Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. (Dalje.) III. v dele zarodnega lesa: a) Oke ali popki so jajčasti izrastki na bunki ali kolenca rozge^ v rjježne znotraj zelene, zunaj rjave listke zamotani. Črez to je še neka volnata prevleka, ktera je mraza varuje. Oke so trojne: 1. lesne; te so male špičaste, plošnate in bolj skrčene, ktere samo listje in niladike brez grozdja poganjajo. 2. plodne, te so bolj široke, kakor okrogle skoraj štirivoglate dobro dozorjene in čvrste. Tote dajo grozdje. 3. slepe ali speče, če so na starein lesu ali poleg plodnih ok, ktere še le v drugem letn, kako rozgo z plodnimi okanii pognati morejo. Rozge z kratkimi kolenci, gostirni očesi in čvrstim lesom so naj pripravnejše za sajenice, kolče, ključe. Vendar se skoro vsako trsovo pleme drugače razsaja; nektero močno, drago slabo, nektero rano, drugo pozno žene. Oke ali popki se navadno takole izcirnajo : Kedar se spomladi oči napnejo, so v mrazu in mokroti zelo občntljive in prav rahlo stoje, da labko odletijo. Od znotraj že skrivajo prihodnji sad to je kavernke in listje. Kedar bolj požene, se razvije pvvi list večidel z lesnim očesom, drugi in tretji list z prvim iiaj lepšim grozdičem. Pri grozdju in škreniplah je list na drugi strani iste bunkice in nosi za pribodnje leto na dnu lesne oke. Kcdar se mladje prikaže je spomladni zrak še navadno hladen in prvo listje malo, toraj rastjc še počasno in zato so prvi kolenci naj krajši in oke na tch naj slabejše veoidel lesne. Le če je vrenie prav ugodno iu toplo, postane že druga oka plodna in potem vsaka druga do sedmc in osnie. Če pa vročina rastje preveč pospcšnje, jc u>anj plodnih ok, ker rozga hitro raste ter le leseiie oke dobiva. Zato si labko razjasnimo, zakaj v mokrotnem vremenu v bladni, inokri zemlji ali senci rožje sicer debelo, pa puhlo z dolgiuii kolenci z neplodniuii okami, na viočili, suhih brežinah pa bolj čvrsto z plodnimi okarni vzraste. Umetno obdelovanje je dobra rez, plefev, gnojenje i. t. d. Zatirauje očes do 2 ali 3 srednjih premeni lesne oke v plodne, nasproti pa naredi ludi preobilni živež plodne oke v lesne. Vendar les spet nastavlja plodne oke. Naj bolj se naora paziti mesca julija in avgusta, da se trta dobro oskrbuje in opleva, ker takrat dobi Irs, kakor tudi drevje svoje plodne popke, ki so v začetku na dnu listne petlje dobro zavarovani. (Dalje prihodnjič.) Saditc sadtiiiosiio drevje. Prav veselo je boditi po krajili, kjer je videti, kako umni gospodarji materi zemlji vedo prijeten obraz dajati in si ob enem največi dobiček iz nje potegovati: niti pedzemlje ne pustijo brez koristi! To je veselo, to je podučivuo. Toda žalibože, veliko ljudi, celo gospodarjev in posestnikov, prostih iii izobraženib vidi in gleda, ja občuduje in strmi nad krasoto drevorednega sadunosnika mnogib modrih in skrbnib gospodarjev, kako si vedo v basek obruoti vsak prostor svoje zemlje ue le, da vinograde lepo obdelujejo iu gozde s sajenjem, kjer se da v starem gozdu, zgostujcjo, travnike in njivc zboijšujejo, marveč vsak brežni položaj si vedo ozalšati s sadunosnim drevjem tako, da imajo od sponiladi do pozne jeseni vedno žlabno sadje za vživati, sušiti, tolči, piti in za jesih, za prodajo surovo ali posušeuo, k teinu še ne kasno živini pokladati in kositi trave, ktera sicer ue bi rastla zavoljo ognjenih solnčnih žarkov poletnih in slabe peščene zemlje, raste vendar, ker ji drevje sadunosno senco dela; in vendar jiru ne pride v glavo: pojdi, in stori tudi tako! Znan uri je nek gospodar, ki je lani, kakor pravi.jo, 100 štrtinjakov a po 10 f. iz začetka mešanckarjev prodajal, kar znese 1000 f. pozneje pa za 15 in celo po 20 f. štrtinjak! — Al to ni nič? Morda porečeš: V ščavniškem dolu drevje ne stori, pozebe. Pokaži mi pred koliko si že umno sadunosnega drevja zasadil, in potlej ga pametno oskrboval! Pod pazdubo ti vsa tvoja sadunosna drevesca snosini, in ob Janževem ne bom imel velikega kresa. — Zato, dragi snoj! ue mlati prazne slame. Vedi, pri nas povsod drevje raste celo na strehi, ako se umno zasajuje in glešta! Vem, da zares po ščavniškem dolu ostro sapa po zimi brije in vsakokrat sem bitel in podvojil korake po ščavniškem dolu, kedarkoli me je dolžnost klicala. — Toda glej, hrastja je največ in najlepšega po ščaviiiskem dolu! Znano pa je, da tudi brastje rado pozebe, ali od prevelikega mraza poka, in je poteni ,,uirazasto", kakor pravijo, in vendar je kaj lepo in gladko mlado in staro. V gozdih scm še najvee