenskega reakcionarnega krožka, prihaja do izraza v vdiranju v stanovanja demokratičnih meščanov, odvzemanju prostorov demokratičnim ustanovam, nekaznovanem divjanju fašističnih tolp po mestu, še posebno pa v zadržanju proslule civilne policije.
Značaj in vloga pa tudi podvigi tržaške civilne policije, le zmesi vseh mogočih ljudi iz vrst bivših fašističnih in nacističnih policij itd., so znani že širši svetovni javnosti. Iz obdobja si danje gonje proti demokratičnim silam Tržaškega ozemlja pa bo šel v svet naj novejši podvig civilne policije na Proseku pri Trstu, ko so omejenemu številu svojcev in znancev talcev, ki so jih ubili Nemci in fašisti najprej prepovedali majhno spominsko svečanost ob obletnici njihove smrti na njihovih grobovih, potem pa so svojce, pio večini žene, dejansko napadli s tolkali, jih več ranili, nekatere pa aretirali. Po nezaslišanem 'zločinu so s kamioni vozarili po okolici in nadlegovali mirne ljudi. V noči istega večera pa so v navalu besa do vsega, kar spominja naše ljudi na junaško preteklost v protifašističnem boju, v sovraštvu do zemeljskih ostankov herojev naše borbe zavestno ubili s streli človeka — Slovenca Miliča, ko se je peljal na motorju.
Vojaška okupacijska oblast bi ne tila ne okupacijska in ne protidemokratična, če ne bi tudi za ta podel zločin civilne policije zvrgla krivdo na naše ljudi, na naše matere, ki so se hotele odolžiti spominu svojih sinov, in takoj začela z nesramno ironijo opravičevati delo svojih agentov.
Ljudje iz hlapčevske družine, ki toliko «ljubijo naše ljudstvo», ki farizejsko govore o žrtvah našega naroda, ki besedičijo o demokraciji m človekovih svoboščinah, niso dvignili niti glasu v obrambo zverinsko napadenih prebivalcev Tržaškega ozemlja.
Toda niti molk vseh od odgovornih pri okupacijski upravi pa do zadnjih izvrševalcev njih povelj niti lažna poročila ne bodo zagrnila zločina v pozabo. Nadaljnji boj našega demokratičnega ljudstva za demokratični red na našem ozemlju proti vsem poskusom rehabilitacije poraženega fašizma bo stalno opozoril svet na ta in vse prejšnje zločine nad ljudmi, ki se vz-, : a no borijo za mir, za odpravo nesoglasij v svetu in za demokracijo.
P& širokem sweta
KRONIKA
GENERAL AIREY. poveljnik anglo-ameriškib zasedbenih čet v Trstu je predložil Varnostnemu svetu, naj bi STO priključili Italiji
*	ZAPADNE VELESILE so ponovno zaprosile sovjetsko vlado, da pristane na pogajanja glede angloaameriškega predloga o vračanju Trsta Italiji.
*	GROF SFORZA se je razgo-varjal z angleškim veleposlanikom o reviziji vojaških določil mirovne pogodbe, tako da bi Italiji dovolili oborožitev. Hkrati je zahteval, naj bi anglo-ameriške čete še nadalje ostale v Trstu, dokler ne bi bila Italija sama sposobna braniti to področje.
*	V ITALIJANSKI SKUPŠČINI je prišlo do burnih manifestacij in demonstracij, ko se je De Gaspe-ri pohvalil, češ da je njegova zasluga, da se je «izboljšal položaj Trsta». Desnica je vzklikala italijanskemu Trstu, medtem ko Je levica vzklikala Brigi in Tendi, ki sta bili priključen Franciji, na katere pa desnica namenoma pozablja.
*	TAJEN SPORAZUM so sklenile po domnevanju nekaterih krogo v Italija in ZDA o ponovni oborožitvi italijanske vojske, pri čemer bi ZDA zatisnile vsaj eno oko.
.•f FRANCIJA je zahtevala popravo mej svojega imperija v Afriki na škodo italijanskih kolonij. CSR pa se je izrekla proti kolonialnemu imperializmu in predlagala, naj bi italijanske kolonije izročili mednarodni upravi.
*	PRI VOLITVAH V CSR je zmagala ljudska fronta z 89'i vseh oddanih glasov. Votivna udeležba je znašala 90% vseh volivnih upravičencev.
=1= PREZIDENT BENES je praznoval svoj 64. rojstni dan.
* POLJSKA IN BOLGARIJA sklenili pogodbo o sodelovanju, prijateljstvu in medsebojni pomoči za dobo petih let. V primeru nemškega napada ali napada kakega nemškega zaveznika na eno izmed podpisnic, bosta obe državi nastopili z vojaško obrambo in z vsemi drugimi razpoložijivimi sredstvi.
ge BIVŠEMU ROMUNSKEMU KRALJU Mihaelu je zaradi njegovega rovarjenja v inozemastvu odvzela romunska vlada državljanstvo in mu zaplenila vse nepremičnine, ki jih bodo uporabili za počitniške domove otrok in delovnega ljudstva.
NA FINSKEM niso uspele spletke reakcije, ker je bil na mesto izrinjenega komunističnega ministra notranjih zadev Leina imenovan Eino Kilpi, ki je tudi član KP.
*	na SOVJETSKEM PODROČJU Nemčije je bil razpisan plebiscit glede bodoče ureditve Nemčije, na katerem se je izreklo li % volivcev za enotno Nemčijo.
*	NA LONDONSKI KONFERENCI šestih zapadnih držav glede ureditve zapadne Nemčije so nastala nasprotja: ZDA sc obotavljajo nuditi vojaško jamstvo zapadnoevropskim državam, zaradi česar nočeta iti Francija in Anglija po kostanj v žerjavico za ameriške pustolovščine v Berlinu. Spor je nastal tudi zaradi votivnega sistema, po katerem naj bi bila izvoljena zapadnonemška ustavo-datna skupščina.
r-r FRANCOSKA VLADA se je dvakrat izognila krizi, ki ji grozi zaradi nasprotij v vladni koaliciji med socialisti in demokristjani. Prvi se razburjajo zaradi odpusta 20.00 nameščencev, ki so večinoma socialisti, drugi ca se upirajo podržavljenju zasebnih verskih verskih šol ki bi tako bile brez verskega pouka.
*	GRŠKA DEMOKRATIČNA VLADA je izdala proglas s katerim je izrazila svojo pripravljenost sprejeti vsako pobudo, ki bi Grčiji zagotovila mir z izrecnim pogojem pa, da bi bila obvarovana resnična demokracija.
VOLIVKA ZMAGA LJUDSKE FRONTE V CSR
JE NOVA ZMAGA SVETOVNIH DEMOKRATIČNIH SIL
V nedeljo dne 30. maja je češko in slovaško ljudstvo drugič po o-svoboditvi volilo poslance v narodno skupščino. Volivna udeležba je bila zelo velika in je znašala 90 odst. Volilo je 7.199.846 volivnih upravičenev, in sicer za ljudsko fronto 6.499.145	(89 odst.), proti
njej pa se je izreklo 770.701 voli-cev ali 11 odst.. To pomeni veliko zmago za ljudsko fronto. Ogromna večina češkoslovaškega ljudstva je s tem izrekla zaupnico Gottwaldo-■vi vladi in se tako izrekla za politiko slovanske vzajemnosti, demokracije in miru.
Votivno pravico so imeli vsi Cehi in Slovaki obeh spolov, ki so dovršili 18. leto starosti. Izvolili so 300 poslancev, 229 za Češko in 71 za Slovaško. Volitve so bile tajne in svobodne, kakor so ugotovili dopisniki iz zapadnih držav, katerim je bil omogočen vpogled v potek volivnih operacij.
Votivni zakon z dne 16. aprila sicer dopušča opozicijsko listo, ki jo pa mora predložiti najmanj 1.000 volivcev s svojimi podpisi. «Vendar», kakor je dejal notranji minister, «ni mogla opozicija zbrali niti 1.000 podpisov». Kljub temu da ni bilo uradne opozicije, je vlada omogočila vsakomur, da izrazi tudi nepovoljno mnenje o ljudski fronti. Volivec je namreč prejel dva volilna listka, in sicer listek ljudske fronte in tako imenovani «beli» opozicijski listek. Odšel je za špansko steno na volišču, tako da ga ni mogel nihče opazovati, ter je zalepil v kuverto listek, za katerega se je odločil.
Češkoslovaška reakcija, ki jo bučno podpira radijska propaganda zapadnih držav, ni imela poguma, da bi šla odkrito v votivni boj. Zato se je omejila s podtalno, toda vztrajno propagando v prid «belim listkom», pri čemer pa je žalostno propadla, kakor dokazujejo zgoraj navedeni volivni izidi.	'
Na enotni listi ljudske fronte so bili zastopani kandidati vseh koalicijskih strank, ki so vključene v to formacijo, in sicer: komunistična partija, socialnodemokratska stranka, narodna socialistična stranka, katoliška ljudska stranka in slovaška demokratska stranka ter slovaška stranka svobode. Enotno listo so sestavile vse koalicijske stranke sporazumno in sorazmerno s svojo številčno močjo.
Tako je komunistična partija dobila 70 odst. vseh poslanskih mest in bo v novem parlamentu zastopana z 210 poslanci, ostalih 9 poslanskih mest pa pripada drugim koalicijskim strankam ljudske fronte.
Ze pri zadnjih volitvah leta 1946. je izšla komunistična partija kot najmočnejša stranka v državi z relativno večino to je 38 odst. vseh oddanih glasov s 114 poslanci, medtem ko so ostale kolacijske stranka dobile naslednje število poslancev:	narodni socialisti 55,
katoliška ljudska stranka 46, socialni dem...rati 37, slovaški demokrati 43 in slovaška stranka svobode 2. Porast števila komunističnih poslancev je razumljiv, ker se je število članstva KPC v dveh letih podvojilo in znaša danes nad 2 milijona članov.
Moč in strnjenost ljudske fronte ima svoje osnove v uspehih, ki jih je dosegla Jotiwaldova vlada. Se preden je bila ustava izglasovana, je vlada izvedla važne socialne reforme, predvsem je izvršila razlastitev veleposestev in nacionalizacijo važnejših podjetij kakor tudi zunanje trgovine in trgovine na debelo. Danes je okrog 90 odst. proizvodnje v državnih rokah in nad 20 milijonov kron dobička, ki je do februarja letos šel v žep reakcije, gre v prid ljudskih potreb. Se vidnejši je uspeh Gottwaldove vlade v izvajanju uveletnega gospodarskega načrta, ki je pokazal življenjsko silo ljudske oblasti. Ze le-
Minuli sta dobri dve leti, odkar je začela ljudska vstaja v Grčiji, V začetku čisto krajevni punt se je razvnel in razširil v splošno borbo grškega ljudstva proti monarhofašističnim zatiralcem in njihovim imperialističnim zaščitnikom.
Znamenje za upor je dalo 15 rodoljubov, ki so 18. februarja 1946. razorožili 100 orožnikov v vasi Fitija pri Solunu. Volivna komedija dne 31. marca 1946 je dala nov povod, da so se začeli podobni podvigi množiti. Demokratično vojsko so uradno ustanovili novembra 1946. in še isti mesec jo je počastila vojska atenske vlade s prvo ofenzivo, ki je pa doživela popoln polom.
Za to so se monarhofašisti maščevali z izvajanjem terorja, nakar so grški partizani (andartes) odgovorili s tem, da so pomnožili svoje vrste, ki so na koncu zime leta 1947. štele že 25.000 mož. Oborožene pa so bile z basači, strojnicami in topovi, ki so jih Angleži dajali monarhofašistom ...
V takih razmerah je sprožila lani v začetku aprila vladna vojska «veliko spomladansko ofenzivo» proti generalu Markosu. S sredstvi ni varčevala: 200 letal, težko topništvo in vojno mornarico, vse to so vrgli v borbi proti partizanom. S to ofenzivo je hotela atenska vlada potisniti demokratično vojsko proti severnim mejam z namenom, da bi dokazala pred svetovnim javnim mnenjem, češ da se Markosove čete lahko držijo samo zaradi pomoči, ki jim jo baje dajejo sosedne ljudske države preko bližnje meje.
«Fronto» so monarhofašisti stokrat predrli in atenska vojaška poročila so nenehno opevala «zmage». Toda
tos konec aprila je bil ta načrt stoodstotno izvršen ali pa celo prekoračen.
Volitve so bile poraz za aoma-čo reakcijo, ki je še v zadnjih dneh upala v možnost povratka na staro. Odločen udarec pa je doživela tudi mednarodna reakcija. Razkrinkani so namreč bili posktisi imperialističnih politikov, ki že od februarja skušajo ustvariti češkoslovaško vprašanje» z na-mSenom, da bi jim to dalo možnost vmešavanja v notranje zadeve CSR.
Toda voliti’e so ravno pokazale, da češkoslovaško ljudstvo odobrava februarske dogodke, s katerimi je bila zaključena narodna in socialna revolucija, ačeta leta 1945. in s katerimi so preprečili državni udar reakcionarjev, ki so hoteli zavreti kolo zgodovine.
S tem so ovržene klevete, češ da je volja češkoslovaškega ljudstva v peščici političnih štrajk ačev iz vrst študentovske praške buržuazi-
demokratična vojska je za sovražnimi črtami ponovno strnila svoje vrste in prehajala v ofenzivo. Zdaj je osvobodila to mesto, zdaj drugo; napadala je vojaške transporte v ravnini in se vračala na varno s številnimi novimi prostovoljci, polna orožja in živeža. Poročila atenske vlade so postajala skromnejša, medtem ko so v Atenah množili prošnje za ameriško pomoč.
Edini uspeh, ki je bil pa kratkotrajen, je zabeležila monarhofašistič-na vojska, ko je zasedla lani oktobra pogorje Pinda z uporabo številnih čet. Toda že po osmih dneh so se morali monarhofašisti umakniti.
Od tedaj so vse vesti iz Grčije samo potrjevale krepitev demokratične vojske in demokratične vlade. Decembra 1947. so se v bitki pri Konjici andartes prvič spustili v bitko kot «redna vojska» z uporabo topništva. Sledilo je kmalu bombardiranje Soluna s strani demokratične vojske in končno partizanov v neposredno bližino Aten, kar je povzročilo pri bogataših v prestolnici poplah in množično povpraševanje po potnih listih za potovanje v inozemstvo.
Taki uspehi so možni samo zato, ker sta demokratična vojska in vlada tesno povezani z ljudstvom, iz katerega sta vzrasli.
Koliko je vseh grških partizanov? Po uradnem poročilu atenske vlade iz prejšnjega meseca j>h je 30.000. in isto poročilo pravi, da jih je bilo lani 12.000. Stvarno pa štejejo redni odredi demokratične vojske skupno 40.000 mož in *o porazdeljeni na pet pokrajinskih poveljstev: Peloponez, Rumelija, Tesalija, Epir in Ma-cedonija. Vrhovno poveljstvo ima ge-
je». S tem so postale tudi brezpredmetne spletke političnih beguncev, ki so s pomočjo imperialistov hoteli uprizoriti pred Varnostnim svetom obsodbo ljudske demokracije tako, da bi mednarodna komisija preiskovala, ali je sedanja vlada zakonita in ali so volitve svobodne. Ozadje tega spletkarjenja je razkrinkal sovjcl: zastopnik v Varnostnem svetu, ko je dejal, da «ZDA ustvarjajo načrt za vmešavanje v notranje zadeve CSR.
Češkoslovaška je po februarskih dogodkih, po sprejetju nove ustave in po demokratičnih volitvah notranje okrepljena država ljudske demokracije. Bratsko sodelovanje z vsemi slovanskimi državami na čelu s SZ in z ostalimi državami ljudske demokracije je trden branik za utrditev miru ter demokracije v svetu. Tudi tega se je zavedalo češko in slovaško ljudstvo, ko je v nedeljo tako enotno glasovalo za ljudsko fronto.
nera! Markos, ki ima svoj vrhovni štab nekje v pogorju Pinda. Tam so tudi razne vojaške šole in sedež demokratične grške vlade.
Demokratična vojska ima osvobojenega ali pa stvarno nadzoruje četrtino vsega grškega ozemlja. Mo-narhofašistične oblasti si ne upajo izven važnejših mest in se omejujejo na obrambo glavnih prometnih žil. Kako slabo drže v svojih rokah te prometne žile pa dokazuje dejstvo, da se je prejšnji mesec v Peloponezu zaradi «močnega deževja» iztiril vlak, v katerem sta se vozila grški kralj in ameriški general Van Fleet. ... Prav tako so aktivni grški partizani na otokih: osvobojena so vsa tri pogorja Krete. Samos, rojstni otok Sofulisa, Mitilene (Lezbos) in Kefa-lonija so poprišče ostrih borb med partizani in monarhofašisti.
Vojna v Grčiji je najbolj prizadela civilno prebivalstvo. Monarhofašisti so nasilno preselili 700.000 prebivalcev s podeželja v mesta, kjer živijo stisnjeni v najtežjih razmerah. Sofuli-sova vlada že izvaja deloma načrt, po katerem naj bi te deželane preselili v inozemstvo, predvsem v severno in južno Afriko. S tem množičnim preseljevanjem bi hotela atenska vlada presekati vire prehrane demokratični vojski na preprost način: kratkomalo likvidirati kmečki stan. Grški partizani skušajo nadomestiti to izgubo tako, da sami obdelujejo zemljo v osvobojenih krajih. Pomanjkanje delovne sile je zato zanje najresnejši problem..
Grozote monarhofašističnega režima obravnava Markosova vlada v spomenici, ki jo je naslovila na OZN. Posebno pretresljivo je poglavje o mu-čeništvu grških otrok, ki jih ugrabljajo monarhofašisti. Spomenica pravi med drugim naslednje: «Danes je v Grčiji 50.000 ljudi v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Do danes so ubili ali ustrelili 7000 oseb.
Sistematični zračni napadi na neoboroženo prebivalstvo v Svobodni Grčiji povzročajo številne žrtve, predvsem med ženskami in otroki. Z blokado osvobojenih krajev, ki jo izvajajo atenski politiki, hočejo preprečiti, da bi se ti kraji, ki so se vedno oskrbovali iz mest, ne mogli oskrbovati s hrano.
Zaradi takega položaja matere v osvobojenih krajih niso mogle več gledati, kako njihovi otroci umirajo za lakoto, ali pa so v stalni nevarnosti, da jih ubijejo letalske bombe. Grške matere so zato prosile našo vlado, naj jim pomaga, da spravijo svoje otroke na varno v države ljudske demokracije. Na zahtevo staršev smo se obrnili na dobrodelne organizacije v inozemstvu. Z veseljem ugotavljamo, da so dobrodelne organi-' zacije demokratičnih držav privolile v to, da vzamejo v zaščito in skrbe za te nedolžne žrtve nečloveške Politike atenske «vlade».
Tako smo 10.000 grških otrok na pobudo njihovih roditeljev poslali v
inozemstvo. Matere so same peljale svoje otroke na mejo. V mnogih pri; merih so se morale prebijati skozi sovražnikove vrste in zasede, da spremijo svoje otroke do meje.
Ko je atenska samozvana vlada videla, da propada njen načrt za iztrebljenje prebivalstva in otrok v (Nadaljevanje na 3. strani.)
Zemljevid k bojem v Grčiji
VOJNA IN TEROR V GRČIJI
ì
ODLOČI!^*» OHIIOII JE naročeno poročilo
vojne vr Palestini
Vojna v Palestini prehaja v svoje odločilno obdobje in jo označuje Predvsem velika naglica arabskih vojsk, da čim bolj oslabijo židovske postojanke in zavzamejo čim več ozemlja, preden bi jih Varnostni svet prisilil k premirju z Židi.
Toda ta naglica in arabski vojaški manevri odkrivajo hkrati tudi notranja nasprotja med arabskimi državami, ker vsaka izmed njih si hoče prisvojiti čim večji kos Palestine. Predvsem nasprotujejo sosedne arabske države transjordan-skemu kralju Abdulahu glede njegovih načrtov o ustanovitvi velike Sirije. Zato je iraška vojska z velikim zaletom prodrla v osrčje Palestine, zato je tudi egiptska vojska spremenila smer svojega prodiranja ob obali in se obrnila proti Jeruzalemu, da lahko od bliže nadzoruje Abdulahove akcije.
Tako je ostal Abdulahu najtrši, zato pa tudi najbolj častni oreh, to je Jeruzalem, v katerem krvavi njegova legija. Jeruzalem ni samo gospodarsko in politično središče vse Palestine, marveč je tudi za niuslimane sveto mesto, kajti tam ie Omarjeva mošeja. Z jeruzalemsko akcijo si je Abdulah povečal ugled pri Arabcih. Hkrati si je utrdil svoje notranjepolitične postojanke, ker se je njegov veliki tekmec, jeruzalemski muftì Husein umaknil s politične pozornice.
Velik dogodek v borbi za Jeruza-tem je junaška obramba stare židovske mestne četrti, kjer se je obkoljena mala židovska posadka po yeč dnevnem odporu zaradi lakote tn pomanjkanja streliva predala Abdulahov! legiji. S tem pa bitka za Jeruzalem še ni končana.
Sedaj je glavna težnja arabskih ''Ujsk, da obkolijo jedro židovske države okrog Tel Aviva in skušajo zato zavzeti osrednji položaj, ki gr tvori trikotnik Lydda-Ramleh-L-i trun. Te načrte pa skuša prekriž ' židovska vojska Haganah tako, d Prodira z vso silo proti Jeruzale trm.
Obe udarni sili, kjer nastopajo tudi motorizirane edinice, sta se srečali pri Lstrunu (nekdanji Emavs), kjer se vršijo krvave borbe. Latrun je strateško zelo važna Postojanka, ker nadzira prometne žile med Jeruzalemom, Tel Avivom m Jafo. 2e v stari zavezi je bila u odločilna bitka med Filistejci in Židi.
Medtem prihajajo vedno bolj na uyn odkritja o moralni in materialni pomoči Velike Britanije Arabcem, zaradi česar se razburja angleško javno mnenje. Sam Bevin le moral priznati, da sodelujejo v
borbah na arabski strani tudi angleški oficirji, ki bodo odpoklicani. Ostali pa bodo v arabskih enotah tisti angleški oficirji, ki so «na lastno pobudo» šli v arabske vrste.
Sam konservativni «Daily Mail» piše naslednje: «Bevin in Truman sta kot dva otroka, ki se igrata z vžigalicami v smodnišnici. Ce bi dopustili, da se ta vojna razširi, bi utegnila zajeti ves svet in temu bi bila kriva zgolj sedanja zgrešena politika».
Vojna v Palestini postaja vedno očitneje predmet mešetarjenja med Anglijo in ZDA, pri čemer Američani vedno bolj izpodrivajo Bevi-nove postojanke, tako da govorijo celo o možnosti odstopa angleškega zunanjega ministra.
V Varnostnem svetu se sicer nadaljuje trenje med ZDA in Anglijo, vendar se obe velesili izogibata sprejemu odločilnih ukrepov, ki bi nemudoma ustavili prelivanje krvi, tako da ostaja OZN zgolj pri pozivanju Arabcev in Zidov k premirju. Edino grožnja z uporabo gospodarskih in vojaških sankcij proti napadalcu bi imela učinek, za kar se je pa sovjetski delegat spričo izmikanja Anglosasov zaman zavzemal.
Grof Bernardotte, ki posreduje v imenu OZN med obema vojskujočima se strankama, je že stopil v stik z Arabci in Židi. Po i.bisku posredovalca pri Arabcih je dal za stopnik Arabske lige silno bojevite izjave in zahteval popolno uničenje Izraela, kar ne daje mnogo upanja na skorajšnje premirje. Vend a- sta pa so nekaterih zadnjih vesteh obe stranki pristali na štiritedensko premirje.
Iz poteka razprav pred Varnost rim svetom, kakor tudi iz zakulisnih pogajanj med ZDA in Angli-
jo, se vedno jasneje odraža dejstvo, da vodita obe velesili izključno egoistično politiko za svoje interese.
Anglija izkorišča arabske države, da zlomi odpornost Izraela (ki so ga ZDA priznale) zato, da bi vsilila Američanom kompromisno in za Anglijo ugodno rešitev. Povečana Transjordanija in Egipt bi namreč bila dolžna za svoj uspeh Angliji, ki bi tako utrdila svoj vpliv na Srednjem Vzhodu.
ZDA pa ravno tako izkoriščajo židovsko državo kot sredstvo za pritisk na Arabce, ki bi jih hotele razdvojiti tako, da bi končno dosegle sporazum, ki ga pa ne bi narekovali Angleži. Vendar pa Američani nimajo interesa, da bi židovska država dosegla popolno zmago in da bi ostala močna. Ce bi bili namreč Arabci popolnoma poraženi, bi s tem zgubili svoj ugled arabski fevdalni mogotci, ki so popolnoma predani Anglosasom.
V bistvu se torej Bevinova politika ne razlikuje od Trumanove. Oba državnika sicer igrata dve različni karti, toda za prvega kot za drugega so Arabci in Židje samo igralna karta in oba enako pojmujeta igro. To je igra na gugalni deski, kjer si nasprotujeta Arabec in Zid, pri čemer Anglosasi nikoli ne dovolijo niti prvemu niti drugemu, da bi zmagal nad svojim nasprotnikom, niti da bi se z njim sporazumel.
Židje so imeli z Angleži bridke izkušnje. Pa tudi z Amerikanci ne bodo imeli boljših v daljšem razdobju. Ne bo namreč miru, niti ne bo židovski narod dosegel stvarne neodvisnosti, dokler ne bo rešeno osnovno vprašanje vsega Srednjega vzhoda, to je vprašanje imperializma.
gospođa	Aš^e^sz
(Nadaljevanje s 1. strani.) spodarsko prekinjena zaradi nove preusmeritve držav podonavske kotline», pravi dalje general Airey, vendar pa previdno molči, da se njegova skrb za gospodarski položaj naslanja na potrebe ameriškega gospodarskega imperializma po načrtih Marshallovega plana, in da so interesi Wall-Streeta oni, ki so proti «novi preusmeritvi držav v podonavski kotlini. Brez dvoma so iz same skrbi za tržaško gospodarstvo ustvarili «Ustanovo za izkoriščanje gospodarskih virov», saj je znano, da bo glavna vloga te ustanove postopno likvidirati sleherno industrijo, katero bo smatrala okupacijska oblast za «neplodno», kar pomeni v preprostem jeziku za konkurenčno ameriški. S spretno frazo se izogne važnosti zaledja in njegovi pripravljenosti za gospodarsko sodelovanje s Trstom, mnogo pa govori o naravnih virih Trsta v Italiji (misli vedno na ameriško kolonijo). Kaj naj Trst pričakuje od povezave z italijansko industrijo, tega general ni ugotovil, zato pa ugotavljamo mi: Poslabšan položaj! Skupna zmogljivost enajstih velikih italijanskih ladjedelnic znaša po uradnih cenitvah okrog 600.000 ton ladjevja na leto. Danes deluje pomorska industrija le 30% svoje zmogljivosti. Prizadeti industrijski krogi, ki direktno občutijo gospodarski imperializem Marshallovega plana, ne prikrivajo, da niti sedanjega nizkega stanja italijanske industrije ne bo mogoče obdržati.
O resni ponudbi jugoslovanske gospodarske komisije za izmenjavo dobrin med Jugoslavijo in Trstojn, kar bi dovoljevalo skoraj popolno zaposlitev, domače industrije, pravi general samo, da stvar proučujejo. Toda ves Trst že 'tri leta ugotavlja, da je treba s temi «proučevanji že
JUŽNI AFRIKI ZAPUŠČA BRITANSKI IMPERIJ
P A D A PA ¥ AMERIŠKE KREMPLJE
Poraz maršala Smutsa na južnoafriških volitvah, ki so bile 25. maja. :’e presenetil ves svet. V Veliki Britaniji ni povzročil ta dogodek samo poplah v javnem mnenju, marveč tudi padec vrednostnih papirjev rudnikov zlata.
Zmagala je namreč nacionalistična. fašistična stranka dr. Ma-lana s 70 poslanskimi mesti proti unionistični stranki (65 poslancev) Smutsa, ki je že cd leta 1943 predsednik južnoafriške vlade in vodilna osebnost britanskega imperija.
vojna in teror v grčiji
(Nadaljevanje s 2. strani.) osvobojenih krajih, je začela kam-[pOJ0 laži in klevet, češ da je baje čela ugrabljati otroke v področjih,
. .eze ob osvobojenih krajih. Orož-rn^ in v°iaki Ugrabljajo otroke iz na st mater in jih brez privolitve m^'Sev Pošiljajo v mesta, kjer bodo jinra'i služiti kot sluge bogatih dru-
vi^ehski vlastodržici skušajo upra-ro-'fj ta svoi zločin, češ, da hočejo ■’U1 otroke prednami.
dp^rsan' začasne demokratične vla-niso* poslali v tujino nobenega brez 'zrecne želje roditeljev, ot ^erh ko odvajajo monarhofašisti zv V mes*;a Pr°ti volji mater. V f21 z ugrabljanjem otrok imamo ram Sk° zlo^ince> tocia iskati jih mo-nj,.0 v taboru monarhotašistov in J|novih navdihovalcev.»
Kar
žnač i Se tiÈe v°jaške opreme, je kol' * n°’ da monarhofašisti niso ni-žia' inaali. pr* zajetih partizanih oro-Sed’n'h bi prihajalo iz SZ ali iz so-ijudskodemokratskih drža. streh civoma Je vprašanje orožja in ki »Va *ezak prhlem za vojsko,
tovari6 40’00° mož rega
in ki je brez Edino vojni plen, do kate-Ž Pridejo Andartes po tolikih - Vah ih junaštvu, rešuje to kočljivo
vPrašanje.
jafk°ìhanÌe ofic‘rjev v posebnih vo-Pom" šolah ima ravno sedaj velik Dol k° se dem°kratična vojska Skev?0^3 Preoblikuje iz «partizan-hiorT .adlJa>> v «redno armado», ki rabii ,?lstematično operirati in upo-
toPništv0VSe VrSt6 0r°Žja ZlaSti pa
izki?ss„blSo majhne naloge, vendar že bo usnje preteklosti jamčijo, da jih
rešil emokratiena vojska uspešno "led	b? Y te.m nspeia, jamči
ugirn tudi očitna nesposobnost
in šibkost monarhofaš.stične vojske. Vojak atenske vlade se noče boriti. Čeprav je do zob oborozem in ct.o bolj kot redna ameriška vojska, misli samo na to, kako bi se rešil ali pobegnil k partizanom z vso svojo opremo in orožjem. To trditev še bolje potrjuje dejstvo, da je i.a otoku Makronisos interniranih 25.0,0 oficirjev in vojakov monarhofašDfič-ne vojske (celotna vojska šteje 120.000 mož) zaradi prevratnega mišljenja ali delovanja. To je lep odstotek «nezanesljivih»! Drugi razkrajajoči činitelj pri monarhofaši-stih je ko.npcija: koliko generaljv so aretirali zaradi poneverb ali podkupljivosti! Da pri tem niti ne upoštevamo primerov, ko so take škandale spretno zabrisali, da niso prišli v javnost.
Potemtakem ni čudno, če se taka vojska noče boriti. Značilno je, da se letošnje spomladi še ni soushia v nobeno ofenzivo. Le-te atenska vlada noče tvegati in se omejuje na to, da prosjači pri Amerikancih za novo in izdatnejšo pomoč. Usoda take vojske je vedno taka, da se polagoma razkroji in zgnije s propadlo vlado vred, ki je samo izraz interesov in moči Amerike.
