157
Novice.
—   Imenovanje. Profesor na novomeški gimnaziji g. Luka Pintar je imenovan skriptorjem licijaine knjižnice v Ljubljani, g, dr. Pipenbacher suplent na ljubljanski nižji gimnaziji pa stalnim učiteljem na novomeški gimnazijil
—  Rudeči križ. Dne 16. t. m. se je vršil pod predsedstvom I. podpredsednika,  gosp. ces. svetnika   Iv. Murnika, redni letni občni zbor   deželnega   pomožnega   društva Edečega križa za Kranjsko   Piedsednik pozdravi zbor, posebno vojaške svetnike, gosp.   c. in   kr.   višje-štabnega   zdravnika   dr.   vitez IVagner-ja   in   gosp. stotnika   Ivan   Žagarja, potem   pojasni v kratkem delovanje   društveno v L 1897,, na   kar se odobruje vzameta na znanje letno poročilo   in   računski zaključek. Društvo je   štelo v minolem  letu 3 častne   člane, 209 rednih  in 2  podporna člana. Premoženje je znašalo 15.808 gld. 54 kr. v gotovini in 565 gld. v obligacijah   in srečkah.   Dohodki so znašali 1761 gld.  17 kr., stroški 649 gld. 97 kr.  K posled-njim spadajo upravni stroški v znesku 304 gld.  97 kr., podpora za po   toči   prizadete Dolenjce 200 gld., podpori dvema invalidoma   skupaj  15 gld. in 300/^   prispevek   na   centralno zalogo v znesku 130 gld    Koncem   leta se je premoženje pomnožilo   za    1111   gld.  20 kr.  15   podružnic   je štelo   556 članov s 6638  gld.  12   kr    premoženja    Pri volitvi   novega odbora za dobo 3 let   izvolili   so   se   dosedanji   fuokcijonarji, namreč,   gg.:   Dr    Karol vitez   Bleiweis-Trsteniški, dr.  Emil Bock, Jakob   Čik, Peter   Grrasselli, Vincenc   Hiibschmann,   dr. Friderik Keesbacher, Emerik Mayer, Ivan Murnik, Ivan Perdan in Andrej Zamejic za glavno društvo   in   gospodje Albin Ach-tschin, Franc   Doberlet, Ferdinand   Mahr, Grabrijel   Piccoli in dr. Jos. Stare za podružnice. Za pregledovalce   računov so se zopet   iz olili   gg.:   višji   račun-ki   svetnik Viktor   Colloretto, Karol Karingerin Josip Kušar in za namestnike gg.; Anton Klein in Josip Lozar Konečno je zbor izrazil s tem, da je vstal s sedežev vsem dobrotnikom in pospešiteijem društva najtoplejšo zahvalo, posebno    kranjski   hranilnici,    kranjskemu    deželnemu   zboru, večim   gospodom   okrajnim glavarjem za njih krepko pospeševanje   društvenih   interesov,   potem   odposlancem   pri zveznem zboru, vodstvom   podružnic,  ljubljanskemu   časopisju   itd.   Pri odborovi seji, ki se je na to vršila, se je zopet izvolilo dosedanje predsedstvo, namreč gosp. Emerik Mayer predsednikom, gosp   Ivan Murnik I.  podpredsednikom   in   gosp. dr.  Friierik Keesbacher 11   podpredsednikom.  Dalje je volil odbor 3 odposlance k zveznemu zboru na Dunaji in sicer 2 za glavno društvo in  1  za podružnice. Dosedanji razsodiški kolegij   obstoječ iz gospodov C. kr. dež   sodn. svetnika Jos. Martinak-a, c. kr. dež. sodn.  svetnika Karola Pleško-ta, c kr   dvornega svetnika dr. Jos. Ealič-a, potem c. kr. deželnovladnega svetnika Ludo-vika markija Gozani-ja  in   c. kr. dež. vladnega svetnika Jos. Merk-a se zopet potrdi.
