izogibajo. Podobno se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja »zdomec«, namesto nerod- ne oznake »delavec na začasnem delu v tujini«. O m enjeno knjigo priporočam ne le »aplikativnim geografom«, ki jih tema za­ nim a, temveč tudi »teoretikom geografije«, ker se bodo v tem delu srečali z novimi aspekti prostorskega proučevanja, ki je horološko (»time geography«) in kultumo- geografsko obarvano. Anton Gosar Bruno Backe, Geld und 'Wirtschaftsentwicklung in Kämten seit dem Vormärz, Fest­ schrift aus Anlass des 150 jährigen Bestandes der Kämter Sparkasse, Klagenfurt, 1885. (D enar in gospodarski razvoj na Koroškem od predmarčne dobe, Zbornik ob 150-lPtnici Koroške hranilnice) Trije razlogi so, da poročamo o tej razpravi. Prvi je navezava tesnejših stikov med ljubljansko in mlado celovško univerzo in še posebej med obema geografskima oddelkom a. V 1. 1984 so člani geografskega oddelka z ljubljanske univerze obiskali kolege na celovški univerzi in v tamkajšnjem seminarju predstavili socialnogeograf- ske problem e sodobne Slovenije. Nekaj mesecev pozneje pa sta profesorja z geo­ grafskega oddelka celovške univerze, Bruno Backe in Martin Segher, ljubljanskim študentom geografije poročala o populacijskih problemih v Berlinu in o krajinskem parku Visoke Ture. V juniju 1985 so se celovški študentje geografije s Slovenijo se­ znanili na posebni ekskurziji. Drugi razlog je obravnavana tema — denar in gospodarski razvoj na Koroš­ kem — , problem atika, ki se je geografi lotevajo bolj poredko. Backe jo obravnava z vidika centralnonaselbinskega sistema in pri tem upošteva razvoj bančnega omrežja ter Bobekove študije o centralnih naseljih v Avstriji in raziskave Lichtenbergerjeve o m estnem ustroju. Značilno za geografsko podobo »Kärntner Sparkasse« je njeno osredotočenje v Celovcu in v zahodnem ter severnem delu dežele. V predelih, ki so poseljeni s Slovenci, sta le dve podružnici: v Borovljah in Pliberku. Zastavlja se vprašanje, ali je tako zaradi gospodarsko slabše razvitosti tega ozemlja ali pa segajo vanj vplivi drugih hranilnic. Tretji in najbolj izzivalen razlog za ta zapis je uvodni del študije, ki skuša izbra­ no tem atiko utemeljiti s širšega geografsko epistomološkega vidika. V njem se Backe, opirajoč se na sodobno nemško geografijo (Bartels, Hard, Ruppert, Schaf­ fer) in na predvojna in povojna Bobekova razmišljanja o geografiji, odločno zavze­ ma za »moderno« geografijo, ki naj bi bila problemsko zastavljena in naj bi imela ambicije postati tehnično uporabljiva. Meni, da bi morali glede na »moderno« geo­ grafijo prevladovati v fizični geografiji geoekološki vidiki, v družbeni pa »človeško delovanje in vedenje v prostoru«, medtem ko bi bilo treba v regionalni geografiji iz­ vesti podobne spremembe in preiti od vseobsežnega podajanja snovi k bolj problem­ sko zastavljeni vsebini in temu prilagoditi znanstveno metodiko in didaktiko. V geo­ grafiji naj bi bila tri področja obravnave: znanstveno, »praktično-znanstveno« in solsko (izobraževalno, informativno). Da v geografiji do teh sprememb še ni prišlo v širšem obsegu, je po avtorjevem mnenju največ kriva šolska geografija, ki se drži tradicionalne ali kot pravi Backe »esencialistične« smeri. Prostor ne dopušča daljše­ ga povzetka njegovih izvajanj, vendar je že iz nakazanih misli razvidno, da so zelo daljnosežne narave in da izzivajo razpravo. Igor Vrišer G. I. Grigorov, Pričinost’ i svjazi v geografu (Metodologičeskij aspekt), Kiev 1983, strani 126 G lede na naslov knjige pričakujemo obravnavo vzročnosti in zvez v geografiji sploh, v bistvu pa gre za njihov pretres predvsem znotraj fizične geografije. Izbrana