Povečani teror atenske vlade, ki je dala postreliti več sto talcev, da se maščuje nad ubitim ministrom Dadasom, je samo nov dokaz njene slabosti. Teror je skrajno sredstvo obupanih režimov, ki so obsojeni na propast. To je zadnji vzpon smrtno ranjene zveri, ki tik pred smrtjo išče zadoščenja v tem, da povzroča drugim muke.
Vendar bodo na drugi strani s krvjo omadeževanih jetniških zidov vstali še številnejši možje in se priključili borcem za svobodo.
Iz takih krvavih semen je doslej še vedno zrasla nova žetev demokratične vojske.
Maršal Smuts niti v svojem votivnem okraju ni dobil večine in je zato odstopil. Ostali dve manjši stranki si delita ostanek poslanskih mest: laburisti 6 poslancev in stranka Afrikanders 9.
Značilnost položaja v Južni Afriki nam povédo že številke o voliv-ni udeležbi: medtem ko šteje ta angleški dominion okrog 12 milijonov prebivalcev, je volivcev samo okrog 700.000 Volivno pravico imajo namreč samo belokožci (2 milijona) evropski izseljenci: Buri (Nizozemci), Angleži in Židje, medtem ko je velika večina, to so črnci in Indijci, brez te državljanske pravice.
Nacionalistična stranka je vneta pobornica predpravic za izključno domače belokožce. Maršal Smuts je spoznal nevarnost, ki preti nadvladi belokožcev spričo dejstva, da se izkoriščani črnci vedno bolj zavedajo svojih pravic in je zato predlagal izboljšanje položaja 9 milijonov črncev, s čimer pa si je zapravil mnogo glasov belih izkoriščevalcev.
V Londonu so pa zaskrbljeni predvsem zaradi tega, ker nacionalistična stranka dr. Malana ni samo protižidovska, marveč tudi pro-tiangleška. Že od nekdaj so se njeni pristaši borili za proglasitev južnoalriške republike, to je za odcepitev od britanskega imperija. Med vojno je bil dr. Malan za to. da ostane Južnoafriška zveza nevtralna, zaradi česar so ga obdolžili germanofilstva.
Poplah na londonski borzi pa je povzročila znana zahteva nacionalistov, da podržavijo zlate rudnike ki so v večini v rokah angleških kapitalistov. Nacionalistična zmaga tudi pomeni, da ne bo mogla izčrpana Velika Britanija več računati na finančno pomoč Južnoafriške zveze.
Razočaranje v Londonu je tem večje, ker je angleška vlada polagala mnogo upov na bližnjo imperialno konferenco dominionov, kjer naj bi se vsi deli angleškega imperija pridružili naporom angleške vlade pri organizaciji zapadnoevropske zveze.
Maršal Smuts, ki je bil simbol tesne povezanosti med Anglijo in dominioni, pa odhaja poražen s politične pozornice ravno tri dni potem, ko je poveličeval tesno po-
vezavo Zapada, kar je hud udarec za omenjene načrte angleške vlade. Palestinskim skrbem Londona se pridružujejo sedaj še afriške.
Z zmago nacionalistov se bodo še povečali poskusi za popolno nadvlado belokožcev nad črnci in Indijci, kar bo zaostrilo borbo poslednjih za enakopravnost. To utegne tudi ponovno povzročiti za-pletljaje med Južnoafriško zvezo in Indijo, tako da bo vprašanje položaja teh «manjvrednih» plemen prišlo ponovno v pretres pred OZN.
Spričo dejstva pa, da imajo nacionalisti le neznatno večino, ne smtmo pričakovati, da bodo izvrš'li kak teatralni prelom z Londonom. Vsekakor ra moramo pričakovati, da bo južnoafriška vlada upirala odslej svoje oči bolj v Amerika kakor v Anglijo. To je seveda dobrodošlo vladi ZDA, ki ne zamuja nobene priložnosti, cla pospešuje razkroj angleškega imperija z namenom, da se ga polasti kos za kosom.
enkrat nehati in preiti k pozitivnim sklepom. Od preučevanj angio-ameriške vojaške uprave tržaško prebivalstvo ne more živeti.
Poročilo je provokatorsko do Jugoslavije in jugoslovanske vojaške uprave v Istri. V stilu protijugoslovanske gonje, ki jo spremlja tudi poročilo, je odstavek, kjer ponavlja general vse to, kar lahko vsak dan beremo v najbolj fašističnih in izprijenih italijanskih listih, ko razpihujejo sovraštvo do Jugoslavije in demokratov z razširjanjem laži o postopanju Nove Jugoslavije do državljanov italijanske narodnosti. General Airey v svoji vnemi ni mogel kaj, da ne bi svojega poročila ponižal na nivo najodkritejših protifašističnih listov
V drugem delu govori general Airy o delovanju političnih strank na ozemlju. Za vse «italijanske» stranke trdi, da je njih delovanje bilo normalno. Človek se ob tej ugotovitvi spomni na vdiranje organiziranih tolp italijanskih šovinističnih strank v stanovanje demokratov, na vrsto napadov na demokratične kulturne krožke itd. itd. Vse to je za generala Aireya normalno; ko pa omenja, da zahteva SIAU vstop v upravne organe, prepisuje SIAU saboterske namene in ogrožanje javne varnosti in reda. General Airy se drži starega načela:	Nič lažjega, če se hočeš
znebiti koga, ki bi mogel kontrolirati s svojo prisotnostjo delovanje raznih upravnih organov in v njih zastopati interese delovnih ljudi, reci mu, da je lopov, pa bo. Zato nočejo pri VU ničesar slišati o volitvah in malo jih briga, da so predvsem volitve in to demokratične volitve ena izmed osnovnih značilnosti demokracije.
O marsičem še govori poročilo O reformiranju vlade n. pr., o javni varnosti, o ekonomskih zvezah, o odnosih z Italijo in Jugoslavijo, o bilanci (ki je negativna za nič manj kot 9 milijard lir), o šol-! stvu, (tem izčrpneje prihodnjič) o ' tisku, radiu, katoliških akcijah, o skrbi za poljedelstvo in ribištvo (dobro so swrbeli, kr so dovolili 28 krat povišanje dajatev naših kmetovalcev in ko brezobzirno uničujejo naša polja) in potem pride krona vsega poročila: zaključek.
Po vsem tem namreč, kar je general Airey moral ugotoviti po naročilu iz Washingtona, je tudi moral priti do zaključka, da mora biti Trst zopet priključen k Italiji in da je bolje za Trst, da se to čim-prej izvrši.
Ko je neposredno po Aireyjevem poročilu prišla v Trst vest o tretji noti zapadnih imperialističnih držav Sovjetski zvezi za priključitev Trsta k Italiji in ko je skoraj istočasno angio-ameriška vojaška uprava ob popolne preziranju mirovne pogodbe razširila italijanski državni praznik obvezno tudi na Tržaško ozemlje, je le iz redkih oken zaplapolala kakšna italijanska zastava.
Lepa prilika, da se bo gospod Airey še enkrat prepričal, koliko si Tržačani želijo pod Italijo in spoznal, kako globoko «objektivno» je bilo njegovo poročilo.
enže.
ZDA - policijska država
-Švicarska Weltvoche takole opisuje ogromen porast policijskega aparat i v ZDA: «Danes imaj > močno politično policijo, ki je bila ustanovljena šele pred 25 leti. V Inko kratkem razdobju se je razvila z naglico, ki je značilna za A-merikance. Leta 1924. je imel r Sl (Federai Board oj Investigation, to je zvezni urad za iskavo) 810.188 prstnih ocAsov, danes pa jih ima 103 milijone. V začetku je tilo zaposlenih v tem uradu samo 600 agentov, danes pa jih dela tu 10.000. Letošnji proračun . ± -let skupaj od leta iS24. do 1939. pa presega proračun za vseh 15 Maja lomi, ko so vsi državni uradi morali znižati proračun za 23 odsto, je prav za toliko zvišal FBI svoje izdatke. Njegovo območje se vsako leto veča. Sedaj preiskuje xvestobo državnih uradnikov do države, varuje tajnost atomske bombe, nadzira na t soče tujcev, spravlja pod ključ vsako osebo, k\ je količaj osumljena komunizma, hrani ogromno število tajnih kartotek, o katerih ni dolž poročati nobeni državni ustanovi.
Vsakdo v Washingtonu, od predsednika ZDA do generala Marshalla in do najnižjega policijskega stražnika ima svoj spisek v FBI. Z razliko vsake druge poli-cijse ustanove, ima FBI : z osnovi preisave v stanovanju kakega A-meričana, brez kakega pooblastila. Poročila FBI pomenijo pogosto za prizadeto osebo pravo «državljan-so smrt».
Odločbe FBI-ja. podpisuje načelnik te ustanove J. Edgard Hoover. Svojo kariero je začel kot načelnik kriminaln' policije ZDA. Robert jung takole opisuje njegovo delovanje v tem svojsttm: «Kljim vsem naporom in spretnosti njegovi:, dete^uvov po priznanju samega Hooverja Kriminalnost v ZDA hitreje narašča kot pa učinkovitost FBI-ja. Tako je bilo 19. septembra 1936. v ZDA 3.500 gangsterjev, 7. oktobra 1937, je to število narastlo na 4 milijone 300 tisoč in 11. decembra 1945 je sam Hoover na m	' n
policijskem kongresu ocenil število ameriških gangsterjev na 6 milijonov ljudi.»
k
škatn ozemlju
KRONIKA
:> Nekaj skvadristov se je v ponedeljek na poti v Videm ustavilo v Sesljanu. Grozili so slovenskim družinam s smrtjo. Grozili so še, da se bodo vrnili v Sesljan in da ga bodo zažgali.
*	V tržaškem slovenskem okraju
Sv. Ana so italijanski redovniki onemogočili pridige v slovenskem jeziku.
*	»Ustanovo za izkoriščanje go spodarskih virov britansko - ameriškega področja STO-ja», ki nadzoruje ladjedelnice, družbo za industrijsko pristanišče, mednarodni velesejem v Trstu, paroplovne družbe, javna skladišča, Finsider, Finmare ter vsa podjetja IRI-ja, bodo upravljali anglo-ameriški vojaški funkcionarji. Tako je tržaško gospodarstvo prišlo pod neposredno nadzorstvo vojaških oblasti.
t;: Dne 24. maja je dr. Agacci pohvalil italijanske dijake, ker so pokazali zobe sovražnikom. «Videl sem vas, kako ste se ponosno in junaško postavili proti nekim sprevodom tujega izvora». Tudi mi smo videli njihovo ponosno junaštvo pri metanju bomb proti ljudskim sprevodom in pri napadanju osamljenih meščanov.
4 Izvršilni odbor ljudske prosvete Slovenije je iskreno pozdravil občni zbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze s toplo željo, da bi bili sprejeti sklepi v duhu doslednih demokratičnih principov svobodnih narodov za kulturni dvig prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja.
*	Pri tvrdki Veneziani so delavci stavkali pol dneva, ker vodstvo tovarne ni hotelo izplačati delavcem produkcijske nagrade. Enotni sindikati so zahtevali od urada za delo, da skliče obe stranki, zato da bi se ta spor rešil.
*	Občinski svet se je nekam razburil, ker je ZVU ukazala, da mora biti 50 odst. novih stanovanj oddanih članom civilne policije, pa če tudi so se preselili v Trst iz drugih krajev. Ostalih 50 odst. ne sme biti oddanih brez vednosti ZVU. Sicer je pa to razburjenje dokaj čudno, ko pa se niso stranke okoli občinskega in conskega sveta nikoli hotele odzvati pozivu demokratičnega ljudstva, da bi skupno zahtevali demokratizacijo tržaškega življenja.
*	Nameščenci tržaške industrije mineralnih olj v Rojanu so trdno odločeni, preprečiti prenos industrijskih naprav v Padovo.
st V znak protesta proti visoke' mu obdavčenju so zborovali mali trgovci, obrtniki in kmetje angio-ameriške okupacijske cone STO-ja. Ker na dosedanje proteste niso dobili odgovora, so obvestili glavnega direktorja vojaške uprave za civilne zadeve, rta bodo «■top'i, v stavko, ako ok; nac:jske oblasti do konca meseca n:’, bodr 'spolnile njihovih zahte'
it Avstrijsko-tržaški klub je dal pobudo za ustanovitev Tržaške družbe prostih skladišč, ki bo pospeševala trgovske odnošaje med Avstrijo in Trstom. Podjetje «Wilhelm Dietrich» iz Celovca je začelo s prevažanjem blaga v Trst po železnici in s tovornimi avtomobili.
*	V komisijo za razdeljevanje kontingentov ni bilo pozvano Slovensko gospodarsko združenje, dasi je zahtevalo, da naj bo po načelu enakopravnosti tudi ono zastopano. Komisija se je že sestala 2€. pr, m. in razdelila kontingente za uvoz suhih gob, sliv in jelovega lesa iz Jugos'avije.
» V zadrugah v Momjanu, Bujah, Vrtonigli, Novem gradu in Umagu so zadruge začele z nabavljanjem in s prodajo po vezanih cenah. Vse zadruge so preskrbljene z večjo količino industrijskih izdelkov.
*	V Bujah je odbor za zgraditev zadružnih domov sklenil, da bodo letos zgrajeni zadružni domovi v Bujah, Krasiti, Novi Vasi in Juri-ianih.
Kamor nimajo pristopa „Giovani" pošiljajo jezuite
2e pred tisoč in več leti so se junaški in svobodoljubni narodi upirali nosilcem novega nauka, ki je slabil njihovo odpornost, ter tako predstavljal sekiro na korenini njihove svobode. V mislih imamo naše slovanske prednike, h katerim so začeli z zapada in jugozapada prihajati oznanjevalci krščanstva, ki so bili le predhodniki političnih zasužnjevalcev. Zdrav čut prirodnih ljudstev je veleval nezaupnost in previdnost pri sprejemanju novega nauka, kajti vse prevečkrat se je zgodilo, da je bil s sprejetjem tega nauka istočasen prihod pod tujo oblast. To ni bilo nič slučajnega ali nenamernega. Ze davno je naš pesnik pel, kako so prihajali novi oznanjevalci «v levici križ, v desnici meč noseč».
Skozi stoletja se je ta igra Cerkve in njenih «služabnikov» ponavljala, včasih bolj prikrito včasih pa kar zelo in nesramno odkrito. Motili bi se, če bi mislili, da se danes kaj takega ne dogaja več. In v Trstu nismo manj kot drugod priče takim dogodkom.
Reakcija v Trstu besni, ko vidi, da je vse njeno zaletavanje v tabor demokratskega ljudstva Trsta brezuspešno. Niti oboroženi napadi niti zločini policije niti delitev mesta na dve polovici — nič ne more streti zavednosti demokratskih delovnih množic, Slovencev in Italijanov. Za prvi maj so sicer razdelili mesto z Gardnerjevo linijo, a nazadnje s to črto sami niso zadovoljni. Preveč se zavedajo, da se tržaško ljudstvo ne bo pustilo odvračati od centra z nikakimi črtami, prav tako pa vedo, da naše ljudstvo ne bo dopuščalo, da bi k njemu prihajali (tudi brez črt) razni fašistični razbojniki, izmed katerih bi že marsikdo moral viseti, a se nemoteno sprehaja (in če je treba razgraja, napada, pretepa, mori) z drugimi «baldi giovani».
Tedaj so se spomnili, da bi poskusili priti k ljudstvu v ovčjih kožuhih. In sicer najprej v sredo mesta, potem pa k Sv. Jakobu, «v tisti njihov Stalingrad», so si mislili.
Najprej so z veliko reklamo začeli bobnati za govore v cerkvi sv. Antona in s prenosom v razne druge cerkve. Na veliko so oznanjali slavno ime patra Lombardija, velikega volivnega agitatorja, ki je tik pred volitvami prirejal pridige blizu Milana. Seveda te pridige niso bile prežete evangeljskega nauka, temveč Trumanove propagande. Sedaj, ko so volitve že davno «srečno» opravljene, lahko pride koristni jezuit v Trst. V Trstu je namreč lahko njegova propaganda prav tako dragocena, kot je bila v Milanu pred volitvami.
In tako je prišel pater Lombardi k Sv. Antonu in takoj pokazal, da je res vreden zaupanja svojih rimskih in wallstreetskih gospodarjev. Ni dolgo pridigal in že je bilo jasno, da je prišel zato, da bi bruhal ogenj in žveplo na vse. kar ne kaže volje in nagnjenja, da bi se vpreglo v demokristjanski voz, na katerem se fašisti že nestrpno pulijo za vajeti. Ta paler se je z naslado fašističnega hierarha zagnal tudi v demokratično in še posebej v slovensko časopisje. No, saj med osebami v «posvečenih» oblačilih ni on prvi. V Trstu imamo škofa, ki tudi ne more trpeti Slovencev. Pater Lombardi pa je govoril že marsikaj in da bi izključil vsak dvom. komu na ljubo je prišel v Trst pridigovat, je omenil tudi fojbe, kakor fašistično časopisje. Za svoje umazane politične govore je dobil na razpolago tudi trg Unità. Potem so ta politični shod Američani fotografirali, da bodo poslali svojim listom slike z besedilom: «Tržačani, ki hočejo, da pride Trst pod Kalijo...».
In ta svoj komedijantski pohod imenuje pater Lombardi «Crociata della Bontà». Sejati sovraštvo, kjer sc pojaviš in čim odpreš usta — to ti tak jezuitski kljukec imenuje «križarska vojna dobrota». Toda jezuitskemu pojmovanju morale je tudi sovraštvo «sredstvo, ki ga namen posvečuje».
Kolikor še ni mogoče domači «katoliški» in «neodvisni» tisk vzhičeno opisal Lombardijevih pri-
dig, pa je to storil Osservatore Romano, uradno vatikansko glasilo. Takole pravi med drugim: «... Pater Lombardi je govoril z balkona magistrata v navzočnosti vseh oblastnikov množici, ki jo cenijo na 100.000. Ozadje trga sta tvorili dve oklopnici, ki čuvata svobodno državo v pričakovanju povratka k domovini. (Kaj čaka ta država, če je svobodna? Op. ur.)
Ni manjkalo napadov slovenskega in komunistične tiska, toda povzročili so le še večje navdušenje. Bili so to res dnevi vere v Jezusa (posebno tedaj — z oklopnicami v ozadju; op. ur.) in v krščansko poslanstvo Italije (da, v Abesiniji, Španiji, na Balkanu...) za mesto,
tako težko preizkušeno...»
Jezuit, ki so mu oklopnice dajale tako silno inspiracijo za njegovo propagando (saj mu ni bilo neznano, čigave so), se je te dni ponovno proslavil. V nedeljo zvečer je govoril v Rimu, ko se je namreč Rim «posvetil srcu Marijinemu». (Marshallov plan ima več uspeha, če se ljudje prej nekoliko poneumijo). Pri tej priložnosti je ta vredni naslednik patra Evzebija, (tistega ki je proslavljal fašizem in dučeja in je pobegnil iz Italije,) omenjal neke «morilce, ki so v aprilu 1945. pomorili v severni Italiji 300.000 oseb in da so mnogi od njih, namesto da bi bili kaznovani, še dosegli visoke časti in visoke položaje, da
pa bo že prišel dan, ko bodo prejeli svojo kazen». Za te svoje izjave je takoj prejel navdušeno pohvalo glasila fašistične stranke (MSI), italijanska partizanska zveza pa je vložila proti njemu ovadbo zaradi zasramovanja partizanske vojske.
Po Lombardijevem odhodu iz Trsta je tistim, ki bi se na vse načine radi prikradli k Sv. Jakobu, padla v glavo «rešilna» misel. Kaj, ko bi tja poslali kakega pridigarja, kakega jezuita, četudi ni Lombardi. Pridigoval bo pred cerkvijo, zasramoval demokratično ljudstvo in njegove organizacije, naši «giovani», ki bi bili «pobožni poslušalci» bi tako prvič lahko prišli k Sv. Jakobu; doslej si namreč niso upali. In našli so primernega človeka, patra Rotondija. Šentjakobske žene so svojega župnika opozorile na neumestnost take vrste politične propagande, ki je preračunano izzivanje k incidentom. Z znano sposobnostjo zavijanja njemu enakih ljudi je župnik odgovoril, da je stvar popolnoma svobodna: kdor noče priti poslušat pridige, mu ni treba. Ta gospod župnik, ki je še doktor po vrhu, najbrž ve, da za nekatera dejanja ne more biti svobode, oziroma, da bo prav ljudstvo, če je res svobodno, sramotitve na svoj račun preprečilo.
Prišlo je torej do pridige, ki pa se je zaradi previdnosti vršila v cerkvi. Pridiga je kmalu krenila na spolzka tla politike, kar je povzročilo vznemirjenje. Ko se je še opazilo, da si nekateri «mladeniči» podajajo iz rok v roke dolg nož in ko je neka histerična demokristjan-ka pred oltarjem zavpila «fora i s’ciavi», tedaj je bilo tudi lepe pridige konec. Sledili so običajni policijski izpadi pred cerkvijo. (Surovost agentov civilne policije pa je že znana.) Pridigo za naslednji večer pa je pater Rotondi raje odpovedal.
Šentjakobsko ljudstvo je pokazalo, da se ne bo pustilo varati in ne izzivati. Vemo, da bi radi jezuiti in njim podobni opravili prva dela, potem bi prišli drugi, sicer ne več v črni halji, temveč — če bi šlo vse po sreči — spet v , črni srajci.
Toda to so spričo budnosti našega ljudstva neizpolnjive sanje.
KMALU SE BOMO KOPALI V NOVEM KOPALIŠČU PRI SV. NIKOLAJU
POGLED NA VRSTO NOVIH KABIN
MLADINA OPRAVLJA ZADNJA DELA ČIŠČENJA OKROG KOPALIŠČA
POGOJ BOLJŠE BODOČNOSTI
enotno In složno borbo
(Nadaljevanje s 1. strani.) katero je bilo vstanovljeno Tržaško ozemlje, zainteresirana predvsem tudi Jugoslavija in nobena sprememba se ne bo izvršila brez njenega pristanka. Res pa je, da si Jugoslavija vedno prizadeva za urejene odnose s sosednjo Italijo, ki pa s svojo vlado, hlapčevsko pokorno ameriškim gospodarjem, ne kaže nikake volje za to, da bi nastopil na teh ozemljih stalen mir. Tu pri nas ustvarjajo sovražno razpoloženje do Jugoslavije, da bi imeli dovolj vzroka zahtevati, da ostanejo angloameriške čete na našem ozemlju.
Zahteve Osvobodilne fronte in vseh demokratičnih ljudi so tu jasne:
1.	imenovanje guvernerja; 2. od okupacijske uprave spoštovanje vseh demokratičnih previe, ki nam po mirovni pogodbi gredo; 3; sodelovanje predstavnikov naših demokratičnih organizacij pri javni upravi in končno; 4. ■uoiitre v vse upravne organe ozemlja.
Tov. Babič je odbil trditev gen. Airega, češ da bi sodelovanje demokratičnega ljudstva v javni upravi ustvarjalo nekakšne nerede, kajti res je ravno nasprotno: to bi le dovedlo do pomirjenja duhov in normalizacije razmer na našem ozemlju.
Pri odrekanju pravic demokratičnemu ljudstvu «uživamo» še posebno prednost Slovenci. Za nas še vedno ne veljajo tiste pravice, ki smo si jih izvojevali v narodno osvobodilni vojni in ki nam jih jamči mirovna pogodba. Skoraj že ni razlike med politiko sedanje okupacijske oblasti, in tisto, ki jo je izvajal med nami fašizem. Dan
na dan doživljamo Slovenci zapostavljanja zgolj zaradi tega, ker smo Slovenci. Nikoli pa ne bomo odnehali od zahteve za naše narodnostne in ostale demokratične pravice.
Ko se borimo za svoje pravice, nam je potrebna enotnost. Najdejo se sicer med nami, ki hočejo to našo enotnost rušiti. To so tisti, ki so se med osvobodilno vojno borili proti lastnemu ljudstvu, potem so Pa pobegnili iz domovine. Sedaj v drugi službi nadaljujejo svojo izdajalsko politiko. Toda molijo se, ko mislijo, da bi mogli kdaj naš narod razbiti in razdvojiti. Kajti tu pri nas je edina možna politična organizacija Osvobodilna fronta in edino z njo si bo slovensko ljudstvo priborilo boljše življenje.
Tisti, ki jim la naša enotnost ni všeč, se v rovarjenju proti Osvobodilni fronti poslužujejo obrabljenega gesla o antikomunizmu. Taki naj vedo, je dejal tov. Babič, da je tisti njihov antikomunizem naš narod p'reizkusil na lastnih plečih ter dobro ve, da tisto geslo pomeni: Brat naj ubija brata!
Osvobodilna fronta bo mea svojimi člani še bolj krepila enotnost. Vse naše ljudstvo se inora tesno strniti okrog Osvobodilne fronte in začutiti mora, da je neločljivo povezano s svojim narodom v domovini. Tudi če smo ostali izven meja Jugoslavije, je za nas vendarle edino Jugoslavija naša domovina. Tisti, ki hočejo sramotiti in obrekovati Jugoslavijo, opravljajo najbolj podlo in gnusno opravilo, ker obrekujejo in blatijo svojo domovino, ki je niso več vredni. Ti bi hoteli, da bi tudi naše ljudstvo tostran meje zasovražilo svojo domovino.
A to je posel, ki ie obsojen na neuspeh.
Z veliko pozornostjo je vse ljudstvo poslušalo Babičev govor in večkrat ga je prekinilo s ploskanjem in z medklici.
•Za tem so nastopili pevski zbori, od katerih je zlasti navdušil škede-njski, in mladinci so recitirali. Po programu se je ljudstvo še nekoliko póveselilo.
Prvi tabor Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja je nad vse lepo uspel, tako kot prireditev kakor po silnem vtisu, ki ga je naptravil. Tistih nekaj zapeljancev je lahko videlo, kje je slovensko ljudstvo i* * 1 kaj neki mora biti na drugi strani’ Vsakdo, ki gleda z lastnimi očmi, je lahko videl, da biti zaveden Slovenec pomeni biti borec v vrstah Osvobodilne front*. BiH izven Osvobodilne fronte ali biti do »je celo sovražno razpoložen, U> je lahko samo sad delovanja tistih elementov, ki jih pri njihovem deU>' vanju rodi sovraštvo do Jugoslavi' je. To so tisti, ki hodijo po poti i*' dejstva in špijonstva. Nasedanje takim izvržkom, ki so sicer lahko kaki ravnatelji, advokati ali Pa hodijo med našimi ljudmi celo v duhovski suknji, mora nujno dovesti na isto pot: v izdajstvo in ŠP*' jonstvo. Lahko se reče, da so elementi zelo osamljeni. Ce pa )e kdo, ki jim je neprevidno nasedel je lahko v nedeljo spoznal svojo zmoto in gotovo se bo povrnil med poštene slovenske ljudi.
Tabor v Mavhinjah je spet P°' kazal, da za pravega Slovenca !>l | in ne more biti mesta nilder drugje kot v
OSVOBODILNI FRONTI-
.
k.
(DD §
DO
SOCIALMO SKRBSTVO
v nsahr&žisiskem okraju
Ze v narodno osvobodilni borbi so naši krajevni, okrajni, okrožni in pokrajinski odbori, ki so nastali v okviru ljudske oblasti, imeli tudi odsek za socialno skrbstvo, katerega naloga je bila, nuditi pomoč družinam in sirotam naših padlih borcev in tudi najpotrebnejšim družinam.
Takoj po vojni so to pomoč delili Poleg omenjenim tudi Pogorelcem požganih vasi našega okraja, družinam svojcev, ki so še ostali v J. A. in vojnim invalidom. Veliko skrb je socialno skrbstvo nabrežinskega okraja posvečalo pogoreU em iz Medjevasi, Cerovelj, Mavhit-j in Vižovelj. Poleg denarne pomoči je oasek Pogorelcem nakazal nekaj življenjskih potrebščin: hrane, oblačila, lesene barake itd.
Po zloglasnem ukazu št. 11 anglo-ameriške vojaške uprave so tudi okrajni in naši krajevni NO odbo-ri prenehali z delovanjem. Ostale so naše politične organizacije, ostala je naša slova .sko italijanska antifašistična unija, ki je uvrstila odsek za socialno skrbstvo bivših okrajnih in krajevnih odborov med svoje delovanje.
Ker je uprava naših vasi prišla v roke VU, se je socialno skrbstvo znašlo v težkem položaju. Toda z odločno voljo naših aktivistov in vsega antifašističnega ljudstva nabrežinskega okraja, je socialno j skrbstvo nadaljevalo svoje člove-1 kol rubno delo v pomoč vsem našim | vojnim sirotam, družinam padU/i.j Pogrešanih borcev, družinam žrtev j nacifašizma, invalidom, in potreb- | uira družinam. Po vseh vaseh s: ; naši ljudje pridno zbirali prispev- ! fce, živila, obleke itd. za našo ustanovo. Mnogo so Piasi ljudje prispevali za politične pripornike in za družine žrtev nacikašizma. Veliko Pomoč je v letu 1946 nudil Rdeči križ za Trst in pokrajino, ki je iste-Oa leta prispeval s 1672 raznimi oblačili; 287 zavojev je bilo razdeljenih v 20 vaseh našega okraja; vazdelili so tudi 99 parov čevljev, 40 srajc, 14 hlač, 24 otroških halj, 36 otroških tut, 24 zavojev za novo-'i0jenske, 22 ženskih otroških kril, kg 156 ječmena, kg 310 pšenice, kg 130 sladkorja, 40 moke bele in 589 kosov raznega rabljenega jaerila. Rdeči križ nam je tudi poslal 10 sanitetnih omap-ic z raznimi zdravili.
omarice in zdravila so prejele naše vasi, oddaljene od centra.
ki so odgovorni za socialno skrbstvo v ođboi'u posameznih naših organizacij. V našem okraju reorganizirajo svet za socialno skrbstvo. Vsak naš kraj mora imeti svoj socialni svet. Ker posveča socialno skrbstvo veliko pažnjo našemu otroku, bodo imenovali v okraju obiskovalke otrok po vzorcu kot v Jugoslaviji. Posebno pomoč mora Svet za socialno skrbstvo nuditi vojnim sirotam. V letu 1946 in letos je bilo deležno mladinskih zavodov, okrevališč in kolonizacije 30 otrok.
Trenutno ima Svet za socialno skrbstvo nabrežinskega okraja v okrevališču v Ponikvah 3 otroke in v mladinskem zavodu Portorož 11 otrok.
V počitniških kolonijah je bilo letos 153 otrok, in sicer: zdravstvena kolonija v Kranju pe sprejela 56 in obmorska v Por.: ožu 97 o-trok. V teh kolonijah so se otroci počutili zek doiro. Hrana obilna. Vsi so pridobili na teži. Zadovoljstvo staršev otrok je bilo zelo veliko. Značilno je dejstvo, da ni pri sprejemanju otrok v počitniško kolonijo svet za socialno skrbstvo bil ppàsti'anski. Sprejeti so bili tudi otroci staršev, ki se še ne zavedajo pomena ljudskih organizacij.
R. K. za Trst in pokrajino ima v Portorožu zavod za slepo in gluhonemo deco. Poslali so okrožnico vsem vasem nabrežinskega okraja, oglasil se ni nihče! Upamo, da v našem okraju ni takih nesrečnih otrok.
V lanskem letu so razdelili podporo piaslednjim: 1. Družinam padlih, ppogrešanih in družinam žrtev nacifašizma lir 757.092, 2. invalidom iz NOV lir 183.300, 3. potrebnim družinam lir 209.676, 4. za mladinsko skrbstvo lir 56.900. Skupaj je bilo izdanih za podpore od 1.1.47 do 30.9.47 lir 1.206.968.