— Dramatično društvo v Ljubjani je imelo 16. t. m. svoj redni občni zbor Iz poročila o društvenem delovanji v minoli gledališki sezoni posnamemo: Vseh predstav je bilo 70 in sicer 35 dramskih, 33 opernih in 2 dramski i|| operni skupno. Dohodkov je imelo društvo 17.744 gld 51 kr. stroškov pa 17.633 gld. 44V2 kr- Na gažah se je izdalo 14.090 gld. Predstave so nesle le čistih 4034 gld. 37 kr. Društvo je imelo 193 udov.   Na  novo   se  je volil v odbor g. dr, Zbašnik. G.
predsednik dr. Tavčar je zaključil z zahvalo podpornikom občni zbor.
v
—   Senklavsko-frančiškanška   ženska   podružnica
družbe sv. Cirila in Metoda je priredila minolo nedeljo prav zabovno veselico v Narodnem domu Svirala je vojaška godba in pel prav pohvalno zbor in Četverospev slovenskega trgovskega pevskega društva. Originalna pošta in vabljivi buffet, katera so priredile marljive podružnične odbornice sta vrgla lepo svoto v prid šolski družbi, Vesehca se je obnesla v zabavnem in gmotnem oziru vrlo dobro.
—  Vseučilišče v Ljubljani, črnomaljski mestni zastop je sklenil peticijo na poslansko zbornico, v kateri se povdarja živa potreba ustanovitve slov. vseučilišča v Ljubljani. — Slovenske občine storite jednako !
—   Ljubljanski nemškutarji hočejo tudi letos poskusiti svojo srečo pri občinskih nadomestnih volitvah, ki se bodo vršile prihodnji teden. Postavih so v prvem in drugem po dva, v tretjem razredu ednega kandidata. Upanja na zmago pač nimajo, a pokazati hočejo, da so tu. Eer se tako radi pokažejo nasprotne Slovencem, bi bilo le naravno, ko bi ti iz tega povsod izvajali konsekvence. Marsikaterega nemškutarja bi utegnilo to boleti. Dolžnost slovenskih volilcev pa je, da polnoštevilno stopijo na volišče in* jednoglasno oddado glasove slovenskim kandidatom in s tem prav odločno zavrnejo domišljavost presitih nemškutarjev. Seveda odkar so se Nemci pra| glasili za „Herrenvolk" v Avstriji, hočejo tuli ljubljanski nemškutarji biti deležni tega naslova.
—  Vipavska in vrhniška železnica. Z zgradbo obeh železnic se prične v kratkem. Dela za vrhniško železnico so se oddala stavbeniku g. Filipu Zupančiču v Ljubljani. Z zaznamovanjem tira pri Vipavski železnici so pričeli inženirji že 14 t. m. V Gorici bo stal kolodvor južno od sedanjega in železnica se zavije potem sredi polja proti Biljam, od tam pa pojde skoz in skoz za Vipavo navzgor do Ustij ob kranjski meji, kjer se obrne nekoliko nazaj proti Putrihom blizu Ajdovščine. Vipavska železnica bo le 30*2 km. dolga in imela naslednje postaje: Bilje, Dornberg, Sela-Pužine, Kamenje-Kodrovo, Žabje, Ustje in Ajdovščina. Pri Dornbergu bo treba mostu čez Vi-pavščico, pri Eojcih pa 300 m. dolg predor.
—   Razgrajači — gospodarji v Trstu. Ko je tržaški škof monsign. Šter^k odredil poleg laških in nemških tudi iz-vanredne misijonske pridige v slovenskem jeziku pri sv Jakobu v Trstu, tedaj je stopil ves lahonski iredentarski Izrael tržaški po konci in se vrgel z vso togoto proti slovenskim pro-povedim, češ škof hoče Trst posloveniti. Z mestnim zborom na čelu so poskusili vse, da zaprečijo napovedane slovenske pridige. Župan je osebno protestoval pri škofu in mestni gospodje so vprizorili tudi protest 80 laških duhovnikov. Ker jim je več narodni fanatizem nego vera, postavili so se ti duhovniki na komando židovstva proti svojemu škofu Poskusili so zo-prneži tudi tožiti Škota pri papežovem nunciju na Dunaji. Laški Časopisi „židovski" in „katoliški" so pa kar grmeli s strastnicai napadi na škofa. Mestni zbor je odtegnil stolni cerkvi tudi sodelovanje mestne godbe in pevskega zbora. Tem napadom se je naposled škof toliko udal, da je slovenske pro-povedi za nekaj tednov odložil. Seveda proti napovedi nemških najmanje pa laških prepovedi se ni dvignil nobeden. Ko so se pa minoli teden pričele v cerkvi sv. Antona novega laške prepovedi tedaj je bil lahonski iredentizem in soeijalni demokra-tizem pod vodstvom židovstva zopet ves po konci. Josip Pavisich je razpravljal socijalno vprašanje in v svoji prepovedi pobijal brezverstvo ter nevarne nauke sociialnih demokratov. Zbralo se je v cerkvi m pred cerkvijo nebrojno najete poulične sodrge, ki je propovednika motila v propovedanji. Demonstrantje so vprizjarili največje izgrede po mestu. S klici: Proč z jezuiti, proč s škofom   so   rjoveli   sem ter tja po ulicah.   Policija in
