ftt 45 Poitno tekoči račun žt. 24. V Gor!ei, due 11. noveinbra 1920. Posameittu :.*<;?. — 20 stotink. Letnik III. Isfeeja v Gofici vsak če- trtek opoludn«. Vd)a za celo leto 12 L, meaečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na nnročila brcz doposlane na- ločnice se ne botno ozirali. Posameztie števiSke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Yettmini 9, uprava ul. Vetturini 9. bBB ^^^^B ^^^^m ^^^^B ^^^h ^I^b ^^^B hhI *^^^^^A ^^^^^^^^A ^^^^V ^^^^1 Kokopisi se ne vrač?jo. Ne- fraikirnna pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej placati, se računajo po dogovoru. Izdala konsorci) »QorlSke Straže«. Odgovorni ured- nik: Franc Kovak. Tteka: »Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. ßilanca premhia. Dve kii it1 it Slovenci pozdra- vili s slov". trobojnico zastopnike sporazn- ma. Po Gorici sc ie rpazovalo tudi takrat med slovenskim in laškim občinstvom, med slovenskimi in laškimi vojaki lepo medsebojm;: sporazumljenje in prijazno občcvanje. Poleg trikolore je vihrala po- vsod siovenska trobcjnicai. — Da. ko je dne 7. novembra 1918 ob manifcstaciji ne- kdo zavpil »Abbasso 1 sciavi« ga je pove- ljujoči general še odlctno zavrnil »Nessu- no abbasso!« Isti general je zastopniku Slovcncev, izjavil, da smatra Sloveuce in Itaitjanc v Gorici kot dve enakopravni stranki, sporno zadevo pa reši deiinitivno mirovna konferenca. — Kdo je — vpraša- ma — motil in razdrl cno slovesno razpo- loženjc in soglasje v deželi? — Mi ne — ko smo pokazali dovolj dobre volje. — A prišlc jc za nas bridko razoearanje. Kma- lu smo okusili »svobodo in cnakoprav- nost«, ki nam jo je doneslo premirje. Preinlrje in poiHična svobeda. Točka 6. premiria določa: »Prcivizo»- j rična uprava področja, ki naj ga Avstro- j Dgrska izprazni, bo poverjena lokalnim I cbiastim pod nadzorstvoin postajnih po- | veljstev zveznih okuj.-itcüsuiis e-:i.« j Glasom te dcločbe bi imela v dobi | premirja ostati uprava v rokali lokalnih j oblasti. v::jaška oblast bi imcla pravico le nadzorovati upravo toh lokalnih oblasti. Koliko neprilik bi bilo prihranjenih, kci bi j se ta določba zvesto izpolnjevala? Mesto | tega se je kmalu ukinila vsa upravna av- ; toncmija. Za avtonomne zadeve deželne- : ga odbera in zbora se je imenoval komi- sar, po deželi so se pa župani ka.r po vrsti odstavliali in nadomeščali z geren- ti. Na politicna. glavarstva so se pozvali tuji komisarji, ki ne poznajo ne jezika, ne razmer tukajšnjcga Ijudstva. Potujčevanje krajevnih imen, odprava slovenščine v javnih uradih je bii njih^v prvi korak. — Začel je dclovati nov aparat, katerega je vodil često skrit )>odbar zatipnikov« — narodnih laškili prenapetezev. Tern so do-; bro došli znani »bandi«, ki so kar deževal' in •cdpravljali vsako svobodo v dcžcli. — Vspeh dclovanja političnib organov jc bi! ta. da je nebroj uradnikov moralo zapu- stiti svoja mesta. Začelo se je kruto pre- göujanje. Najmanjša. besediea, cia 1c slut:- nja — brez dokazov — je zadostovala, da so postavili človeka pred vojno sodišče. Ječe so ye strašno polnile. Sodišče pa je bilo založeno samih ovadb. Zapirali so se nam tudi najugledncjši Slovenci (dr. Bre- celj itd.). — Po drugi strani so se posluže vali internacii. Cele trume mladcničev in moz so zbirali v Korminu, in jih potem'cd- vajali v Italijo. Med tcmi so bili visoki drž. uradniki in zastopniki Slovencev. Ni- liče ni vedel, zakaj zapirajci ali odvajajo naše ljudi. A vsakdo je čutil, da nova do- ba nam prinasa vse kaj druzega kakor svobodoi — Ni čuda, da se je marsikdo umaknil takirn razmeram — in odšel v Jug:.\slavijo. — Zlasti sc jc pa. sod obrnil proti naši duhovščini. »Zbornik« prinaša v svoiih številkah 4—8 natančnc štatistične podatke, podkrepljene z imeni. Žalostna Je ta kronika! Iz te posnemamc*, da je bilo v prvcm prodiranju laške armade 1. 1915 in- tcrniranih 22, slov. duhovnikov goriške šl^ofije in ob drugem ])rihodu 1. 1916 pa 8 duhovnikov deloma, zaprtih, deloma inter- niranih ali pregnanih. V porcško-puljski. škofiji jc d-cäetela ta žalostna usoda po Jetu 1918 šest, iz dela Ijubljanske skofije (iz trnovske in postojnske dekanije) osem du- hovnikov, v tržaški škofiji 27{\) in v kr- ski škofiji 28(!) jugoslov. duhovnikov, ce- lotno torej 77 duhovnikov. Iz Krka so od- vcdli ¦— kakor znano — škuifa dr. Antona Malmiča dne 4. aprila 1919 na laški voini Indji v Italijo do Jakina in lu po žcleznici« v Rim. Tu je živel vladika-mučenik v pro- gnanstvu do 11. febr. 1920. Kako so sc iz- ncbili tržaškega škofa dr. Karlina, je vsem znana stvar. Iztirali so slovenskc rcdov- nike iz Cresa, iz Pazina, iz Pirana itd. -—¦ Pravi vzrok teh preganjanj nam podaja »Zbornik (str. 167). »DuItcivsqai jc bila - steber, okoii katerega sc je ovijal naš na- j rüd kot vedno zeleni zimzelen. In sedaj j hočejo nasilno odtrgati zeleni bršljan, ki je \ po milijonih korcninic zrastel z drevesom j v ono nerazdružno celoto in mu tako vze- ; ti tla njegove rasti in veličine. Brezsrčno I so nam zdi to divianje v naravi, nemoral- ; no in vsakc obscdbe vredno v čioveškejr« ; in narcdncin žiljjenju!___Ni ie silc, ki bi j mogla in smda ločiti duhovščino od naro- I da razun smrti!« j V uajncvcjšeni, času pa nastcpajo ne- i kaznivo proti nam fašisti. Razvila se je I prava strahevlada. UporabljPio se preii i nam zlcčinska sredstva: pogromi in poži- : gi. O tern divjaštvu pričajo razvaline »Na- i rodncga Dcina« v Trstu, in v Pulju, raz- I dejanjc v tiskarnah »Edinosti« v Trstu in | »Pučkega Prijatelja« v Pazinu itd. — To I kar sc.daje nam na zasedenem ozemlju ! pod imenom svobede in ktilture, je njuna i prava karikatura. Vsled tega je čntil 1 celö angleški list »Times« potrebo, da ožl- ' gosa pred cclim svetom srarnotno poče- I njanje fašist&v, ki so napisali na svojo za- stavo, da ppdlaga prava ni več pravica, temveč nasilje! Načelo Wilsonovo o pra- • vici so postavili na.ravrrcst na glavo! I Premirje in gospodarske razmere. j Kaj nam je premirje doneslo v gospo- j darskem oziru, omeniti hočemo prav na i kratko. Pred vsem moramo pribiti, da ho- ! di obnova razdejane Goriške vprav 1 polževD pot. Storilo se je nekaj v mestu, a | na deželi prcbiva ljudstvo še vedno v ba- rakali. Premirje je privabilo ncbroj tujih stavbenih tvrdk v dcžclo, ki sprcjemajo na delo skor«o izključno tnje delavce ter od-' jemljejo tako zaslužck domačinom. V Go- rici sami se je baje naselilo 'cikoli 18.000 laških delavcev — za katere mora biti i;rostora, dočim se domači zivelj vedno bolj izpodrinja. Zak'Gtn o odškodnini spi — iii brcz gmotnih sredstev je nemogoče go- spodariti. — Trgovina peša. V dokaz te- rnu sc;' ncprestanc tožbe iz ust ne-le slo- venskih, temveč tudi laSkih trp-ovcev. — Sadjereja in vlnogradništvo sta pred voj- no tu cvetcla. Toda sedaj jc eksportu sad- ia zaprt svetovni trg in vinogradništvu gro-zi vclika konkurenca iz Italije. Edino kar nese je lesna trgovina, z občudovanjem moramo ugotoviti, da u- prav to uničuje nsše narodno gospdar- stve. Ce pojde tako, bodo kma4u izčrpane