Za zdravila invalidom, sirotam in najpotrebnejšim družinam lir 22.285.55, za zdravniške preglede lir 11.400. Podporo je bilo deležnih 100 družin padlih in pogrešanih borcev iz NOV, 25 družin žrtev naci-fašiz-nta, 32 invalidom iz NOV, 60 sirotam padlih partizanov in 52 potrebnim družinam.
Invalidi iz NOV so bili ves čas deležni podpore v denarju, nudili so jim zdravniški pregled in zdravila. Nekateri invalidi so bili poslani v okrevališča in sanatorja v Jugoslavijo.
Velika je naloga, ki jo opravlja socialno skrbstvo nabrežinskega okraja v korist žrtvam nacifašizma
J J&ludbhi
ijlab
Majstarejši ribiči pripovedujejo
CAHARIJA AVGUST (BABIČEV NONO) IZ NABREŽINE — 84-LETNI RIBIC
rimi so si delili, kar je dala mreža: Nabrežinski breg. je zelo primeren za lov na tune, zato so jih Devinski že od nekdaj : tod lovili. Ko so bile ribe zapne, so nabrežinski In kriški ribiči dali princu znamenje, da naj pride po svojo polovico,
Caharija Avgust — Babčev stari oče iz Nabrežine, ki je star 84 let, pravi: »Mislim, da so bile prve ribiške barke ozki, dolgi čolni izdolbeni iz enega debla. Rekli so jim ćupa.« Moj praded je lovil samo s čupami; tako tudi Križani. Cupe so si ribiči izdelali sami iz hoje, lipe ali iz kraške topole. Obe čupi, ki sta še »živi«, sva izklesala pred 50 leti jaz in sin. Naši štirje možje so to barko lahko prenesli. Močni so bili, ampak so ga
Za božičnico leta 1946 je Rdeči križ poslal 720 kg moke, 200 kg sladkorja in dva zaboja mleka v Prahu. V isti namen so nabrali v ok-raju Ur 128.311,- in blaga v vrednoti lir 183.100.—. Obdarovali so: za Miklavževo 102 in za božičnico 1183 otrok.
^ počitniško kolonijo so poslali 105 otrok.
^ istem letu so podelili podpor Hr 437 g go.—, za zdravila potreb-hitn iir 36.377.—, za zdravniške Preglede lir 4.900.
V tem letu je prišlo do reorgani-zacije socialnega skrbstva. Namesto Prejšnjega okrožnega odseka za socialno skrbstvo so ustanovili «Svet *a socialno skrbstvo STO-ja», ki deluje povsem ločeno od politične °rganizacije. Sestavljajo ga člani,
Nekdanji viri tukajšnjih vasi so bili vinogradi, oljčni nasadi, njiva, les, drobnica. Kasneje so se obrežne vasi lotile ribištva in se prelevile v nekake dvoživke, ki so živele deloma na zemlji, deloma na morju. Vižovci in Devinci pa so bili izraziti ribiči — roboti devinskih grptov.
Nabrežinci so se od nekdaj držali zemlje in kamnolomov, vendar je bilo tudi mnogo ribičev; nekateri so živeli samo od ribolova. Takih je bilo pred 70 leti za 17 čup. Babčevi ribarijo že 200 let v Bregu pod Nabre-žinskimi paštni. Tudi Križ ima svojo ribarsko tradicijo s pol življenja na morju, pol na suhem. Očetje so vso svojo mladost preživeli na morju, njih sinovi pa se zdaj zatekajo v tržaške delavnice.
Vsi so ribarili Devinskim, s kate-
Maše
grče
Moj stari oče je dosegel starost 94 let. »Ti neboš učakal mojih let«, mi je nekoč dejal, ko me videl s cigareto v ustih. »Jaz nisem nikoli kadil niti popival. Dimnik naj ti pove, kaj je dim!« — Njegov mlajši sovrstnik pa je dejal, da se ni moj ded nikoli jezil. Menda je bilo res tako, kajti ko je neko poletje toča močno prizadela zlasti grozdje, je stoječ pred pragom, dejal: »Mmma . . . Bog je dal, Bog je vzel,« se okrenil, stopil v hišo in ni več omenil toče. Najbolj so se mi zarezale v spomin te-le njegove takrat sicer meni še nerazumljive besede, ki
SgMP.OLAJSKEGA (NAJ BOLJŠEGA) PEVSKEGA ZBORA NA-■BREZINSKEGA OKRAJA
jih je nekoč izrekel: »Pr nas je pusto. Vendar smo prevzetni. Kaj bi šele bilo, če bi bila zemlja kot v Furlaniji! Objestno bi razgetali kot žrebec, sit ovsa, toda gotovo bi tudi bolj zgodaj počepali.« Šaljivcu so se smejali.
Kasneje sem večkrat razmišljal o tem in spoznal, da je bilo v tej šali tui precej resnice. Nad našo kraško prirodo je napisano: »Gibaj — ali se onemogočiš«! Gibanje pa je življenje, odpornost; gibanje na našem dobrem zraku pomeni čvrstost, krepačnje organov, izkoriščanje skromne in skoraj zgolj rastlinske hrane.
Se so tod mojemu staremu očetu podobne kraške grče. In koliko je nat SOletnih veteranov in veterank! Skoraj 3 odst. vsega prebivalstva jih je. Nekaj vsakdanjega pa so 70-75-letne korenine, ki opravljajo vsa težka dela.
Naše podzemne lepote
JAMA POD SEMPOLAJEM
in najubožnejšim slojem našega ljudstva.
Na žalost pa moramo ugotoviti, da tukajšnja vojaška uprava in nova konzulta nimata pravega razumevanja za našo ustanovo. Urad Sveta za socialno skrbstvo je bil v prejšnjem Ljudskem Domu, odkoder so ga skupno s političnimi organizacijami - izgnali. Verujemo, da bomo pri novi konzulti, ki jo bo izvolila večina prebivalstva, kakor tudi mi, našli več razumevanja za to prepotrebno ustanovo, ki si je nadela nalogo, razširiti v bodoče svoj delokrog tudi na ostale potrebne družine. Od vsega našega prebivalstva pričakujemo pomoči v darovih za socialni fond. Naj ne bo vesele in žalostne prilike, da se ne bi spomnili na fond socialnega skrbstva nabrežinskega okraja.
PERTOT SLAVKO
tudi nekaj popili — v dveh en bren-tač. Za čupami smo imeli bateie — manjše barke s poševnim kljunom. Prav ribiška barka je brgoc dolg 10 — z jadrom 14 metrov. Sardele smo lovili z jadrnico, ali kakor smo jo imenovali mi, z »barko na vela«. Nasproti našemu navadnemu širokemu čolnu na dve vesli ščipi je foger ali ščipa z lampami. To so lampare, ki vabijo sardele. Lampare so pripeljali Napoletanci, ki so nam vse skvarili....«
Naši stari ribiči si niso mogli nabaviti moderne opreme kot njih tovariši iz Chioggie. Poiskali so zaposlitev pri premožnejših ribičih, ki so si priskrbeli lampare. Primerilo pa se je tudi, da je več ribičev skupno nabavilo moderne barke. To je dober zgled, ki bi ga morali naši ribiči množično posnemati, sicer bodo zanje nastopili še težji časi na morju in na kopnem — na trgu: povrnili se bodo časi polovične cene in zastonjkarstva, ki se jih tudi naši ribiči še spominjajo.
Mladina se bori
Fašizem, ki ,e najbolj odkrita diktatura imperialistično-kapitallstič-nih oblastnikov, je zapustil zlasti na naši mladini težke posledice, toda. našim organizacijam je skoraj že popolnoma uspelo te zle posledice odpraviti.
Med vojno je fašizem prisilno mo. biliziral našo mladino ter jo pošiljal v Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, kjer se je morala borili proti lastnemu bratu. Nekatere je pognal v Afriko, Francijo, Grčijo, skratka na najnevarnejše fronte. Mnogo jih je podleglo. Nekateri najbolj revolucionarni pa so več mesecev pred porazom Italije dezertirali v partizanske vrste. Med njimi naj omenimo padlega Škrka Franca (Rado) izTernovice ter Grudna Alberta (Blisk) iz Sempolaja. Ta je bil večkrat odlikovan za hrabrost in velike zasluge za narod, moral pa je za to nekaj mesecev prebiti v tržaških zaporih.
Ub razpadu fašistične Italije se je razpršena slovenska mladina v veliki večini odzvala klicu OF. Zbirati se je začela po raznih bazah v južni Italiji, odkoder je odšla na bojišč v Jugoslavijo ter tako pomagala pregnati okupatorja ter osvoboditi zadnji košček slovenske zemlje. Oni pa, ki so bili ob razsulu doma, so masovno zapuščali vasi ter se javljali bližnjim partizanskim edinicam. Mnogi so danes med nami, pr-ibližno 15 odst. iz nabrežinskega okraja pa se jih ne povrne nikoli več.
Na dan osvoboditve je doživela tudi mladina svoj največji praznik ter slavnostno vkorakala v vrstah IV. Armije in IX. Korpusa J. A. v Trst in Gorico. Zaslužena spoboda je zasijala nad več sto let zasužnjeno Primorsko, toda prekmalu nas je doletelo največje razočaranje; naša slavna armada nas je morala zapustiti. Porajajoči se neofašizem je ponovno začel ogrožati vse pri-■ dobitve OF in mladina nadaljuje svojo borbo.
Danes se kljub vsem oviram : udejstvuje v vseh panogah javnega življenja. Srečamo jo na večernih tečajih, kulturnih in športnih prireditvah. Udejstvuje se v fizkulturi ter pri prostovoljnem delu. Z velikim zanimanjem obiskuje naše srednje šole in hoče čimprej nadomestiti to, kar je zamudila v 25. letih fašističnega zatiranja. Morala se bo učiti in še učiti, da bo kos nalogam svojega trpečega ljudstva.
GRUDEN IVAN IZ SAMATORCE BERE PRIMORSKI DNEVNIK.
Cez nekaj let jih bom imel 90, ker sem se rodil v letu, ko so tod zidali železnico. Hodil sem v šolo v Zgoni!: k učitelju Cotarjii iz Škrbine. Takratni šolski nadzornik, devinski dekan me je za pridnost obdaril s katekizmom. Rad sem bral poučne in zabavne knjige. Ugajale so mi Mohorjeve. V moji mladosti je bito vse drugače kot danes. Slabo smo živeti. V Trstu ni bilo kaj posebnega, v Nabrežini je komaj začelo kamnoseštvo, na železnici pa so bili v začet-
ne hodijo v cerkev in so črni. Morali smo se stiskati okrog sklede z oblico in dobro preštetimi krompirki. Kruh je bil iz starih pšeničnih vrst: iz I grusle in pirjevke. Dvakrat na leto smo poskusili belega. — Jaz sem si pomagal s harmoniko: igral sem kakih 13 let in na vseh svatbah. Včasih I sem jo nalezel po tri dni in noči zaporedoma. Ko sem to opustil, sem postal lovec in to službo opravljal dolgo lec. — Saj vam rečem: Nekdaj in danes — kot noč in dan. Svet napreduje Mladina posega v javno življenje: sestanki, predavanje, manifestacije . . . Vse se bori za naše pravice. »Celo taki-le« — pokazal je na malega vnuka — »se prav dobro razumejo na take reči. Prav je tako. Cas je že, da pridemo tudi mi na svoje. Zdi se mi, da bo za delovne ljudi vedno bolje. Tito mi je všeč. To je mož, ki hoče in dela dobro. Tako moramo misliti in delati vsi. Združiti se moramo in biti složni, pa
ku Nemci. Tudi nas je duhovnik sva- ! bomo nepremagljivi. Te dneve bi rad I ril pred to službo, češ da železničarji 1 dočakal.«
F« slovanskem svetu
KRONIKA
*	Reška kalorična električna centrala bo do konca oktobra t. 1. razširjena in se bo s tem zmogljivost centrale povečala za 90 odst. Služila bo kot močna rezerva nizke vode.
*	V Šempetru pri Gorici so se končali prejšnjo soboto izpiti na trgovskem tečaju. Tečajniki in tečajnice so se vestno in pridno pripravili na izpite in uspehi so bili prav zadovoljivi.
*	Glavna poljska komisija za preiskovanje ziočin nemških okupatorjev je organizirala odkopavanje množičnih grobov sovjetskih ujetnikov v bližini Censtoho-va, Radoma in drugod. V taborišču pri CenstOhovu so Hitlerjeve! zverinsko pobili približno 10.000 ljudi, pri Lubelskem Helmu pa 50.000 sovjetskih ujetnikov.
*	V Sofijo je prispel umetniški ansambel svobodne Grčije, ki je bil ustanovljen za časa boja grškega ljudstva proti monarho-fašistič-nim imperialistom.
*	Pogodba o izmenjavi blaga in plačevanju za leto 1948 med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki je bila podpisana v Pragi dne 25. maja, določa znatno povečanje izmenjava blaga med obema državama.
*	V Dobrli vasi na Koroškem so avstrijski žandarji mirno gledali, kako so nacistični paglavci vdrii k predstavi «Miklove Zale». Hoteli so prepovedati prireditev, češ da je «mir ogrožen». Mladinci so ra gnali izzivače, zato jih je policija postavila pred sodišče. V Londonu pa je avstrijski zunanji minister Gruber pripovedoval, da so v Avstriji enakopravni vsi državljani, ne glede na jezik, vero in narodnost.
Avstrijske oblasti so priznale študij na slovenski begunski gimnaziji v Spittalu. Koroški Slovenci pa nimajo v Avstriji pravice do srednje šole v svojem lastnem jeziku.
*	V Velikovcu na Koroškem je britansko sodišče sodilo štiri slovenske mladeniče, ki so uprizorili partizansko igro, kjer nastopa skupina partizanov s slovensko zastavo.
*	Dva ameriška novinarja sta
obiskala Železno Kaplo na Koroškem. V pisarni angleške policije sta vprašala dva domačina, če Bi se koroški Slovenci odrekli zahtevi po združitvi z Jugoslavijo, če bi jim bila zajamčena avtonomija. Odgovor je bil jasen:	«Koroški
Slovenci imamo bogate izkušnje. Avstrija nam je že marsikaj obljubila, ničesar pa ni izpolnila. Avtonomija bi ostala prazna beseda. Avstrijci bi brezobzirno nadaljevali s ponemčevanjem i zatiranjem koroških Slovencev. Našega stališča ne bomo spremenili, dokler ne bomo priključeni 1 Jugoslaviji».
*	V petek popoldne je bila v zbornici na univerzi v Ljubljani svečana otvoritev me'fakultetne konference vseh pravnih fakultet v Jugoslaviji. Konferenca bo razpravljala o temeljih za novo pravno znanost, bo seznanila znanstvenike z načinom dela posameznih fakultet, bo koordinirala nj hovo de.o, bo preg’eđala nov učni načrt. Ta konferenca naj utrdi bratstvo in enotnost.
Na Hradčanih v Pragi je bilo v navzočnosti več tisoč gledalcev na prostem glasbeni festival «Praška pomlad». Pod vodstvom Rafaela Kubelika so izvajali Dvorža-kovo opero «Sveta Ljudmila». Sodelovalo je 700 pevcev, solisti in orkester 200 glasbenikov.
*	Češkoslovaška vlada je darovala Svetovni dijaški zvezi enega največjih hotelov v Marianskih Lažnih. Hotel bo služil dijakom vseh narodnosti za zdravljenje. Jugoslovanska kronika
STALINOGORSK
novo industrijsko središče
Stalinogorsk je rudniško mesto, središče rudniške kotline v moskovski pokrajini. Je eno iz sovjetskih mest, ki so nastale nekaj let pred zadnjo vojno.
Stalinogorsk, ki obstaja šele 15 let in je glavno mesto okraja moskovske pokrajine, ima 15 osnovnih šol, srednje tehnične šole z oddelki za kemijo, za stavbarstvo, rudarstvo, medicino ter bolnišnice, 30 vrtov, zavetišča, knjižnice, glasbene akademije, letališče itd. Ze od vsega začetka je v mestu tudi cvetličnjak. V mestu in v okolici so na površini 30 ha zasadili topole, cere, akacije, lipe, povsod so cvetlične grede in grmi l.lij.
Premogovna kotlina, sredi katere leži Stalinogorsk, ima velika ležišča lignita.
Po revoluciji so moskovsko premogovno kotlino uredili na novo.
Pred drugo svetovno vojno so njeni rudniki dajali 15 1/2 krat več lignita kot pred revolucijo, sedaj pa ga pridobivajo 2 1/2 krat več kot pred vojno.
Vsi rudniki so moderno opremljeni:	mogočni svedri, električ-
ne naprave, zračenje .«d. Pred revolucijo je bilo v teh rudnikih le 12 inženirjev in 42 tehnikov, v zadnjem letu IV. petletke bo tu zaposlenih 800 inženirjev in tehnikov.
Stalinogorsk pa ni samo znan kot središče kotline kjer pridobivajo premog, temveč je tudi važno industrijsko mesto, in sicer ima kemične tovarne za dušična gnojila in električno centralo. Ko bodo vse turbine delovale, bo največja evropska električna centrala, ki ne bo zalagala z elektriko samo rudnikov, temveč tudi Moskvo.
Povsod okrog Stalinogorska se dvigajo tovarne, ki so jih zgradili v zadnjih desetih letih. Zdaj, ko so odkrili posebno glino, pa bodo začeli izdelovati steklo, opeko, kredo in apno.
laiireta setev v 1§H
V	letu 1928 so v ZSSR posejali le 3,1 odst. zemeljske površine, določeno za žito, z izbranimi semeni, v letu 1237 41,6 odst. pred drugo svetovno vojno pa 84 odst. Ti uspehi so rezultat vztrajnega dela približno 250.000 ustanov: zavodov za znanstvena razizko-vanja, poskusnih zemljišč; podjetij za gojitev semen, semenarn in posebnih krajev v kolhozih, ki so določeni za gojitev posebnih žit za setve.
V	zadnjih desetih letih so vzgojili več kot 2000 novih vrst rastlin. Preden pa novo odbrane vrste semen posejejo, jih temeljito preskusijo na poskusnih zemljiščih, ki jih je v ZSSR preko tisoč.
Vsako novo vrsto semen, ki se dobro obnese, ne razmnože, če državna komisija ne presodi, da po kakovosti močno prekaša prejšnjo vrsto. Istočasno poskušajo v različnih zemljepisnih legah, kje neka vrsta bolje uspeva.
V	ZSSR je več ko 3000 kolho-
zov, ki samo goje semena, ki jih dobe -z državnih semenarn in ki jih razdele v vse kolhoze v zameno za žito. Vso proizvodnjo izbranih semen nadzirajo agronomi. Vse stroške zz izbiro in gojenje nosi država. Prihodnje leto bodo vse žitno ozemlje ZSSR posejali z izbranimi semeni, in sicer tako kakor so jih spoznali, da so za posamezne predele najbolj produktivna.
NOVI POLJEDELSKI STROJI V pokrajini Altaj v Sibiriji so imeli pri pomladanski setvi 400 novih traktorjev sovjetskega tipa Ats-Nati, veliko število velikih Diesel-traktorjev, 600 strojev za setev, 400 za obdelovanje, 840 plugov itd.

MARŠAL TITO PRIHAJA S ČLANI VLADE V ZEMUN, OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA
A«RAKJ¥A REFORMA
A A ČEŠKOSLOVAŠKEM BO LETOS KOJfČA^A
Načelnik pa'jede skega ' ministrstva je objavil v praškem dnevniku »Rude pravo« članek, iz katerega posnemamo:
Lastniško razmerje in odnosa ji do zemlje na Ceškos’ovaškem so v zadnjih treh letih šli skozi razdobje resnične revo'ucije, ki jo uresničuje ta ljudsko demokratična vlada pod vodstvom Klementa Got-twa’da in nova poljedelska politika ministra Ju'ija Duriša. Razde litev zemlje je zgodovinskega pomena. kajti pet milijonov. hektarjev po ja in gozdov — to je 40 odst. vse površine Ceškos’ovaške reputa ike — je preš'o ah pa bo še letos preš'o iz rok Madžarov, Nemcev in izdajalcev in iz lastništva veleposestnikov. cerkve zemljiških špekulantov v roke kmeta, odnosno pri gozdovih v upravo države, občin in gozdarskih zadrug. Zgodovina češkega in slovaškega naroda ne more pokazati nobene podobne in prevratne .zpremembe, katere rezultat je last-na. češkoslovaška rešitev in razdelitev zemlje. Zato je tudi predsed-nik vlade Klement Gcttwald v svojem govoru na manifestaciji češkoslovaških kmetov in kmečkih de-avcev upravičeno lahko rekel, da se češkoslovaška agrarna reforma po svojem pomenu lahko primerja ukinjenju tlake v letu 1848 in da bo leto 1948 v zgodovini češkoslovaškega po-Ijede'stva zapisano kot ieto, ko so. zahvaljujoč ljudsko demokratični republiki in njeni utrditvi v februarju 1948, dobili v svoje roke češkoslovaško zemljo oni, ki jo tudi dejansko obdelujejo.
Danes hočemo češkoslovaški- javnosti prikazati še eno pomembno dejstvo: leto 1948 o istočasno tudi Zgodovinsko leto, v katerem bodo zaključene vse akcije nove agrarne reforme, leto, v katerem bo vsa agrarna reforma uspešno končana. Kako daleč je danes že veliko in pomembno delo?
Prvi in glavni del nove agrarne
reforme —- konfiskacija, rezdelitev in naselitev zemlje Nemcev. Madžarov in narodnih izdaja’cev — je Že povsem končan. Lastništvo zemlje tujcev in izdajalcev je izginilo, zap enjeno zemljo so razdelili kmetom v notranjosti države in naseljencem v omejnih krajih, gozdove so prevzele država ali pa občine, odnosno gozdarske zadruge. Posamezne napake in pomanjkanja te-
OTOKI
PRAVKAR SO PRISL! IZ ROVA KOMPRESORCI NA MLADINSKI PRO-GI KUCEVO—BRODICE
V MAFIŠKKM MOKJLT
Ze nekaj časa je znano, da so v vsem južnem obmorskem pasu
znano, obmorskem v Baku petrolejski vrelci. Predel petrolejskih vrelcev, ki ga pokrivajo vode Kaspiškega morja, obsega več sto kilometrov. Petrolej pridobivajo iz morskega dna s pomočjo umetnih otokov. «Zaliv Ilič» blizu Baku-ja je v zgodovini eden prvih primerov velike ofenzive proti morju.
Bogati petrolejski vrelci segajo daleč v Kaspiško morja, toda gradnja umetnih otok daleč od obale je draga stvar in se ne izplača.
Pridobivanje petroleja iz dna Kaspiškega morja, ki je skoraj vedno viharno, je zelo težko. Vendar so v SZ vprašanje pridobivanja petroleja zelo uspešno rešili z neko kovinsko ploščadjo, ki je originalno zgrajena. Na njej je vdelan 40 m visok «derik» iz jekla in vsa naprava za vrtanje tehta nekaj sto ton; napravo je iznašlo nekaj mladih tovjetskih inženirjev, za kar so bili odlikovani s Stalinovo nagrado.
Tehnika poševnega vrtanja» ki so jo iznašli v SZ, se je izkazala kot najuspešnejša za pridobivanje petroleja izpod morja. Poševno vrtanje dovoljuje, da črpajo petrolej iz ene same baze po ceveh v več smereh v obliki stožca.
Nek jeklen otok je 12 km od obale. S kopnega dovajajo električno energijo, raztopljeno ilovico in stisnjen zrak, kar je potrebno za vrtanje in za črpanje petroleja, ki ga spravljajo v obsežne tanke vzdolž cevi na dnu morja. Na «deriku» je tudi telefon in oddajna radio postaja.
Včasih ne morejo motorni čolni pluti med obalo in jeklenimi otoki zaradi hudih neviht. Toda delo v petrolejskih vrelcih zaradi tega ne preneha. Delavci imajo s seboj zaloge živil, pitno vodo, tople obleke in zdravila ter se lahko skrijejo pred neurjem v dobro urejene prostore, ki so oskrbljeni z vsem potrebnim, celo s knjižnico.
Ideja velike ofenzive zoper Kaspiško morje se je uresničila. Jekleni otoki se vedno bolj oddaljujejo od obale. — Na njih so močne električne luči, ki kažejo ponoči [ ladjam pot.
ga velikega dela, ki jih je povzročil odpor reakcije, so bile po februarski zmagi češkoslovaškega ljudstva kaj hitro odstranjene in vsa zamuda pri konfiskaciji zemlje izdaja'cev v čeških deželah in madžarske in izdaja'ske zemlje na Slovaškem je bila takoj odstranjena.
Drugo glavno delo nove agrarne reforme — revizija predvojne (prve) agrarne reforme — je v prvem pogledu tudi opravljen; preostaja samo še, da bi v smislu, no-veie zakona o reviziji odločile kmečke komisije bodisi o popolni likvidaciji veleposestnikov ali pa o njihovem zmanjšanju tudi pod določenih 50 ha. V poletju bodo kmečke komisije izbra’e upravičene prosilce za zemljo, ki je določena za prevzem. Do 28. oktobra, na dan državnega prazn ka, mora biti vsa zemlja te revizije v rokah kmetov, oziroma gozdna zemlja v upravi države, občin ali pa gospodarskih zadrug. Dejanski prevzem bo pa seveda konec žetve, tako da bo lahko vso zemio pravočasno posekah, preora i in pospravili. Revizija prve agrarne reforme bo torej opravljena v jesenskih mesecih.
Tretja in zadnja akcija agrarne reforme bo pa uresničenje zakona o trajni ureditvi 'a tništva zemlje na Češkoslovaškem. Ta zakon je bil po đa'jših oklevanjih, ki jih je povzroči'a prevratna reakcija, sprejet v smislu zbo jšanih pred o-gov Komunistične partije v mesecu marcu. Veleposestva in vehka posestva bodo po tem zakonu zmanjša'i na površino 50 ha in zemljo, ki so jo iz špeku’ativnih namenov dali v najem, bodo brez ozira na površino odkupili. Danes so že zagotovljeni predpogoji za odkup ve’eposestev, kakor tudi cerkvene zemlje in že v prihodnjem mesecu bodo začeli izb rati zemljo, ki je bi'a najeta in ki je sedaj določena za do žnostni odkup. Naša dolžno, t o skrbno paziti, da bi ne bili mali in potrebni ljudje oškodovani, kajti ne gre samo za zemljo zemljiških špekulantov in bogatih posestnikov, temveč tudi za ostalo najeto zemljo. Akci’o bodo izvaja’i naredni odbori in kmečke kcroTsije, katerim bo po’jede sko ministrstvo vsestransko pomaga'o in od katerih bo tudi zahtevalo, da bi tudi zadnja akcija nove agrarne reforme konča a letos. Na ta način bo Češkoslovaška jeseni opravila svojo agrarno reformo. Izginilo is tujc izdaja'sko ’asn’štvo zemlje, izginja srednjeveške in fevdalno p e' menitaško ve'eposestvo, izginja Pa tudi vsaka špeku acija z zemljo. V smislu nove češkos’ovaške ustave — Ustave 9. maja — je kmetom, ki na svoji zemlji sami de’ajo in ju sami obdelujejo, zagotovljeno lastništvo zemlje do 50 ha. Ustava P3 tudi ne dovo’i lastnine zemlje nad 50 ha. Lastniško razmerje in lastniški odnošaji do zemlje na Češkoslovaškem so torej že danes pravno urejeni in bodo tudi dejansko i urejeni do konca letošnjega leta-

Umetnost - Prosveta
Proslavo. 25^ ©blfetmc© ^	^ g »j«
umetaiikega delovaeja SANCINA
5ffa&piA>fa
V petek je Slovensko narodne gledališče uprizorilo Molièrovo komedijo značajev »Skopuh«. To igro si je izbral Modest Sancin v proslavo 25 letnice svojega umetniškega delovanja. Modest Sancin ima za seboj 25 let resnega, napornega študija, katerega sadove je bilo slovensko ljudstvo v polni meri deležno. Njegova prizadevanja za naše gledališče v Trstu pa znamo ceniti predvsem mi Tržačani in deželam tega ozemlja, ki smo dolga leta pogrešali lepoto našega jezika in lepoto umetnosti.
2e sama izbira odrskega dela kaže na resnost njegovih umetniških namer. Izbral si je umetniško dognano in zahtevano delo, ki ie zaradi svoje notranje sile preživelo svojo dobo. Molière je s skopuhom ustvaril lik človeka, ki bi se. nam moral zastuditi; osmešil je strast stiskaštva, vendar pa v tem .smešenju čutimo prav za prav tragiko človeka, ki ie suženj svojega nagona in vso muko in neznosnost življenja ljudi, ki so podvrženi volj; takega človeka.
Modest Sancin je brez vsakega 'pretiravanja in karikiranja mojstrsko podal lik skopuha tako da je gledalca mestoma kar obšla groza, ko je gledal pred seboj že ne več človeka, temveč poosebljeno strast grabežljivosti in stiskaštva. Jasno smo začutili vso skopuhovo predanost denarju. Dojeli smo do kraja njegov značaj v vseh subtilnih odtenkih skladno izdelane igre. 2e njegova maska in kretnje njegovih rok so nam povedale skoraj vse. Njegov lik ie zaživel še močneje v prizoru, ko izve, da so mu ukradli skrinjico z zlatniki in ko v svoji veliki skrbi za denar; zahteva, da pozapro vse mesto in Predmestja ter v zaključni sceni, ko pozabi na hčer, sina in na ves svet ter objame svojo skrinjico. Trepet glasu in rok, kretnje vsega telesak moduliranje glasu in mimika obraza so vedno jasno prikazovali njegov pohlep, njegovo preračunljivost, njegovo starčevsko giz-dalinstvo, njegovo malenkostno, smešno pretkanost.
Zlata Rodoškova ie bila ljubka, nežna, ljubeča Elise, skopuhova hčerka. Bila je naravna v gestah In govoru ter je s toplo čustvenostjo podala ljubezen, odpor proti očetovi volji, žalost in sočustvovanje.
Valèra. njenega druga v igri, je dosledno in toplo izdelal Rado Na-kerst. Položil ie v ta lik vedrost in Vero v uresničenje njunih hrepenenj.
Vredno sta stala temu paru ob strani Angelca Sancinova kot skromna, nežno čustvena Mariane In Jožko Lukeš, kot zanosen, upirajoči se Cleante, Harpagonov sin. tgra obeh parov je živo prikazala nasprotje med njunima in očeto-vim značajem.
Prosine je zvita, nakičeno elegantna, mešetarka, ki intuitivno čuti človeške slabosti, ženska, ki si ničesar ne žene preveč k srcu, ki ‘šče svojo korist, pri kateri je pa Vendarle čutiti tudi trohica dobrote jn sočustvovanja. Tako jo je videla Ema Starčeva in jo je tudi vsestransko dobro izdelala z glasom, govorom, smehom, oblačilom, kretnjami in masko.
Milan Košič je bil stric Jacques 'n je to vlogo kuharja in kočijaža odigral burleskno igrivo in je tako n^el v plašč komike norčavost, u-važevanje svojih dveh poklicev, Prepozno spoznavanje vsakodnevnih življenjskih resnic in modrosti Ud.
Prav tako ie bil dober kot Clean-ov sluga La Flèche Božo Pod-•brajšek, ki je izrazito podčrtaval Pesedni humor tako kakor je bilo Primerno njegovi vlogi.
•v. Ernest Zega je znal dati vlogi ■ nseliria, Valèrovega in Marianl-
a °četa precejšnjo toploto. . o- .^hdafanost značaja š skopuhovim
mizarja Sancina in Srečka Ko-
šnja ni bilo spoznati v njunih maskah komisarja in pisarja. Pisarjeva maska nam je pokazala človeka. ki ga ie sama uradna dolžnost.
