NO. 135
ArO/ftERI C/t HI—HO JWt E
AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
HORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 3S O., THURSDAY MORNING, JULY 9, 1953
LETO Lm —VOL. LHI
Ob 50-letnici mašnišfva cerkvenega kneza, clevelandskega nadškofa Edwarda F. Hobana
V razgovoru s časnikarjem se je jubilant zahvaljeval Bogu za svoje zdravje in podeljene mu milosti, o svojem ve likem ter uspešnem delu v clevelandski škofiji pa je skromno molčal. — čestitke papeža Pija XII. in predsednika Eisenhiowerja.
Gen. Clark: Podpišimo premirje brez Južne Koreje!
CLEVELAND. — Časnikar F. (Stewart je imel v torek v škofijskem uradu razgovor s clevelandskim nadškofom, ki je daroval včeraj, v sredo, svojo jubilejno slovesno zlato mašo v St. John’s katedrali, s katero je bi la proslavljena 50-letnica njegovega mašništva.
Tekom tega razgovora je nad škof Edward Hoban dejal: “Za sodelovnje in pomoč sem iz srca hvaležen ne samo svojim lastnim ljudem, temveč vsej clevelandski skupnosti.”
Govoreč o svojem dušnopas-tirskem delu, je nadškof nadaljeval: “Z veseljem in radostjo se spominjam ljudi, s katerimi sem deloval zadnjih 50 let v Chicagu, Rockfordu in Clevelandu -— zlasti v Clevelandu.
“Spominjam se tople dobrodošlice, katere sem bil deležen od strani ljudstva, podjetnikov in industrijskih voditeljev, ko sem prispel v Cleveland”
Njegove oči so se iskrile in na obrazu mu je igral smehljaj, ko je 75-letni nadškof izrazil svoja Voščila vsemu ljudstvu na predvečer cerkvene slovesnosti, na 'katero je dospelo v sredo iz raznih krajev dežele nad 60 cerkvenih prelatov, med njimi tudi čikaški kardinal Samuel Stritch.
“Mi ne gledamo toliko v bodočnost, kolikor gledamo nazaj v preteklost”, je rekel nadškof. “Na pretekla leta gledamo z ve-
di izkazujejo sledeče:
Ustanovitev 39 novih župnij ter izgradnja 65 novih cerkvenih poslopij. Dalje je bilo zgrajenih sedem srednjih šol (high schools), osem nadaljnih pa bo kmalu dogotovljenih. Poleg te ga je dobila škofija pod njegovim vodstvom 37 nadaljnih osnovnih šol in dve junior high šoli.
Njegov rekord vključuje seveda tudi prezidavo St. John katedrale. — Ustanovil je tudi tri nove Domove za ostarele in bolnišnico oz. zavod za okrevajoče.
CLEVELAND, 8. julija. — Papež Pij XII. in predsednik Eisenhower sta poslala danes nadškofu Hobanu, ki praznuje 50-letnico mašništva, svoje brzojavne čestitke in voščila.
EKSEKUCIJE V BERLINU
Komunisti so dali postreliti 46 svojih policistov zaradi njih mlačnosti v izgredih.
BERLIN. —Komunistični vojaški oddelki so ustrelili 46 iz-fcčnonemških policistov zaradi njihovega sodelovanja s puntarji pretekli mesec.
Časopis Telegraf poroča, da iso rdeča vojna sodišča obsodila 15 častnikov in 31 mož ljudske policije na smrt pod obtožbo punta in upora proti sovjetski armadi. Vsi omenjeni so bili ustreljeni.
Prejšnja poročila iz Vzhodne Nemčije pa so naznanila, da je bilo v Magdeburgu ustreljenih 18 sovjetskih vojakov, ki so se tekom tamošnjega upora delavstva uprli poveljem svojih častnikov.
Nadaljnih 578 nemških polici-tov je bilo obsojenih v dolgoletni zapor pod sličnimi obtožbami.
Zapadnonemški
hko hvaležnostjo v srcu do boz- častniki pravij0) da le milosti, ki je dopustila, da1 smo opravljali Njegovo delo. In Prav tako smo hvaležni Bogu za ,ctar zdravja.”
Nato je povedal, da se bo septembra začela šola v manjšem semenišču, ki bo upravljano v '2vezi z Marijinim semeniščem.