zaloge naših gozdov — in po celi Goriški sc razprostre nerodovitni — Kras. Opu- stošcnje naših gozdov bo pa na poljedel- stvo usodepolno učinkovalo. — Zaprtija niej ne dovoljuje izmenjave blaga s sosed nimi državami — in posledica jc — pro- padanje narodnega gespodarstva. Preiäiine in kulturne razniere. O tern bi najrajsi molčali — tako brid- ko je tudi to poglavje. Slovenske ljudske, in srednje sole, kakor tudi obrtne in tr-, govske sole, ki nam jih je po hudem boju ! vendar le dovolila — mačcha Avstrija, ! nam je vzcla »mati« Italija. Dva razreda, ki so nam jih v Gorici dovolili, kažeta do- volj namen raznarodovanja. Po deželi so pa raztresli vse polno tujih učnih močij, ki ne poznajo duševnosti našega ljudstva. — ; Druge kulturne institucijc: naša dru- štva, se nam zavira kar le mogoče. Pra- vilno ustanovljenih društev ne priznajo, če se ne morejo izkazati z orignalnirni pravi- li. Nie ne de, če pokažejo tiskana; pravila s tiskano klavzulo o oblastveni potrditvi. ; Lc original vclja! Kdo pa na] dobi — ori- I ginal v krajih, kjer jc razsajala vojska?! ! — Da, celo zahteva se — ne le laški pre- j vod pravil — temveč tudi, da mcra laški | tekst veljati za izvirnik. Torej slov. društ- va rnorajo razpravljati na podlagi laških ! pravil! — Prej evetoce drustveno delova- ' nje hira — po zaslugi »prijatcljev«. ! Kako »blagodcjna« kultura je zapihala po naši lepi domovini, nam i)ricajo razuz- dane veselice in plesi — ki končujejo s poboji, kažcjo nam cstudno in grozno pre- klinjcvanje, ob katerih se človeku kar la- sjc ježc. Priča novc »omike« so nepresta- ne tat vine in napadi iz vseh kotov naše dežcle. Človek ni nikjer več varen svoje- / ga življenja in imetja. — Ne govorimo o pokvarjenosti mladine, o nenravnosti, ki se je razpasla povsod. Zagrnimo zaveso nad tako sramotno »kulturo«! Rešinio, kar se da rešiti! Bilanca premirja je za nas Slovence nad vse žalostna, a za povzročiteljc vse gmotne in nravne skode nikakor ni častna. Ljudstvo se zaveda, kam tako delovanje meri. Jedro našega ljudstva je zdravo. Vsi dobromisleči čimdalje bolj spoznavajo, da so v resni nevarnosti narodne najdražje svetinie. — Trdni sklep se poraja, rešiti, kar se da rešiti. Na svojo zastavo pa na- pišcmo zlato besedo: Samopomoč! »Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimo!« (S. Gr.) Zahrbhosl. Naše šolsko vprašanje jc zopet obti- čalo na mrtvi točki. Ne gre in ne grc na- prej. Magistrat je v svoji »dobrohotnosti« otvoril lc dva razreda slovenskih Ijudskih šol, kljub temu da se je priglasilo zadc«st- no število licencev in učenk za cscmraz- rcdnicc. Slovcnski stariši so že ponovnOt bili pri guvernerju v Trstu in zahtevali zopetno otvoritev vseh sol. ki smo jih irneli že pred vojno, a vse zaman. Zdi se, da imajo takozvani lnerodajni faktorji u- šesa zamašena, da so gluhi za naše pra- vične zahteve. Ali stvar je drugačna. Jas- ni so nam vsi laški nanieni in čc čitamo nadalje izdaje italijanskih časopisov namj postanejo sc jasnejši. Na ves glas nam je italijanskü časopisjc pretečenih dni pove- dalo — da je njihov namen v kar najkraj-* šem času raznaroditi najpreje Slovence v mestu in potein dcželane, čcš ti se bodo itak brcz obrambc udali, ko bodo vid,eli da so mestne trdnjave padle. rsedaj, vsled tega zavlačevanje šolskega vprašanja. Ko smo izvedeli, da se otvorita le dVä razreda Ijudskih sol smo takoj suinili, da tiči za to »dobrohotnostjo« zajee, ki ga mi imenujemo zahrbnost. In glej, prekinalu Za Ireflo gorö. Pet-aktov iz trgovskega življenja. Spisal Fr. Starovaški. Zaloga Kat. tisk. društva v Gorici. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici 1920. Cena: 3 L. (Ocenil Venceslav Bele.) Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubcga, dobrega ti povedati v teh težkiii dneh o domovina..... S temi Župančičevimi besedanii je pc% svetil pisatclj svoje delo domovini. — V resnici nam je s tem svojim delom povedal v teh težkih dnch nckaj ljubcga in do- brega. Vso demonsko silo bogastva in-kapi- tala prcmaga slrrb in briga za splošno so- cijalno blaginjo. Vso brezvestnost podlcsti in nepoštenosti prcmaga vztrajiKtst pošte- nega dela in resnična, srčna plemenitost. Privlačno silo tujine in njenega zlata pre- maga sila ljubezni Matere Domovine. NavideznC'. jc pomaknil pisatclj dejanje nazaj tja v čas med 1880—1885, a ves dull, ki preveva to igro, je duh novejših časov, ki se pečajo s problemom socijalne bla- ginje v razmerju med kapitalom in delom; s problemom osebne podlosti in plcrneni- tosti, tistih dveh pojmov, ki izgubljata v današnjem svetu svojo pravo vrednoto; s problemom demovinske ljubezni, ki je da- nes — sirota. ¦>— Aktualnost dejanja se ka- že za današnje dni tudi v tem, da izkoristi Skalar v tujini — za tretjo gorö, kar je našcl tarn med vojsko, — pri nas pa izrab- ljajo tujci, ki pnhajajo izza tretje gorö, bo- gastvo naše domovine. Pisatclj nam slika lesnci in gozdno vprašanje pred štiridese- timi leti v tujini, mi pa pri tem z bridkostjo mislinnc1 na današnje dni in na našo najožjo domovinCL Aktualna je ta igra, ki se vrši navi- dczno v preteklosti, a nam glasno govori za sedanjost. Lahko imenujemo to knjigo majeken evangelij za današnje dni in ljudi; veliko j. ljubcga in dragega in dobrega nam povc v teh težkih dneh. Ako pregledamo vsaj glavne osebe po njihovem csebnem značaju, dobimo v igri sledeče tipe: Tine Skalar je idealen fant, kl se imenuje pesnika, a ne sanjač, ampak.de- Iaven in vztrajen. On dobro razume real- nost življcnja in njega resnost. On ljubi z nežno ljubeznijo mater, z moško ljubezniio , svojo izvoljenko, z rcsno ljubezniio domo- • vino, s sočutno ljubeznijo delavstvo. Ne i sramuje se svojega verskega prepričanja in svoje narodnosti ne skriva: »Nisem li- cemerec ne tretjerednik, a svojega vcrske- ga prepričanja in svoje narodnosti ne za- tajim pred nikomur!« (38.) Vztrajen je, dc~ laven, varčen, previden, skrben in pošten. Kaže čudovit trgovski talent in pogumno podjetnost. Kljub vsej ljubezni, ki ni ne sentimentalna, ne frazerska in ne joikava, — zapusti domovino, mater in ljubico, da gre za tretjo goro iskat denarja. Denar pa mu ni namen sam na sebi, mu ni istovetcn s srečo, ampak mu je le v toliko sreča, »kotikor prcžene tisočero neljubih skrbi, kolikor da priliko, osreciti -— druge«. (54.) On ni niatcrijalist, ni egoist; rajsi kot de- nar ima svoj ponos in svojo neodvisnost. (55.) Ne dela samo zase, ampak tudi za sobratc delavce in njih otroke. (50.) »Ko'se jaz postavim na svcjc noge, born smatrnl uradnike in delavce za svoje trgovske so- druge. Vsi bodo imeli svoj delež od incie- ga dobička, pa bodo delali z veseljem in srceni. V mojern podjetiu ne bo stavk, ne nezadovoljnežev. Na ta način bom jaz re- ševal socijalno- vprašanje«. (37.) To je njegova velika beseda in njegov trud. iVla- ščevati se je mislil nad mlajšim Brajnikom, kateri je upropastil njegovega očeta, a nje- gova plcmcnitost je zatrla v njem scbič- nost; iz cgoista vzraste velik altruist, Iju- bezen do Marijc in do