Na mestu so bile tudi druge manj pomembne vloge • strežnikov in strežnic.
Skupna igra je prehajala iz lagodne, vznesene stilne patetike, ustrezajoče dobi, v kateri je delo nastalo, in ki je čutila potrebo po cerimonioznosti v realno igro povsod tam, kjer je bilo to potrebno, in je obenem ostala vedno umerjena, in je zato povsod bila vedno v skladu s prejšnjim in poznejšim. Morda bi bila potrebna še nekoliko večja uglajenost cerimonioznosti. Ona scena medsebojnega spo-
MODEST SANCIN V MASKI «SKOPUHA».
smania med otrokoma in očetom naj bi bila potekla za spoznanje hitreje, kar bi ji bilo dalo več napetosti in toplote. Vse to pa ni motilo skladnosti igre. To harmonično prehajanje igre v igro ter sklad-nost in pravilno sdilno izvajanje je bila zasluga režiserja Jožka Babiča.
Bogdan Grom je spravil igro v pravilen okvir. Pohvalno moramo še omeniti kost delo lasuljarke.
Po predstavi so slavljencu česti tali dr. Andrej Budal, upravnik Slovenskega narodnega gledališča, ki ie nazorno z lepim nagovorom prikazal življenjsko in umetniško pot Modesta Sancina, Rado Na-kerst, ki mu je čestital v imenu gledališkega sindikata in vseh tukajšnjih stanovskih tovarišev in tovarišic ter tehničnega osebja, dr. Robert Hlavaty y imenu S'ovensko hrvatske prosvetne zveze, prof. Oskar Ferlan v imenu Centro di Cultura popolare. Justo Košuta je prebral kopico pisem in brzojavk iz Slovenije in ostale Jugoslavije ter iz Trsta. Med drugimi so mu čestitali upravnik ljubljanskega gledališča Juš Kozak, predsednik gledaliških sindikatov Slovenije Stane Sever, direktor ljubljanske drame Slavko Jan, upravniki re-škega, osiješkega in sarajevskega gledališča ter še mnogi prijatelji in gledališki umetniki. Prejel je mnogo cvetlic, vencev in drugih darov. Slavje je bilo zelo prisrčno in je globoko ganilo jubilanta m občinstvo. Modest Sancin se je zahvalil vsem in občinstvu za čestitke in voščila ter zatrdil, da v njegovem jubileju in v jubileju drugih kolegov proslavljamo vedno naše gledališče. V soboto so mu priredili v njegovem rojstnem kraju Skednju, po prvi reprizi »Skopuha«, domače slavje.
Tudi mi čestitamo Modestu Sancinu in mu želimo, da bi še mnoga leta ustvarjal nam v pouk, razvedrilo in zabavo ter sebi v zadoščenje.
J. K.

ČLANI IGRALSKE DRUŽINE OKROG SLAVLJENCA.
Očistimo našo govorico
Na nekem drugem mestu berem zopet:	Njej se zdi, da je svojo
funkcijo zaupniške uprave najlepše opravila s tem,da je ustanovila... oziroma še bolj direktno... Tak jezik lahko nastane samo pri hitrem prevajanju iz tujega jezika ali pri slabem znanju domačega jezika. Funkcija pomeni delovanje ali opravilo direktno pa naravnost, brez ovinkov ali neposredno. V slovenščini je prav lepo, če rečemo: opravimo svoje opravilo in nas nič ne moti, da imamo dve besedi iz iste osnove. . Ce nas pa le moti, lahko vselej rečemo: opravimo svoje delo. Ravno tako je nepotrebna tujka direktno. Upravičena je samo v izrazih, kakor direktni in indirektni davki in v podobnem. Zato bomo rekli: Njej se zdi, da je svoje opravilo (delo)... najlepše opravila s tem, da jeustanovila..., oziroma še bolj naravnost (brez ovinkov)... ali pa: Zdi se ji, da je njej zaupano upi-avo najbolje vodila, ko je ustanovila...
Tujka interes je že skoro izpodrinila v časnikarstvu domači besedi prid in korist, ki ju imamo zanjo.
PROSVETA MED LJUDSTVOM
Koncert pevskega zbora «Velesila» v Skednju
Naša prosvetna društva se odzivajo pozivu Rdečega križa za Trst in pokrajino in prirejajo koncerte in nastope svojih dramskih družin v korist te ustanove. V torek 25. maja je imel v Skednju svoj koncert škedenj-ski pevski zbor «Velesila». Zbor se trudi, da bi postal res dober in da bi umetniško izvajal svoj program. To pot je zbor vskočil, da pomaga navedeni dobrodelni ustanovi, sicer bi verjetno še ne nastopil. Zato ni nič čudnega,,če je občinstvo že tretjič poslušalo skoro enak program kot pri dveh prejšnjih koncertih. Razumljivo je, da v kratkem času ne more naštudirati niti deloma novega programa. Ugotoviti moramo, da niso bile narodne pesmi docela dobro pripravljene, kar je prišlo do izraza v nesamostojnosti nekaterih glasovnih skupin. Basi in tenorji so tu pa tam povzeli melodijo sopranov. Ritem in tempo sta bila mestoma nepravilna. Najboljše je zbor zapel Papandulovo «Skoči kolo» in Grbčevo «Pesem mladine». Zbor stalno napreduje in se bo z vztrajnostjo in marljivostjo kot jo kaže sedaj, nedvomno uvrstil med vodilne zbore. Občinstva ni bilo ravno preveč in kot pri zadnjem koncertu Sentjakobčanov, smo tudi tu pogrešali prisotnost naših kulturnih in prosvetnih delavcev, predvsem pa domačih. Za Skedenj je zelo častno, da šteje ta zbor tako veliko število pevcev.
Ustanovitev novega slovenskega prosvetnega društva v Sentvidskem okraju
, Slovenska prosvetna društva povezujejo Slovence, kjer koli bivajo. Snuje se novo prosvetno društvo v, šentviški mestni četrti v prostdrih že obstoječega italijanskega prosvetnega
društva «Perossa». Pripravljalni odbor se že v času pripravljanja dobro zaveda, da mora biti tudi to snujoče se društvo kulturno žarišče v svojem ožjem področju. Zato skrbi za prireditve že sedaj, ko društvo še ni formalno ustanovljeno. V četrtek dne 27. maja so prišli na pomoč tej snujoči se prosvetni matici dramska družina šentjakobskega društva «Ivan Cankar», sopranistka Rožica Kozem, gledališki igralec Ernest Zega in mladi pianist Aleš Curk, ki so nastopili s Cehov-Ijevim «Snubačem», recitacijami in solističnim petjem. Spored je zadovoljil precej številno občinstvo in mu pokazal pot njihovega bodočega kulturnega prizadevanja.
Na tej prireditvi je nastopila tudi pionirska družina iz Rojana z zborno recitacijo. Sledili sta še dve solistični recitaciji. Poz veli sta vso prireditev svetokriška in barkpvljanska godba.
Nastop gojencev Dijaškega doma v Boljuncu
Nedavno tega smo poročali o nastopu pevskega zbora in domačega orke-sterčka gojencev dijaškega doma pri «Simonu Jenku». V nedeljo je ta zbor s svojim mladostnim, zanosnim petjem z živahno občuteno interpretacijo pesmi navduši? naše ljudi v Boljuncu. Sodelovala sta to pot tudi dramska skupina z enodejanko «Snubač» Antona Čehova in z Nušičevim «Analfabetom». Prireditev je bila zelo prisrčna in je nudila obč'-’Slvu obilo zadoščenja. Nastopi mladine osvežujejo naše kulturno prosvetno življenje. Obenem je bil izvoljen novi krajevni odbor Dijaške matice. Ustanavljanje, .oziroma oživljanje že obstoječih krajevnih organizacij té ha&e šila važne fn potrebne ustanove bo pospešilo naše de-; lo med ljudstvom iri poglobilo ,vgzi med našimi prosvetnimi 'maticami, mladino in inteligenčnim naraščajem.
Dramska predstava lonjerske mladine
V četrtek 27. maja je lonjerska mladina uprizorila igro «Tri sestre» v korist kongresa delovne mladine. To igro je lonjerska mladinska dramska družina igrala že lani. Za to predstavo je igro osvežila in opilila ter na novo zasedla nekatere vloge, ker so se nekateri prejšnji igralci preselili. V tej novi zasedbi so igralci igrali naravno in živahno in s tem je igra pridobila na življenjskosti. Zaradi skromnosti odrske opreme — oder je pač majhen — je ta dramska družina skušala povzdigniti slikovitost prizorov s kostumi. Obisk predstave je bil še precej dober.
Nastop pevskih zborov na taboru OF v Mavbinjab
Na ljudskem taboru Osvobodilne fronte so nastopili tudi razni pevski zbori, tako aa je to zborovanje izzvenelo v lepo kulturno manifestacijo. Peli so zbori iz Zgonika' pod vodstvom Hermana Miliča, iz Saleža pod vodstvom Obada Janka, iz Sempolaja pod vodstvom Zidariča Stanka. Nabrežinski zbor je nastopil skupno s škedenjskim, ker imata oba zbora istega pevovodjo, in sicer tovariša Milrgia Pertota. Vsi U zberi so nam že znani in smo že večkrat ugotovili, da so rutinirani in da pojejo dinamično in dobro. Toda na tej prireditvi nas je zelo prijetno presenetil zgoniški zbor. S precej težko pesmijo, prepleteno z ločenimi vstopi, posameznih glasoVnih ’ skupin in drugimi težkočami. Zapeli so to pesem in -Se eno neverjetno precizno, prijetno, glasovno uravnovešeno, v pravilni interpretaciji in v pravilnem tempu in rVtfnu. Ta zbor, jc; Številčno irfajhen ih šfeje približno 20 pevcèv. i Na koncu so vsi zbori-zapeli skupno prvomajske pesrni, ki so mogočno zadonele na vaškem trgu in ki jih je množica navdušeno pozdravila.
Naj navedem samo nekoliko primerov iz ene same številke slovenskega časnika, v katerem se dosledno rabi interes, ki bi ga lahko nadomestili z eno ob ebeh slovenskih izrazov: naj bi ščitili interese širšega prebivalstva; kdo se res bori za interese delovnih ljudi in čigavi interesi so pri srcu ... ; življeniski interesi ljudstva; ukrepi proti interesom francoskega ljudstva. Morda samo življenjski interesi ljudstva nam ne bi ugajali v prevodu besede interesi s koristmi; zato je treba dostikrat najti pravi povem besede in cele misli. Poskusimo tudi v našem primeru! »... ne smemo mimo tega vprašanja, ne da bi še enkrat osvetlili glavno odgovornost za to, da danes kljub tako ogromnemu (podčrtal pisec) policijskemu aparatu življenjski interesi ljudstva niso zavarovani.« Tu bi nam bolje služila beseda obstoj ali obstanek, kakor korist. Da ne ponovim vsega, bi takole rekel: . .. kljub številni policiji (aparat je popolnoma odveč) življenjski obstoj ljudstva ni zavarovan.
»Strogih sankcij« vendarle ni treba za kršitev odlokov; mislim, da bodo zanje zadosti tudi stroge kazni. Kako nedosledni so časnikarji, naj nam pokaže tale primer: »pereči problemi«, berem nekje in takoj dalje »nujna posledica« in še dalje »različna vprašanja«, »sporne zadeve«. Besede pereč slovenski jezik ni sprejel, ker ima zanjo dobro slovensko besedo nujen, ki jo pozna tudi pisec članka. Problem pa pomeni isto, kar vprašanje ali sporna zadeva.
V istem članku berem dalje: »... v tesni direktni zvezi s tržaško policijo. Beseda direktni je tu odveč, kajti, če smo s kom v tesni zvezi, smo hkrati z njim v direktni zvezi. Ene tujke se na tak način takoj rešimo.
Prejeli smo:
Slovenski knjižni zavod. Zbirka mala knjižnica.
B. PESSIS: O eksistencialzimu.
V zadnjem času se je mnogo govorilo o tej literarni in filozofski smeri in zato bo ta knjiga prav prišla vsakomur, ki se hoče poučiti o tem gibanju, ki je neposredno po vojni med izobraženstvom Francije, Anglije, drugih zapadno evropskih držav in obeh Amerik vzdignilo toliko nezdravega in nevarnega prahu. Knjigo je napisal sovjetski kritik B. Pessis pod naslovom «Sartrova literarno filozofska parada». Pisatelj je v tej knjigi podvrgel kritični preiskavi pojav francoskega eksistencializma in poiskal njegove vire in vzroke.
Zbirka mala politična knjižnica EDVARD KARDELJ: Pripombe e nekaterih vprašanjih mednarodnega razvoja.
Knjiga govori o nasprotjih, ki pretresajo današnji svet, o krizah in zaostritvah vseh nasprotij, ki bodo privedli imperialistični sistem v ekonomsko krizo in dp političnih pretresov, o :dezorientaciji v pogledu perspektiv povojnega političnega razvoja v-svetu itd itd. Kot vedno je tudi tu Edvard Kardelj zelo temeljit;

FESTIVAL NARODNIH
m
>
©
©
e
3
0 psss;
eó
Priprave
slovesnost
Košuta pripovedoval v svojem šve-	sicer morda res v nekoliko spreme-
ves spored	na tem festivalu, ki bo	tokriškem narečju, kako so lovili	njeni obliki, ker se noše pač ne no-
13. t. m. v	Lonjerju, so v	teku. Na	«donfina» in na katerem so stari in	sijo več. Toda naši ljudje. naši
sporedu je	med drugim	tudi fol-	mladi pari zaplesali staroistrski ba-	očanci, naše strine in botre prai>
r
O
z
klomi xrrìzor «Na osmici», kjer bodo prišli do veljave naše noše, naše šege in običaji, krepka, izrazita in
lun in domači monfrin.
Pri mimohodu skupin v nošah
'S: “,*sr r*
rosti, kot jih pozna naše ljudstvo Zbori bodo peli združeno po dva na Tržaškem, naši stari plesi. Videli bomo v tej sliki, kako se naše ljudstvo vede, kaj ga zanima. Ta prizor bo verjetno po svoji slikovitosti in živahnosti prekašal folklorni prizor «Praznik ob morju», v katerem je dne 8. marca, na dan svetovnega praznika žena, Justo
gotovo še tudi danes pomodrujejo o trdem današnjem in lepšem ter lagodnejšem nekdanjem življenju, pa še danes katero zapo jo in tudi mladina se ne obotavlja, kljub teni; „„z „n,.-mr	, mu, da je vajena nekih eksotičnih
t° na™rava}a jazzov, zavrteti se na domačen nTerskl zbor SVet°lVanSkl m ^ ^jarju, v domačem vzdušju ob J v	zvokih godbe na pihala, kjer ima
Ta večja in zaradi svoje vsebine klarinet prav važno vlogo, pomembna prireditev nam bo pri- . Razumljivo je, da moramo s ča-kazala izsek iz življenja naših lju- som naprej, toda kulturna vsebina di, kot so ga živeli nekdaj in kot iz preteklih časov živi v nas in mi ga verjetno živijo deloma še danes, čutimo, da je ne smemo zametavati.
s
4. maja 1943 so jugoslovo partizani pri Javorniku v ® popolnoma razbili Italijane, V se v neredu umaknili. S to z«1 je bila nekako zaključena dobo trte sovražne ofenzive.
Toda na mesto Italijanov so pili Nemci. Začela je delo1’ «vražja divizija» po skoraj
PETA OBLETNICA V. OFENZIVE

mesecih mirovanja. Tako je 1 nien prihod v glavni štab vsak
jasno, da pripravlja sovražnik f' ofenzivo v zvezi s pospešnimi I provami za drugo fronto.
8. maja je v Sčepan Polju Kruševu bilo posvetovanje
racij, v kolikor ga seveda nt prekrižal sovražnik. Razprarf so tudi o vprašanju prenosu evakuacije ranjencev.
Delavnost «vražje divizije» je stajala vse večja. Nemci so izi» globoke prodore s čisto novo te ko. Po dobro premišljenem nd so iz dneva v dan bolj zožet obroč okrog jedra partizan1 enot, v katerem je bil tudi gle štab in AVNOJ. Sovražnik je padel z močno podporo topni1 m letalstva in v vsakodnevnih & bah 50 imeli partizani težke gul e.
pri Črnem jezeru, prisotna sta 1 Tito in M rko. V glavnem štabe pričakovali prihod Angležev. 1 gleži so se namreč odločili, «de povežejo z borbenimi skupin11" ki se borijo proti okupatorju» i" zato spustili na osvobojeno ozef' padalce; medtem ko sta že priv
K m ko S e bi3 B*mn§en tovoriš Tit m
misiji na hrvaški glavni štab,
Pričakovali.
Nemška ofenziva je dobila širok razmah. Iz dokumentov nekega petega nemškega kurirja so do-znali: da pripravljajo Nemci kon-nega štaba NOV, kateremu so ^ntracijo svojih sil na ozemlju sostvovali vsi komandanti dtt: ^Uvno . Široki Brijeg - Vakuf -Izdelan je bil načrt nadaljnjih N^or. Nemci so popolnoma izme-
n^U svojo taktiko. Razvijali so se v rnale kolone in s pomočjo dresi-ranih psov vdirali za hrbet parti-^nskim edinicam. Masovno so mo-ttizirali civilno prebivalstvo, hra-J10 in orožje pa so jim dovažala Wala.
Partizanske edinice so namerava-.e Prebiti obroč na severu, kjer se zdelo, da je najmanj sovražni-°uih. moči. Po odredbi tovariša Ti-a ie bila prva divizija poslana na pverno fronto, da se joribije k ^či. y naslednjih borbah je prav ia divizija popolnoma uničila sku-
23. maja se je mudil vrhovni1'	K° *
• izdal Tito novo naredbo, da
^°rajo biti Nemci na severni J071 ti dokončno odbiti. Ob dveh lutraj «o partizani začeli napad in 0 jutra so bili Nemci uničeni do P0!>lednjega moža.
Položaj je zahteval nujen premik
avnega štaba. Toda ta premik je

Množični rentgenski pregledi v službi borbe proti jetiki
Odkar je W_ Roentgen (1845— 1923) odkril po sebi imenovane kratke elektromagnetske žarke, je z njimi že izredno mnogo koristil človeštvu. Žarki seveda so od prvih primitivnih začetkov napravili že precejšnjo razvojno pot, vendar je problem masovne ir. cenene naprave rentgenskih slik ostal do zadnjih časov nerešen.
Do sedaj je mogel zdravnik pri masovnih pregledih na pr. vseh delavcev kake tovarne ali vseh učencev kake šole uporabiti metodo obsevanja in istočasnega pregledovanja na posebni zaslonki. To gre takole: Očesu nevidni rentgenski žarki povzročijo, da se zasvetijo določene kemične snovi, s katerimi so prekrite zaslonke. Ce sedaj gredo rentgenski žarki, preden zadenejo na zaslonko, skozi človeško telo, ob kosteh in tkivu več ali manj oslabijo in tako nastane na zaslonki nekaka senčna slika notranjosti telesa, na kateri se kosti temno odražajo, dočim so mesni deli svetlejši. Ob opazovanju teh senčnih slik na zaslonki zdravnik lahko ugotovi stanje v notranjosti telesa. Tak pregled traja razmeroma dosti časa, ker mora zdravnik svoje izsledke še napisati in se ljudje zvrščajo le počasi drug za drugim.' Napraviti prave rentgenske fotografije bi pa bilo pri takih masovnih pregledih tudi zamudno in predvsem predrago.
Po novem postopku pa sedaj rentgensko »senčno sVko,« ki se napravi takoj, ko stopi opazovalec pred zaslonko, v naravni velikosti fotografirajo . fotografskim aparatom v velikosti 24 X 24 mm. V hitrem zaporedju more sedaj stopiti vse delavstvo pred. zaslonko in notranjost nj’h prsnih košev se fotografira s to malo kamero. Tako lahko napravijo v eni uri posnetke za 400 ljudi.
Ko film razvijejo, mora zdravnik v miru opazovati posamezne posnetke. S posebno optično pripravo projicirajo vsako sličico v poljubni' povečavi na stenski zaslon, in zdravnik more ugotoviti skoraj vsako bo'ezensko izpre-membo v prsnem košu n. pr. na srcu, na hrbtenici, rebrih, preponah itd. predvsem pa seveda Use znake še neopažene ali še nezaceljene tuberkuloze.
Da so mogli napraviti te male fotograf iène slike, je bilo seveda treba premostiti precej tehničnih težav, ker je »senčna slika« za fo-tografično kamero prema'o svefa, čeprav je za naše oko v zatemnjenem prostoru dobro vidna. Na iprei so močno povečali svet'obo, s katero zažarijo snovi, ki tvorijo prevleko zaslonke, kadar pade na-njo rentgenski žarek, potem sc povečali še svetlobno občutljivost
Mazor-poet in |nnalt t par panili
1*0 ZAPISKIH 31. IVKKOVICA
30. maja 1876 se je v Poštivah na otoku Braču rodil hrvatski pesnik in sedanji predsednik Pre-zidija Ljudske skupščine LR Hrvatske Vladimir Nazor. Študiral je u Splitu, Gradcu in Zagrebu. Kot profesor je služil največ v Istri. Ko so nacifašisti vdrli v ju-slovanske pokrajine, je Nazor, ki le bil takrat že v pokoju, med prvimi odšel v partizane. Po velikem trpljenju ce ie z zmagovito vojsko vrnil v osvobojeni Zagreb.
Nazor je največji pesnik hrvatske Moderne. Gojila je liriko, epi-'ko, pisal povesti in drame. Najvažnejše knjige so:	Veli Jože
(1908), Lirika (1910), Hrvatski kraljevi (1912), Nove pjesme '■ (1913), Istarske priče (1913),'Pjesmi ljuvene (1915), Medvjed Brunda (1915), Utvn Zlatokrila (1916), Stoimena (1916), Pjesme partizanke (1944), S partizan'ma (1945).
Nazor je predvsem lirik, nad njegovim čustvom pa stoji razum, zato je njegov slog ponekod abstrakten, simboličen. Njegova proza je živahna in slikovita. V slovstvo je prinesel motive iz slovanske mitologije, smisel za naravo, poveličevanje zdravja in življenjske radosti. Pckaz il je človekovo iskanje pravice in sreče. Pesnikova vera v. bodočnost ljudstva je debila potrdilo a naredno-osvobo-dilnem boju, ki se ga je sivo’asi pesnik sam ude’eži’, ga opeval v pesmi in opisal z «n i o 'v’o.
Prinašamo nekaj odlomkov iz knjige M’ndena Ivekcvića, sedanjega jugoslovanskega poslanika v Rimu, »Nepokorena zemlja « Knjiga je nekak dnevn k, zapiski iz IV: in V. sovražnikove ofenzive proti narodne osvobodilni voiski Jugoslavije.
POT V PARTIZANE
V začetku januarja 1943 sta prispela v Bihač Vladimir Nazor in Goran Kovačič.
Sijajen starec, ta Nazor! S. kolikšno lahkoto se jt odtrgal od svoje zagrebške udobrosti m kako junaško je pre-
našal naporno pot do osvobojenega o-zemlja! V Slunj je prispel, ko je bila pravkar konferenca mladine Hrvatske. Takoj je moral govoriti. Javno in jasno se je izrekel za narodno osvobodilno vojno. Pustil je v Zagrebu imetje
da so Nazora partizani ugrabili in da ga silijo, da daje neke izjave. Ta go- ; vor je poslušal Nazor kot gos: Tita. Mnogo je bilo veselja na račun ministrovega govora. Mar je še kdo v Zagrebu, ki veruje ustaškim bedastočam?
in hiše, honorarje in slavo, s katero ! Nazor je obljubil, da bo poslal Pave-
so se krasili ustaši, pustil je tam vso svojo preteklost in šel za ljudstvom. Da, ta človek ima razvit občutek sra-
filmov in končno k on s ru rasi. prava ma’a čuda (otjgrafskih leč, ki omogočalo ostre slike celo s temi malimi kamerami Po opisanem načinu bo ti bodočnosti možno zdravniško pregle- ! 5tol°' temveč tudi pu5k0' ciati n. pr. cele letnike liucii in po- !
mu in časti, hoče pomagati oprati s hrvatskega naroda madež, ki so ga napravili ustaški lopovi.
Tukaj bi bilo treba spregovoriti nekoliko besed o onih književnikih in javnih delavcih, ki so na ta ali oni način prešli k ustašem... Vsi ti bi prizadejali hrvatskemu narodu strašno sramoto, če ne bi bilo svetlih imen naših padlih borcev, Avgusta Cesarea, Hasana Kikiča,, Božidara Adžije, Otokarja Keršovanija, Pavla Markovca, žrtev krvavega ustaškega terorja. (Pisano v začetku 1943, pozneje je še marsikak književnik in umetnik padel, op. ur.).
Nazoru na čast je bila v dvorani «kloštra» v Bihaču svečana akademija. Nazor je govoril z zanosom in duhovito poveličujoč mladino in narodovo borbo. Goran Kovačič je tudi govoril in recitiral neko svojo izvrstno pesem.
Nazor si je zaželel partizansko uniformo in pištolo! V šali je sebe primerjal s Cičo Jankom (Mošo), ki je manjši od njega, pa tr^a ne samo pi-
«In če mora Moša nositi puško in
tem urediti kartotečne ev dence. Zdravstvena služba v službi ljudstva bo mogla na trdni podlagi poo. rr^H vse i o*rebne v re ,e ?
borbo proti nnšeniv n”.hujšemu sovražniku —■ tuberkulozi.
pištolo, mar ni^em jaz dorasel vsaj za pištolo!» je govoril Nazor, ki nikakor ni hote! dopustiti, da bi bil Moša večji junak od njega.
I Pave ičev m Mister pi osvete ie imèl njegovo zložljivo vf^^p .posteljo, na I z Zi giebu govor, v katerem je trdil, j kateri se zelo udobno spi.
ličevemu ministru svojo fotorgafijo. na kateri je oblečen v partizansko uniformo s peterokrako zvezdo na kapi in s pištolo za pasom.
Iz Gračanice sem skočil na obisk k Nazoru, ki se je obenem z glavnim štabom nastanil v Graćacu, kakih pet kilometrov daleč od našega taborišča.
Nazor je dokaj oslabel. Našteval je inekaj bolezni: mehur, naduha, slaba prebava, nespečnost. Čutil je silen apetit. toda ni smel jesti, držal je dieto. Toda poudarja, da ga bolezen ni potrla, da je ostal veder, da ni klonil.
Velika neprijetnost je ta Nazorova bolezen. Tudi Tito je zaskrbljen. Kakšna nesreča bi šele bila, če Nazor umre! Ne le da bi to bil? neprecenljiva izguba za nas vse, temveč bi njegovo smrt iistaški banditi izkoristili v borbi proti nam. Toda upajmo, da bosta vedri duh in vera pesnikova prebrodila tudi to krizo.
Z veseljem pripoveduje, kako ni njegovo bolovanje doslej delalo nadlege nobenemu premiku Vrhovnega štaba.
Kadar je treba iti pravi Nazor, tedaj obvladam bolezen*
Ce bo treba, ga bodo naši borci prenašali na nosilih. Sicer sem prepričan; da bodo naši borci to z veseljem stonli in da bodo ponosni, da nosijo. Namera.
Fotografiral sem Nazora pred njegovim mlinom. Pokril je svojo sivo glavo 7 mojo partizanko.
(Gračanica ob koncu februarja 1943)
Okrog poldne, ko smo se že povzpeli na visoke planine nad Taro, je bil odrejen daljši odmo»\ Tedaj se nas je nekoliko zbralo na neki planotici okrog Tita.
Tito je dobro razpoložen in se šali z Nazorom.
Tovariš Tito it zlasti pozoren do Nazora ih skrbi za njegovo zdravje in telesno moč Nazor ga obožuje in ceni nad vse Tito se trudi, da bi pesniku olajšal 'egobe partizanskega življenja in premikanja. Nazor ima za postrežbo dva italijanska ujetnika, dobiva posebno dietno hrano in dva tovorna konja vlečeta vse, kar mu je potrebno. Za Nazora gonijo molzno kravo, da mu je vedno zajamčena dovoljna količina mleka. V vaseh, kjer prenočuje, je treba po odredbi tovariša Tita najti zanj, če je količkaj mo-! goče, posebno sobo. Tu mu postavijo
Nazor se Se vedno sijajno drži. SvJOgn2 nami- GreJe si Pri našem je in vedno dobro razpoložen. Ko!i''j; .. U drevenele roke in noge in pose je že privadil in lahko koraK1! ava z glavo, čudeč se, kam ga je ma jaha po nekoliko ur. Toda dali’pr 2anesla. Na Durmitor! Da mu je ort miki ga mečno izčrpajo. Sicer i D a. letorn kdo dejal kaj takega — pa sedaj njegovo zdravje dobro. Nj*j Vl " gove stare bolezni (mehur, nespe. nest) seveda niso izginile, toda oi sam pravi, da tud; bi ti! bolj zmav.
Zagrebu ,1 jz0rrCera.i je
h ga proglasil za norca...
Kneževiči, 31. maja 1943 bil dan Vladimirja Na-
Dva dm kasne .e sem se sam n^a20r je bil dobro razpoložen,
^ nekaj — dr. Ribar, Milutin,
aaria' Niešov oseminšestdeseti rojstni Naz
*• varja! s starim pesnikom. PogoV^g. -I*
jala sva sr o Zagrebu in o tamka* v Mado, Nurija in jaz — prišlo njih ra'merah	je ^eSovo hišico, da mu čestitamo. Bil
Vidiš m, pravi, nikdar nisem "J OapJ®*' sPO«t in dobro prespan po politično opredeljen, nikdar nisem Pr! nas ,nem nočnem premiku, togosti padal nobeni politični stranki. kr\j^oe s ^em> kar je imel: z dobrim ko so me razni ljudje klicali in	°m’ kajmakom in črno kavo ali
dobivali za to ali ono stranko. 05^ j ^ ^ (brez sladkorja, seveda).
... ri ..... r°jstne
je prišlo do
sem vedno ob strani, vedno neoth rokL^jhna Proslava Nazorovega
visen. Toda ko
sta ega dne je bila v znaku nepre-kar je sedaj na Hrvatskem, ko ^| Ijeskg ^ falskega brnenja in mitravidei kakšne strahote se dogaj^A da p	t°Povskega streljanja. To-
šem se opredelil. Prvi krat sem °.j Sela r°s*ava je bila kljub vsemu ve-krito in brez obotavljanja prisil ^
k neki stranki, ker nisem mogel ^fjihed SV0^ r°jstni dan, ki ga doživlja dati teh strahot., ker sem čutil. ! Cm» t>ar^Zani, v neki pusti vasici
moram tudi jaz doprinesti k temu. w";ki rpj g°re’ Nazor napisal pesem, se s Hrvatske opere madež. Ki 5 vžhič	c*an kasneje bral z vidno
ga napravili Pavelič in njegovi	Najprej jo je imenoval
eK*1
sem:	naj izginem, naj umrem
kje med partizani (itak ne verujen! da bom do konca zdržal), toda vsi vedo, da je Vladimir Nazor umrl, kakor pa da bi prenašal srafl1' ustaške Hrvatske.
vi.. Tega kratko in malo ni bilo v j spr^ mogoče trpeti in prenašati. In Te'
liri
'tli1
Ito1
Pripovedoval je nadalje o tem, ko so se ustaši z vsemi silami diii, da bi ga zavlekli v krog ških književnih prilizovalcev, ki se prodali Paveliču.	^
Doma imam cel snop najrazlič” šib vabil za razne bankete in č3,1 ke pri ustaških mogotcih. Vabil' me na čajanko pri nemškem P°sl3j^ ku Kascheju, na bankete ob Pr’,l0sji nekih književnikov iz Bolgarije „ Nemčije, prihajali so k meni slanci Paveličevih ministrstev, so. da bi potoval na vabilo rom11,
tam
P
V
skega in bolgarskega zunanjega strstva v Romunijo in Bolgarijo-česa vsega niso storili, da bi pritegnili... Vse sem odbijal.