Nadškof je naglasil časnikarju Potrebo po novem duhovniškem Paraščaju ter izjavil, da bo tež-Pia po pridobitvi več mladih 'Pež za duhovniški poklic ena Pjegiovih prvih skrbi.
O svojem delovanju in prido-Pvah, ki jih je pripisati njego-vvnemi za dobro stvar in čast 0Uo izza leta 1945, ko je prišel v Cleveland iz Rockforda, UL,
P^škof ni govoril. Toda rekor-
uradniki in se je tisoče vzhodnonemških policistov pridružilo upornikom, nadaljni tisoči pa so pasivno stali ob strani ter mirno gledali razgrajanje puntarskega delavstva.
Zavezniški častniki pravijo, da so Sovjeti iz zadržanja policije sprevideli, da se ne morejo zanašati na policijsko' armado, ki šteje 12,000 mož. Nezaupanje do ljudstva je bilo tudi po vsej priliki vzrok, da je komunistični režim prenehal s svojo kampanjo za ponovno militarizacijo vzhodne zone.
PONOVNA REVOLTA V BERLINU
Sovjeti gredo spet s tan ki in strojnicami proti upornim delavcem.
BERLIN.—V sredo so izbruhnili v vzhodnem Berlinu novi u pori, proti katerim so Sovjeti zopet poslali tanke in 20,000 mož komunistične policije. Poročila naznanjajo, da so te nove proti-komun. demonstracije naperjene proti zatvoritvi vzhodnoberlinskih delavcev, ki so sodelovali pri krvavem uporu pretekli mesec.
Novi izbruhi med protikomunisti in komunisično policijo se utegnejo izcimiti v generalno stavbo delavstva. Ameriški u-radniki označujejo položaj kot izredno resen.
Boji med delavstvom in policijo so se pričeli nato, ko je tisoče delavcev zapustilo svoje delo v protest proti aretacijam in držanjem v ječah svojih tovarišev.
Nemška “ljudska policija” je bila odpoklicana od patruljiranja obmejnih sektorjev ter nadomeščena z moštvom vzhodno -nemške armade, ki šteje 120,000 mož.
-----o----
Walter P. Reulher je podal lep dokaz delavske solidarnosti
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
VETRINJSKO POLJE. Spominska knjiga slovenske tragedije 1945. Spisal Karel Mauser Cena 50c. Dobi se v naši pisar ni. (Glej opis knjige v današnji AD na 2. strani.)
PAKETE za stari kraj pošiljajte preko katoliške Lige. Tako pomagate svojcem v stari domovini in podpirate svojo katoliško organizacijo. Naročila sprejema tudi Slov. pisarna.
ŠOLA. Danes zvečer ob 7:30 angleščina za začetnike (v šoli sv. Vida). — V soboto reden pouk slovenske sobotne šole.
Kaj pripovedujejo ubegli jug. mehaniki o razmerah v domovini
Starejši ljudje pravijo, da ni bilo v Jugoslaviji nikoli to liko kraje in korupcije kakor jo je zdaj.
CHICAGO. — Tukajšnji časnikarji so imeli razgovore s tremi mladimi jugoslovanskimi letalskimi mehaniki, ki so se prišli v Ameriko vežbat, pa se niso hoteli več vrniti v domovino. Na vprašanje, kako shajajo v Jugoslaviji delavci in uradniki, iso -odgovorili:
Kako? Plača starejšega uradnika ali kvalificiranega delavca-mojstra znaša od 8 do 10,000 dinarjev na mesec. Toliko stane par dobrih čevljev. Obleka stane 25 do 30 tisoč dinarjev. V Ameriki zasluži delavec v enem dnevu za par čevljev, v tednu pa za obleko. V Jugoslaviji mora dati za čevlje celo mesečno plačo, za obleko pa plačo treh mesecev, če dela le eden v dru-
CIO predsednik je govoril na kongresu Internacionalne konfederacije svobodnih u-nij v Stockholmu.