doma je pomagala, da je Brajnika rešil — mesto ga uprcipa- stil. To je značaj, kateri samo zida in gra- di, ne podira, ne uničuje; je mogočen posi- tiven element v socialnem delovanju in snovanju. In to, da ne dela izključno zase, ga šcle prav osreči. — Kakor vsi plcmcni- ti značaji jc tudi on poseben ljubitclj nara- ve, ne pa samo ljudi. Ko ga gledamo pred' seboj kot lovca in gozdarja, moramo mi- ! sliti na Finžgarja. Njegova moškoiresna in trezna Ijubczen do domovine in do matere, ki pooseblja demovino, nas spominja Me- škove »Matere« in pa Iv. Cankarja. V Tinctu je vstvaril pisatelj igcalen značaj, kakršnih bi krvavo potrebovali »v teh težkih dneh« v domovini, v trgw- skem, v socijalnem, v narodncm, v sploš- no človeškem življeniu. M a r i j a B r a j n i k o v a ie spočet- ka lahkomiselno, potratno deklctce, ne- zrela za življenje; Tineta še nevrcdna; ne more povspeti še do takega ideala. A živ- Ijenje, delo, trpljenje jo izzori, da pestane Tincta vrcdna in da ga doseže. Ona je ide- al tilie srece, ki čaka človeka v domovini, med tem ko je Mati Ti net ova siinbol domovi- ne, simbol ljubezni; ona je revna; samo svoj blagosl-civ in svojo ljubezen da svoje- mu sinu na p'Cit; a ta Ijubczen ga drži ka- kor z vcrigo priklenjenega: »ljubezen me se je izkazait, da je bil sum opravičen: »zajec« je skočil izza grma. Že par dni hodijo učenci in učenke laških šol k slo- vcnskiin otrokom, v slovenske hiše, vabit lotroke v laško solo. Sevcda je to ljubez- nivo vabilo spojcno z grožnjo. Otroku ali starišem zagroze z kaznijo, čc ne bci po- hajal laških šol. In vse to se godi na ukaz laških uciteljev in učiteljic. Kaznovalo naj bi se tedaj stariše, ker ne pošiljajo svojih otrok v italijanske sole. Stariši so vpisali svoje otroke v slovenske sole in le v te so jih dolžni pošiljati. Dai bi pridobili par slovcnskih duš so se »gospodje« poslužili tudi drugega še gr- šcga sredstva. Vpisali so vcč otrok, ki bi inorali vslcd starosti pohajati v tretji raz- rcd, v drugi slovenski razred. Pred dnevi so te ¦ctreke preirtestili v tretji italijanski razred: češ: tja spadatc, ker ste dovolj stari. Na tak zahrbten način hočejo tedaj pridobiti za se slovensko deco. Kar nam px) vsch božijh in človeških postavah pri- tiče, nam odrekajo. Dajo nam le drobtini- co in se to le z zahrbtnim egoističnim na- menorn, a bi potem pridobili čim več naših duš. Glasno protcstiramo, ravno v teh dncli, ko se odločuie v Sv. Margeriii uso- da dveh sosednih si narodov, katerima je usojeno živeti na istih svetih tleli, proti takemu poeetju. Glasno povemo našim so- sedom, da hočemo živeti tu popolno na- rodno življenje in da se ne damo ne z le- pa, ne z zahrbtniostmi odriniti od teh talt ki smo jih pcdedovali po svojih pradedih. Vprasanjs vodovodov na Goriskem. Vode imanio dosti v naši deželi, a ven- dar imamo tudi veliko pomanjkanje vode. Kakor se to zdi protislovno, je pa tudi resnično. Na eni strani se razsiplje, na dru- gi strani se strada. Posledica ne baš um- nega gospodarstva. V predzadnji številki je prinesla »Go- riškai straža« poročilo o razpravi o izko- riščanju vodnih sil v naši deželi, ki se je vršila dne 21. oktobra pri deželnem koini-* sarijatu. Sklicujemo se na to poročilo, ki pojašnjuje, s kako množino vode ra^pola- ga naša dezela. Da pa Ijudstvo v resnid trpi pomanjkanja vode ali da inu je silno otežkočcno priti do dob re vode, opozarja- mo samo na občine, ki so bile prizadetc po vojnih dogodkih in v katerih so bili yodnjaki in vodovodi poskodovani ali d(- ccla, iir.ičeni. Posebej opozarjamo pa na pomanjkanje vode na Krasu, ki je danda- nes ptsebno veliko vsled vojnega razde- janja in ki je bilo pereee menda od Kristu- sovih cas'Civ, če mislimo, da je temu ntne- nju dala ljudska sodba izraza v znani Ie- gendi o ukradeiiem plečetu. Našim prednikom, žal, ne moremo da- ti dobrega spričcvala, da bi se bili potru- dili in preskrbeli dcželo z dcibro pitno vo- do. V njih opravičcnje bi nam lahko odvr- nili, da je bilo temu krivo poinanjkanje sredstev, a mi jim lahko 'očitamo, da je bilo krivo poinanjkanje požrtvovalnosti, obilica predsodkov in pomanjkanje čuta skupnosti ter zakrknjen lokalizem. Res, študirali so. A prcko študiranja niso prišli. Proučevali so vipavski vcdo- vod in goriški vodovod in v arhivih se na- hajajo debeli svcznji zaprašcnih spis'dv, ki vsebujejo velikanski duševni trud, a do vdcjstvovanja več ali manj proucenih na- Črtov iii prišlo. Nesrečna vojna nam je prinesla v tern oziru tudi nekaj dobrega s tern, da nam je . zgradila med drugim dva vodovoda, nam- reč vipavskega od Fužin do Fužin do Do- rnberga oziroma od Vitoveljske planotc preko Črnič, Šempasa in Vogerskega do Šcinpetra in Ajševice ter kraški vodovod od Nanosa preko Krasa do Opatjegasela. Kakor smo pciučeni, sta bila ta dva vodovoda od poloma dalje v oskrbi vo jaškega ženijskega poveljstva, ki je po- zneje izročilo oskrbo in vzdrževanje vo- dovodov glavnemu civilncinu komisarija- tu v Trstu. Ženijsko poveljstvo kakor tudi glavni civilni komisarijat sta ponudila oba vodovoda interesiranim občinam, a tre- balo je mnogd pomšljevanja, predno so se zastopniki vipavskih občin odločili, da so ustanovili vodovodni konsorcij za vipav- sko dolinc in še težje je bilo pripraviti do tega zastopnike kraških občin. Kakor nam zatrjujejo izvedenci, nista ne vipavski ne kraški vodovad popolnain, nc odgovarjata potrebi za preskrbo z vo- do vseh vipavskih in kraških občin, ker sta bila zgrajena z namenom, da preskrbl- ta z vodo vojaštvo, ki je bilo razmeščeno po vipavski dolini in na Krasu. Oba vodo- voda sta pa zgrajena solidno in z dobrim gradivorn, ta/ko da lahko služitakot ddbra podlaga za razsirjenje ocevja. Dne 5. t. in. se je vršila v Dutovljah na Krasu velepomcnibna seja, ki }ci je skli- cal dežclni komisar dr. Pettarin. Te seje sta sc vdelczila dva uradnika deželnega odbora, zastopnik glavnega-eivilnega ko- misarijata v Trstu, civ. komisarijata se- zanskega, goriškega, pcstojnskega ter tr- žaškega mesta in župani 24 iuteresiranih občin in drugi povabljeni gospodje. Župani so naeeloma sklcnili, da stopi- jo v konsorcij kraškega vodovoda in da prevzamejo oskrbovanjc in vzdrževanje istega. Konečna ustanovitev konsorcijain prcdaja vodovoda konsorciiu od strani vlade je pridržana drugi seji, ki se bo vršila v soboto dne 13. t. m. Ce bodo kraške občine razumele svo- jo nalogo in svojo dolžnost, bode v dc- glednem času eel Kras preskrbljen z dobro pitno vodo. Ker so izvirki iz Nanosa prešibki, se je že pretrcsovala misel, da se zajame pri- manjkujoča kcličina vode iz Hublja. Slišimo, da namerava deželni odbor z velikokotezno akcijo poskrbeti za yredi- tcv vedovodnega vprašanja, ki se no na- naša samo na Kras in celo vipavsko doli- no do Rubij in Sovodcnj temveč tudi na gorisk'O mesto in na furlansko nižino. Če sc to zgodi in upajmo. dai se čim- prci zgodi, bo velikanskega pomena v go- spodarskem in v zdravstvenem -cziru za celo dezelo. Dopisi. — Knežanska >:breza«. Po mojem mnenju bi utcgnila bili ^breza.