Tako. vidiš, je nadaljeval ženi Nazor, so mi ponujali za P0^ vanje v Bolgarijo poseben spalni obljubljali so mi carsko udobje ^ odbil sem, izgovarjajoč se. ^3 ^jti
zdravstveno stanje ne dopušča ' v
A
se«1
najmanjšega napora . potovanja, času, ko sem te ponudbe odbijal, ^ se pripravljal na svoje poslednje
tovanje, polno napora potovanje s partizani.
[ (Na Durmitoru). Tudi
tegob,
korenjak
kienii
V.», toda pozneje je naslov
Pesem:
v «Pozna obletnica». To
Na2ora ofenziva). S.anje Vladimira da a zelo težko. Pravi čudež je, siln- na nek način more vzdržati te napore
Plahoviči, 2 julija so prišle vesti, da je osnovano Zemaljsko antifaši-v*ječe Hrvatske. Za predsedni-
v ti^afske
st'čuo ka
Vlad1ZV°ljen Vladimir Nazor... za s, lm*r Nazor se je zelo razvnel kot prVar’ Obljublja polno aktivnost TakT^mk Zemaljskog vi ječa.
■svoj ie Prijel za pero, da napiše Ko P.r°g‘as Hrvatom. vari5 'r V^eraj prišel v našo hišo to-kičem lto s tovariši Markom Ranko-Zor ^‘. Hodkom Colakovičem, je Na-k° pjf1 zadovoljstva, da jim je lah-Poslu-l svoj Proglas Hrvatom.
bere
so pesnika, kako z zano-Pravkar napisan proglas, ki
Toda
času
Pesnitev kot pa kak pro-vsebina popolnoma odgo-in človeku, ki ga je na-
žr.vn
varja Pisai.
Tito j. .
Dreselij Nazoru Predlagal, da bi se
bseva0n nek’ vasi, kjer bi živel pod na^i čiruv001 k0*- sorodnik pri neki Jdobje , !ni in Imel na razpolago vse Pora 1 11111 ie Po tolikih dneh na-
^“frebno.
‘zan; omogočili dolgotrajnejši
ovirala zakasnitev prihoda angleške misije.
Končno so 28. maja ob polnoči štirimotorna letala Halifaks odvrgla dolgo napovedovano misijo. Bilo jih je šest. Ko so se spuščali s padalom, je pihal veter s 70 km na uro. Nihče se ni poškodoval. Ko se je izpustil vodja delegacije kapetan Diken, ga je nek borec objel in mu dejal:	«Dobro došli zavezniki».
Kmetje so jim prinesli kruha in mleka: že dolgo smo vas pričakovali, da daste priznanja naši borbi proti okupatorju, so dejali.
» * *
četrtek, 3. junija. Sovražnik stalno pritiska. Vreme je deževno.
Maršal Tito objasnjuje članu zavezniške misije kapetanu Stuartu vojni položaj. Vrhovni štab se je odločil za naslednjo odločitev: prva in druga divizija morata prebiti sovražni obroč na Sutjeski in Ze-lengori. Prva divizija naj likvidira Gorazde in naj se prebije čez progo Sarajevo - Višegrad. Druga divizija z vrhovnim štabom pa bi šla preko Treskavice na Bravina. Tretja, sedma divizija pa bi ostala z ranjenci. S to bi ostal tudi ves AVNOJ. '
* * *
Mrkal Klade, 5. junija, sobota. Koča in Peko sta prišla na posvetovanje k Titu. Padla je odločitev:
TITO IN RIBAR
prebili se bomo. Toda to je bila težka naloga. Prva divizija je imela vrsto operacij na sektorju Sutjeske. Poskušala je likvidirati nemške položaje in se prebiti preko reke, toda akcija ni popolnoma uspela. Prav tako ni uspel napad na Košur.
Bližal se je odločilni čas. 6. junija se je sestal vrhovni štab in dokončno določil smer proboja. Edini prelaz, ki je še ostal, je bil Suha -Most na Sutjeski. Tu je bilo kakih pet do šest kilometrov obale v partizanskih rokah, toda že v Tjeni-štvu so bili Nemci, ki so se dobro utrdili v stare utrdbe. Maršal Tito je odločil, da je treba zakopati vse težko orožje, da se olajša proboj. Nemci so stalno dobivali ojačanja in sklepali obroč. Z veliko težavo so partizani zakopavali svoje težko orožje, ki so si ga priborili s toliko krvi. Toda bolje je tako kot da pade v roke sovražniku. Hercegovci so morali zakopati svojega «krnja» in «Zelenko» dva topa, ki so jih zaplenili Nemcem.
* * *
Ko je narednik Starčevič, član angleške misije gledal izmučene, toda vendar vedre brigade, ki so korakale na položaje, je dejal: «Tega nismo pričakovali. Poslušali smo vesti, da se borite proti Nemcem, toda nismo verovali, da vodite take borbe in da morajo Nemci uporabljati na Balkanu toliko divizij.
* * *
Se nikoli niso bili jugoslovanski parftizani v tako težkem položaju. Grozila je izguba večine kadrov.
Tito se je sprehajal od stebla do stebla in govoril: Mi nismo zadnji pri našem prodoru. Z nami sta tretja in sedma divizija, že 5. junija je dobila sedma divizija nalog, da z AVNOJ-em, Nazorjem in delom ranjencev pride z nami.
Tito je poslal radiogram diviziji, da je položaj zelo težak in naj se takoj odpravi na pot. Toda VII. divizija se več ne oglasi.
Tito se še vedno sprehaja in govori: Dva tisoč pet sto ljudi je v nevarnosti. Ne smemo jih pustiti, toda tudi mi ne moremo dalje vzdržati te položaje, ker smo v nevarnosti. Sovražnik je zasedel oba bregova reke Tare. Ako proboj ne uspe, se bo treba boriti do poslednjega moža. Ce tretja divizija zamudi, bodo Nemci popolnoma zaprli obroč.
Ko se je pomikala kolona glasnega štaba iz ožine Sutjeske pod Košurjem, so naenkrat odprli Nemci ogenj. Prve granate so udarile v dolino. Druge so padle že bliže, dokler niso zadeli kolono. Tito je bil na čelu, zraven njega je padel nek tovariš iz spremljevalnega bataljona. Kolona se je vrgla v jarek. Topovi so utihnili. Tito, Marko in Angleži so šli naprej, drugi del kolone pa je zgubil zvezo. Po naporni poti se je kolona končno prebila do Milintka-de v dolino Hrčavke. Široka zelena dolina je bila polna partizanov. Megla se je dvignila in že so prišli nemški zrakoplovi. Tito in Marko
sta se zadržala nekje na Milinkia-dah.
Zgodaj zjutraj 9. junija so Nemci spet začeli tolči. Izstrelki so padali okrog kolone, ki se ni umaknila, temveč le pospešila korak. Prišle so štuke in potem bombniki Dorme. Bombe so padale skoraj na vsak meter zemlje, podirale drevesa in dvigale ■ dim. Bomba je padla poleg kirurške ekipe. Ranila je junaško bolničarko - doktorico Olgo. Ko so. jo hoteli reševali, je dejala .Pustite me, pojdite naprej, da vas ne ulovijo Nemci». Kolona se je hitro dvigala k Milinkladam. Vedno več je bilo ranjencev. Ponovno so prihajali bombniki in štuke. Ko se je nekoliko dvignil dim, je ležalo vse okoli polno trupel partizanskih junakov. Na . tleh je ležal mlad borec šeste bosanske brigade brez obeh nog. Kri . je tekla iz velikih ran kot potok in odnašala mlado bukovo listje, ki ga je stresla eksplozija. Niso mu mogli več pomagati. Ko je umrl, ■ je zamahnil z roko in šepetaje dejal: «Živel Stalin».
Nemci so hoteli na vsak način zasesti Milinklade in presekati partizanske sile. Nemško letalstvo je delovalo od jutra do večera in z bombami preoralo res hrib. Nemci so tolkli sistematično. Prvi val bomb so vrgli -na prvih 100 m, drugega na drugih in tako dalje. Tito, Marko in Angleži in še nekateri so bili kakih sto metrov od položajev
Podatki iz knjige
V. DEDIJERJA
v redkem gozdiču. Med enim in drugim zračnim napadom je stopil k Titu komandant IV črnogorske brigade Vako Djurovič in ko ;e dobil navodila za razpored svojih enot, so se že pojavili novi bombniki. V gozdu ni bilo nikakega zaklona. Vsak se je umaknil, komor je mogel. Bombe so padale tako blizu, da so dvigale borce od tal. Ko se je dim razpršil, je ležal angleški kapitan Bill Stuart mrtev. Stal je za bukvijo in v glavo ga je zadel drobec granate. Drugi član angleške misije kapetan Diken je bil ranjen. Padel je spremljevalec maršala Tita Djuro Bujovič, stari španski partizan, ki se je 22 mesecev beril v ozadju. Francovih čet v Španiji. Padlo je še nekaj tovarišev iz spremljevalnega bataljona. Tovariš Tito se je dvignil. Iz rokava mu je tekla kri. Drobec bombe ga je zadel v levo mišico. Tito ni slekel suknjiča, niti si ni previl rane, temveč je satno naslonil roko na robec, ^privezan okoli .vratu. Drugi del bombe bi zadel Tita v glavo, toda zraven njega je ležal njegov pes Luks.
Ko so oddelki spremljevalnega bataljona prišli na Milinklade, so Nemce že ustavili. Položaje je držal bataljon X. hercegovske brigade pod poveljstvom Vlade Se-garta.
■mi m suiucii mm
(wadaije
vanje na 12. strani.)
Bakterije so silno majhna eno-stanična živa bitja. V življenju ljudi so zelo važna, ker povzročajo vrenje in gnilobo, kot paraziti v živem tkivu, pa razne nalezljive
bo’ezni.
Kot enostanična bitja imajo bakterije seveda kar najbo!i enostaven ustroj. Kljub temu imajo nekatere vrste izmed njih še posebno sposobnost, da oddajajo svetlo-, bo. Bakterije so poleg neke vrste glivic edina živa bitja rastlinskega izvora, ki imajo to sposobnost. Oddaja svetlobe pri živalih pa je precej bo'j razširjen pojav na pr. pri kresnicah, pri mnogoštevilnih mehkužcih in ribah globokega morja. Vendar so ugotovili, da se nekatere živali ne svetijo s svojo lastno svetlobo, temveč imajo na svojem telesu svetleče se bakterije. Ugotovi1! so celo, da bakterije od časa' do časa zapuščajo svetilne celice na živalih in prodro do jajčnih ‘ce-
lic. tako da je tudi potomstvu živali-gostiteljice zajamčena življenjsko važna oddaja svetlobe.
Do sedaj poznamo kakih 40 različnih vrst svetlečih se bakterij. Ena izmed njih povzroča na pr. da se sveti klavno meso, druga, da se svetijo mrtve morske ribe; dva pojava, ki ju je v starem veku poznal že Aristoteles.
Svetleče se bakterije moremo gojiti tudi umetno na posebni hranilni snovi. Pri masovni gojitvi more postati svetlenje pod določenimi pogoji na pr. tako močno, da zadošča za napravo nekake bakterijske svetilke. Seveda bi sveti’a taka svetilka le zelo medlo, ker ima ena bakterija, ki je velika približno 1—2 tisočinke milimetra, le ♦«stilno moč za eno pètdesetinkò bilijoninke sveče. Zato pa se zopet pojavljajo bakterije v velikanskem številu in se ši'no hitro razmnožujejo. Bakterije in tudi g'ivi-
ce svetijo na splošno trajno z m.r-no in enakomerno svetlobo v nasprotju z nekaterimi živalmi, ki svetijo le, če so razdražene.
Svetlenje bakterij in sploh vseh za to usposobljenih bitij je posledica neke posebne kemične spojitve kisika, pri čemer imajo više razvita bitja sposobnost pospešiti ali zavirati dovod kisika do svojih svetilnih organov ali do bakterij, ki so naseljene v svetilnih organih. Prava svetilna snov pa je tako imenovani luciferin, t. j. snov, ki jo znajo zaenkrat proizvajati le živeči organizmi. Ce v laboratoriju v reagenčni posodi združimo luciferin s kisikom, nastane tudi precej močna svetloba.
Svetloba bakterij je mrzla luč. V tem leži ogromna prednost pred vsemi svetilnimi pripravami, ki jih je izumil človeški duh. Je torej obenem najbo’j gospodarska luč, ker pri vseh človeških svetilkah se
večina energije spremeni v toploto in le majhen del v svetloba
Za življenje svetečih bakterij je potrebna nekaka mera vlažnosti in predvsem seveda kisik, ki pa zadošča že v neznatnih količinah. Za bakterije v morju zadošča že en del kisika na približno 4 milijarde de’ov morske vode. Zato včasih lahko uporabljamo te bakterije za ugotovitev prisotnost) najmanjših količin kisika.
Svetleče se bakterije prodro včasih v tuje organizme in povzročajo pri njih nekako »svetlečo infekcijsko bolezen«, kar včasih opažamo pri mušicah.
Zaenkrat so vsi ti pojavi šele predmet znanstvenih raziskovanj. Mogoče pa ni več daleč čas» ko se bodo i dognanji znanstvenikov priče'i okoriščati tehniki. Takrat bo morda nastopil popoln pr( jccat v tehniki osvetljevanja.
Stran naših kmetovalcev
KMETOVALEC
V JUNIJU
Zatirajmo plevel
POLJEDELSTVO
Odstranimo žitu s škarjami vse smetljive klase, toda ne raztresajmo jih med žitom, da se črni prah ne oprime zrnja na drugih klasih, s čimer bi bolezen samo razširili To delo opravljamo, ko ni vetra. Proti koncu meseca se prične žetev ječmena. Za ječmenom lahko posejemo ajdo ali repo. Ob stalnem lepem in toplem vremenu bo tudi zgodnji krompir toliko dorastel, da ga bomo lahko zadnje dni junija izkopali.
Za zgodnjim krompirjem sejemo lahko činkvantin, repo, ajdo ali posadimo krmsko peso in ohrovt. Tudi turščico, namenjeno za zeleno krmo lahko sejemo po zgodnjem krompirju. Da obvarujemo krompir pred peronosporo, je dobro, da ga poškropimo z raztopino modre galice in apna, kakršno rabimo za trte. Z vsemi njivskimi deli je treba čimbolj pohiteti, da ostane čim več časa za košnjo.
TRAVNISTVO
Košnja je pred vrati. Kosimo . tedaj, ko je večina trav in detelj že odcvelo. Trave so sočne .in lahko . prebavljive samo do cvetja, v cvetju, ne pa komaj takrat, ko postajajo vedno bolj lesnate in neprebavljive.
Prav ničesar ne pridobimo, ako pustimo travo dolgo rasti; imeli jo bomo mogoče nekaj več, a ta večja količina ni toliko vredna kot zgubi krma na svoji redilni vrednost
Zen se, da bò letos pri sušenju, vreme precej nagajalo. Pazimo, da bomo slabo posušeno seno spravili previdno, da se ne ugreje in vname. Tudi po dežju premočenemu senu preti nevarnost, da začne plesniti. Tako seno posolimo, in sicer na 100 kg šena 1/4 soli. Takoj po košnji lahko polivamo po travnikih gnojnico. Tudi umetna gnojila lahko trosimo po ravno pokošenih travnikih. Dobro gnojen travnik poplača stroške v obilni meri.
ZiVT.Nv^nEJA
Glede zelenega krmljenja goveje živine isto, kar za maj. Pri krmljenju krav je treba posebno paziti, da dobivajo zeleno krmo enakomerno in redno. Teleta, ki so se skotila pozimi in spomladi, krmimo najbolje, ako jim poklada-mo dobro seno in močna krmila. Puščajmo jih pridno v tekališče blizu hleva.
Junij spada med vroče poletne mesece. Skrbimo za hlad v hlevu in varujmo živali pred nadležnimi muhami. Živina naj se pase le proti večeru in v zgodnjih ju-veje živine, ki hodi redno na pa-tranjih urah. Po hrbtni koži go-šo, opazujemo spomladi in poleti polno izbočenih mest. V teh izbočenih mestih so ogrci govejega obada, ki uboge živali zelo nadlegujejo v svojem razvoju in pozneje kot obadi. Ogrce je treba odstraniti izpod kože z iztiskavanjem. letnem času senčno tekališče, kjer Prašiči morajo imeti v vročem pose po možnosti lahko tudi kopljejo v hladni vodi. Ne sme manjkati prašičem tudi dobra pitna voda v koritu, da si lahko gasijo žejo vsak čas. Pazimo strogo na snažnost posode za krmo in na snažnost posode pa tudi na vsestransko snago v svinjaku, da obvarujemo prašiče pred kužnimi bolezni.
VINOGRADN1ST VO
Sedaj je v vinogradu polno dela. Najvažnejši opravili sta škropljenje in žveplanje, ki sta nujno potrebni. Izvršiti ju moramo v vsakem času, ne glede na to, če je morda trta v cvet . Ce opazite grozdne molje v zarodu, pridajte brozgi za škropljenje tudi svinčeni arzeniat. V juniju je potrebno tudi povezati mladje, da jih veter ne polomi. Za vezanje rabi-^čje. Ob povezovanju ódstra-biriio tudi nerodovitne < pògaiijke.
Obilo vlage v letošnji pomladi je gotovo pospešilo jŠčo plevela po vinogradih, zato ga bo treba opleti. Zaradi vlage bo letos mnogo trt, zlasti v ilovnatih tieh, trpelo na bledici. Druga dela v vinogradu so: zeleno cepljenje in zatiranje trtjena.
KLETARSTVO;
Kdor še ni drugič pretočil svojega vina, naj stori to sedaj. V tem mesecu postane v kleteh toplo in vina se lahko začno kvariti. Da to preprečimo, storimo vse, kar preprečuje bolezen vina. Držimo torej klet dobro zaprto, snažno in zažgimo večkrat malo žvepla v njej. Sodi naj bodo vedno polni in zato zalivajmo vsak teden, seveda le z dobrim, čistim in zdravim vinom. Tudi na prazne sode ne smemo pozabiti, ter jih večkrat zadimimo. Za to rabimo le trakce ali pa kolačke na azbestu.
SADJARSTVO
Ko obiraš češnje, ne hodi na drevo z okovanimi čevlji, ker to zelo drevju škoduje. Na mladih češnjah, in zlasti na breskvah je videti mnogo listnih uši in mravelj. Proti tej golazni je najbolj učinkovito škropljenje s kvasijo. To so lesene trske nekega drevesa v Avstraliji. Teh trsk potrebujemo 5 kg na 100 litrov vode. Tekočino napravimo takole:	Vzame
mo 20 litrov vode in v njej namakamo 5 kg trsk dva dni. Nato tekočino odlijemo, dodamo pa še 80 litrov mrzle čiste vode. S to tekočino poškropimo drevesa, da bo teklo od njih. Na drugih sadnih drevesih opazimo razne gosenice, ki žro listje in molje, ki kvarijo sad in ga napravijo črvivega. Proti tem škodljivcem škropimo s pol odstotno raztopino svinčenega arzeniata v vodi.
VRTNARSTVO
Ko postanejo proste one lehe, na katerih smo pridelali zgodnjo zelenjad, jih obsadimo z zeleno, s čebulo, poletno endivijo, fižolom, repo, ohrovtom, zeljem, poznimi paradižniki in jesensko cvetačo, s poznim brokolom, jesensko in zimsko endivijo, ter z zimsko redkvijo. Za seme pustimo solato, ki ima največjo in najbolj trdo glavo. Vsako za seme odbrano solato zaznamujemo s količem. Privezujmo kumare in paradižnike in poškropimo jih nekoliko z raztopino modre galice in apna proti smodu. Ce je vrt dober, ti ne bo manjkalo zelenjave.
- ČEBELARSTVO
Pozimi roji so malo vredni in čebelar najbolje stori, da jih prepreči. Ko se čebele pripravljajo na roj, pazimo, da nam roj ne ubeži. Prvci niso tako nevarni, toda družci, ki imajo mlado mati co, kaj radi odjadrajo. Roje, ki so se usedli nizko, lahko otresemo naravnost v panj ali zabojček s srčnim zeljem (melasa). Duh tega zelišča čebelam ugaja; roj kaj rad zleze v posodo, ki diši po tem zelišču. Ko je večina čebel v zabojčku ali panju, ga pustimo nekaj časa na mestu, kjer smo roj ujeli. Ni pa dobro, da pustimo zabojček na tem mestu do večera, ker je premeščanje čebel v panj zvečer težje; razburijo se in rade pikajo, dočim so takoj po rojenju še vse v ognju rojenega nagona in ne pikajo. Ako pričakujemo roj, ne držimo križem rok, ampak pripravimo panj. Nikakor pa ne smemo staviti vseh okvirjev v panj, ker bi potem čebele delale na vseh okvirjih, ne da bi katerega popolnoma izdelale.
CVETLIČARSTVO
Se je čas, da presadimo razne: cvetlice, kakor:	astre, balsamine,
cinije; itd. Mlade in jerhke poganj-ko dalij privezujmo, .h kolom, da nam jih ne polomi wtor. Priv rt nj-cah odstranjujmo poganjke na
Plevel je prav vsaka rastlina, ne samo divja, ampak tudi koristna, ki raste na nepravem mestu. V ožjem smislu pa razumemo pod pleveiom divje rastline, ki motijo rast koristnih rastlin in zmanjšujejo njivski in travniški pridelek.
Pridelek se zmanjša zaradi plevela, ki odvzema koristnim rastlinam hranilne snovi, vodo, svetlobo in prostor. Močno razraščeni pleveli črpajo iz zemlje več hranilnih snovi kot koristne rastline, posebno dušik in kalij. Tudi vode porabljajo znatno več, kar je nevarno na lažjih tleh. S plevelom se često zmanjša tudi kakovost žetve. Močno zapleveljenje je velika ovira za obdelovanje, žetev in sušenje pridelkov. Mnogi pleveli tudi prenašajo razne rastlinske bolezni in škodljivce, na pr. rje, listnih uši itd.
Naravno združevanje rastlin iste vrste pospešuje zapleveljenje. Posebno prijajo naselitvi s plevelom dolgi odmori med žetvijo in setvijo tei prazne, gole površine tal.
Plevelov je zelo mnogo vrst, tako da se mora na pr. ena sama vrsta koristnih rastlin braniti pred napadom celih skupin plevelov. Tudi posamezna vrsta plevela je bolj borbe na kot koristna rastlina, bolje se prilagodi tlom, hitreje raste, je odpor nejša proti mrazu (Slani) vlagi, suši in pomanjkanju svetlobe. Razen tega plevel tudi zgodaj dozori. Plpdišča kmalu razpadejo in ponovno še pred žetvijo okužijo tla. Mnoga plevelna semena lahko ohranijo kalivost leta In desetletja. Poleg tega ima posamezna plevelna rastlina navadno tudi nepri-
Trtne poganjke krajšamo zato, da grozdje preveč ne debeli, da ni preveč v senci, da se sok ,ki prihaja v trto, ne uporablja po nepotrebnem in da ga izrabijo oni poganjki, iz katerih nameravamo pridobiti bodoči trti palce in na-penjalce.
Ko je trta že odcvetela in ko postanejo jagode precej debele skrajšamo vse one poganjke, ki so obloženi z grozdjem in ki jih v bodoče ne bomo rabili za palce ali napenjalce, pri četrtem listu nad vrhnim grozdom. Ako odščip-nemo poganjek, prevzame njegovo nalogo tako imenovani zakotni pri-ganjek, ki je navadno tik glavnega poganjka. Ce pa «Zakotnika» ni, potem se razvije in požene gotovo oko, ki prevzame tudi vlogo prejš-haja ves oni sok, ki je prej nasi-čeval odščipljeni poganjek, v grozdje in druge trtne dele. Takrat grozdje v nekaj dneh odebeli, listi postajajo veliki in temnozeleni,
Vinogradniki pozor
Vaše trte so v nevarnosti.
Sedanje pogosto se menjajoče vreme s soncem in dežjem pri toploti, ki presega 16 stopinj tudi ponoči, silno pospešuje širjenje trtne peronospore ali strupene rose.
Da bo škropivo držalo bolje in dalj časa na listih, priporočajo strokovnjaki primešati škropivu iz modre galice in apna (bordoška brozga) 100 gramov žveplenoki-slega amoniaka na vsak hektoliter škropiva. To naj bo tudi pravilno pripravljeno s pomočjo papirčka s fenolftaleinom. Eno in drugo, kakor tudi najboljšo galico, dobite v Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi v Trstu in v Miljah.
deblu in koreninah. Vrtnice vzpe-njalke poženejo dolge, toda krhke mladike; privežemo jih, da se nam ne polomijo. Take mladike nam dajo prihodnje leto največ in najlepšega cvetja.
Ce napada vrtnice rožna plesen, jih poprašimo ob,, lepem vremenu z žveplenim prahom. Odcvetelo lepotično grmičevje obrežemo, - da bo prihodnje leto mnogo cvetja. Sobne rastline postavimo na prosto in jih redno, zalivajmo. Posebno- oleandri ljubijo- mnogo' vlage in sonca.- Palme postavimo v bolj ■senčnat kraj Trt jifr vàntjmo* -prevročega popoldanskega sonca.
merno več semenja kot koristna rastlina in tudi razmnoževalnih pripomočkov ima znatno več.
Iz vsega tega sledi, da je zelo važno, da se proti plevelu borimo. Zapleveljenje je lahko celo v najbolj skrbnem gospodarstvu razmeroma ze lo veliko. Tla, na katerih je prav ma, lo plevela, vsebujejo često še do 10 milijonov za kaljenje sposobnega semenja, nič redkega pa ni število 100 do 200 milijonov na ha. Tudi o količini podzemeljskih organov navadno nimamo zadostne predstave. Na 1 ha površine so ugotovili več stotin korenin z več tisoč kilometri dolžine in več sto milijoni brstičev, sposobnimi za rast.
Kratkotrajni pleveli se navadno precej strogo držijo določenih skupin koristnih rastlin. Vzroki za to nam niso vselej jasni. Plevel se zelo razmnoži po večkratni zaporedni setvi žita. Mnogi pleveli se razvijajo ob ozimnem in jarem žitu ali skoraj ob vseh koristnih rastlinah. Skoraj neizčrpen vir zapleveljenja so tla. Vse, kar utesnjuje koristne rastline, vodi do zaplevéljenja: pomanjkljiva nega, trajna mokrota, zakislitčv' tal, napake pri obdelovanju, neuspelo zeleno gnojenje in zapleveljeno dozorele okopa-vine.
Cesto podcenjujemo tudi prenašanje plevelnega semena, z vetrom, živalmi in orodjem. Tudi poplave so pogosto vzrok močnega zapleveljenja. S slabo očiščenim semenom koristnih rastlin pride v tla ogromna količina plevelnega semena.
Se v večji meri pa glejmo nevaren
neskrajšani poganjki pa se krepkeje razvijejo. Nekaj dni potem, ko smo vršičke prikrajšali, pa prihajajo na lijih, mesto novi poganjki. Sok, ki bi moral prehajati v trtne dele kot jih je določil vinogradnik, uhaja po nemarnem v nove vršičke; potrebni trtni deli pa zopet zastajajo v rasti. Da to preprečimo, nov poganjek zopet preščipnimo ali skrajšamo na dve očesi. Pozneje zrasteta na tem Zakotniku zopet eden ali dva Zakotnika. Toda tudi teh ne smemo pustiti, da dalje rastejo. Ce je en sam, ga zopet preščipnimo, če sta dva drug za drugim, zgornjega popolnoma odrežimo, spodnjega pa skrajšamo zopet na dve očesi.
Večkrat pa se dogodi, da trtore-jec zgreši in preščipne poganjek, ki je z grozdjem obložen, že pri prvem listu, ki je nad gornjim grozdom in da odščipne celo list, ki raste na poganjku, grozdu nasproti. To grozdu zelo škoduje. Ce preščipnemo poganjek preblizu grozda ali celo list, ki je blizu grozda, uničimo trti oni važni uel — listje — ki ima nalogo dovajati trti prebavljen sok.
Zakotniki niso le na oni., poganjkih, ki rodijo, ampak tudi na takih, ki so ostali neskrajšani ali na bodočih palcih in napenjalcih. Tudi ti Zakotniki so trti le v škodo, ji odtegujejo sok po nepotrebnem. Zato moramo tudi te večkrat preščipniti ali skrajšati tako, kakor sem prej opisal. Ce trte čvrsto poganjajo in če delajo poganjki preveč sence v vinogradu in so že do polovice oleseneli, naj se skrajšajo v drugi polovici avgusta tudi do takrat še ne preščipnjeni poganjki ali bodoči palci in napenjal-ci za tretjino dolžine. Ce te poganjke skrajšamo, imajo sončni žarki lažji dostop do trt. Les, k; je določen za prihodnje leto, dozori veliko prej, popolnejše in tudi očesa postanejo rodovitnejša. Kvarno pa je skrajševati te vrste poganjkov prezgodaj. Ce preščipnemo preveč zelen poganjek, potem ta ne oleseni, nastane pa nevarnost, da glavna očesa še isto leto poženejo. In če tudi ne bi pognala, bi se pa lahko preveč razvila, zaradi česar bi pozimi pozebla.
Ako poganjajo trte prešibko ali če jih prizadene kaka bolezen, tedaj poganjkov, ki so namenjeni v bodočem letu za palce ali napenjalce, nikakor nè krajšamo. Pri takih trtah preščipovanje ni; u-méstiin, ker bi šibka’ ali b'ólna trta po takem delu še bolj oslabela.
vir plevela v. slabi pripravi in uporabi hlevskega gnoja. Večino plevelnega semenja v krmi živina ne zdrobi in ne prebavi, tako da pride nepoškodovano z nastiljem na gnojišče, kjer se njegova količina navadno še poveča z odpadki plevelov. Pri navadnem nalaganju gnoja na gnojišče se razvije toplota, ki ne zadostuje za uničenje kalivosti semenja in tako lahko spravimo že z enkratnim gnojenjem več sto tisoč kalivih plevelnih semen v tla. Le če gnoj dobro stlačimo in se razvija toplota nad 40 stopinj C, ni te nevarnosti. V kompostnih kupih se skoraj nikoli ne razvije tako visoka toplota, ki bi lahko uničila nevarna plevelna semena.
Razlikujemo pleve!, ki se razmnožuje s semenom, in .co-enlnasti plevel, ki se razmnožuje s podzemelj ikimi organi... Prvo skupino plevela, ki živi ie kratek čas, zatiramo najuspešneje tako, da preprečujemo razmnoževanje semenja. Večletni koreninast plevel, ki ni vezan samo na razmnoževanje s semenom, zatiramo te tako, da poškodujemo ali uničujemo njegove vegetativne razmnoževalne organe, t. j. korenine, korenike, gomolje in čebulice. Močno se lahko ubranimo plevela tako, da sejemo le res dobro očiščeno seme. Odpadke mlačve in čiščenja semenja napravimo neškodljive, ako jih parimo, meljemo, uničujemo v hlevskem gnoju pri toploti nad 40 stopinj C ali posipamo z žganim apnom. Kompostu, katerega uporabimo v glavnem le na travnikih, dodajamo takih snovi, ki pospešujejo razkrajanje. Plevel, ki raste ob jarkih, ob robih poti in na ledinah (prahah), moramo pokositi vedno pravočasno, t. j. najkasneje ko cvete.