Stockholm, švedska. — Walter P. Reuther, predsednik CIO, zini, živeti pa jih mora več, si je predlagal imenovanje poseb- ^hko mislite kako jim gre. Zame komisije, ki naj preišče soci- to ie v Jugoslaviji zdaj zelo znan alne, politične in ekonomske lizraz “znajti se”, kar pomeni, razmere v po komunistih vlada-1 se ie kdo nekako dokopal do vzhodnem Berlinu. Svoj! nečesa, nekam tako mimo pravita. Starejši ljudje so nam rekli, da nikdar v naši državi ni bilo toliko kraje in korupcije, kot jo je sedaj. Stotine ljudi pride v ječo radi kraje in korupcije, pa vseeno rasteta iz dneva v dan. Kdor ne dobi kake pomoči iz inozemstva, se mora “znajti”, ali pa mora umreti lačen, gol in Ibos.
■^anes toplo in jasno. Pono-
či m	111
hladno in jasno.
K vragu z načeli, kadar gre za profile!
LONDON. — Neuradna angleška trgovska delegacija je podpisala v ponedeljek trgovsko pogodbo z rdečo Kitajsko- v vsoti 168 milijonov dolarjev. Pogodba je bila podpisana kljub uradnemu svarilu, da bi utegnila poslabšati anglo-ameriške odnošaje
Kitajska
nem
predlog je stavil Reuther na tretjem svetovnem kongresu Internacionalne konference strokovnih svobodnih unij.
“Delavci vzhodnega Berlina potrebujejo nekaj več kot zgolj resolucije”, je rekel Reuther. — “Oni potrebujejo dejansko podporo in prepričan sem, da je ta kongres sposobne da jim jo nudi”.
Reuther je bil deležen velikih ovacij, ko je izjavil, da je njegova organizacija pripravljena postaviti del svojega sklada na razpolago Internacionalni konfederaciji svobodnih strokovnih unij.
George Meany, predsednik organizacije AFL, je dejal, da v polni meri podpira Reutherjev predlog in je tudi on obljubil pomoč ameriškega delavstva delavstvu vzhod. Berlina.
Clarku sla poslala odgovor severnokorejski maršal Kim II Sung in kitajski general Peng Teh Huai.
i
Rheeju je bilo baje povedano, da Združene države ne morejo jamčiti nasilne združitve Koreje, ker bi bilo to istovetno s pogojno napovedjo vojne.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
PANMUNJOM, Koreja. — Komunisti so včeraj sprejeli predlog amer. generala Clarka, da se nadaljuje s pogajanji za premirje, katero naj se podpiše tudi brez južnokorejskega pri-stanja in sodelovanja.
Vsebino odgovora komun, visoke komande so razodeli komunistični časnikarji zavezniškim poročevalcem pred kočo, kjer se vrše pogajanja.
To -pismo, ki nosi podpis severnokorejskega generala Kirn II Sunga in kitajskega generala Peng Teh Huaija, je naslovljeno
na generala Clarka. V pismu
]e med drugim rečeno, da mora ..v	:	,.,.v	,
J i rti i ^	+• v- i silno, ce povojna politična kon
vlada z osvoboditvijo 27,000 vojnih ujetnikov.
Clark je že preje pojasnil da njegova komanda nima kontrole nad južnokorejsko vlado, ima pa avtoriteto nad njeno armado.
Medtem je imel Eisenhower-jev posebni odposlanec Robertson že svoj deseti razgovor s Syngmanom Rheejem, ki pa o-čividno še vedno vztraja pri svojih zahtevah.
Neki južnokorejski vir pravi, da Rhee še vedno zahteva jamstvo Zdr. držav, da bo Koreja j združena, če potrebno tudi na-
general Clark podvzeti učinkovite mere, da zagotovi spoštovanje mirovnih pogojev od strani Južnokorejcev.
V pismu je rečeno, da “naša stran ni popolnoma zadovoljna s komando Zdr. narodov in njenim upravljanjem situacije, ki
jo je povzročila južnokorejska napovedati vojno.
agencija poroča, da
bo vsaka država prodala drugi .vi ter se sprožila ob
državi za $84,000,000 blaga, Istrojem.
Stroj za rezanje trave ga je “ustrelil”
PAINESVILLE, O. — Robert Heinbaugh je kosil s strojem travo pred svojim domom, ko je nenadoma počilo, in je Hein-ibaugh začutil, da je ranjen. — Obstreljen je bil v palec na nogi, ko je šel njegov stroj čez 22-mm patrono, ki je ležala v tra-
dotiku
Uradniki morajo torej stopati v komunistično stranko, da bi mogli dobiti kaj boljšega ali pa trpe?