« oblethica spomina, ko je bila dovrsena, oziroma bla- goslovljena scdanja cerkev Sv. Jurija na Kneži, nekako knežanskci »žegnanje!« V. zapisniku kanonične vizitacije od dne 5. julija 1762. stoji zapisano, da se »r.'ivnckar zida na Kneži nova župna cerkev«. Ta cerkev je utegnila biti tore] dovršenai in blagoslovljena meseca oktobra. Od tod ima najbrž početek oktcbrski praznik na Kneži. Zakaj pa ima ta dan ime »breza«, je drugo vprašanje: bržčas je postaiick imena humorističncga izvora. Moja dom- neva v pestanku praznika še ni povsem gotova, ker manjkajo podatki, a upani, da jih dobim pri pr-oučcvanju o »knezanskih fajrnoštrih«. Ko bo gradiva dovolj, obja- vim to zelo zanimivo razpravo v »Mla- diki«. V. B. o — Brezvestni slepar sc je na podoben način — kot v zadnji st. omenjeni Fr. Ba- dalic iz Oseka — svoj čas klatil tudi po tolminskih hribih, kjer je nekatere ncpo- šteno »potegnil«. Zanimivo bi bilo, da bl kdo prizadetih šel v Osek pogledat, ali jc to ravnoisti slepar. Pravijo, dai mu je po- doben ?! je prikovala na to sveto grudo zemlje«. (83.) Dve plemeniti prikazni sta I v a n k a, Tinetova sestra, in njen zenin Pavel ; njuno ljubimsko razmerje je nckaka vzpe- rednica k razmerju Tine - Marija, samo da je ustavljeno od početka in tiho in mir- no, kakor sta cna dva. Razmerje med K 1 c n o m in I) o r o pa je nasprotje razmerja med Tinetom in Marijo. Dora je iskala v bagastvu sreče, a je ni našla; tako hud.6 in neznosno ji je pri vseh milijonih, da jih zamisti in zbczi. Njena koketnost je le posledica nje'nega razjmerja do Klena, katcrcga ne more pre- našati. Kakor se je ona v obupu revsčinc prodala Klenu, bi se bila skoraj, skoraj v obupu strmoglavila v prepad Koscivega naročja tudi Marija; a ravno, ko se ji je zvrtelo v glavi, je prišel junak Tine in jo rešil sebi in njej sami! Tako blizu skupaj sta si Dora in Marija in vendar — daleč narazen. Tinetu je antipod v erotičnem raz- merju Kos, izživljeni podlcž, ki ima svoje razmerje pri »Lepi Rožici«, a ncsramno nadleguje Ivanko in hoče za ženo Marijo, katero hoče omamiti v njeni in očetovi stiski z denarjem, ki ga je njirn ugoijufal. Kako plcmenit je v primer?, z njim Tine; ko misli, da Marija ljubi tega brezvestne- ga podleža, ji reče: »Marija, recite, da lju- bite Kosa, in cist bo stal pred svetom!« (S5.) A tudi drugače je Kos diametralno nasprotje Tineta. On je poosebljen princip najbolj brezvestne sebičnosti, je prototip najškodljivejšega elementa v trgovskem svetu, defravdantstva namreč; on krade i/ blagajne, ima pri banki svoj zasebni konto — na račun Brajnikove firme, po- tvarja račune, iunetriiči bilance, ponareja inenice — oziroma goljufa z njimi. Po- vzpel se je do bancnega ravnatclja, bil ]e princip egoizma, razdiranja, uničevanja, ntpoštenusti, zato ga vrže z njegove viši- ne zmagujoči dobri princip — Tine. Kos konča kot vsi defravdanti. Drugi pojav iz trgovskega sveta jc K 1 c n, umazan vojni dobičkar in kot tak aktualna prikazen za nase case. Po svo- jem značaju je tip nadutega »parvenu-ja«, bahač do neznosnosti, strahopeien do smešnosti, netakten d'Oi brezobzirnosti, ne- okretcn kmctavzar, ki hoče biti elegan- ten; po svoji neizobraženosti prvovrstna »figura comiea«. Pisatclj je markiral na fin način to neizobraženo domišljavost z nckaterimi srečno izbranimi in virtuozno ai>!ii-iriiirmi besedninu igrami; ta gospo- ski kmctavzar, ki zaradi svojih izrcdiiili — Drežnica. Ker ni pri nas drugega zaslužka, pomagano raznim v to poobla- ščenim osebarn pri pobiranju vojnega ma- terijala, ki leži po naših hribih. Zadnji čas sta začela dva taka »pooblaščenca« nabi- rati tudi puške. Ljudem, kojim sta poka- zala za to posebno dovoiljenje (sedaj pra- vijo, da je bilo »sous«), sta obljubila za vsako dobro ohranjeno puško 10 lir, za slabšo pa 5 lir. Vojaki sarni so pravili Iju- denn za razne kraje, kjer je še vedno pol- no tega blaga. Prvim nabiralcem sc je po- plačal trud — zato je bilo število le — teh vedno večje. — Toda glej smolo! Ko so naši fantje nalozüi blago na vozove, jiii obkolijo vojaki ozir. orožniki. Kemec je bil ta, da je bilo šest fantov, ki so šli povabljeni v Kobarid po plačiio za vse skupaj: uklenjenih in več dni zaprtih. — Med ljudstvom je zavladalo radi tega veliko razburjenje in to tern bolj, ker sta bila krivca vsega tega — ona dva, ki sta ulvazala pobirati — baje takoj na svobodi. (Sta že Italijana). Slovensko Ijudstvo. bodi previdno — saj vidiš kako se postopa s tabo! Kaj ho- čemo še. Saj pravijo, da smo odrešcni... — Ime Kobarid. V raznih dopisih v »Edinosti« so že nekateri pojasnjevali, od ked more izvirati ime Kcbarid. Naj pa tu- di jaz pokern svoje ninenje. — Po gorah berejo otroci lešnike. Ti vise na leskah ali posamezno, ali pa tičita po dva skupaj, ali so celo v gručah po trijc, po štirje ali tudi po pet. Če tiče skupaj trije lešniki ali še več, pravijo na Tolminskem taki skupini kobara. Vsak otrok na Tolminskem, kateri lešnike bere, pozna in rabi to besedo. Ko- bara je menda skrajšani izraz kolobar, pa z žcnsko končnico. (Primeri ime reke Ko- lubara v Srbiji). Ime Kcbarid utegnc biti istega izvora ali istovetno z besedo Uo- bara. Obe bescdi imate namreč iste gla- sove, a vrh tega pomniti je Še sledeče. Najboljša imena vasij so tista. ki značijo naravo ali posebnost kraja, kjer stoji vas, n. pr. Sovodnje, Globno, Studenec, Vodi- ce, Rečica, Brdo, Gorica, Podgorje, Za- gorje, Kamnje, Predjama, Dolina, Zapo- tok, Pečine, Ponikve, Ravnica, Vrh, Vr- hovlje itd. Kraj, kjer stoji Kobarid, ima to posebnest, da se tarn stekate vkup dve dolini. Ce je kdo na kaki primerni višini tain blizu, se mu dozdeva, kakor da bi ti- čale kar tri dolinc skupaj, to je eeli kclo- bar ali kebara doiin. Vsaj ceste vodijo v tri smeri: proti Bovcu, proti Gorici in pro- ti Staremu selu. Tako bi torej moglo biti ime K°barid istega izvora kakor beseda liobara. Končnica id nas pri tern ne sme nič motiti. Saj imamo tako končnico tudi v besedah: vid, zid, prid, izid. In to konč- nico najdemo tudi v drugih imenih vasi. Prav blizu Kcbarida je vas Sužid, blizu Breginja vas Prosnid, a se dalje med zn- padnimi beneškimi Slovenci vas Subid, kakor je med Krminom in Medano kraj Subida; na Hrvatskem ne daleč od Sncž- nika pe je vas Prezid. — Taka razlaga imena Kobarid je sicer le domnevanje, ki pa po moji misli ni povsem neutemeljeno. Če pa kdo stvar drugačc utcmelje in do- kaže, bo z veseljem in odobravanjem čital vsakteri, ki se zanima za*to. — Slovenska Benečija. Konec v c- 1 i t e v. Ravnokar so končale volitve v deželni zbor. Ljudska stranka ima 36 mau- datov, socijalisti 10, liberalci 7, bojevniki 3, druge stranke skupaj 4. Med temi sta dva odlična Slovenca in sicer pesnik prof. Tnnko in prof. Muzonj. Izmed vsch posla.ncev je imel največ glasov naš rojak '1'rinko. Tudi pri obč. volitvah je zma- gala večinoma Ljudska stranka. Liberalci so sploh povsodi poraženi. V Cedadu je bil izvoljen zupanom dobroznani advokat Brožadola, goreč katoličan, ki je bil pred nekolikci leti od vlade suspendiran. Kako se vse maščuje na tern svetu! — Narodni. zaslug tako hrei>eni po plemstvu kakor vj- len j)c mrzli studenčnici in ki se ponaša z baronstvom svoje gospe, mesa na komi- čen način parket s parkom/parter in pra- ter, postenkomandant in postenkomcdjaiu, mecen in niacen, pismonošo s pismcuki, kot imenuje on učenjake, pisatelje s prepi- satelji, gotičen z bigotičnim slogom in ia slog z novim, modernim; dragoceno sta- rinsko pohištvo s staro šaro in »antikvari- jatom«, ki ga je treba zavreči. — To prika- zen je ustvaril pisatelj kot nasprotje z nje- govo izobražcnc' soprogo plemenitiga ro- du v \sej njegovi neolikanosti in v vs'Jiri nji'gov^m kmetavzarstvu z ze)o krepkimi, a fino markantnimi potczami nam v smeh in zabavo in pa zato, da 'osmeši vso nadu- tost vojne dobičkarije. .