Tudi kolobar lahko zelo dobro služi za zatiranje plevela. Ce ne sejemo na isti njivi zapovrstjo le žito, se zaple-veljenje kmalu zmanjša. Ne smemo podcenjevati tudi dobrega učinka, ki ga ima pri izpodrivanju plevela gosto, hitro rastoče rastlinstvo (krmne mešanice, ogrščica, konoplja). Tam pa, kjer podnebje in tla otežkočajo borbo proti plevelu, se dobro izkaže gosta setev. Tudi gnojenje zmanjšuje zapleveljenje. Mnoga umetna gnojila, razen apnenega dušika tudi kalijeve soli i» amoniakov klorid uničujejo plevelne kali.
I
Zatiranje plevela z obdelavo tal
Obdelovanje tal nudi najraznovrst-nejše možnosti za zatiranje plevela. Na dobro obdelanih tleh, kjer koristne rastline bujno rastejo, ni prostora za plevel in tudi nešteto že zrelega plevelnega semenja pokipi zaradi živahnega delovanja talnih katerij. Vendar pa zatiranje bolje uspe v suhih legah in na peščenih tleh v dolgem poletju. Paziti pa moramo, da ne zamudimo pravega časa za zatiranje.
Da pa lahko semenski plevel ob pravem času uničimo, mu moramo olajšati in pospešiti kalenje. To opravimo najlaže, ko tal še nismo posejali ali ko so koristne rastline še kolikor toliko neobčutljive . . . Takoj po žetvi potegnemo plitvo brazdo in ple-velno seme, ki se je otreslo v tem letu in deloma tudi seme iz prejšnjih let, vzkali nakar vzrasli plevel z jesensko brazdo uničimo. Plevelno seme, ki pride z jesensKo brazdo d° površine tal, pripravimo s povlačenjem, da vzkali in ga uničimo.
Spomladi začnemo borbo proti Ple" velu z vlačenjem, preden se pokažejo klicni lističi iz tal. Pri tem je potrebno počakati, da vzkali vse, kar je sploh pripravljenega za kalenje, >n po možnosti še enkrat povlačimo, si" cer pa pobranamo. Po setvi zopet pd tretjega ali četrtega dne dalje, preden setev vzkali, branamo in to ponavljamo toliko časa, dokler je še prvi hst zavarovan s klicnim tulcem. V času, ko se razvijata prvi in drugi listi ne branamo. Brano uporabljamo ponovno, čim se lisi že dovolj ojača. Branamo lahko tudi peso in celo stročnicSi če smo pri tem dovolj oprezni.
Zatiranje koreninastega plevela j® odvisno od zatiranja oblike njegovih razmnoževalnih organov, ubranosti rasti in glabine podzemeljskih delov. Za vse te plevele velja Isto načelo: m°' ramo jih stalno motiti in jim zmanjševati prilagajanje in preprečeva i nabiranje snovi.' To jih slej ko PreJ iiCTpa.' '
nadaljevanje sledi-
Prečiščevanje trtnih poganiknv
Stran naših gospodinj
Nevarnost bencinskih hlapov
Kako se jih ubranimo
DVE POT.,ETNI CBiJEKI: BELA; OBE OKRAŠENI Z
PRVA. SVETLOPLAVA, DRUGA j RDEČO SVILO.
Vsi tisti, ki so zaposleni v avtomobilskih garažah ali pa v avtomehaničnih delavnicah morajo pri svojem delu zelo paziti na svoje zdravje, ki si ga lahko pri neprevidnem delu pokvarijo z bencinom in drugimi pogonskimi tekočinami ter raznimi plini. Kdor si želi ohraniti zdravje, naj se drži nasvetov, ki jih navajamo.
Ko natakale v vozila pogonsko teko-čino, pazite, da si z njo ne polivate rok, niti ne vdihavate nje hlapov. Vendar pa ni mogoče preprečiti, da ne bi v velikih zalogah bencina ter v avtomehaničnih delavnicah in pc-pravijalnicah delavci vdihavali bencinskih hlapov. Posebno v vročih poletnih mesecih je nevarno, da pri pranju avtomobilskih delov vdihavamo večje množine hlapov tekočih pogonskih sredstev. Prvi znaki zastrup-Ijenja se kažejo s tem, da smo lahko omotični, pri daljšem vdihavanju škodljivih hlapov se nas pa loti spanec. Zato moramo delavnice izredno dobro zračiti. Slabost se nas loteva tudi v avtomobilu, ako uhajajo hlapi tekočega goriva v notranjost vozila. Pogonsko sredstvo Diesel mo or jev je pa še bolj škodljivo. Uprašeno Diesel olje, ki ga vdihavamo, nas ne napravi samo omotične, temveč nam tudi oškoduje dihalne organe.
Izredno škodljivo je vdihavanje bencolovih hlapov, predvsem ako uporabljamo neočiščeni tehnični ben-col. Zato. je bolje, da ne čistimo motorjev s to lahko hlapljivo in zelo gorljivo tekočino, temveč rajši s tri-na'rijevim fosfatom ali pa z drugimi specialnimi proizvedi za odstranjevanje maščob s kovin.
Večina pogonskih tekočin topi ma ščete. T.di naša koža izloča tanko p,las maščobe, ki jo ščiti pred po-
škodbami; ko pride naša koža v dotik bo, ki se s tem plinom zastrupi, odne-
TiiaSka k ukm ja
Četrtek:	Grah in riž na juh:,
mesne pogačice; paradižnikova omaka; ocvrt krompir, češnjev kompot.
Večerja: Fižol, solat1, sirovi rež nji 1).
Petek: Zelenjedna juha; solata s trdo kuhanim jajcem, krompirjev narastek 2).
Večerja: Testenme z maslom in sirom; rdeče jagode.
Sobota: Krompirjeva juha; kvašeni smoki z maslom; češnje.
Večerja: Ocvrte ribe; radič; sir
Nedelja: Zdrobovi cmoki na juhi; telečja pečenka; grah; ocvrt krompir; drobno pecivo.
Večerja: Ocvrti možgani z jjjcem mešana solata; drobno pecivo.
Ponedeljek: Grahova juha z oc-• Vrtim kruhom; krompirjevi cmoki; meso v omaki; sadje.
Večerja: Rižot z grahom; solata.
Torek: Riž in beluši na juh:; ocvrt krompir; limonina omaka, jagode.
Večerja: Brodet iz rib; polenta; solata s trdo kuhanimi jajci.
Sreda: Mineštra iz testenin in fižola; omlete.
Večerja: Polenta z grahom; solata.
1) SIROVI REŽNJI
Kruli, narežemo v enake pol cm debele režnje tako, da se po dva in dva še nekoliko držita, med režnje vložimo sir, jih stisnemo, pomočimo v mleku, edeedimo, nato povaljamo v cmletnem trstu in jih ervemo na vročem olju ali masti.
2) KROMPIR JEV' NARASTEK
IGO gr krompirja; 70 gr masla, 70 gr sl dkcrj"; 4 jajir; naribana limonova lupina; 20 minut.
Mešaj maslo in sladkor ter dodaj | polagoma jajca, dokler se zmes ne začne peniti, nato vmešaj limonovo lup ino. skuhan in preti ten krom pir ter sneg 4 beljakov Pekač ne-maži z maslom in potresi s ;l-d:.or-jem, peci v zmerno topli p'či približno pol ure.
milil IS IIMUIPH!
Eden najvažnejših : oslu , moramo opravljati na vrtu in pri zelenjavi sploh, je nedvomno zali-Vanje. Pri tem delu, ki ga imamo
zraka, tako ga potre-u ju jo tudi korenine. Ce pa je zemlj . po vrhu i trda, zrak težko pride do koreni i. S tem trdi ne more v žen ijo oglji-
dobi na okusu, če mu dodamo naribane limonine lupine; riba nam šele tedaj dobro tekne, če jo pokapamo z limoninim sokom. Poznamo vrsto omak, ki jim limonin sok ne sme manjkati. Vse solate so boljše, če jih pripravimo z limoninim sokom namesto s kisom.
Pri mnogih jedeh nadomešča limonin so.: belo vino in tudi kot pijača je limonada neprenosljiva.
Limona nam pa služi tudi kot zdravilo. Vsi vemo, kako blažilno vpliva pri boleznih grla, zlasti pri davici grgranje z limoninim sokom. Nadležni nabod kmalu preženemo, če vdihnemo večkrat limonin sole v nos. Dobro de, če si cb raznih vnetjih v ustni vo lini izpiramo usta z limoninim sokom. Tudi bradavice izginejo, če polagamo nanje citrcnove režnje; isto velja za ozebline.
Limona je tudi dobro čistilno sredstvo. Nujno je, da si z njo neguje roke vsaka gos^o mja. Umazane rrste in roke si o remo s polovico limone, na'o si jih umijemo kot po r.avac i.
Limonin sok beli tudi obrazne pege. ;
Ce drgnemo z nekoliko oèe'o limo-, no štedilnik, marmornate plošče ali! linolej, izginejo vsi madeži.
Narezana limona ostane dolgo sveža, če jo obesimo tako, da je prerez.1 obrnien navzdol; naredi se skorja, ki . rerreč'be, da se ne izgubi nobena •-arija soka. Ce pa hočemo čelo limono dali časa braniti, jo denimo v sol aii slano vodo.
Z bencinom, se ta maščobna prevleka raztopi. Toda v majhnih delavnicah se malokdaj pripeti, da bi komu obolela koža, ker je bila v dotiku z bencinom. Ce je pa koža občutljiva, se pa kaj hitro pojavijo izpuščaji na onem delu kože, s katere je izpral bencin vso maščobo.
Zdravju nevaren je tudi tekoči pogonski plin, ki ga hranimo v jeklenih posodah. Tekoči plin je zelo mrzel. Ako kane ta izredno hladna tekočina na kožo povzroči nevarne ozebline. Zato moramo paziti, da so zelo dobro zaprti venili jeklenih posod, v katerih ga hranimo.
V bencinu je pa navadno še neka izredno strupena snov, ki nima z njim nikake sorodnosti. To je neka svinčena spojina, imenovana svinčev tetraetil. To dodamo bencinu zato, da preprečimo ropotanje motorja. Zato moramo biti izredno oprezni, ko imamo opravek z nerazredčenim preparatom, ki nam služi za tako imenovani svinčev bencin. Vendar so pa v svinčevem bencinu tako majhne količine tetraetila (v avtomobilskem bencinu v razmerju 1:2500, v bencinu za letala pa v razmerju 1:1100), da nam ta snov prav za prav ne more škodovati. Kljub temu pa moramo biti previdni. Ako se polijemo z avtomobilskim bencinom, umijmo si roke z vodo in milom. Nikakor pa ne smemo uporabljati svinčev bencin za čiščenje oblek, pranje rok, za čiščenje zaoljenih delov motorja, za bencinske kuhalnike, itd. Splošno lahko rečemo, da sta navadni in svinčev bencin enako nevarna.
Poleg tekočih goriv, ki jih rabimo za pogon bencinskega ali pa Diesel mo'orja škodujejo našemu zdravju tudi izpušni plini. Posebno nevaren plin je ogljikov monoksid, ki je v izpušnih plinih takrat, ako ni gorivo v motorju popolnoma izgorelo. To se pojavlja predvsem takrat, ko je motor v prostem teku. V tem primeru lahko vsebujejo izpušni plini do 10 odstotkov ogljikovega monoksida. Ako avtomobilski motor v zaprtih garažah prosto teče, se lahko nabere velika množina tega izredno strupenega plina. Kaj kmalu se pojavijo tedaj znaki za-strupljenja.
Ogljikov monoksid je brezbarven plin, ki je brez okusa in ne diši. Zato sploh ne opazimo, če je v prostoru. Sele ko smo ga dovoljno množino vdihali nas prične boleti glava, v ušesih nam šumi in težko dihamo. Ose-
simo takoj na sveži zrak, po možnosti naj vdihava čisti kisik. V izpušnih plinih so pa še neke snovi, ki dražijo oči in dihala. Zato zaganjajmo motorje vedno na prostem, če pa to ni mogoče, naj bodo pokriti prostori čim bolj prezračeni.
pini galuna (10 gramov galuna na eno skodelico vode) in jih pustimo nato, da se posušijo. Blago postane zaradi galuna mnogo manj občutljivo za plamen kakor pa je sicer.
* * *
Preprogo posvežimo, če jo drgnemo s krtačo, ki smo jo ovili s cunjo, namočeno v kisu.
Ce se pojavijo na koži, ki je bila preveč izpostavljena sončnim žarkom, ožgana in nelepa mesta, polagamo nanje petršilj ali jih pa umijemo s pe-‘ršiljevo zavrelico.
navadno za najlažje, ako imamo j kova kislina, ki je nujno potrebna dovolj vode na razpolago, marsikdo precej greši. Ponavadi zaliva-1110 z mrzlo vodo, ko smo jo vzeli
naravnost iz vod jaka. To je po-grešeno. Ako zaliješ zemljo, ki je Vsa sparjena od sončne vročine z htrzlo vodo, rastlinam fcoij škodu-leš kakor koristiš. Tudi nara To
za razkrajanje raznih v-s Ti redilrdh snovi, ki so p -trebite za Jn':ro uspevani t
V rahlo zemljo la’ ko prodre tudi dež in rosa. ker ni trez p: mena. Z večkrat im okorovanjtm zatremo tudi plevel, še pred n se more bohotno razrasti in priti v
Kako odstranjujemo madeže
Kako čile cio hiasiovo ploščo kuhinjske mize? Hraš,ove plošče Kuhinj«ke mize lahko zdrgnemo ž milnico, sal-mijakovo voto ali jeklenimi istružki. Plošče postanejo lepe in čiste.
Pošl-.o bj miznih robov. S privija-
šropljenje po vrhu zemlje ne izda s me. Okopovajmo vsake t’i tedne 1 njem kuhinjskih pripre.' na mizne
mn°go. Voda v tem primeru na razgreti zemlji hitro izhlapi. Mr.o-g° bolje je, da zaliješ vsako posamezno rastlino posebej in doiiro. azno je tako zalivanje posebno ^ suši, ker potem ti ni treba vsak ! dan zalivati.
Važnejše kot zalivanje pa je po-gosto in večkratno okopavanje. Ce I rbdno zalivamo, dobi zemlja po ! vrhu precej trdo skorjo, ki jo moramo zdrobiti, da ne ovira rezvo-rastlin. Kakor je treba listju
U pa sproti, kakor hitro se na- i bove so ti čcs:o poškoiujejo :n obraoi-pravi po vrhu zemlje skorja. Oko jo. Da to preprečimo, damo pod rob pa vajino kolikor mogoče pl.tvo, da rti kos lesa in ga privijemo s pripra-se pri tem preveč ne poškoduje vo vre I na rob
jo nežne korc i i-e zelenjave.	Vč.-ovanje mizoe plošče. Na mizni
_________________,_______________ ; lošči ne smemo nikdar p ščati koščkov mesa, sesekljan peteršilj in podobno, ker les vpija njih sokove in jo je zara i tega teže čistiti.
Krpe za prijemanje loncev obvarujemo, da s-1 ne ožgo! Krpe za prijema-: nj.’ tor; 'v o aru.:-mo. da sc ne ožgo, I če jili namočimo dobro v vroči iazo
la I M O ^ A dragocen sad
Limona ima ncšieio i'obrih lašnostl. Nje b'!: r -lišeč. rok : ‘ š r arsi-
katero jed. Skoraj vsako pecivo pri-
liefmast/etGi/ latTOčedsi!
Utrujene in prašne noge si umi-bajmo v topli vodi, v kateri raztepimo pest soli.
Ce nas pikajo obadi in drug nadležen mrčes, tedaj prizadeta mesta omočimo z vodo in potresimo s sladkorjem.
Stopala nas ne bodo pekla, če bomo notranji podplat natrli z alko-olom.
Ce koga zadene sončarica, ga položimo v senco, mu glavo nekoliko privzdignemo, odpnemo obleko in mu denemo na prsa in glavo mrzle obloge.
Kožo, ki nam jo je sonce preveč ožgalo, si namažemo z mlekom ali s smetano.
Ce smo po nesreči požrli oso, za-užjimo takoj gosto raztopino soli v vodi.
Ce nas pečejo oči od sonca in prahu, izmijmo si jih vsak večer s kamiličnim čajem.
Ozebline so nam sicer izginile, toda nekatera mesta, kjer se poznajo njih sledovi, masirajmo s cit-ronovim sokom.
GLAVOBOL
Pravi vzrokj glavobola nam" niso še docela jasni, poznamo pa štiri vrste glavobola: 1. simptomatični glavobol, ki nastopa kot priznak kake bolezni 2. g'avobol, ki se pe-rkvlično ponavlja. 3. nevra'gičjni glavobol, ki prav za prav ni gta vobol. temveč nevralgija ali živčna bolečina. 4. migrena.
Simptomatični g'avobol nastopa kot nekak simptom nekaterih bolezni, in sicer v začetnem stadiju in-infekcij ali bolezni, ki so združene z mrzlico pri različnih zastrupljanjih. Značilen je na pr. g’avobol, ki ga povzroča uživanje ponareje-M;h pijač. Nekatere droge povzročajo glavobol, medtem ko ga zopet nekatere blaže. G avobo' se javlja tudi pri obolelosti vitalnih organov in sistemov telesa. Srčne, želodčne in črevesne motnje po-vziočajo često glavobol, posebno pa bolečine trebušne votline, na katerih trpijo ženske. Skoraj nepopravljiv je glavobol, ki ga povzro-ča bolezen na ledvicah, g'avobol kot posledica novotvorbe v možganih pa je na srečo redek.
Zdravljenje simptomatičnega gia-vobo’a je odvisno od bolezni, ki ga povzroča. Zdravnik ugotovi še več vzrokov, ki povzročajo glavc-bo', kot smo lih naveđ'i. K točni ugotovitvi mu pri preiskovanju pomaga še posebna karakteristika g'avobola, kot dnevni čas, mesto in druge podrobnosti o začetku bolečin. Se bolj kot na glavobol pa se bo pri ugotavljanju bolezni zanesel na druge znake pri telesni * *-~e-iskavi in končno na analizo v 'a-boratoriju. Ce teme j ita zdravniška preiskava ne najde nobene'te 1"sne motnje, ki bj povzročila g’avobol, potem je simptomatični glavobol izključen.
Periodično se ponavlja, oči g c-vobo! nima vzroka v drugi bo ezm. Nekatere ljudi neprestano bo ; g’a-va. V večini primerov tak g’avobol ni hud. So ljudje, ki so temu podvrženi in jih pri najmanjšem vzroku boli g’ava. To je v nekaterih družinah podedovano in je nekoliko v zvezi z živčno slabostjo. Včasih bo’i g’ava po napornem duševnem delu. Tudi prenapetost oči povzroča g’avobol. prav tako skrbi in razburjenje. Velika ža o t, jeza, posebno prepiri povzročajo često g'avobol. V nekaj primerih je periodično ponavljajoči se g a-vobol posledica duševne razdraženosti in psiholoških konfliktov.
Nevra’gični glavobol je združen z obo’enjem kakega živca. Včasih ga povzroča zobobo’ ali tudi obo’e-nje nosnic.
Huda migrena se javlja od časa do časa. Navadno boli le en de' g’ave. Močna migrena povzroča bruhan’e. Včasih opeša začasno tudi vid. Vzrok in narava bolečine, ki moti živčni sistem je neznana. Na migreni trpe največ ženske. Loti se že otrok ali po’odraslih deklic. Napadi se ponavljajo v menjajočih se pres’edkih in popustijo šele okrog 50. leta. Najboljše zdravilo prot; migreni je redno in mirno življenje. Dasi popolnoma ne izostane, niso vendar napadi tako pogosti in bo ečina je znosnejša. Mrzli obkladki in vroče kopelji nog o'ajšajo migreno.
Moderna zdravniška veda ima že prav uspešna sredstva prot; g’avo-bolu. V domači lekarni se vedno najde kak aspirin ali piramidon, morda celo kofipirin. Kdor pa le prehudo in prepogosto trpi na gla-vobo’u, naj se podvrže zdravniški preiskavi, ki ugotovi, da-l; ne tiči vzrok kake kronične bolezni v navidezno nedo’žnem, čeprav neprijetnem in čestokrat prav mučnem glavobolu.	E. T.-
Milan Pugelj
Frone
Novela
iz zbirke novel Milana Puglja, ki jo je
Fionek spi na skrinji pri peči. Pod sabo ima slamnico, pod glavo pernato blazino, a noge ima zavite v rjavo odejo. Spi zleknjen na desno stran. Trebuh med odejo in rdečkasto srajčico je gol, desnica se vije okoli glave, da je zdravi, rdeči obrazek kakor v okviru, a levica se izteza daleč od života, kakor bi spala sama zase. Pri nogah spi njegov beli mali kužek, zvit v klobčič. In o njem sanja Fronek.
Gre po zeleni poljski poti med travniki, a kužek se suče pred njim in se lovi za rep. Nato poskoči, zakadi se v travo in teče tako, da so prednje noge daleč spredaj, zadnje tako d aloè zadaj, kakor bi se bile ločile od telesa, a beli trebušček polzi kar tako po travi kakor podolgovata žoga.
»Hi - hop!« zavriska Fronek, pa kužek prileti in začneta se loviti. Ko se ujameta, se zavali-tav travo in poizkusita, kdo bo zmagal. Kužek grize in hlasta s črnim gobčkom. Fronek popri-jemlje s spretnimi in naglimi rokami. Pa skočita spet na noge in tečeta tako, da se nič ne dotikata zemlje Zdajci se prikaže črn kmet in zarohni: »Z mojega polja stran1«
Fronek prestrašeno zaječi, pogleda po temi in mane oči. Od časa do časa se posveti in nekaj škrta in prasketa. Fronek dvigne glavo in zagleda ves prestrašen mater, ki stoji v beli srajci tik mize in prižiga luč. Naenkrat je vsa soba svetla. Za vrati tiktaka ura, mati oblači belo krilo in gleda nanje. Vse je kakor navadno. Onostran mize na tleh ležita Marija in Tončka, druga za drugo sta obrnjeni proti steni in kratki kitici plavih las, povezani z rdeč'm trakcem, molita nazaj po vzglavju. Materina postelja je odgrnjena, odeja je visoko zgrbljena in se zdi zaspanim očem kakor rdeča gora, ki leži nekje daleč onstran stene in je belo obrobljena Tik materine postelje stoji očetova Oče je odet do polovice kosmatih prsi, k' gledajo iz odpete srajce Obraz visi nekoliko nazaj, vrat je napet, iz njega štrli koščeno in čr-niksto jabolko. Usta so na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi nos in hrešči, kakor bi se nekje zadevala in ne mogla dobro sem in tja. Dolgi temni in s;vi brki štrle na desno in levo, nos je velik in miren, čelo kakor odprto, a oči spijo tiho in zadovoljno.
Mati zaveže lase v ruto. obleče jopo, pogleda še enkrat na uro in stopi k očetovi postelji.
»Oče!« pravi in ga prime za brado. »Oče, štiri bo, vstat: moraš.«
Oče zahrope še bolj, pa naenkrat je tiho, kakor bi več ne dihal. Odpre oči in se hripavo ogia-s'; »Je že čas? Čakaj takoj bom!«
Fronek gleda še na pol v spanju samo skozi ozko špranjo na očeta, ki se dviga. Njegova glava se mu zdi podolgovata kakor velika pesa. Nos je temnordeč in mesto enega praga jih ima deset. Tudi oči je toliko in čel Roka pa, ki se opre ob odejo, je taka, kakršne še ni nikoli videl. Na sredi ogromno zapestje, okoli in okoli zapestja dlan, a dlani se drži toliko različnih prstov, da jih ni mogoče prešteti.
Fronek obrne na drugo stran in gleda v pol-
izdal Slovenski knjižni zavod
»
spanju kakor prej. Kamor se zagleda, spozna takoj obrise živalske ali človeške glave in vse so take, kakršnih še ni nikjer videl. Je na primer mačka, toda uhlje ima kakor svinja, je pes ali vrat ima kakor kokoš in je človek, toda brada, usta in nos so tako tesno skupaj kakor nikjer v naravi. Naenkrat pa gre preko vseh teh glav neskončno kosmata noga, za njo gre še druga in velikansko telo sede k njemu.
»Sinek,« pravi oče in pokrije goli trebušček, »ti boš zdaj edini moški pri hiši. Škoda le, ker si še tako majhen in ne veš ne tukaj ne tam, kako bi. Zato ni drugače, kakor da poslušaš mater in ubogaš vse, kakor ti reče.«
»Vi, vi,« zajeclja Fronek z zaspanim glasom »greste k vojakom. Imeli boste tako puško, ki res strelja. Boste pripeljali meni eno?«
»Veš, zakaj je narejena tista puška?« vpraša oče in odgovori: »Tista puška je narejena za to, da ubiješ ž njo človeka In taka puška je grda, grozna. Kdor je dober, si je ne želi.«
»Toda, pravi Fronek, dvigne naglo glavo in jo podpre z drobno roko,« toda jaz bi ne ubil človeka. Ustrelil bi z njo vrabca.«
Oče hoče nekaj reči, a Fronek ga prihiti.
»Tudi vrabca ne.« popravi prejšnjo misel.«
»Ustrelil b’ z njo drevo« A tudi zdaj ni zadovoljen in še enkrat popravim: »Ne drevesa, je živo. Ustrelil bi z njo star čevelj.«
Mati naenkrat zaihti nekje v kotu in vse je po sobi hipoma tako žalostno, kakor še ni bilo nikoli. Miza, stoli, postelje, omara, peč, strop, slike na stenah in stene same — vse se drži na njo. Kakor bi imelo vse to nekam skrita usta, pa bi se bilo bati, da jih na enkrat pokaše in razemert.
Oče se ozre v isti kot, odkoder je prišlo ihtenje in zamrmra: »No, no,! »Stane, gre k materi, ki zloni na zglavju njegove postelje, sklone nad njo in ji nekaj šepeta. Potem gre k mizi in pije iz skodelice, iz katere se kadi sopara. Ko je gotov, se obrne proti deklicam in kliče: »Alo, punčki moji, na noge, da vzamemo slovo!«
Obe okrogli in rdečelični glavici s plavima pikicama se dvigneta in četvero drobnih in zaspanih oči naglo pomežikuje
»Otročički moji,« pravi oče, »zdaj pa bodite pridni in mater poslušajte. Kakor bo rekla, tako vse naredite. Če kdaj ne bo kruha, pa potrpite. Zdaj so hudi časi. Ne jokajte, ne delajte sile, kadar vidite, da ni. Tako pa zbogom.«
Poklekne in poljubi vse po vrsti: najprej najmanjšo Tončko, potem Marijo in na zadnje Fron-ka.In ko ga poljubi z mokrimi brki,, ga stisne še enkrat k sebi in reče-« Bog daj, ti sinek moj, da bi se kdaj videla!«
Nato se nečesa domisli, seže v žep, prinese iz njega zavoj in ga razvija.
»Ni treba, ni treba!« hiti mati s slabotnim gla-«run. »Kaj boš pa ti na poti imel!«
Oče vzame iz papirja tri konce klobas in jih razdeli: en konec da Fronku, enega Tončki in enega Mariji.
»Zdaj pa grem, mati.«
Mati prileze iz kota, prime se ga in gre z njim
v vežo. Tam razjoče, kakor je niso otroci še nikoli slišali. Vrne se vsa obnemogla in zklučena- Po cesti pod oknom odmeva trd moški korak in se gudi počasi v noč in tišino. To je oče. ki odhaja na vojsko.
Fronek sedi iia skrinji, jè klobaso, ali za drobne .prsi ne drži silna žalost. Grize in grize, a iz oči mu polzijo solze in kapljajo na prste, na odejo in na klobaso. Kužek stane, se dobrika z tenkim repom in gleda s svojimi živimi črnini očmi, ki se svetlikajo kakor oglje.
Mati sedi za mizo, zakriva obraz z dlamni in tiho joče. Deklici jesta klobaso in ihtita, kakor čujeta mater. Fronek se ozre na vse in ko se uveri, da ga nihče ne gleda odkrizne naglo košček klobase, ga vzame iz ust in ga da kužku.
Na cesti se sproži ura in bije. Štiri je.
Po mestu so pričeli slaviti nekakšne daljne zmage. Po enkrat ali tudi dvakrat na teden so bile vse hiše okrašene z dolgimi širok’mi zastavami, in so se počasi in veličastno majale. Marsikak večer je nenadoma zaigrala godba, ljudje so kričali živijo in po ulicah in cestah je križal vojaški sprevod brez konca in kraja Spredaj so šli tisti ki so nesli razsvetljene balončke, za njimi je hrumela in bobnela mnogoštevilčna vojaška godba, a za njo je korakalo vojaštvo, kakor bi bila vsa armada na ulici. Življenje pa je bilo slabše in slabše.
Za sam denar ni bilo dobiti nikjer ničesa>r več. Za vsako blago je bilo treba v prvi vrsti iz kaznice in potem šele denarja. Fronek, njegovi sestrici in mat', vsi so bili po ves dan z doma in so čakali zdaj po hodnikih pred pisarnami, zdaj po pločnikih pred prodajalnami na izkaznice, oziroma na blago. Včasih za praznik, je odločila mati, da bodo kupili grižljaj mesa in to zaradi tega, ker so zaradi slabe in pičle hrane vsi bledi in pešali. Takrat so se morali vdati v največje potrpljenje. Že popoldne pred tistim dnevom, ko so si namenili kupiti meso, je stala Marija pred mesarjevo kolibo, proti mraku jo je zamenila Tončka, zvečer je prišel Fronek in je spal s svojim kužkom pozno v noč.
Ljudje, tam zbrani, so si preganjali dolgčas s pripovedovanjem, palili so trske, sedeli, če ni bilo mokro in premrzlo, na golih tleh in čakali in čakali. Če je nastal kak nesporazum, kdo je bil prej tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat pojavil stražnik in pretil, da bo vse razgnal. Ljudje pa da si jih je bilo petdeset proti enemu, so navadno molčali, kakor bi bili vsi zvezani in brez moči. Bilo je čudno'. Zaradi tega, zaradi česar zdaj ljudi hvalijo in slave, so j Ji takrat morili
Fronek je stal tani s svojim kužkom. Stražnik je hodil okoli. Naenkrat se ustavi in vpraša: »Čigav je pa ta pes?«
Fronek se tako preplaši, da mu zastane sapa. Stražnik brcne kužka, in odskoči daleč od vrste, stisne repek med noge. drži desno tačico k višku, gleda žurno na Fronka in rahlo cvdi.
»Alo!« pravi stražnik: »saj res, še pse je treba pasti, posebno zdaj, ko sam nimaš kaj dati v usta. Kdo ga naj prime, kamen naj mu priveže na vrat, pa ga zakadi tja v vodo. Saj ni daleč.«
In res skoči po konci pobalin in teče h kužku.
Fronku je grozno kakor še nikoli. Mesto ene ga, zagleda pet stražnikov in pet pobalinov, zamahne okoli sebe z rokami in tako pretresljivo zajoka, da stopijo vsi bliže in pogledajo na tisti temni prostorček, odkoder prihaja obupni plač.
»Kaj pa je?« praša žena.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
(Nadaljevanje s 8. strani) * v
Tito je prepustil Nazoru samemu, da odloči. Nazor je pristal, ker Ima popolno zaupanje v Tita in ker ve. da «Tito ve. kaj dela»
9. avgusta
Kakor seuaj. s.oje stvari, borno Nazor, dr. Ribar in jaz verjetno jutri ob zori krenili s I. dalmatisko brigado v zapadni smeri in pozneje se bomo oddvojili od nje, da preidemo v Hrvatsko (Liko).