nirazastega hrastja videl, menda bolj rahljega in čutljivega plemeiia. Tako stari Ijudje govorijo, o kojib časih so vse drugačne okoliščine bile, kakor so dandanašnji. Ti pa mladi gospodar ne bodi dosluženo predrto staro kopito — teniuč poskušaj in nči se, da te bo lože stalo, in zapomni si sledeče: Ne pusti ne ene pedi zemlje brez koristi! Zasajaj sadunosno tlrevje raznega plernena in ga ožlabni ali cepi, kadar imaš divjakov, koje si v gredici pred hišo sam lahko iz pešek odgojiš. Potem jih na mestu cepi in še le, ko so en prot debela in blizo sežen visoka drevesca, jib prcsadi, kjer jih želiš. Sadi pa takole riaj si bo svet kakoršnikoli, povsod ti bo rastlo, ako le drevescu primerno podlago napraviš in ima dcstojno lego. Nekteri sadijo po vrhu zemlje, kjcr jc dobra in koreninice zasujajo z dobro prstjo ter kol pristavijo in drevesce privežejo; toda to velja Ie v dobri ia ne presuhi zemlji, inače se koreninice v vroči letini posuše. Drugi narejajo globoke jame že v jeseni 4 do 5 čevljev široke in 3 globoke, ter sponiladi jytno z dobro prstjo napolnijo in drevesce blizo pol čevlja globoko vsadijo, kjer jesvetkrenienast ali peščen. Kder pa je bolj vlažna zemlja in bolj niokro Jko suho, se mora precej visok kup dobre zemljc nanositi in |iia-iij drevesce zasaditi, da nebo v mokroti. Da ti drevesca ne pozebejo, obvij jevjeseni sslamo, tako jih tudi ob enem pred strupenini zobom zajčinem obvarješ. Cepi nilade drevesca nizko, le bolj ostarela ali polomljeua se višc cepijo, ali kdor želi več plemen na euem drejvesu inteti, se cepijo veje na kroni še nilade; toda glej, da :ti vodene niladike iz divjačine ne rastejo in tako moč cepom ^ne kradejo in jih oslabujajo v rasti. Sadi jib pa vsikdar v jredi; veče drevje više, nianjše niže, da jib lože solnce obsiijava in eno drugemu sence ne dela. K teum poslu vzemi 'kole, nastavi jih postavim 3 sežnje enega od drugega na'vavnost. Drugo rcd ali rajdo spet začni 3 sežnje od enih kolov itd. tako dobiš drevored na vse strani ou kedarkoli gledaš, kar je jako mično iu lepo, ter se drevje bolj razvijuje, ker ni takovgnječi in zatubljeno. Veča drevesa kakor: orelii, kostanji, tudi jablane in bruške večib plemen, se morajo 5 do 6 sežnjev sak sebe saditi, le slive storijo v veči tesnobi in v zavetju prav plitvo sajene v prstenini. Za mero ti naj služi raglja ali špagovina, ktere konca sta štekloma privezaiia za vtikavanje, dokler v nju mesto kol postaviš. Sadite pa mešanckarje, kosmače, ledronce itd. ki so posebno za prodajo in se dado tudi najdalje ohraniti. Inače pa domača plemeua kakoršna koli, ker je vse za rabo; le lesik ne trpite! Izmed brušk pa masleuke (Butterbirne), koje lahko sušite ter surove in suhe v bližnje mesto prodajate. To isto velja o slivah. Zapisujte si pa skrbno pleme ali saj drevesce, kedar ste ga zasadili v gospodarstveno ročno knjigo, da se ve starost in vrednost itd. Taka knjiga za vpisovanje raznib opravil in plačil pridelkov in dobodkov ne sme v nobenem umnem gospodarstvu manjkati : to si zaporauitc, ako hočete naprej a ne nazaj; te vam bodo oči odpirale, kakor vinorcjcu rovoši: red je dnša vseh reči! Sadite toraj pridno sadunosno drevje! Nas že ne bo, pa delo nas bo hvalilo. Jančar. Hckaj za bčolarje. Medene rastline. Bčele so naj rajše tam, kder najdejo naj več medenih rastlin; bčelarji bi raorali toraj za to skrbeti, da bi okol ulnjaka rastlo ko naj več takih rastlin, ktere po mnogil) skušnjah imaj.) naj več voska in meda. Naj basnovitejše rastline za bčelarstvo so sledeče rože in cvetje : Klinčeci (Kaitbausernelke) melisa, divji in doniači timian, gorišica, žalvija, vse sorte grašica in fižola, repine in zeljine sadike, ktere se za seme puščajo iu cvetejo in detela; za tem drevesa in grmovje: zelena vrba, vsa sadovna drevesa, lipa, kosmato grozdje, rožmariD, česminovec, maline, rumena prezelika, bodičevje in vresje. Med vsemi temi naj dalje cvete melisa, klinčeci ia te dajo tudi naj boljši med. Tudi rožmarin bčelam zlo diši in zatoraj bi se ga ninogo moralo na solnčnem mestu okol ulnjaka nasaditi; jegovo cvetje da v toplem in suhem vrcmenu naj okusnejši in naj bolj di.šeči mcd. V okolici mesta Narbone pripravljajo bčele med skorej iz samega rožmarinskega cvetja in trdi se, da je ta med v celi Evropi naj izvrstnejši. Na cvetju fižola, ajde in bele detele najdejo bčele tudi mnogo dobrega mcda; zlo hasnovito je tudi, ako teče poleg ulnjaka mali potočec, kajti bčele ljubijo črstvo vodo. ,,Pikt. Land\v."