— A ta umetno ustvarjena mogočncst ne traja dolgo: plcmstva ni od nikoder, voülci ga imajo za norca, posli mu zbežijc, žcna = sreča ga zapusti; slutimo že naprej, kako bo začelo giniti tudi nakopičeno bogastvo. — Kakor je iiiogočen njegov prvi, tako je klavern njegov zadnji nastop. — V nekem oziru je živo nasprotje Tineta; eclen gre pet na- vzdol, drugi gre pot navzgor! ! (Konec prih.)) — Steverjan. Umrla je v Števerjanu Nadica lilcdetova. Z žalostnima stariše- ma, ki sta toliko bolj zadeta, ker sta polo- žila s to hčerko, edinko, že četrtega otro- ka v grob, so očividno S'Cizalovali prijate- lji in znanci. — Riheinberk. — Predzadnja »Stra- ža« je priobčila daljši dopis, kteri je bil napcrjern proti gercntu »Izpod Čuka«. Ta dopis je našega gcrenta oziroma »izrednega komisarja« tako razburil, da jc sklcnil demisijonirati. Vbogi občinarji! Vi niti ne veste, kaka škoda vam vslecr tega preti. Kdo vas bode zmerjal, ako se doset'anji gereut odpove? Pustimo šalo na stran. Verjemite, g. gcrent, da vse Ijudstvo — izvzcrnši Vaših par »komparetov« — komaj čaka, da iz- ginete iz obeinskega urada, ker Vi ste sposoben za vse kaj drugega kot pa za vedstvo obč. uprave. — O Vašem in Vaših pristašev delova- nju za blagor ljudstva bodemo že o priliki porcčali. — Iz ŠtLnje!a. Dne 6. t. m. preminulä jc v evetu svoje mladosti Antonija Hoče- var, zvesta društvenica in pevka našcga Br. Pev. dr. »Stanjel«. Pokojnica je bila vzer \y. m udom (~'invnjcncga društva ter sploh vsem prijateljem in znancem. V tern oziru izražamo žalujoči rodbini naše naj- večje sožalje. Bogu postala si nevesta, — Ker vedno bila si mu zvesta; — Od nas se dniga si lcčila, — Plačilo tarn si zadobila. Mesto venca na grob nepozabne po- kojnice daruje Br. Pev. dr. »Štanjel« L. 50.— za »Sklad Goriške Straže«. — Od- bor Br. Pev. dr. »Štanjel«. * Iz Črnlč. Na grob pok. Antona Bcv- con so darovali namesto venca občina Crniče L. 50, gosp. cdvetnik Luzzatto L. 5M. nadalie za F3avconovo trudapolno šcst- letno pcžrtvcvahiC' delovanje kot blagaj- ničar pri aprovizaciji je daroval dotični odbor L. 100. — Namesto vencev je bila dctična svoia obrnjena v korist ubogim sirotam v občiiii. Bog plačaj! V sredo koncert Pevsk. in glasb. drustva v Goriei PretresJjiv sprevod. Dne 10. vinotoka, zjutraj, ko je bila južna Tirolska ])riklopljena Italiji, se je vr- šil v nekem nemškem gorskem večjem se-; lu južnega Tirola sledeči pretresljiv pri- zor. Na vse zgodaj zapel je pri župni ccr- kvi veliki zvcti. Dolgo, dolgo pošiljal je svoje tužnoubranc glasove črez hrib in plan. Naenkrat pa spremeni svojo tužno melodijo in prične biti v plat zvona. Staro in mlado prihiti na dan. Tiho, svečano je vse. Mladeniči in možje prihajajo s žaljni- mi trakevi na rokavih, dekleta in žciie v črnih pajčolanih, otroci s črnimi zastavi- cami. Vsi so uvrste v dolg sprevod. Osem krepkih mladeničev prinese črnordečožolto zastavo, dekleta pa trako- ve cnake barve, ok.rašene z hrastovimi listi. Sprevod z zastavo začne se pomikat! proti zadnji hiši v selu. Pridejo do mesta. Tarn jih čaka župan z občinskim odborom. Kaj pa to?! Jama zija naprotül Komu vclja ta? O Bog, zastavi. Toraj zastava, znamenje živlcjnja našega, naj gre v grob!! S solzami v očeh oddajo mladeniči zastavo v roke županu, ihteča dekleta pa trakove. Starčki in stare mamice plakajo kot otroci. Župan položi zastavo v jamo — v grob — z besedami: »Tu počivaj, da te dvignemo, ko se naši kraji zopet združijo s severno Tirolsko«. Nagrobno pesem pel je še veliki zvon; zadcj za sprevodom točil je pa najgrenkej- še solze sivolasi župnik in molil za svoje zasužnjene ovčice .... V sreih — kaj je bilo pa tarn notri?! In nam?!! ____ Poliffčni pregled. Jadransko vprašanje. Pred par dnevi so dospeli v S. Marghcrito Ligursko za- stopniki jugolovenske in italijanske vla- de, da prično pogajanja glede jadranskega vprašanja. Seje so že pričcle due 8. t. m. predpoldne. Pri tej seji sta bila navzoča od italijanske strani Sforza in Bonomi, odi jugoslovenske pa Vesnič, Trumbič in Sto- janovič. Kaj imamo pričakovati od izida teh pogajanj? Kaj ima pričakovati od njih Jugoslavija? Ako srncimo vcrjeti poroči- lom, so si italijanske zahteve z jugoslo- venskimi v diametralnem nasprotju. Po teh poročilih bodo zahtevali Jugosloveni Wilsonovo črto, neodvisnost Reke brez katcresibodi zveze z Italijo; Jugoislavi]a; bi priznala neodvisnost Albanije, dočint zahteva zase Skader; ne priznava črno- gorskega vprašanja, ki je zanjo reseno. Italijanska delegacija pa bo zahtevala ne- deljivosti Istre, nedotakljivost julijskili mej neodvisnost Reke, ki naj bo po kopncm zvezana z Italijo, suvereniteto nad Zadrom in Šibcnikom, stratcško jamstvo ob dal- matinski obali, ljudsko glasovanje v Črni- gori in nedctakljivost albanskih mcja iz Icta 1918. Po teh pogojih sodcč sporazum ne bo lahck in jc rnnogo verjetnosti, da do njega ne pride, ako ne bo zares mnogo, miiogo »dcbre volje« na obeh straneh. In danes res že poročajo listi o težkočah, ki so nastalc in o »mrtvi ločki«. Seveda so to samo domnevanja, gotovega ta hip, ko to pišemc', ne ve nič še nobcn list, dasi poročajo na dolgo in široko o sprejemu posameznih delegatw, o čajih, o številu doscdanjih sej, o njihovem trajanju. Ali se zanimamo za ta pogajanja lc v toliko, ko- Ukor nas zaninia nsoda Jugoslavije, glede svoje usode moramo biti več ali manj go- tovi, ako izvzamemo ozemlje onstran VViisonove črte. Vprašanje je le, kake ga- rancije izposluje jugoslovenska delegacija za naše manjšinc, ki pcstanejo po sklepu mini italijanski podložniki. Ker bodo Ita- lijani zahtevali za svoje manjšine v Jugo- slaviji najdalekosežnejša jamstva, bi opra- vičeno pričakavali, da Italija. ki se ob vsaki priliki ponaša s svojo kulturo, ne bo hotela 7aostati za »Balkanci«. kakor nas tako rada imenuje. Toda...! Mi bomo o- liranili nii.rno kri in mirno vest; kar se tarn, sklcne, se sklene brez naše volje in brez našega sodelovanja, ker nas ni nihče vprašal ni po tcm ni po onem. Saj je prl gotovili narodih še vedno v navadi, da go- spodar kupi ali proda suznja, kakor niu je ljubo. Kaj samoodločba!... Jugoslav ijja. Kakor porcičajo franco- ski listi, so zasedle jugoslovenske