Včeraj so nas obiskali sovjetski častniki
Nazor je razigran.
'o tregel je g.ste z jagodami ir, čajem in se z njimi prisrčno razgo- j varja) o Rusiji, o Slovanih in o tem, i kako je on še v mladosti kot štu- t dent pisal o Rusih in kako je vedno j
v niih gledal svoje najdražje brate, i
To je bil Nazorov veliki dan. Imeno- : va:	: ie vsebinski. A ne samb, d :, j
je e družbi Rusov prebil nekaj lepih ! ur, nego je 'ega dne dobil tudi svo- : jo hiš.,
S sekirami na raman se je včeraj javilo pri pesniku pet partizanov: «Poslal nas je komandant Rosta, da vam zgradimo hišo».
In čez nekaj časa je že odmevalo pei sekir v gozdu. Kot bi trenil, se Je na odrejenem mestu dvignilo ogrod-
Nazor poet in junak v partizanih
je gozdne kolibice. Se malo in postavljena je streha iz drevesne skorje, najzanesljivejše zaščite pred dežjem. Od strani gosto jelovo vejevje, ki varuje pred vetrom. Samo še tla lepo počistiti in zravnati in — palača je končana. Prinesejo še Nazorovo posteljo in čok, ki služi za stol.
Spet sem postal hišni posestnik, je govoril Nazor navdušeno. Ta kolibica je več vredna kot trinadstropna hiša v Zagrebu.
Sedel je v svojo kolibo in Užival.
12. avgusta ;
Dr. Ribar Vlado in jaz potuje.no v smeri Prekaje. Vladimir Nazor potu- ; je tudi v isti smeri, da. se, čimprej bo mogoče, preseli v Hrvatsko, kjer bo prevzel funkcijo predsednika «Zemaljskog antifašističkog viječa narodnog oslohodjenja Hrvatske (Z.A.V. N.H.-a) — Tovariši Tito, Rosta, Arso so prišli osebno se poslovit od Nazora in Ribarja.
Hodili smo deloma po cesti, deloma po kršnih, a še dovoli lahkih poteh ; v polni mesečini z rednimi vojaškimi j
odmori; to noč okrog dveh je naša skupina prispela v Prekajo. Vladimir Nazor čedalje teže prenaša naše zadnje premike, čeprav niso več tako naporni kot nekdanji. To noč so Nazora dobršen del poti nosili z nosilnico. Komaj čaka, da bi prišel v Hrvatsko.
24. avgusta
Vladimir Nazor je bolan.. Veèji del poti od Prekaje od Bastasa so ga nosili kmetje na nosilih. Zelo je oslabel. dravnik je predvčerajšnjim dognal lahek infiltrat na levi strani pljuč. Zaradi tega temperatura. Bati se je pljučnice. Vendar se zdi, da se stanje od včeraj popravlja.
Upamo, da bomo Nazora srečno prenesli v Hrvatsko, za katero on tako volestno hrepeni. V svobodni Liki, kjer bo rešen stalnih premikov in naporov, se bo lahko hitro popravil. V njem je mnogo življenjske sile In čudovite žilavosti.
Silna vročina nas ubija vse, a zlasti Nazora.
Otočac, 27. avgusta
Tudi Nazoru se je obrnilo na bolje...
Nosile so ga na nosilih čudovite srbske mladinke. Pele so kot da sploh niso čutile bremena. Ko smo jih vprašali, če so trudne in če jim je težko, so smehljaječ se odgovorile, da so navajene nositi mnogo težje ranjence in bolnike. Ponosne smo, da nosimo starega in zaslužnega tovariša, pravi ena izmed njih, dasi ni vedela, da leži na nosilih hrvatski pesnik Nazor.
Bila je čudovita slika, ki se je boi.i vedno spominjal. To je bil kar triumfalen zaključek velike Nazorove poti po gorah Crne gore, Sandžaka in Bosne. Nazorov prehod ha Hrvatsko, po tolikih tegobah in trpljenju, po sonru, ki se je zdelo, da vliva novih moči in svatovsko razpoloženje nas vseh, a zlasti samega Nazora, to nam bo vsem ostalo nepozabno.
Nova ekipa mladink iz Boboljuska sestavljena iz štirih men je že čakala, da zamenja ono iz Bastasa in da ponese onemoglega Vladimirja Nazora. In še naprej je pesem mladink spremljala njegovo triunfalno pot.
Ob štirih zjutraj (26. avgusta) smo
se spravili na kamion (Nazor v šofersko kabino mi smo ostali pa zadaj) in se odpeljali proti Otočcu.
Skupina mladincev se Je zbrala okrog kamiona. Opazili so Nazora v šoferski kabini. Hipoma se zaslišijo vzkliki:
Živel Vladimir Nazor predsednik ZAVNOH-a! Veselje je sijalo z lic mladincev, veselo je Nazor mahal s partizanko. Spregovoril Je nekoliko toplih besed, kar je mladina sprejela s še večjim navdušenjem.
In ne bi bilo konca navdušenim vzklikom in pesmirp, da se nam ni mudilo v Otočac, kamor smo morali po programu dospeti okrog poldne.
Cim se je kamion ustavil pred hišo, ki je bila namenjena Nazoru, se je začelo zbirati ljudstvo.
Nazor je prišel, se je slišalo Sepe-tapje.
Tu so Nazoru spontano priredili pr*' srčne ovacije.
Zadovoljen in veder je Vladimir Nazor, predsednik Zemaljskega antifašističnega viječa narodnog oslobođ'
jenja HrvatsKe, vstopil v svojo novo rezidenco, pred katere vrati je v sta' vu «mirno» stal postaven partizan* straža novega uglednega stanovalca,
Nazor je prišel domov.
MARIE MAJ ERo VA
Koman
Ni mogla doumeti, da je tako naglo izginil. Se vedno je gledala na stol, ko da bi še tam sedel. In skoraj bi bila padla v jok spričo tega, da je bila tako blizu cilja, a se ji je vendar ponesrečilo.
»Grobijan!« je zagrozila za njim. »Toda jaz nisem izgubila igre. Pride čas, ko bosta sliki moji!«
In vrnila se je smehljajoča k sinu in Lenki.
Obdarovala je Lenko z običajnim darom bogatih boter, z zlato uro, in jo odpustila z materinsko nežnostjo. Lenka ji je bila všeč.
Roman je spremil gosta.
Stopila sta iz hiše.
Kakor bi bila slutila, kaj se dogaja v pisarni, je bila Lenka v majorčini hiši zelo zdržna. Dobro je vedela, da je gospod oče privolil v izdatke za novo obleko zanjo le zavoljo skritega načrta, ki ga je imel z majorko, in vse te komedije, kakor je Lenka v duhu imenovala birmo, se je udeležil samo iz koristoljubja. Ni ji bilo prav, da je postala neprostovoljno očetovo orodje, toda želja po novi obleki je bila močna in premagala vse. Zato je hotela vsaj sama v vili pokazati s svojim obnašanjem, da ne soglaša z očetom in da se njuna pota razhajajo.
In čudovito, nova obleka je vplivala na njeno duševno stanje. Njena utesnjenost je dobila krila, srce se je vroče širio od koprnenja po svetu. Malo razkošja na njenem telesu je dalo novo smer mislim, jim vLsnilo tuje. skoraj grešno znamenje. Plaho je odgovarjala, ko da bi hotela skriti vse, kar se je dogajalo v njej. Roman jo je opazoval od strani.
Šla sta po ovinku, no da bi tega opazda. Zelja po skupni družbi je to naredila. Bil je junijski dan, ki je budil v mlad:h ljudeh hrepenenje po srnjem nebu in samoti v zelenju. Šum v glavn'h delih naselja jima je bi neprijeten.
»Šmarnica,« je rekel, »ste pobožni?«
»Ne preveč,« je odgovorila dekPca zamišljeno
»Čemu ste potem šli k birmi in 'zvabili iz gospoda boga to dragoceno svetinjo?«
»Moj bog,« je ponrsHla Lenka, ne da bi ga pedala, »na meni je spoznal, da sem to naredita zavoljo nove obleke.«
Roman pa je takoj nadaljeval s posmehiji-V|m tarnanjem:
»Nihče ne zna kaj pametnejšega nego parili ljudi. Ženska ne sme hod;ti v moški družb1', da ^ bi vrabci na cesti takoj ščebetal' o mož’tvt.«
»Ne hudujte se. Šmarnica, Tudi v' se boste n<?k-'č omožili «
Zdrznila se je.
»Ne hudujte sc, šmarnica Tudi vi se boste
Od razburjenja ji je glas odpovedal in za-breščal, kakor da se ji je nekaj ustavilo v grlu 1 a. zvok je bil tako podoben očetovemu f>lasu. cta ^ je Lenka ustraš la in sc takoj pomirila, da bi nivu vsaj v nečem nc bda podobna.
»To vsaka pravi,« sc je zasmejal Roman.
»Jaz pa nisem vsaka.« je odgovorila Lenka
»Mogel bi reč1', da tudi to vsaka pravi,« je re-e- Roman še vedno v smehu, »ne bom vas šču-v&k šmarnica. Če se nočete omožiti, prav Nimam n'č proti temu Kaj pa boste počeli?«
»V tem tiči zajec!« se ie znova razgrela Len-*■ »Kaj bom počela, če se ne omožim?«
Sprva zadržana solza je zdaj kanila na be-« muslin.
»Sama sebe vprašujem Toliko nas je na sve-1 se vse ne moremo omožiti: kaj naj počnejo me, ki smo odveč?«
»Ah vi niste odveč, bodite uverjeni. Vem za
nekoga, ki bi vas takoj vzel,« se je Roman zdaj še glasneje smejal.
Lenka ga je pogledala tako očitajoče, da se je nehal smejati.
»Jaz čutim, da sem odveč,« je rekla s poudarkom. »Hotela bi študirati za učiteljico, hotela bi biti komu koristna, hotela bi se odlikovati... sedim v mlinu in krpam vreče. Doma ne vzdržim ... gotovo utečem. Kam, ne vem. Kaj bom počela. ne vem. Hotela bi narediti nekaj .lepega, vzvišenega, veličastnega, kar bi razveselilo množico ljudi. Tu delam samo neumne in nepotrebne reči in to mi je zoprno.«
»Razumem. Imate šestnajst let.«
»Sedemnajst in pol,« je rekla Lenka potrto.
»A niste pomislili, da bi utegnila biti odveč tudi v vzvišenem učiteljskem poklicu? Danes, šmarnica, je sleherni človek odveč na svetu, če se ni rodil kot dedič velikega premoženja. Predstavite si, da ste študirali za učiteljico. Imate diplomo in spričevalo, sedite doma in čakate na namestitev. Delati ne morete, ker ste gospodična učiteljica.
Usta so se mu vedno bolj krožila na smeh, Lenka pa ni videla tega, ker je bodila s povešeno glavo.
»Čakate leto, dve. Spričevalo brez prakse vam zapade, na koncu tretjega leta boste zadovoljni, če vas vzamejo Židje za vzgojiteljico otrok. Če bi bil na vašem mestu, bi šel takoj tja.«
Lenka je vzdihnila-
»Svet je širok in jaz imam veliko poguma,« je odgovorila.
»Motite se, svet je majhen. Pogum vas zapusti pri prvem razočaranju. Vi bi bili morali prav za prav izpodmakn'ti stolčke obema sestrama, ker ste najlepši. Zdaj vas je prehitela sestra, a to je sramota za lepotico.«
»Vi bi najrajši vsako žensko zaprli v kuhinjsko ječo, Turek,« se je zasmejala.
»Čemu govorite takoj o kuhinji? Če ne pomivate rada krožn:kov, to še ne pomeni, da so vse ženske, ki kuhajo svojim Turkom vsak dan obed. nesrečne. Vaša sestra Ana bo, mislim, zelo srečna kuhinjska jetnica.«
»Kajpak, Ana. 'Je med izvoljenimi in se čut' poklicano. To je razlika,« je pripomnila Lenka
»Nimate pravice do razlikovanja, ker ste udeleženi pri stvari. Samo jaz imam pravico videti razliko kot nepristranski opazovalec. In star; izrek apostola Pavla o ženah b: toliko izpreme-nil, da bi rekel: »Lepa ženska naj molči v zboru.«
»Zdaj ste spet vi hudobn ,« se je jezila Lenka.
»Takšen je torej svet Ne veruje v boga in vara njegove služabnike, častite patre. Prepričan sem, da tudi šmarnica ne veruje v boga7«
»Verujem v dobro :n zlo,« je pohitela Lenka z odgovorom. (Bila je vesela, da se Roman ni domislil obleke.) »Če je bog dober ali je dobro bog, verujem tud' vanj. Zakaj povem vam, da včasih ne znam razločevati dobro od slabega «
»To ic tudi zelo težka reč šmarnica. Ljudje so zel» osebni v tem razlikovanju Utegne se vam zgod ti žalostna stvar, da ne boste tega razumeti do smrti.«
»Mislila sem da odrasli to vedo,« je rekla Lenka,
»Zvitorepka! Danes so vas proglasdi za odraslo, pa nič nc veste? Ali vam je sveti duh pozabil to pršepniti?«
»Kdo tedaj ve? Filozofi?«
»Niti trohice ne vedo o bogu! Č'm boli kdo razmišlja, tem manj ve. Kat se mene tTe m dim. da o tem največ vedo nsiprem-ostejši ljudje, ki imajo nepokvarjeno čustvovanje «
»Vi mi torej tega ne morete povedati?« se je poredno zasmejala Lenka.
»Zlobnica!« je resno zmajal Roman z glavo. »Toda povem vam nekaj dragega.«
»Kaj mi poveste?« ga je izzivala
»Da ste prav zala v tej beli obleki, šmarnica. Od vaših stopinj veje dišeč vonj.«
Sonce se je upiralo v materine dušice in ko se je deklica dotaknila s čeveljčkom cvetov, se je dvigal od njih oblak vonjave. Ni bilo neprijetno, kar je povedal, toda Lenki se je zdelo to odveč. Zato je molčala.
»To vam ni novo, kaj,« se je smejal Roman.
Ah! je zamahnila Lenka odklonilno z roko
Roman si je to kretnjo razložil po svoje ;n pristavil:
»Ko da ne bi vedeli, da ste lepi \ saka si to misli, še več si misli, da je najlepša med vsemi. Fri vas pa je res tako.«
»O tem nič ne vem.«
»Zrcalo vam je gotovo veliko povedalo. Nevoščljivo zrcalo! Kolik» bolečin prizadene vsem možem in mladeničem! Kolikokrat nam odvzame veselje, da bi vam povedali to velik» razodetje! Klepetavo zrcalo!«
»Kako morete vedeti, da se gledam v zrcalo?«
»Sem jasnovidec,« se je zasmejal Roman.
»Je li dobro ali slabo gledati se v zrcalo?«
»Dobro, če imamo na nosu saje, a slabo, če imam» na njem bradavico «
Prihajala sta na konec Hradčank, a pot ie držala prav okrog Kaftankine h:šice. Babica je sedela na pragu in pripravljala krmo za gosi.
»Jejhata,« je zaklepetala z brad;co. »to ie Lenčka iz mlina z gospodom inženirjeml K ko lep parček!« je pristavila, kakor b' se z nekom menila. Medtem ko ie babica hvalila nieno obleko, je deklca pospešila kork in tako nag'o tekla »d tod, da jo je Roman koma’ dohaja1
Ko jo je dobit/! ie vsa rdeča, a v d M g h, črnih vekah se ji ie leske'a'a sol -n
Roman se je pripogn 1 In ji osup'o pogledal v »braz. Ali še preden ie ute^o-M	je
rekla z zahripl m glasom'
»Pr tej priliki vem povem asno. kij mishm, da boste imeli vzrok jeziti se. če se hos*e hoteli jeziti. Vsaka lepa žen ' a sc je hotela odlikovati samo iz ničemu most . d bi si pokorila moža in ga podražila. Prav ima.,o preproste ženske, ki se menijo o lep1 zdravnici: Čemu neki je fej to potrebno? Čutijo, da i:m tak'!e doktorica škoduje. Zakaj če hi bil tu zdravn k namesto nje. b: se utegnil ženiti s kate-o Samo-tomost žena čutim kot nelep» konkurenco.«
»Moj bog.* ic z ama a Lenka, »je !: svet zares samo zato, da bi se ljudje na njem ženili in možili?« (Zoprno so j: doneli v ušesih vsi pogovori o možitvah, ki iih je s! šal« doma sleherni dan.) »Na svetu ničesar, kar bi b lo bolj vzvišeno? Je, gotovo je. čutim to, edi re morem tega povedati.
»To je ideal.« je odgovor i Roman s šaljivo resnostjo, »ki ga slutite! Sleherna stvarnost na je zelo daleč od njega.«
»Mislite, da nikol ne dosežem ideala?« je nlaho vzdihnila Lenke
»Mnogokrat ima človek do njega zelo blizu. So trenutki, ko sluti njegovo prisotnost. A po ve-č;m izgubljajo čas in življenje z njegovim iska-niem celo najplcmenitejši ljudje. Zakaj pa si vk šmarn ca, obremenjujete glavo s tako težkimi mfr slhni? Vi morate ljubiti svet. kakršen je. Je to baje najlepši svet v vsem vsem rju, trdijo. NajlepSe ure-en, najprijetnejši naipopolnejši svet. Ste slišali ali brali o kašnem lepšem?«
Ih
pMÀ/rnjeAfyk
^ r ar: -
I O H N STEÌPIBE0K
Ilustrira B, GROM
VAŠKA UČITELJICA
«Vaška učiteljica» je film o življenju preproste ruske žene Varvare Vasiljevr.e Martinove.
Sanjavo, mladostno naivno dekle je končalo gimnazijo in se odločilo, da gre kot učiteljica v zakotno sibirsko vas, zabite, zaostale, dorevolucio-narne Rusije. Visoka dolžnost vzgoje mladine, delo za Ijud-sko prosveto, sta postala življenjski cilj skromne in vztrajne ruske žene. Globoka vera v pravilnost svoje stvari, ljubezen do ljudstva, veliko in čisto srce, vse to ji je pomagalo, da je premagala tako osebne nesreče, kot odpor sovražne okolice, odpor vsega sistema razredne neenakosti in družbenega zatiranja.
Po Veliki oktobrski revoluciji dobi delo Varvare Vasiljevne vseljudski, državni značaj in njeno življenje je polno radosti in ustvarjanja. Njeni učenci — otroci revnih kmetov — so postali napredni ljudje domovine, in vzgled njenega življenja vzpodbuja mlade sovjetske ljudi k velikim delovnim podvigom.
Osnovna avtorjeva pozornost je usmerjena na razvoj glavne osebe. Dejanje se razvija postopno in umerjeno od dogodka do dogodka. Vsak dogodek nosi v sebi dramatski spor, katerega reševanje da nove poteze, značaju junakinje.
Ko zapro Sergeja Martinova, študenta revolucionarja, ki ga Varjenka ljubi, ostane dekle v sovražni okolici docela sa-
in delu. V usodi Varvare Vasiljevne in njenih učencev, vidimo usodo vsega sovjetskega ljudstva.
Ob koncu filma se posebno jasno občuti popolna, harmo- \ nična spojitev družbenega in osebnega življenja v enoto — idejno umetniško celoto.
V. Mareckaja je igralka ko-1 va, ki igr-a deklice, velike da- j me, tragične junakinje in osebe j iz lahke komedije. S čudovitim mojstrstvom zna prikazati človeški lik v njegovem razvoju in rasti. Osupne nas, kako je mogla v istem filmu igrati sedemnajstletno dekle, mlado, zaljubljeno ženo, starajočo se vdovo in nazadnje še starko. Izkoristiti je morala celo vrsto barv, raznovrstnih intonacij, mirnih kretenj, da je mogla ustvariti vse te like. Se bolj izredno je to, kako enoten, resničen in harmoničen lik je ustvarila Mareckaja s tem, da je vsemu dolgemu življenju Varvare Vasiljevne dala osnovno značilnost — čistost srca. To ni samo zmaga igralskega mojstrstva, to je zmaga velikega občutja, katerega je sovjetski umetnik vključil v ustvarjenju lika sodobnosti. To je vera v resničnost čuscev in misli junakinje, v veličino njenega podviga, v čistost njenega srca. To je zmaga talenta In metode, realistične metode sovjetske umetnosti, ki teži za tem, da ne samo prikazuje, marveč tudi ustvarja življenje.
mo.
Toda Varjenka ima dovolj moči, da se bori sama. Najde pot do src otrok in odraslih. V zavesti odgovornosti do svojih učencev, ostane ponosna in čista v okolici pijanih in divjih kulakov, premaga prve neuspehe vaških otrok na poti k nadaljnemu šolanju, kakor tudi največje nesreče v osebnem življenju: najprej zapor in potem smrt ljubljenega moža. Ko mlada sovjetska oblast na široko odpira vrata šol ljudstvu, postane Varvara Va-siljevna zanesljiv in deloven borec boljševiške partije na vasi. Ne boji se groženj !n ne kulaške krogle. Z njo so njeni
učenci. Mirno spremlja svoje godkl.
Fum «Vaška učiteljica» ji velik uspeh sovjetske filmski umetnosti. Ta uspeh je načel nega značaja. Ob prazniku tri desetletnice nove socialistični države na svetu, so izdelal film o preprostem sovjetsken človeku — graditelju socializ ma, ki je zgradil družbo, v kateri so osebni interesi neraz-družno povezani z družbenimi Kratko — o človeku stalinske epohe.
V filmu Varvare Vasiljevne je združeno osebno in družbeno življenje. Zato je bilo mogoče prikazati življenje . preprostega človeka v okviru velikih zgodovinskih dogodkov v nerazdružni zvezi s temi do-
učence na Domovinsko vojno, prepričana v njihovo pravično stvar in zmago.
Tvorci filma so se zavedali da ne morejo prikazovati življenja svoje junakinje kot «privatno življenje», zavedali so se, da je pot skromne sovjetske učiteljice, kot mnogih drugih preprostih sovjetskih ljudi, pot, po kateri je šla sovjetska država. Zato vznemirjeni spremljamo vojaške podvige
Plemenit in lep je lik pri prostega sovjetskega človeka Od umetnika ne zahteva nit romantične toge, niti herojsk «koturne». Samo resnico o se bi. Samo veliko srce občutiti to resnico, samo veliko mojstr stvo in navdih jo moreta izra ziti.
Smirnova, Donski, Marecka ja so zamislili sodobnega juna ka v vsej njegovi plemenitost in lepoti. Našli so mogočen iz
učencev Varvare Vasiljevne.j raz za resnično zgradbo o nje Veselimo se njihovih uspehov|govem čudovitem življenju.
187. lovariši so se oddahnili, se ozrli v nebo in bili veseli, da je sonce znova posijalo. Ko so zaslišali šum korakov, so se obrnili in zagledali Tita Ralpha in Dannyja, ki sta se bližala vsak z dvema zavitkoma pod zaduho. Danny je bil videti zelo utrujen; ko je odložil steklenice, je vzdihnil. 188. Tito Ralph je povedal, da je znova ušel iz ječe. Ko so tovariši izpraznili kozarce je Pilon rekel Dan-nyju, da je prišel Torelli z neko listino in jih hotel pregnati. »Si jo ti res podpisal?« »Ne« je rekel Danny. Nato je Danny potegnil iz enega zavitka 3 kure in svež kruh. Pilon je začel iz navdušenja hvaliti Dannyja. Ta je v zadregi povesil oči in zamrmral: »Saj ni nič.«
Dannyjeva žalost in s kakšnimi žrtvami so tovariši pripravljali proslavo na čast Dannyju.
189. Danny se je vrnil domov zaradi izčrpanosti. Sončil se je, polegal in ni kazal nobenega zanimanja za življenje. Tovariše je začelo skrbeti. Za-čeli so mu pripovedovati največje neumnosti. Toda nič ni pomagalo. 190. Polagoma je dobra volja zapustila Damnyjevo hišo. Tisti Danny, ki se je prej boril, pil in užival življenje, je sedaj sedel pred vrati s skrčenimi nogami, s povešeno glavo. Pilon mu je ponujal vina, mu razlagal, kako trpe zaradi njega vsi tovariši. Danny pa je samo izpraznil kozarec in se znova zaprl vase.
191. Prijatelji so menili, da bi morda s kako proslavo spravili Dannyja v dobro voljo. Odločili so se torej, da si bodo denar za proslavo prislužili v tovarni ribjih konserv in res se je kmalu po vsem Tor-tiljskem predmestju raznesla novica, da Dannyjevi tovariši delajo v tovarni. 192. Širile so se podrobnosti o pripavah na proslavo. Gospa Morales je namreč sprašila svoj gramofon. Gospa Šoto je šla v k urn'k z nožem, neka druga ■ gospa je zamesila slaščice. Zvoki kitare in harmonike so napolnjevali ozračje.

4«r %y
SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II (Val. dolžina 203.6)
od 6 - 4 - 1948 do 12 - 4 -1948 Slovenska poročila vsak dan Od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15.
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 11.45 Nedeljska opoldanska glasba; 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.15 Otroški tamburaški zbor iz Rocola; 18.30 Iz del Smetane in Fibicha; 20.00 Iz opernega sveta 21.00 Vesela oddaja.
Ponedeljek: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov; 13.20 Mozartove skladbe; 19.30 Slovenščina za Slovence; 20)10 Pevski koncert baritonista Du-Sana Pertota; 21.10 Simfonični koncert.
Torek: 12.10 Ruska operetna fn operna glasba; 13.30 Iz del Schuberta in Schumana; 18.30 Komorni zbor, dirigent Ubald
Vrabec; 20.00 Berezovski: Koncert za harfo in orkester; 21.00 Pester večer.
Sreda 12.10 Priljubljene češke melodije; 13.00 Glasba po željah; 17.30 Ljubavni dueti iz oper; 18.45 Narodne pesmi poje Almozlin Olga; 20.45 Simfonična glasba; 22.30 Zabavni orkester.
Četrtek: 13.30 Operne uverture in fantazije; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Pojejo «Fantje na vasi»; 21.00 Radijski oder.
Petek: 13.00 Glasba po željah; 13.40 Samospevi za glas in klavir; 18.45 Grieg: Sigur Josalfar; 20.00 Klavirski koncert.
Sobota: 13.00 Solistična glasba; 13.40 Partizanske pesmi; 18.45 Schumann: Sonata v a -molu za violino in klavir; 20.10 Operne arije; 20.45 Slovenske narodne izvajajo Vaški kvintet in Slavica Batistuta.
#ii S A H
Lepo priznanje jugoslovanskim šahistom
V	Stockholmu se po pričel 15. julija t. 1. internacionalni tur-
nir, za katerega je kvalifikacijska komisija FIDE sestavila usto 20 najboljših šahistov vsega sveta. Kazen zmagovalcev severne-ameriške, evropske in skandinavske cone — Kashdan (ZDA), Janovsky (Kanada), Beck (Finska) in GKely (Belgija) — bodo igrali še I. Najdorf (Argentina), 2. Boieslavski (SZ) 3. Staniberg (Argentina), 4. Flonr (SZ), 5. Szabo (Madžarska), 6. Kotov (SZ), 7. Kagozin (SZ), s. Pacnmann (CSR), 9. Denker (ZDA), 10. Bondarevski (SZ),	11. L. Steiner (Avstralija), 12. Eliskases
(Brazilija), 13. Bronstein (SZ), 14. Trifunovič (FLRJ), 15. Uli-gorič (clkj ), is. Tartakower. Med 14 »rezervami« so Se 4 sovjetski sahlsti, 1 Jugoslovan (Pirc),, 2 šveda, 1 iz ZDA, 1 Francoz, 1 Anglež, 1 cen, 2 Argentinca, 1 iz Peru, 1 Danec, 1 Norvežan in 1 Kananec Kot vidimo, pomeni udeležba dven Jugoslovanov na takem turnirju veliko priznanje Jugoslovanskemu šahu.
V	13. kolu turnirja za svetovno prvenstvo se je med zmagovalcem turnirja Botvtnnikom in Smislovom razvila zanimiva partija, zmagal je BotvinnlK, ki je igral v velikem stilu ter dokazal, da je naslov svetovnega prvaka zaslužil.
Sicilijanska obramba
Beli: Smislov, crm: Botvinmk. 1. e2—e4, 2.c7—c5, 2. Sgl—f3, Sb8—C6, 3. d2 d4, C0:d4, 4. Sf3:d4, Sg8—16, 5. Sbl—C3, 07—dU,
6. Lel—gs----------crm mora točno odgovarjati, sicer pastane
ta poteza zelo nevarna, b.----------, e7—eei, 7. Lfl—e2, Lis—e7,
8. 0—0, 0—0, 9. Sd4—D5, a7—ab, 10. Lg5:f6, g7:f6. Črni ima oslabljeno kraljevo krilo, dobil pa je močan center. 11. S05—d4, Kg8—h8, 12.Kgl—hi, TIS—g8, 13. f2—f4, Lc8— 07, 14.Ld2—13,
Ta8—c8, ib. Sd4:cb,---------. Beli se boji znanega manevra v
sicilijanski obrambi s konjem Scb—a5—c4, pa ga zato menja.
15.--------, b7:cb! To je boljše kot Lc6, ker je s tem ojačil
svoje središče. Crni ima še dva lovca, ki lahko nevarno podpreta napad črnih kmetov v središču. 16. Sc3—e2, d6—d5, IV-
14—15,--------Bea noce začeti z napadom na kraljevo krilo-
ker je črno središče premočno in pride črni prej do napada. S to potezo je beli samo odprl črnemu lovcu diagonalo, vse*
kakor ima črni še prednost. 17.------------, Dd8—c7, 18. c2—c4<
d5:c4, 19. Udi—d4, cb—cb! s tem odpre še drugemu lovcu PoC do igre. 20. Dd4:c4,	Lev—07,	21. g2—g3,	Ld7—b5, 22.	Dc—c2,
eb:f5! Stolp c8 bo igral na e liniji važno vlogo. 23. e4:f5, Tc8—e8-Vse črne ligure so aktivne. Beli ima že težavno igro. 24. Tfl—f3-
Te8—e3 29. Lf3—g2,------------Nevarno bi	bilo Se2—c3	zaradi
Tf3 : ! 2b. Tf3 Lc6 27. se4 De7 28. Tel Te8 29. Tfe3 Leb! z moč'
nim napadom. 25.----------, DC7—e7, 26. Se2—gl,-----------Na H8-
Sc3? sledi Td-f-. 2b.---------, Lbb—d3, 27. De—d2, C5—c4, 28-
Tf2—f3, Tg8—e8, 29.	Tal—dl,	Ldb—c5. Beli ima že izgubljeno
pozicijo. Bottvinnik zelo hitro razruši slabo belo kraljevo krilo-
30. 02—03, Te3—eli,	31. P3:c4, L03.C4, 32.	Lg2—fl,-----------TO
je edina obramba ali mora dati zato kvaliteto. 32.--------, Tei:dl>
33. Dd2:dl T68—d8! 34. Ddl—C2, LC4—05, 35. DC—C3, LC5—04-
36. Dc3—03,----------Lovca ne sme vzeti, ker izgubi z Lf3: +
damo. 36.--------, Dev—63, 37. Dd3:e3 Ld4:e3, 38. Lfl—g2, Ld5:f3-
39. Lg2:f3, TdS—d2, 4U. sgl—e2, Td2:a2. Beli se voa. svetovni prvak je to partijo igral izredno močno in dosledno.
Ing. Sikošek Boris
I
Zmaga Ponziane
in nekaj misli o lepem športu
V svoji zadnji tekmi na domačih tleh za jugoslovansko nogometno Prvenstvo so Lj. Ponziane sprejeli v goste «Spartaka» iz Subotice. Spartak je na zadnjem mestu na lestvici in je igra s Ponziano pomenila zanj zadnjo možnost, da si izboljša položaj. Tega so se gostje zavedali in že v začetku igre močno pritisnili na vrata Ponziane. Tekma je takoj dobila izrazito značaj borbe za točke na škodo lepega nogometa. Takoj v začetku se je Spartak bolje znašel. Žoga le točno romala od gosta do gosta in vrata domačih so bila cesto ogrožena. Spartak je predvsem po zaslugi srednjega krilca ter obeh Zvez v napadu smotrno gradil napade, Ponziana pa se je le branila in nikakor ni mogla iz apatičnosti, ki je bila vidna pri nekaterih igralcih. Boljša igra je Spartaku Prinesla dva lepa gola.