Odgovor: Da, toda nikar ne pozabimo, da na stotine ljudi nosti jutri.
IVori grobovi
Frank Strosser
V sredo zjutraj po 9. uri je umrl v Doctors bolnišnici po daljši bolezni in težki operaci-Frank Strosser, stanujoč na 3153 Perkins Ave. Doma je Dil blizu Zagreba, odkoder je prišel sem leta 1906. Zapos-i je bil trideset let kot ma-šinist pri Warner and Swasey Co., zadnjih šest let je bil v pokoju. Zapdšča ženo Mary roj. Markovich, in 4 otroke: Margaret Darwell, Edward, Rudolph in Marie Brown. Zapušča audi vnuke in dva brata, Steve v Clevelandu in Slavko-ta v Jugoslaviji, kjer zapušča ;udi sestro Marijo Gospodaric. Bil je član društva Sv. Nikolaja št. 22 HBZ. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Čas pogreba bo naznanjen jutri.
Janez Borštnik Umrl je Janez Borštnik, rojen v Rakitni pri Borovnici. Star je bil 85 let, v Ameriki je živel nad 50 let. Bil je samske. Pogreb je bil 8. julija na Lake County pokopališče, Mentor, Ohio.
Louis Snyder
Sinoči 8. julija je nenadoma umrl Louis Snyder (Žnidaršič). Pokopan bo iz Monreal pogrebnega zavoda na E. 110 St. in St. Clair Ave. Podrob-
V bolnišnico—
Mrs. Mary Smaltz je morala težko bolna v Euclid-Glenville bolnišnico. Obiski še niso dovoljeni. Radi njene bolezni soprog Frank Smaltz, 21471 Nauman Ave., ni mogel oditi na iobisk v stari kraj. Kdor mu je kaj izročil za tja, naj se oglasi pri prj em.
Pozdrave pošiljata—
Mr. in Mrs. L. Vadnal pošiljata svojim znancem pozdrae iz Chicaga, 111.
Trideseti dan—
V	petek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frank Race na 30. dan nje-igove smrti.
Poroka—
V	soboto 11. julija ob 9. uri dopoldne se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Miss Marie Baird, hči Mr. in Mrs. Roy Baird, 10514 Clairdoan, in Mr. Frank Lipoid, sin Mr. in Mrs. Frank Lipoid, — 1001 E. 71 St. Svatba bo zvečer v dvorani Dobrega pastirja — (Good Shepherd Hall). — Bilo srečno!
Mačkice zastonj—
Na 7211 Myron Ave., oddajo zastonj tri mačkice. Kdor bi katero želel, naj pokliče HEnder-son 2-1982.
Na potu v staro domovino____
Pretekli teden sta odletela Mrs. Antonia Stokar v Prekopo 'na Dolenjskem, George Petrides 'P v Bitolj, Makedonija. V ponedeljek je odletel v Rim George [Tijanič, isti dan so z letalom od-Dva zakonca sta se V obupu potovale Mrs. Julia Kamber v obesila, neki 25-letni dela- Trzin, Mrs. Pauline Sneller in vec pa si je prerezal žile v Mrs. Mary Kojundzich v Brod
ferenca ne pokaže nikakega uspeha.	, | <
Rheeju je bilo povedano, da je izpolnitev te zahteve nemogoča. To bi pomenilo pogojno vojno napoved. V Združenih državah pa sme samo kongres
Samomori v nemških taboriščih zaradi sovjetske brutalnosti
silno trpi ker nočejo sprejeti komunizma. Taki so med sodniki, advokati, častniki pa tudi ostalimi uradniki. Bivši sodniki odvetniki in drugi sprejemajo vsako drugo dovoljeno delo, samo da ne služijo režimu. Čistijo čevlje, prodajajo časopise po u-licah, delajo otroške igrače, delajo po knjigovezicah in podobno. Krepko verujejo, da ho prišla boljša bodočnost in nočejo, da bi jih bilo takrat sram. Res so nekateri globoko padli pa zato drugi delajo čast narodu. ---------------o—-----

Povodenj v Indij!