čete o- zemlje ob desncm. bregu Tirnoka, ki ga je Bolgariia «xlstopila Jugoslaviji. Timok po- stane tako jugoslovenska reka. Cehcsl^vaska je brzo uvidela, kake- ga pomena je za razvoj države trgovske prijateljstvo z Rusijo. Zato je trgovinski minister na delu, da vzpcistavi z njo redne trgovske odnošaje. Kot trgovce nam prikazuje Cehc tudi dejstvo, da je bila prcd par dnevi kršOcna v tržaški liiki prva čcška ladija, l\i so jo padarili domovini češki legionarji, ki se vračajo iz Rusije. Ladija jc izkrcala svoj tovor v Trstu in zopet odplula v orijent. Italijanski listi niso zamudili, porabiti to priliko zato, da so v svojih poročilih obr-i nili ost proti Jugoslovcnom, čes: Čehoslo- vaško druži z nami iskreno prijateljstvo in našc pristanišee je vsakomur na razpo- lago pod poigojeni, da prizna Trst kot ita- lijansko narodno poscst. Olede državljanske vojne v Rusiji poročajo preko Carigrada listi, da so čete gcncrala Wrangla ustavile rdečo (tfenzivo in celo da se rdeče čete umikajo proti se- vcru od Porokopa. Nimamo pravega pc'- voda, da bi verovali ali upali v resničnost tcga porcčila, pač pa imaino povod, da se lie ogrevamo za razne vojskovod.ie, ki jih podpirajo razne Slovancm sovražne drža- ve samo zato, ker so slovanske. Upravne volitve v Italiji so te dni končale. Kakor je bilo pričakovati, so do- segli socijalisti v gorenji Ttaliji, ki je v precejšnjem delu industrijska, nadalje u- spehe. Tako so zmagali socijalisti v Milanu in v Turinu kljub tcmu, da so jim stale na- sproti vse druge mešeunske stranke, zdru_ žene v cnoten »narodni blok«. Socijalisti seveda praznujejo tc zmage kolikor mo- »očc slovesno. Ko je bil znan izid volitev v imenovanih mestih, so takoj priredill obhode in naslednji dan stavkali. Prišlo je tudi do hudih spopadov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. O našem gospodarskem položaju gc- vori precej jasno odlok glavnega toomi- sarja za aprovizacijo glede omejitve po- rabe žita, ki ga objavlja scdaj agencija Stefani. Nemiri in izgredi se po Italiji se ve- dno na dnevnem redu, dan za dne vom pride med fašisti in komunisti do spopa- dov. Zlasti je prišlo v Veroni in v Bologni do hudih spopadov. Pri neki taki priliki ie bil v Veroni ubit socijalistični poslanec Scarabello. Vprašanje dclavske kontrole v tvor- nicah še ni rešeno. Ker se zdi, da ne pride do sporazuma, grozijo italijanski koivinarji z novo stavko. Med Francijo in Anglijjo je prišlo v zadnjem času do precejšnjega nesoglasja. Vzrok temu nesoglasju je mirovna pogod- ba z Nemčijo. Anglija, ki je svojo vojno bilanco precej ugodno zaključila, nima ni- kakega pravcga interesa za francoske križe in težave, ki jih povzroča Nem- čija pri izpolnjevanju miroivne po- godbe, angležki zaueznici Franciji. Ncmci irnajo v Angliji precejšnje depote. Fran- cija bi seveda rada segla po njih, toda An- Slija je že ponovno izjavila, da se odreka Pravici zaplembe zasebne nemške lastni- ne, ako bi Nemčija ne mogla zadostitl 'svojiin cbveznostim iz rnirovne pogodbe. Sla je celo tako daleč, da je izjavila, da bi tako postopala tudi v slučaju, ako bi Nem- čija hotoma kršila mirovno pogodbo. Dru- Ra sporna točka jc vedenja proti Rusiji. ^očim vodi Francija neizprosen boj proti sovjetski republiki, se je morala Anglija udati svojim laburistom (socijalistom) in j ne more nastopati proti Rusiji tako, kakor bi to želela Francija. Francija je končno tudi proti priklopitvi Avstrije Nemčiji, ker se boji, da bi povečana Nemčja ogrclžala njene meje. Domače vesti. Koncert »Pevskega in glasbenega dru- ! šlva« v Gorici. — Naše vrLo »I^evsko in glasbeno društvo« v Ciorici priredi pri- ! hodnjci sredo, due 17. novembra, svoj dru- gi javni konccrt v veliki dvorani »Cen- tral«. Z veseljem smo sprcjeli to vest na: znanje, in razveseliti mora to vsakega za- vednega goriškega Slovenca. Obeta se nam krasen umetniški večer, ki nam je v teh žalostnih narodnih časih, potreben ka- kor ribi voda. Spet bomo slišali krasno slovensko pesem, a slišali bomo — kakcr je razvidno iz spodaj natisnjenega vspore- da — tudi ruske in srbske narodne pesmi. Na vsporedu so zastopani najboljši slo- venski skladatelji, kakor: Pirnat, Adamic, uerbič in nas domači slavček Vin. Ycdo- pivec. Višek cele prireditve pa bo gotovo- krasna Sattnerjeva »O nevihti« za polni zbor. — Pri koncertu nastopita tudi dva odlična slovenska umctnika in sicer na glasovirju gosp. prof. Andrej Pervanja, absolvent dunajskega konservatorija, ' na gosli g. prof. Franc Gulič, absolvent praš- kega konservatorija, oba priznana glasbe- nika, ki sta v pogorelem tržaškem »Na- rodnem Domu« v Trstu žela krasne uspe- he. — Naše »Pevsko in glasbeno društvo« zasluži »vsestranske podporc, in goriških Slovencev dolžno&t je, da napolnijo dne 17. t. m. veliko dvorano »Central«. Opo- zarjamo tugi rojake z dežele, da se te pri- reditve udeleže v obilncm številu, kajti prireditev se vrši na dan srede tudi za to, da se omogoči oddaljenim udeležbam. Vspored: 1. E. Adamič: »Franica«, rncški zbor. 2. a) V. Vodopivec: »Le pla- kaj«, b) »Ves dan je pri oknu«, mešan zbor. 3. a) E. Adamič: »Po slovesu«, žen- ski zbor, b) Fr. Oerbič: »Rožmarin«, žen- ski zbor s spremljevanjem glasovirja (spremlja g.čna Mozetič). 4. a) Bralims: Ballada D-moll op. 10 št. 1, b) Rubinstein: Andante largamente iz sonate E- moll op. 12, svira na glasovirju gosp. prof. Andr. Pervanja. 5. Beethowen: Frühlingssonate F- dur op. 24, Allegro — Adagio mclto espressivo — Scherzo, Allegro molto — Trio, svirata na gosli in glasovirju gg. prof. Fr. Qulic in Andr. Pervanja. 6. a) Liadow: »Vozle rečki«, ruske narodne, b) St. Mokranjac: »Srbske narodne«, mešan zbor. 7. St. Pirnat: »Pömlad in jesen«, mo- ski zbor. 8. P. H. Sattner: »O nevihti«, rnešan zbcr. — Pevovodja gosp. Emil Komel. — Začetek ob 8. zvečer. ßlagajna sc odpre pol ure poprej. — Vstopnina: Loža L. 9.85, I. prostor L. 7.—, II. L. 5.—, stojišče L. 2—. Na veselo svidenje pri koncertu. -i- Dr. Alfonz Serjun, ki se zdravi v goriški bolnici, je, kakor čujemo, izven zivljenjske nevarnosti. Dasi so rane, ki jih je zadobil gospod doktor pri padcu, težke narave, napreduje zdravljenje ugodno, vsled Cesar jc upati, da bo gosp. doktor v doglcdnem času zopet na razpolago svo- jim Kiijentom. Ker jc gosp. dokteir na Tol- minskem edini slovcnski zdravnik, laliko razumemo, da se naši hribovci zanimajo za njegcwo stanje in da si želijo njegovega čimprejšnjega okrevanjai in povratkä v Tolmin. r Vzajemna zavarovalnica v Liub- ljani opozarja svoje člane, da vsled se- danje draginjc zvišajo svoje zavarovanje pri krajevnem ali glavnem zastopu (in- špektoratu) y Barko'vljah. Obenem na- znanja, da vsled sedanjih razmcr posluje začasno na zascdenem ozemlju ko inspek- torat »Fondiarie« v Barkovljah, da na ta način zagcttovi svojim članom točno izpla- čilo odškodnine v tukajšnji valuti, za to- liko časa, dokler se razmere spremenijo. V slučaju, da bi ne smela tu delovati, je že zagotovljen v nadalje sedanji slovenski in- špektorat »Fonderie« za slovenske stran- ke tudi v novi državi. * Podpore za licence strojarske obrti. Ministrstvo. za »üdrescue ozemlje razpisu- je z natečajem 1./10. 