158
mogla več vzdržavati reda, prišli so na pomoč vojaki. Veliko demonstrantov so zaprli in tekla je tudi kri. Izgredi so se ponavljali vsak večer. Mestni zbor, namesto da bi pomirovalno vplival, je v posebni seji protestoval proti škofovi naredbi, se zavzel za razgrajače in tako dal potuho fakinaži. Vladni zastopnik, ki je seji prisostvoval, ni nasprotoval sklepanju mestnih očetov. Vsakteri zahtevi mestnih gospodov vselej poslušna vlada seveda ni mogla tudi v tem slučaju drugače, nego da ustreže razlju-tenim mestnim gospodom. Posredovala je pri škofu in ta je preklical nadaljevanje laških kakor tudi odredbo glede slovenskih in nemških propovedij. Vlada in cerkev sta kapitulirali pred poulično sodrgo in mestnim' zborom. Katoliških propovedij ne bo ker tako hočejo židje. Židovska laška iredenta je lahko vesela tega vspeba, Zaprečila ni le slovenskih temveč sploh pro-povedi. Treba ji je le s silo nastopiti in vse se ji uda. Vspeh sile je pri nas pristopen le še Nemcem, ki so zadnji čas želi to-li lepe vspehe na tem polju. Seveda s Slovani je druga. Ti se morajo pokoriti. Zares čudno to, v Trstu, na Dunaji, Gradci, itd., demonstrantje z vspehom nastopajo proti vladi in cerkvi, a v Ljubljani niso imele demoetracije najmanjega vspeha niti proti pičlemu „tucetu" nezrelih našemljenih pobov.
—   Vodovod v Škofjeloki Škofjeločani so se jeli potegovati za zgradbo vodovoda. Mestni zbor je sklenil, da je v izvišitev tega vprašanja pričeti z vsemi v to potrebnimi pred-deli. Voda bi se naj napeljala izpod Ljubnika ali Starega gradu. Z napravo vodovoda bi Škofjaloka v vsakem oziru mn go pridobila.
—   Potres. Minolo nedeljo ob Y^12 uri po noči primeril se je v Ljubljani in tudi drugod zopet srednje močan potresen sunek, ki sicer ni napravil nobene škode pač pa precej strahu.
—   Požar je  vpepelil dne 15. t. m. mizarju Francetu Čehu na Karolinški   zemlji delavnico z vsem orodjem. Delavnica je bila lesena.    Škoda je 800 gld: Pogorelec je bil zavarovan. Ljubljanski  gasilci so ogenj omejili.
—   Jubilejske ustanove Južnoštajerska hranilnica v Celju je sklenila iz čistega dobička prihodnjih let ustanoviti zaklad v znesku 15.000 gld. za tri dijaške ustanove pod imenom Cesar Franc Jožefa L jubilejske ustanove.
—   Pokopali so minolo sredo v Cerkljah pri Kranju mnogoletnega župana g. Vavkena. Lahka mu zemlja!
—   Umrla je v Kamniku dne 18. t. m. gospa Julijana Močnik roj. Debevc, soproga odličnega rodoljuba, bivšega župana, lekarnarja in posestnika g. Močnika.
—   Grozovitež Malovreden Ivan Cergolj iz Rccalapri Trstu, ki je svojemu očetu že obilo zlega prizadjal je hotel tega na veliko soboto na grozen način umoriti. Priplazil se je skrivaj v očetovo spalnico, privezal očeta z vrvjo na posteljo, potem pa polil posteljo s petrolejem in jo vžgal Očetu se je 8 silo posrečilo rešiti se. Ničvredni sin je to storil svojemu očetu, ker mu ni hotel več denarja dajati.
—   Nesreča pri streljanji Na veliko nedeljo sta se ponesrečila v Kropi kovača Janez Petrač in Jožef Dermota, ko sta streljala z možnarji. Smodnik se je vžgal pri nabijanji možnarja in poškodovalo je Petraca prav znatno, Dermota pa manj. PetraČ je moral v dež. bolnico. Pri streljanji ni nikoli preveč pozornosti!