2:0 za goste, ki še vedno napadajo, čeprav popuščajo. Tudi Ponziana prehaja pogosteje v napade, saj tudi ona potrebuje vsaj eno točko, da si zagotovi nadaljnji ob stoj v jugoslovanskem nogometnem Prvenstvu. V 39 minuti zabije Co-lombin gol, potem ko se je oster strel Stivolija odbil od droga.
V drugem delu igre prevzame iniciativo Ponziana. Domači kmalu dosežejo nekaj kornejev, v 20 minuti pa spet Colombin preigra vratarja gostov in izenači, igra postaja odslej groba. Gostje hočejo n® vsak način izsiliti zmago, postajajo nervozni in delajo nedopustne napake. Sodnik v svojih odločitvah ni točen, kar gostje pa tudi domači izkoriščajo za medsebojno Pi'epiranje. V 34 minuti pade Iz nejasne situacije tretji gol za Pon-Jiano, ki ga pa gostje nikakor nočejo priznati, ker je bil njihov vratar nekaj trenutkov prej poškodovan. Nastane zopet prerekanje, toda sodnik ostane pri svoji prvot-ni odločitvi. Do konca se rezultat ne izpremeni.
* $ *
Sedaj pa še nekaj o tekmi, kar bom povedal kot ljubitelj lepepa sporta. V Trstu imamo priložnost ledati nogometne tekme dveh športnih sistemov. V Italiji je no-domet, kot marsikatera druga športna veja, poklic nekaterih Iju-ai pravimo, da so nogometaši Profesionalci. Nogometaši so plahni in jih društva, oziroma lastni-društev prodajajo in kupujejo kot blago. Vrednost igralca seveda odvisna od lepote njegove igre ah od njegove športnosti, temveč b“ efekta njegove igre. Sport je “ko potisnjen v ozadje, v ospredje stopa čisto navadna gonja za cim večje dohodke posameznega H/falca. V takih okoliščinah postaja Wa groba, grda in stremi le za em, da uniči nasprotnika, če arSr zlepa pa zgrda. v Jugoslaviji je nasprotno šport 0 amaterski podlagi. To pomeni, “ sg ljudje ukvarjajo s športom razvedrilo, za krepitev telesnih oci in za plemenito merjenje edsebojnih zmožnosti posamezni-°v in skupin. Na tej osnovi po-aja športno udejstvovanje ma-do'n0’ kur le krepi pravi smisel te- f?orta- Tudi nogomet je ama-ved' ^>rau zaradi tega smo doslej pQ no na tekmah med domačo deli2*ano 9osti iz Jugoslavije vini Pri gostih lepo, discipli-dok^0 in tovariško igro, ki se je m °3 hitro preselila tudi v dosi 'j0 enafstorico. Predvsem tako tek Qdko razlagamo, da smo pri kC-lr. za jugoslovansko ligo več-videli od slabših klubov repa pri italijanskih
lepši nogomet, kot renomiranih
Kot gledalec nedeljske tekme mislim, da smem povedati svoje mnenje, posebno ker je to bilo mnenje tudi mnogih drugih na nedeljski tekmi. Nikjer v našem športskem udejstvovanju ne smemo dopuščati nešportskega ponašanja, kjer pa se to dogaja, je treba izkoreniniti z odločnimi in ostrimi kaznimi.
aSl Ali bo nazadnje Dreher še prvak?
NIKOLAJ KARAKULOV, ODLIČNI SOVJETSKI KRATKOPROGAS.
V četrtek so društva odigrala nekaj zaostalih tekem. Presenečenje je prinesla tekma med Skednjem in Sv. Ano. Ta si z zmago (2:0) nad Skednjem sicer ni posebno pomagala, zadovoljen pa je gotovo Dreher kot najresnejši tekmec Skednja za prvo mesto. Sicer je še Ponziana premagala Tovarno strojev (3:2), Costalunga Umag 3:1, Magdalena Rojan (3:2).
To nedeljo se stvar pri vrhu ni spremenila. Dreher je odpravil hudega konkurenta Magdaleno s 3:2, Skedenj pa Tovarno strojev s 3:1, Ta rezultat sicer ne odgovarja poteku igre, a za zmago je odločilno, kdo je dal gole. Sicer je bila tekma lepa in Tovarna strojev bi si bila zaslužila neodločen rezultat. Visoko pa
Niseh nivc evresmkesša tenisu
Pod zgornjim naslovom je v ljubljanskem (izkulturnem tedniku «Polet» objavil inž. Mirkovič Dragutin zelo zanimive ugotovitve ob teniškem dvoboju Jugoslavija - Italija, ki jih prinašamo skoraj v celoti.
Čeprav sta Cucelli in Del Bello zasluženo zmagala v tem dvoboju, vendar njuna zmaga ne pomeni, da sta bila veliko boljša od obeh naših igralcev in da sta prikazala igro, ki bi odgovarjala kvaliteti evropskega tenisa, posebno v takem tekmovanju kakor je tekmovanje za Davisov pokal. Nasprotno, prva dva dni je bil najboliši igralec Mitič, ki je daleč prekosil oba Italijana in svojega soigralca v igri parov Palado.
Toda če presodimo igro vseh štirih igralcev dvoboja Italija : Jugoslavija, moramo ugotoviti da daleč zaostaja za partijami, ki so jih svojčas dajali evropski igralci v tekmovanju za Da visov pokal in na raznih teniških turnirjih. Ljubiteljem teniškega športa, ki niso prisostovali tekmam v Zagrebu, bo namreč težko razumeti kako
Mednarodno priznanje tržaškega olimpijskega odbora
Pripravljalni odbor tržaškega olimpijskega odbora je prejel iz Helsinkov pismo od tamkajšnjega olimpijskega odbora, ki bo priredil olimpijske igre leta 1952 na Finskem. Da se je ta odbor obrnil na tržaški pripravljalni odbor, je znamenje, da je naš odbor v svetu priznan in upoštevan. Le v Trstu tudi pri športu ni mogoče doseči enotnosti zaradi tistih, hi jim je tudi šport sredstvo šovinizma.
Madžarski plavalci so odlični
Madžarski plavalci so postavili nedavno nekaj odličnih rezultatov. Szatnaryi je plaval 200 m in prosto 2:11.6, Nijeki pa 2:13.2, kar je tudi boljše od dosedanjega rekorda (2:13.4), ki ga je postavil Csik, zmagovalec na 100 m na olimpiadi I. 1936. Drugi rekord je dosegla Eva Novak, ki je 100 prsno preplavala v času 1:20.6.
Balincarji organizirajo turnir za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Vpisovanje je do 7. junija na sedežu ZDTV turnir sam se bo pa začel v nedeljo 13. junija.
je mogoče, da italijanski igralec št. 1 Cučeili, ki je letos na pokritih igriščih v Milanu z lahkoto premagal oba naša igralca, nato pa na odprtih igriščih na raznih turnirjih renomirane nasprotnike kakor sta Drobny, Ashboth in drugi, v takem odločilnem dvoboju za Davisov pokal z lahkoto izgubili ne samo proti Mitiču temveč tudi proti Paladi, ki je letos menda zadnjič branil naše barve v tekmovanju za Davisov pokal. Se bolj težko pa bo razumeti kako je mogel Del Bello tako prepričljivo premagati Mitiča, ki je v celotnem dvoboju pokazal najboljšo igro in bo lahko še uspešno igral nekaj let za Jugoslavijo v tekmovanju za Davisov pokal, če se bo resno pripravljal kakor letos in če bo boij resno, premišljeno im pametno nastopal proti vsem svojim nasprotnikom, boljšim in slabšim. Končno bo težko razumljiva današnja zmaga Palade nad Cucellijem, posebno po tako slabi igri proti Del Bellu, katerega bi bil prvi dan lahko premagal, ker je ta igral kar povprečni tenis in še v slabši igri drugega dne v parih, ko je bil Mitiču tako rekoč bolj v napoto, kakor potreben soigralec. Vse to pa bo lahko razumljivo, če ugotovimo da je povojni evropski tenis padel daleč pod nivo predvojnega in so posamezne zmage sedanjih najboljših evropskih igralcev drugega nad drugim le slučajne, odvisne pač od razpoloženja in dneva, ki je zdaj srečnejši za te, drugič za druge. V potrdilo te trditve, da je namreč sedanji evropski tenis pod višino predvojnega, naj spomnimo naše bralce na dejstvo, da se nad 30 let stari teniški igralci ne samo niso mogli upirati mlajšim močem, temveč jim niso mogli niti slediti in so morali prepustiti mladim igralcem, da nastopajo namesto njih v težkem tekmovanju za Davisov pokal. Zdaj po vojni pa še vedno za posamezne države tekmujejo v najtežjih tekmovanjih stari, predvojni igralci, ki predstavljajo višino evropskega tenisa, seveda odgovarjajoče svojim močem, zaradi česar je razumljivo, da ta tenis ne more biti na višku. Zgradi tega mora veljati posebno za nas, da prekinemo dosedanjo prakso in se končno odločimo za mlajše moči, katerim moramo posvetiti vso pozornost, jih čim bolj pripravimo, zg uspešno zastopanje naše države tudi v tej fizkulturni panogi. Takih moči pri nas imamo in upamo, da se bodo dobro izkazale ob ngšem preizkušenem in še vedno dobrem Mitiču. To sta najbolj dokazala ljubljanski igralec Suhar na lanskoletnem mladinskem državnem prvenstvu in zagrebški igralec Branovič, ki je v kvalifikacijskih tekmah premagal vse naše igralce,
se je povzpela tudi koprska Aurora, ki je to nedeljo premagala močnega nasprotnika .jv. Ano (3:2), to je moštvo, ki je pred nekaj dnevi porazilo Skedenj. V o-stalem se kar za Sv Ano vrstijo vsa istrska društva. Izola je izgubila z Umagom (1:0), Milje so premagale Ponziano (1:0), a Piran ni zmogel Rojana; zadovoljiti se je moral le z eno točko brez gola (0:0). Ostali rezultati: Pristaniščni-ki-Nabrežina 4:0, Costalunga-Mon-tebello 2:0.
ki so na jugoslovanski lestvici za Mitičem in Palado, v ekshibicijskem nastopu po igri parov v Zagrebu pa še našega rezervnega igralca v dvoboju proti Italiji Laszla, 6:3, 6:3. S tem bodo morali naslednje leto računati naši odgovorni voditelji v teniškem športu.
Naš igralec št. 1 Drago Mitič je v igri proti Òucelliju in v parih pokazal, da je veliko boljši kakor lani. Vesten trening mu je pripomogel tudi k boljši preciznosti in tehniki igre. Igral je zelo premišljeno. Tem bolj pa nas je razočaral ko je v nedeljo po odličnem začetku, v katerem je v štirih minutah dosegel tri games z izgubo la dveh točk, začel lahkomiselno igrati proti Del Bellu ter izvajati nepotrebne finese za občinstvo, ki pa niso bile niti najmanj koristne, tako da je njegov nasprotnik izenačil in prišel v vodstvo.
Palada je bil oba dneva slab, njegovi udarci začetniški,hkrati pa je izgubil samozaupanje. Paladina zmaga nad Cucellinjem z rezultatom 5:7, 6:4, 6:1, 6:4, v kateri je bil nerazumljivo izvrsten po slabi igri prvih dveh dni, ne more opravičiti njegove precejšnje krivde za poraz našega moštva.
Cucelli je s prikazano igro v vseh treh dokazal, da so bile njegove zmage nad Drobnym in Ashbothom le slučajne, oziroma, da je njegova forma precej padla. Ko se je pričakovala njegova zmaga nad Mitičem že prvi dan, je pokazal, da so vsi hvalospevi o njem neutemeljeni.
Del Bello je presenetil ne samo s svojo zmago nad Palado, temveč še bolj z današnjo zmago nad Mitičem. V celem dvoboju je dokazal, da je najbolj hladnokrven, premišljen in soliden igralec ter prepričevalno boljši od svojega soigralca Cucellija.»
* * *
Na stadionu Rolland Garros v Parizu je bil teniški turnir, ki sta se ga udeležila tudi jugoslovanska tekmovalca Mitič in Palada, ki sta se dovolj uspešno borila. Na turnirju sta bila tudi Cucelli in Del Bello. Njveč uspeha je gotovo imel Ceh Drobny, ki se je plasiral v fnale posameznikov, moških in mešanih parov. V igri posameznikov je izgubil z Američanom Parkerjem s 6:4, 7:5, 5:7, 8:6; v dvojici je z Berlinom (Švedske) premagal Hopmana in Sedgmana (Avstralija) z 8:6, 6:1, 12:10, z Američanko Todd pa je porazil par Sedgman (Avstralija) — Hart (ZDA) s 6:3, 3:6, 6:3. Po teh uspehih je Drobny nesporno najboljši igralec v Evropi.
Zadnjega maja pa se je pričel me-danrodni turnir v Bruslju, na katerem sta tudi Mitič in Palada.
Zmaga Ponziane ne velja
Ker ni bilo delegiranega sodnika, Spartak ni pristal na to, da bi tekmo sodil domači sodnik, zato je tekma s Ponziano ni bila prvenstvena, temveč le prijateljska. Ker je prej Vardar premagal Spartaka z 2:1, se bo morala Ponziana boriti v kva-filikarcijskih tekmah za obstoj v prvi ligi, če si ne pridobi v zadnji tekmi še vsaj ene točke. V Beogradu je Partizan premagal Hajduka z 2:0. Tekmovanje je torej skoraj končano, le Dinamo mora še tudi odigrati tekmo s Sarajevom, kar pa ne more več ne koristiti in ne škoditi ne prvemu in ne drugemu. Zanimivo je, da ima Ponziana najslabše razmerje golov.
Juventus je prehitela Triestino
V	četrtek so odigrali 35. kolo italijanskega nogometnega prvenstva. Končalo se je z več ali manj pričakovanimi rezultati. Vsi so zmagali doma, samo Torino ie kot gost premagal Fiorentino (2:0) in Napoli je z Atalanto igral neodločeno 1:1. V nezanimivi igri je Triestina premagala Modeno z 1:0.
Ostali rezultati:	Roma-Alessan-
dria 4:1, Genoa-Salernitana 3:1, Bologna-Inter 1:0, Juventus-Vicen-za 6:0, Lucchese-Lazio 2:1, Pro Patria-Bari 2:0. Milan-Sampdoria 1:0.
V	nedeljo pa je Triestina kljub lepi igri v Neaplju izgubila z 1:0 in tako jo je prehitela Juventus, ki je v Modeni zmagala 1:0. V Turinu pa je Lazio v prvih 20 minutah že vodil s 3:0, končno pa je le Torino zmagal s 4:3. Ostali rezultati: Roma-Genoa 3:0, Livor-no-Salernitana 3:0, Inter-Fiorentina 4:1, Bari-Milan 1:0, Vicenza-Ata-lanta 1:0, Pro Patria-Alessandria 5:2, Sampdoria-Lucchese 4:1.
V nedeljo je zmagal Sosič
V nedeljo je bila kolesarska dirka za pokal «M. Decina». Kolesarje je pot vodila iz Trsta skoraj do Buj in mimo Portoroža nazaj do Zavelj, v Boljunec, čez Ključ na novo cesto do Sesljana in nazaj v Barkov-Ije - skupaj 125 km. Borba je bila zelo napeta. Sosič z Opčin si je pridobil koristno prednost že pri Bo-Ijuncu; pozneje jo je še povečal in prispel na cilj prvi 3 minute in 20 sekund pred drugim, ki je bil Bartoli, zmagovalec v dirki prejšnjo nedeljo. Zmagovalec je progo prevozil v 3 urah in 27 minutah s povprečno hitrostjo 36.180 km na uro. Sledili so še Stibel, Rebula, Pekjatič, Kalin, Fattori, Vrabec, Di Luciano,
Mozetič	‘* 1 2 3 4 5 6 7- J’
valcev.
in še okrog dvajset tekmo-
ZA BISTRE GLAVE
D0P0LNJEV A L K A
Uko
krah 'hoštev.
$ P Zadnji tekmi med Ponziano in trdir *0rn Pa tega ne moremo Uešn kra je bila groba, polna čih 'ptskih potez gostov in doma-z ' mislimo ugotavljati, kdo je čel ' n?*0 kro začel in zakaj je za-m' ? Za ljubitelja lepega športa oQ£ azno’ kakor ne bi smelo biti da ,° Za Igralce. Mogoče je sicer, ločile vsa grobost šla na rovaš addi J15 bbrbe za točke, morda tu-kriv a 3e pH nesportskih izgledov žitvn	hi je s svojimi odlo-
ge PP.1 °škodoval predvsem goste. biti '10 ne drugo ni in ne more vzrok za grobost.
M	—	—	—	—	—	—	A	kraj v Istri,
—	M	—	—	__	A	—	plin,
—	—	M	—	—	A	—	—	pijača,
—	—	—	MA —	—	—	slovenski književnik
—	—	—	A	M	—	—	—	trčenje,
—■	.—	A	—	—	M	—	—	moško ime,
—	A	—	—	—	—	M	—	razgled,
letališče.
Namesto črtic postavi črke: AAAAAAAB DEEIIIIIIJJKKLLLLN OOOOOOPRRRRRRTTV.
(16. stol.),
D
N
Rešitev ugank št. 67
Križanka: Vodoravno: 1) kmet -silos, 2) Ulrik - Erna - os, 3) akt -Eneo - uk, 4) Ida - osem - KNOJ, 5) Andrej - Ural, 6) Ren - oda, 7) smel - krasen, 8) vran - kriv - dar, 9) ej - kros - vik, 10) predlog -plug - satir, 11) atlet - komat.
Šifrirana anekdota. Ko je kiparju Falconetu, ki je napravil kip Petra Velikega, carica Katarina II. podelila naslov «Višokorodni», je ta dejal: «Ta naslov mi dobro pristoja, kajti rodil sem se na podstrešju».
IZID ZREBAHIM
I.	KRALJ ANICA, Trst, Dijaški dom; VOGRIČ KATARINA, Tolmin Skalarjev trg 1.
II.	PEKLE LJUDMILA, Ljubljana, Detelova 4; SENICA MIRANDA, Trst, Dijaški dom.
III.	URSIC JOŽE. Opčine; BORDON MIRO, Sv. Peter na Krasu.
1£ UfMHI St. 70
za nagiadno sekmovanje
Ljudskega tednika
Kvadratna dvojica
5_____
•d
Vodoravno in navpično:
1.	utežna enota.
2.	moško ime,
3.	izraz iz igre s kartami,
4.	kraj v Istri,
5.	žensko ime,
6.	obrtnik,
7.	del stopaia.
Sijajni rezultati v Budimpešti
Na nedeljskem mednaradnem lahkoatletskem tekmovanju v Budimpešti so bili postavljeni nekateri rezultati, ki so obenem novi rekordi ali celo najboljši povojni rezultati na svetu: najpomembnejši s 1500 m: 1. Garay (Madžarska) 3:51.6, 2. Cevo-na (CSR) 3:52.4; skok s palico: Ho-monnay (M) 3.90; 10.000 m: Zatopek (CSR) 30:28.4 (nov češkoslovaški rekord; kopje: Varszes (M) 66.45: disk: Kljes (M)	47.10; kladivo:	Nclneth
(M) 55.968 m; — (ženske) 80 m zapreke: Varkoni (M) 12.1 (nov madžarski rekord); daljina:	Varkonyi
(M) 5.99 m (nov madžarski rekord in najboljši povojni rezultat na svetu); disk:	Zso’mai (M) 38.26 (nov
madžarski rekord).
Sovjetski iahkoatleti so nedavno dosegli tele rezultate: 100 m: Filjin 10.8, višina: Reš 190, krogle:	Lipp
16.35; kladivo: Kanaki 53.69 m, (ženske) daljina:	Borodina 545, višina:
ista 153.
Francoska atletinja Ides Canus, ki ima komaj 18 let, je pretekla 200 m v 21.8 sek.
Odgovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
J U C A
PIŠE
Wsš dolarniki pojejo slavo umetniku
poroči! gospodu komaodantu
Meteaj brzojavk
GENERALOVA INFEKCIJA
Benetke 28. maja. S čustvom globoke hvaležnosti smo brali vaše poročilo na OZN. Le s priključitvijo Trsta k Italiji se lahko izloči stoletna neprijetna konkurenca, ki jo dela Trst	Benetkam. Vi	ste	naš dobrotnik.	Vaša	zasluga	za	Benetke
je nevenljiva.	Vložen	je	predlog,
da vas	mesto	Benetke	imenuje za
častnega občana. Trgovinska zbornica, Zveza industrijcev, Združene ladjedelnice, Zveza brodolastnikov, Delavska zbornica, Sindikat - pomorščakov, Združenje hišnih posestnikov, Zavod za turizem. Vrhovni svet bančnih zavodov itd., vsi v Benetkah.
Rim 28. maja. Imenitno! Italija vam je hvaležna. Vse je pripravljeno za sprejem Trsta v naročje madre-patri je. Javite nam samò. koliko ricinovega olja bo treba. Domi-nus vobiscum!
Napoli 28. maja. Bravo Airey! Zakaj naj bi se Tržačanom bolje godilo nego nam?
Udruženje brezposelnih Napoli-tanc°v.
General: «Dajmo izmozganemu revežu še našo zapadno injekcijo; saj več kot škodovati mu tako ne more.»
VSE SO NAM DALI AMERIŠKI STRICI pa s@ še vedno pritožujemo
Stopil sem v bar. Pri mizi je sede! mož z debelo cigaro v ustih. Ali ie mogoče? Saj to je Pir'ev Toni, premetena kraška grča, ki se je bil pred mnogimi leti izselil v Ameriko.
Pomencal sem si oči. Nisem na-5'el pametnejše besede, kakor da zastavim znano čudovito vprašanje:
-- Toni! Ali si to ti ali ie tvoj duh -
— Hallo, Dodo! Jaz sem, jaz osebno. Komai pred nekaj urami sem se izkrcal in smatram kot izredno srečno zncmenje; da prvega srečam tebe. ki te šteiem med svo-
je najboljše prijatelje.
Razpletel se je živahen, prisrčen pogovor. Pirčev Toni ie bil od nekdaj vnet Slovenec in kmalu ie vprašal, kako kaj žive Slovenci v T rstu.
— Slabo, dragi Toni. Povsod smo zapostavljeni. Imamo sicer zagotovljene pravice, ampak samo na papirju. Na sodniji uradujejo izključno italijansko, prav tako na pošti, železnici, po občinskih uradih, v finančnem uradu, v bolnišnici, skratka povsod. Ce nastopaš s slovenščino, te smatrajo za predrzneža in v nevarnosti si, da te aretirajo. Na-
Okrogli poter
V tržaško je mesto nek pater prispel,
ki lepo ime je, Rotondo, imel.
Od rojstva ta mož je zelo svojeglav,
ne mara držati se božjih postav !
Zato pa tembolj mu politična stvar na srcu lezi in vse bolj kot oltar Marshallov načrt ta govornik pozna in močno reklamo zanj delati zna.
Sentjakobčan k sreči pa ni tako
nor
kot pater je mislil. Ko zlezel je gor na prižnico in govoriti začel od silnega trušča je hitro onemel.
■Naj pater, ki nosi okroglo ime, zapomni si to in za zmeraj naj ve: Sentjakobčan marsikaj potrpi.
A v cerkvi le — božjo besedo želi!
Kakor v pravljici
Franc Cuk je bil nameščenec tržaškega tramvaja. Dan za dnem je izdajal listke na progi št. 1. Njegova posebnost je bila, da je z zvonkim tenorskim glasom in s čudovito vztrajnostjo pozival potnike, naj se stisnejo v ospredje; «A.vanti, ande-mo avanti! Avanti že posto. Passe-mo avanti!» In ljudje so se stiskali, pot jim je lil po obrazu, jeziki so jim viseli iz ust. Niso se mogli ustavljati silnemu Čukovemu pozivu: «Sempre avanti, andemo avanti!».
Nekoč se je vozil v tràmvaju št. 1 debel gospod. Ko je izstopil pri Sv. Soboti, je imel živahen pogovor s Francom Čukom. Končno sta si segla v roke. Naslednji dan je Cuk odpovedal službo pri tramvaju. Danes je ravnatelj velike tvornice sardin.
pisi so vsi italijanski, tudi v čisto slovenskih okoliških okrajih, in sicer celò življenjsko važni napisi, ki opozarjajo na nevarne prehode in podobno. Podjetnik, trgovec, ki bi si upal razstaviti slovenski napis,
tvega, da proglasijo proti njemu bojkot, če se mu ne pripeti kaj hujšega. Obupno je, ti pravim.
In da Tonija malo podražim, sem dodal :
— Vse to mirno gledajo in trpijo demokratični Američani, med katere se gotovo prištevaš tudi ti.
Toni Pirčev je zmajal z glavo in se zamislil. Zdaj pa mu je švignil čez lice hudomušen izraz in segavo je dejal:
— Mogoče pa ni tako hudò. Poglej tja-!e ! Najde se vendar še kak slovenski napis.
Pri tem je pokazal na bližnji vhod v stranišče, nad katerim se blesti napis: «Ritirata».
Debelo sem pogleda!, potem sem pa razumel:
— Hahaha, Toni ! Ta Je pa imenitna ! Ampak veruj mi, to je tudi edini «slovenski» napis v Trstu.
Dodo
PEPI
DRAGA PEPA !
V	Mavhinjah se je nabralo mladih, starih, brez števila to nedeljo, ko je OF
tam svoj tabor priredila.
Pa čeprav je deževalo, to nikogar ni motilo, mnenje je obiskovalcev, da je prav prijetno bilo. Čudno le, da ta zabava brez Čerinov je potekla; morda je bojazen kriva, da si prstov ne bi opekla?
Pa zato tam na Proseku je zelo agilna bila, ko celo sorodstva talcev na grobove ni pustila.
Temu pa se ni čuditi, ko ima pa tako članstvo, ki je vneto za fašizem in spoštuje hitlerjanstvo. Morda je zato «najboljša», ker preteklost ji je taka in v Marshallovem načrtu lepa jo bodočnost čaka.
Se zato ji ni čuditi, če v temi na slepo meri, saj četudi koga ubije, se oblasti ne zameri.
Prav povsodi na tem svetu so končane že volitve, le v Trstu v tem pogledu imamo večne odločitve.
V	conskem svetu pa sedijo od nikogar izbrane glave in v imenu mesta Trsta dajejo po svetu izjave.
Se celo nek general je
V	poročilu to omenil,
ni pa, jasno, prav nič storil, da to stanje bi spremenil.
Je njegovo poročilo sploh izredno zanimivo, ker devetdeset odstotno je napisano lažnivo.
To pa njega nič ne briga, on denar zato prejema, da se s Trumanovim mnenjem poročilo točno ujema.
Ker pa mu izid volitev bi to delo otežkočal, o volivnih željah ljudstva ni seveda nič poročal.
Saj vsled tega končno človek nanj se niti ne huduje, general pač kakor vsakdo, težko v lastno skledo pljuje. Conski svet pa glave stika in možgane v roke vzame, kakšen davek bi še iznašel, da ga ljudstvu da na rame. Prav za vse že davek plačaš, še celo za psa čuvaja, morda v kratkem nalože ga tudi že na papagaja.
Morda Conski svet poleti bo nalepil davčne marke, v svojo nevenljivo slavo, na prevroče sončne žarke? Zdaj končujem, draga Pepa, in napišem zadnji stavek: Dokler nimamo volitev, vsak dan pride kak nov davek Te pozdravlja
Tvoja JU CA.
IZ GRČIJE
Te dni ...cslavlja monarhistična vojska lep jubilej: tisočpetstoti prestopek nedotakljivosti albanskega ozemlja. Ob tej priliki je monarho fašistično vodstvo prejelo nekaj čestitk iz Španije, Amerike, Argentine itd. Posebno se je izkazala Amerika, ki je poslala nov kontingent streliva z željo, da bi čim-prej dosegli slavljenci številko tri tisoč in še več.
S ČEŠKE
Volitve niso potekle v redu. Bilo je mnogo razburjenja. V inozemstvu namreč! V redu niso potekle zato, ker je reakcija propadla na vsej črti. Volitve bi potekle v redu, če ne bi potekle v reda. Za inozemstvo namreč. Tako pa je vse v redu, četudi trdijo zapadnjak!, da ni v redu. Pa tudi na zapadu, kjer še ni vse v redu. bo nekoč v redu. In kadar bo, bo vse v redu!
IZ TRSTA
Obesil se je nekdo, ki se je zbal brezposelnosti. Ce bi se vsi, ki se tega boje in jim to preti, odločili kot ta, bi zmanjkalo vrvi, čeprav jo je v prodaji, kolikor je kdo želi.
ZAKAJ?
Zakaj policaji v Trstu s podvojeno vnemo pretepajo?
Ker so brez številke?
Zakaj streljajo in ubijajo?
Ker so brez številke?
Zakaj vpijejo: «Parlate italiano»?
Ker so brez številke?
Zakaj povsod terorizirajo demokratične elemente?
Ker so brez številke?
Ne!
Zakaj torej?
Zato. ker so dobili tak nalog od zgoraj!
S SEJE CONSKEGA SVETA
Prvi odbornik:	«Davke,	davke!
Te moramo še nabiti!»
Drugi odbornik: A na kaj? Saj smo še skoraj vse obdavčili.
Tretji odbornik:	Na	luksuzne
predmete! Na vse, kar ni nujno potrebno.
Četrti odbornik: Torej na kurja očesa! To je luksus! Ta niso potrebna !	•
Vsi odborniki: Bravo, bravo!
Predlog pa ni prodrl. Zakaj odborniki so ugotovili, da imajo sami kurja očesa. A seme sebe obdavčiti res niso lictcli.
STARI MAČEK SE NE DA UJETI
Demokristjan; Čudak je ta Toscanini. Odklonil je čast senatorja. Pa tudi predsedstva pri Svetovnem Udruženju glasbenikov, ki se snuje v Milanu, ni hotel sprejeti, čeprav je to njegova stroka. Kdo naj ga razume?
Italijan, ki misli s svojo glavo: Ali veš, da je živel Toscanini vseh 20 let Mussolinijevega režima v tujini in da ga nobeno vabilo ni moglo priklicati v Italijo?
Demokristjan:	In kaj hočeš s
tem dokazati?
Italijan s svojo glavo: Toscanini je star maček. V današnji Italiji mu preveč diši po fašizmu.
Sanje policaja, ki mu slovenski jezik nagaja
Slovenskodemokratska-strankarja v Mavhinjah

Sanjal je prelepe sanje; dučejevo odlikovanje na junaška prsa dano radi: «Parla italiano!»
Prvi: Sem prišel v to našo demokratsko postojanko...
Drugi: In videl to, kar jaz. Vedno smo imeli Mavhinje za našo demokratsko trdnjavo, a glej ga, vraga, razen naju demokratov, je tu zbrana zgolj antifašistična množica.