KALKUTA Indija. — Velika povodenj je pričela ogrožati me-sto Burdwan, ki ima 70,000 pre-I bivalcev, ,

John Vidmar
'Danes zjutraj je umrl John Vidmar, star 61 let in stanujoč na 7612 Union Ave. Pogreb bo oskrbel Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Trije delavci ubiti
ATLANTA. — Pri kopanju nekega kanala je podsulo tri delavve, ki so našli pod nakupi-čeno zemljo svojo smrt.
Pozeba kave
RIO DE JANEIRO, Brazilija. Tukajšnje časopisje poroča, da je silen mraz v južni Braziliji povzročil najmanj za 300 milijonov škode na nasadih kave, ki je pozebla.
zapestjih.
BERLIN. — Z nemškimi delavci, ki so vprizorili revolte in katere je pozneje sovjetska oblast polovila in pozaprla, postopajo v koncentracijskih taboriščih tako brutalno, da so nekateri med njimi izvršili samomor.
Zapadnonemški informacijski urad poroča, da sta se neki sred-njestari delavec in njegova žena v taborišču v obupu obesila, neki 25-letni delavec pa si je prerezal žile v zapestjih.
Vsi trije samomori so se primerili v taborišču v Schwerinu, kjer je bilo po strogi preiskavi in zaslišbi dne 3. julija izpuščenih 700 delavcev.
Schwerin je še vedno nervozno, oboroženo mesto, kjer se še zmerom vrše aretacije osumljenih ljudi in kjer je še vedno prepovedano ponoči na ulice. ---------------o------
Železniška nesreča v Jugoslaviji
LONDON. — Na zagrebški železniški črti blizu Karlovca sta kolidirala potniški in tovorni vlak, pri čemer so bile štiri osebe ubite, med temi dva otroka. Šest in dvajset oseb pa je bilo ranjenih.
H! st-a« jfitaBi taffle
MOSKVA. Andrej Višinski je posvaril Zdr. države, da ne
Moravice. Včeraj so odleteli: Frank in Mary Knafelc v Vipavo, Mr. in Mrs. Wm. H. Drury v London. Danes pa odleti John Rigler v Lovranovo pošta Nova vas pri Rakeku.
Na parniku Queen Mary sta v torek odpotovala Joseph in Julija Metelko, ki potujeta v Videm, pošta Raka pri Krškem. S seboj sta vzela tudi avto. Na parniku Liberte je odpotovala Miss Ivanka Sever v Vratočo pri Semiču. Potujejo s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot in zdrav povratek!
NAJNOVEJŠE VESTI
BERLIN. Puntarski vzhodnoberlinski delavci so s svojimi taktikami sedečih stavk prisilili svoje komunistične gospodarje, da so se uklonili njihovim dvem glavnim zahtevam. 1. Sovjeti so prenehali z oboroženo barikado, ki je na meji prerezala mesto na dvoje. 2. Vlada je izpustila iz ječ večino delavcev, ki so bili zaprti zaradi svoje udeležbe pri krvavih izgredih 17. junija. WASHINGTON. Predsednik Eisenhower in njegovi glavni svetovalci so izdelali sinoči nova navodila za generala Clarka, ki jih bo predložil korejski komunistični komandi glede korejskega premirja.
bodo videle sovjetskih moj- TEHERAN, Iran. Predsednik
strskih šahistov, če jim ne dovole, da bodo stanovali na sovjetski posesti v Long Is-landu. če Zdr. države omeje bivanje teh šahistov na newyorško mesto, jih Sovje-tija sploh ne bo poslala v Ameriko, (šahisti pa so že odpotovali iz Sovjetije in so na potu v New York.)
Eisenhower je sporočil iranskemu premierju Mossadeg-hu, da so Zdr. države vzne-nad komunističnimi aktivnostmi v Iranu in da ne bodo dale deželi večje ekonomske pomoči, dokler ne doseže z Veliko Britanijo sporazuma glede petroleja v deželi.
Ameriška Domovina
V VI ■ I C-	»lO.Vt »

«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcL države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* K AMERIKI
CLEVELAND
ravno na svetek sv. Ane.. To bo i Prekmurski den v Lemon ti. Bi-Naš medjimmski to-	lepo^če bi tudi vi
drugi j krajov i mest prišli,
No. 135 Thurs., July 9, 1953
O “sežiganju knjig”
Ko je v Nemčiji prevzel oblast Adolf Hitler, je začel “čistiti” nemško kulturo vse “tuje navlake,” posebno židovske. Knjige vseh pisateljev, ki niso bili čiste “nordijske” rase in vseh onih, ki niso soglašali z idejami hitlerizma so morale iz knjižnic, pa tudi iz prodajalen knjig. Navdušeni nacisti so vse knjige zmetali na kup in jih zažigali.