1920 dva stipendija letnih 2500 lir zai licence strojarske obrti na obrtni soli za strojarje v Turinu. Pro- silci morajo biti 15 let stari in morajo imcti spričevalo zrelosti na gimnaziji, re- alki ali trgovski šoli. Prednost imajo oni, ki so trpeli vsled vojne. Za> štipendij more- jo prositi tudi absolvcnti 3. in 4. gimn. razreda, ki so končali te razrede z odliko, ako so biii že zapdsleni v strojarski obrti. Prošnje jc vložiti pri gen. komisarijatu v Trstu do 15. t. m. * Dijaški štipendii. Civ. komisarijat za goriški pclitični okraj posilja sledečo ob- javo: Na tržaškcm niunicipiju se jc razpi- sal natefiaj za štipendij 1000 Lir iz usta- nove »kr. guvernatorata za Julijsko Bene- čijo«. Pravico do stipendija imajc revnt dijaki, rojeni in pristojni v Trst, katerih o- cetje so se bojevali v kr. vcjski v vojni leta 1915—1918. V slučaju pomanjkanja tako kvalificiranih prosilcev, se bodo vpo stevali dijaki, ki so sinovi bojevnikdv pri- stojnih v druge občine J. B. — Prošnje, je vlagati na tržaškem municipiju najkasneje do 20. norvembra. + Povišanje odvetniških tarifov. Gen. civ. komisarijat je odredil, da se cd- vetniškj honorarji, stroški in pristojbine povišajo za 100%. Iz Jugoslavs s: Obletnica osvobojenja v Jiig^slaviji se je praznovala dne 29. oktobra 1.1. s slo- vesno službci božjo v stolnici, kateri so prisostvovali zastopniki oblastev, društev, korporacij, uradništva in mnogobrojno ob- činstvo. Solska mladina je imela ta dan prosto. Tudi v ccrkvah drugih konfesij so ] bile slovesne maše. Mesto je bilo v zasta- vah. Istotako sloivesno se je praznoval ta dan tudi v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Kranju in drugod po Sloveniji. * Cehoslovaki za Slovence. Čehoslo- vaki so proslavljali dne 28. oktobra v Ljubljani osvobojenje izpcid avstrijskega robstva. Ves izkupiček za vstopnice v znesku 11.175 K je podaril čcški gcncralni konzul dr. Beneš Jugosl&venski Matici. V svojem pismu na Matico izjavlja med dru- gim dr. Beneš: » . . . moj namen je bil, da bi bil naš čehoslovaški praznik Vaši »Ju- goslctvenski Matici« v kar največjo korist in dokaz, da bratska ljubezen čehoslo- vaškega naroda do naroda Jugoslavenov ni le idealna, marycc da sloni tudi na ma- terijalni podlagi. Želim torej »Jugoslciven- ski Matici«, da bi denarno moč podpirala po vseh svojih silah vsa društva takci, da se bo mogla popolnoma posvetiti uresni- čenju svojih plemenitih ciljev«. * Podpora slovenskim pisateljem in unietnikom. Osrednja vlada v Belgradu je dovolila poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani izreden kredit v znesku 100.000 kroin za podpore slovenskim pisateljem in umetnikom. ! Izmenjava a. - o. bankovcev v Jugo- slaviji. Iz Belgrada se poroča, da je skle- nilo finančno ministrstvo vsled pritožbe razuih trgovskih zbornic in drugih gosn >- darskih organizacij, da vzame v najkraj- šein času iz prometa avstrc-ogiske bau- kovce, po enct, dve in deset kron. * Slovenski hermelin. V izložbi neke ljubljynske tvrdkc je razstavljen krasen žensi\i plašč, lzdelari iz polhovih kožit — Plašč jc izdelaht ena prvih doinacih ubla- čilnic. *Nemci na Koroškeni divjajo proti Slo- vencein. Glasoviti poprejšnji velikovški župan Pinteritsch (poturica je hujša od Turka) je izdal oklic na vse prebivalstvo cerkvene občine St. Rupert, kjer pozivlja župljane za izgon župnika Trciberja in šol- j skih sester, z molitvacijo, da so te osebe najbolj podpiralc slovenski živelj v veli- kovški okolici. Pinteritsch žuga dalje, da se botdo Nemci na svojo pest maščevali, ako škof ne bi hotel izgnati imenovanega župnika in solskih sester! Vclepravična plebiscitna komisija pa je obljubila, da se nikomur ni bati nobenih posledic zaradi glasovanja! Pri znani pravičnosti te ko- misije — kakor se je sijajno izkazala po- vodciri glasovanja — je zelo verjetno, da- je tä komisija dala tako obljubo le za slu- ^aj jugQsIovenske zmage in dai se ne bi prav nič cutila dolžna, da bi zupnika in solske sestre vzela v zaScitö pred divja- štvom — kulturnih Nemcev. Saj so si bra- tjc v imenti... kulture. Mi nekulturni lju- dje pa pravimo temu ... kulturen Skandal. DarovL — d Za »Sklad Goriške Straže« so nabrali svatje na svatbi g. Karola Žigon in g. Frančiškc Stepančič v Renčah 75 lir. - Na ženitnini France Bevčeve v Povirju pri Sežani nabrali svatje 42 lir. Na svatbi g. Antona Tcrčclj v Zapužah nabrali sva- tje 05 lir za »Sklad Goriške Straže« in na- daljnih 65 lir za naše sole v Gorici pod gcslom: »Bog živi vse Slovene pod stre- ho hiše ene!« Prisrčna hvala! Živele slo- venske neveste, živeli slovenski ženini! — Pri Franu Saksida v Prvačini nabrala vesela druzba 25 lir, ker se je po dolgili Scstili letih Franc zdrav in srečno vrnil iz ruskega ujetništva. — Nadalje sö darova- li: Alojzij Keršcvan, krojač, Prcserje 2 li- ri; preč. g. Josip Kos, kurat v Otalezu 5 lir; gčna. Leopolda Lupine, Praprot štev. 6, 1.50 L; družina Rusbach iz Nabrežine 2.50 lir (enak znesek tudi za »Tisk. sklad Edinosti«. Vsem darovalcem iskrena hvala! -b Vojščica. Dne 30. okt. na dan pogre- ba Marijane Pirec so> darovali sorodniki za Sv. Goro, Mladiko in »Gor. Stražo« 146 L. Avtomobilna črta VaZ|tfl RED: > ODHOD IZ GORICE: as» ob 7.— Postojna „ 7.30, 17.— Červinjan „ 12.— Romans „ 12.30 Krmin - Čedad „ 13.— Brda n 16 30 AjdovŠČina, Vipava. Kllll^in srednje slarosti se priporoLa imtlfltlvCI za s]u^50 pri kakem duhov- niku na deželi, najraje v gorah. Ponudbe na upravo. rredstojiiištvo uršuliuskega samostana na/Jianja, da otvorl 15. novembra 1920 gospodični tečaj za gospodične. NatanCnejša obvestlla se zvedö pri :: predstojništvu imenovanega :: sainostana. tiijigama Kat. Tisk. Drustva :: GO^IGA, Montova hiša :: priporoča sledeče knjige: Josip Jurčič, Spisi uredil Dr. Ivan Gra- fen au er IV. zvezek vsebina: Cvet in sad, Hči mestnega sodnika, Kozlovska sodba v Višnji gori, Dva brata, cena mehko vezano 4 L — trdo vezano . 6 L 50 V. zvezek vsebina: Sosedov sin, Sin kmetskega cesarja, Mei dvema stoloma, cena mehko vezano 4 L — trdo vezano . 6 L 50 VI. zvezek vsebina: Doktor Zober, Tugomer. cena rnehko vezano 4 L — trdo vezano . 6 L 50 VARCNA KUHARICA. Zbirka navcidil za pripravo okusnih in tečnih jcdil s skromnimi sredstvi sestavila Marija Remec, cena trdovezani knjigi 8 L — Cvetko Golar, Bob za mladi Zob, pesmi za inladino cena 3 L — Fran Le-vstik, Poezije nredil C. Golar I. II. 111. zvezek cena broširano po 2 L 50 trdo vezano po 4 L — TRENUTKI ODDIHA Igra, Povesti, Navele, Legende, z doma- čih in tujih gredic, cena broširano 2 L 50 Dr. Pavel Brežnik, Francoska slovnica cena 3 L — Fran Erjavec, Izbrani spisi I. zvezek cena trdo vezano 6 L — VECERI OB LEMANU Spisal vseuč. prof. Maryan Mwavski S. J. po tretji izdaji predstavil France Fr. Starč cena trdo vezano 5 L — Poštna naročila se izvrsijo le ako se pošlje znesek naročene knjige več poštne stroške, ki znašajo za vsako knjigo 1 L za ovoj do 3 kg 3 Lire. Podružnica Ljubl. Kred. Banke v GORICI, Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrftstijf* «lojie na Mice po 3 lk °\o, na daljšo odpoved vezaae väoge po dogovoru. N^feup in |iro4%fn vsAkovrstiie^a tujega denarja. Nafcaztla v Ju*oKla\1j« «n luosEoniHtvo po dnevnem feHr»u» /i ___^___________^ ^^_^__. ^^_^__. ^^sfb S potrtim srcem naznanjamo, da je Terezija Kocjanöiö ' naša preblaga mati in tašča v torek popoldne ob 3. uri mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti. — Pogreb bo v cetrtek ob 9. uri zjutraj. NEBLO, 10. novembra 1920. Evgen, Leopold, Karol Ernesta, Kristina, Celesta, Alojza, Cila, Dora sinovi. hčere. Andrei Reja, Peter Lesica, Alojz Vuga, CHril pi. Onestis, Aleksander Siillgoj, Artur Kanclani zetje. Juli'a Kudermac, Adela Zaletel ncvesti. ZAHVALA. Za ganljivc dokazc iskrenega sočutja, za izražena sožalja in za sprernstvo k več- nemu počitku naše nepozabne Antonije izrcka tern potom najprisrčncjšo zalivalO' prečastitim duhovnikom, br. pev. društvu »Stanjel« domačim dekletom za njih po- žrtvcivalnost in imiogobrojnemu občin- stvu. Žalujoča družina Hočevar (Skonceva) v Štanielu. Trgovski sotrudnik, manufakturist srednje starosti, kateri je bil uslužben samo v boljših trgovinah želi mesta. — Cenjene ponudbe z naredbo place je poslati naE. Dekleva, Vipava. . Sprejmem fakoj iSäSSE Hilarij Hlede, krojač, Št. Ferjan pri Gorici. Okiqjia tioBlaJIaiajna v Gorici. Razpis služhe. Pri goriomenjeni okrajni bolniški blagajni v Gorici so razpisani glasom sklepa upravnega sveia z dne-31. oktobra 1920, dve uradniških mesti izven pragmatike.. Eno za uradnika pri statistic™ sekciji in drugo za eno tipkarico. Prosilci morajo dokazati: a) da so po- polnoma vešči italijanskega in slovenskega je- zika, b) da so doVrŠili inestno solo. Predstoječi razpis se zaključi s 15. t. m. Natančnejša p o | a s n i 1 a daje podpisano vodsfvo. GORICA, dne 6. novembra 1920. Yodstvo. V Kfliečia hranilnica in psujlnica v Sempolajn vabi svoje Clane na > občni zbor ¦: ki se vrši fine W. novembra 18ZD ob 13 uri prsdpoldrc v vikarišču z sledenčim dnevnim redom: 1. Potrditev računov za 1. 1915—1919. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. NAČELSTVO. Izjava. Podpisana izjavljam tern potom, da mi je iz- pkičala zavarovalnica „Feniks" v Trstu potom podružnice v Sežani, zavarovalnino po pok. Tereziji v popolno mojo zadovoljnost, za kar se najtopleje zahvaljujem in bilježim TTlarija Sluban, p. Zofija 1. r. (Štjak) Kitinovea 2[\\ 1920. Cerino gospodično z znanjem Italj. sloven. in nemškega jezika v starosti od 25—30 let išče zobuzdravniški ateljc, za pomaga- rie in sprejemanje. Ponudbe s sliko in zahtcvo place pod naslov »M. S. J.« na upravo našega lista. Nq prodaj jc lepo arondirano posestvo z vinogradi, njivami in travniki, tfcspodar- sko poslopje in liiša z več stanovanji v pcmpolaju pri Nabrcžini . na glavni cesti Kornen-Trst. — Hiša je pripravna za obrt v velikem štilu, cena zmerna, pcigoji ku- lantni. — Več se poizve pri upravi »Oori- ške Straže«. Kmečka banka reg. zadruga z omejeno zavezo v GORICI posluje Piazza De Amicis -- prej Koren št 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- nikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4°/j- Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in menice pod ugodnimi pogoji. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello it. 1 trgovina s kolonijalnim in mešaniru blaRO«) n» drobno iii na debelo. Dobra m»ka bela in koruxii». fižol, ječmen itd. Blago sveže. Priporoča se za obilwn olisk. — Postrcžba dobra. — Gene zmerne. •*mmr ¦'»"¦ "^i^^ "^¦¦^ -^m^ ^m^ ^mim -^^^ OirlS Butkovlč in Leopold goštjanšlč mizarska mojstra v TniRKU pri Gorici. Mizaraka delavnica z električnim obratom. Izdelujeta vsa v to stroko spadajoča dela, kakor : pohištvo in vsa stavbinska dela. - Sprejernata vaako- vrstna naročila ter se priporočata slav. občinstvu za mnogobrojen .obisk. Sreberne krone **X^ ceni — 2 L za eno, Jakob Šuligoj, urar Gorica, Gosposka ul. 19 (V. Cardticci). BorisfiQ zveza gospodarsbih zadrug in dništev g Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v 6oricif Corso Verdi 32, I. nadstr., oraduje vsak delavnik od 8. do 14; stranke se sprejemajo le do poldneva. Novost. Novost I. Simeič - Tolmin. Trgovina s papirjera, galanteriiskim, mod. nim in manifakturnim blagom. Velika iz- bcra umctniških in poikrajinskih razgled- nic-šolskih in pisarniških potrebščin. Priporočam se za obilen obisk. Cene nizke. Cene nizke. Razglas. Gospodarski odsek občine Podraga naznanja, da bode potom javne dražbe prodal več tisoč nietrov bukovih drv, kakor tudi par lisoč jelkovih dreves. Dražba se prične dne 21. t. m. ob 1. uri popoludnc v obč. pisarni v Podragi pri Vipavi. Dražbeni pogoji se objavijo pred dražbo. Dr. Grogorlč, zdravnik v Ilir. Bislrici (Bisterza) 5prejme takoj veščega, treznega; poštenega kočijaža; mesečna plača 2Ü0 lir in vse presto! Starost 30 - 50 let s spričevali prednost. Prihodnji teden dcjde več vagonov -POHISTVA f&SBSs' v dobro znano trcovino ^Bfi Anfnnct Rv^c^lr Gorica Via earducci Najlolji izielli! Ppiip hrp7 VfmtriPPTipp TRGOVINA TEOP. HRIBÄR - ^i^i^ f/gr 6orso Verdi št. 32, lUf S^ priporočajo slavnemu obč!r|$tvu v mestu Sn na dgželi sa obllen ob!sk. 3LA80 S0LIDNÄ GENE ZMERNF. = ZOßOZDRAVfllSKI ÄTELJE =— Dr. A. SERJUN in M. KOVAClČ, dentist - V TOLMINU - izvršuje zobozdravniška dela vsake vrste po najnovejši tehniki v zlatu in kavčuku, solidno in v najkrajšem časn. Plombiranje zob ter izdiranjc brež bolečin. — Cene zmerne. ===== Tvrdka - Kuštrin Sc Marmolja - Gorica ulica Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica) priporoča svojo Irgovino in zalogo špecerijskega, kolonijalnpga blaga in deželnih pridelkov na splošno toliko ineščanom kakor deželanom, [trgovcem, krčmarjem in zasebnikom. Za solidno in konkurenčno poslrežbo jamčita Zgornja. { IVI KRATNFR VEUKAZALOBAHAäUFAKTURNEGABLAG, j 1?Iq l^I\rill^Jüi\ NADROBNO = NA DEBELO Volneno tn bombažaato sukno za možke in žensk«. Velika izbera perila, šifona, raznovrsLnega platna za rjuhr, brisač vsake vrste, gprviet, belih in bar- vanih namiznih prtov vsake vehkosti, žepnih robccv, volnenega, bombažaalcgn in sukanega biaga za blazine, voliuine in b^inbažaste odnjo, bele in barvane pouleljne prevlake, z volno na- polnjene in s klotom ruznih barr, volnenim por- hatora, zefirjem, etaminora in batf^tom prevlečene odeje. . 4 Valika izbera - potrebščin za lcrojače in šivilje - Obleke za niožke, dame in otroke. Bele in barvane možke srajce in spodnje hlače. Sprejemajo se (udi umerjena naro- - čila oblek iu perila ?a moške, dame = in otroke. — ZOBOZDRAVNIŠKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zoboiehnik ulitta 24 MaLgio (prej uilca Tre T{ä) štev. 9 (v bližini kapuoinske eerkve) ordtnirattt od H\L, do 6 »re -»- ob »edeljah od 9 do 1 ure. ByesibolestDO izdiranje in ploinbjranje zobov. —*— Umetni zobje po cajnovejši tehniki. e^===