Pa ne samo knjige, tudi radijske sporede so izenačili in gorje onemu, ki je poslušal kako tujo radijsko postajo. Na ta način je upal Hitler ustvariti med Nemci duhovno enotnost po načelu “Ein Fuehrer, ein Volk” (En vodja, en narod). V celoti sicer ni uspel, vendar pa je dobremu delu svojih rojakov prikril resnično sodbo sveta o Nemčiji in njen gospodarski, politični in vojaški položaj.
Ko so v aprilu 1941 udrle Hitlerjeve vojske, preko meja Jugoslavije, so posebno po slovenski Štajerski ni Gorenjski nacisti požgali na kupe slovenskih knjig v upanju, da bodo tako Slovence čimpreje ponemčili. Slovenske knjige so res izginile v plamenih, ni pa izginila slovenska misel in slovenska beseda.
Ves svobodni svet je hitlerjansko sežiganje knjig s studom odklanjal in obsojal.
Sedaj pa beremo in slišimo vsak dan pritožbe o “sežiganju knjig” v naši svobodni deželi. Kaj je na tem?
Informativni urad našega Državnega oddelka vzdržuje v deželah onstran morja nad 200 knjižnic, v katerih se morejo tamkajšnji domačini poučiti o razmerah v Ameriki. Knjige so največ zgodovinske, geografske, tehnične in sploh znanstvene vsebine. Med njimi pa je, seveda tudi nekaj čisto leposlovnih del, ki naj tujemu bralcu pokažejo, kaj ameriškega bralca zanima in kaj on rad bere.
Knjige za te knjižnice so kupljene z denarjem iz državne blagajne. Vzdrževanje teh knjižnic stane ameriškega davkoplačevalca težke milijone. Če so ti milijoni porabljeni v korist Amerike in demokratične misli v svetu, se ne bo nihče pritožil, kajti vsi ljudje na svetu smo taki, da radi vidimo in se nam dobro zdi, če svet o nas lepo sodi in nas spoštuje.
Knjige v teh prekomorskih knjižnicah pa niso vedno služile temu namenu. Med dobrimi znanstvenimi in leposlovnimi knjigami je bila tudi prenekatera, ki ni navajala bralca k spoštovanju naše domovine in budila v njem navdušenje za svobodo in demokracijo, ampak je, napadala in sramotila naše demokratične ustanove.
To je pa seveda čisto druga stvar. Mar naj Amerika kupuje knjige, v katerih pisatelji sramote njene ustanove in napadajo njejio vlado, ter jih pošilja preko morja tujim bralcem? To bi se reklo: Pljuvati v svojo lastno skledo!
Senator McCarthy trdi, da je med dvemi milijoni knjig v naših prekomorskih knjižnicah okoli 30,000 takih, ki so jih napisali komunistični ali sopotniški pisatelji. Da ti niso v svojih delih hvalili “kapitalističnih in buržuaznih” ustanov, je več kot gotovo, saj jih kot pristaši komunizma odklanjajo. Senator je zato povedal jasno in odkrito, da želi, da te knjige iz vladnih prekomorskih knjižnic izginejo.
Državni oddelek je na to zahtevo poslal knjižnicam nova navodila, ki izključujejo vse knjige komunističnih in so-potniških piscev neoziraje se na njih vsebino. Izključena so tudi dala vseh onih piscev, ki niso marali pred senatnim odborom povedati, ali so člani komunistična partije ali ne. Imenoma je izključenih 18 piscev. Med deli je tudi nekaj čisto leposlovnih.
Knjižnice v tujini so bile ustanovljene na osnovi zakona iz 1. 1949 z namenom, da širijo znanje o Združenih državah, njih narodu in politiki.
Predsednik Eisenhower v pogledu sestave vladnih pre komorskih knjižnic ni zavzel jasnega stališča. V svojem govoru v Darthmouth je dejal: “Ne pridružiti se sežigalcem knjig!” (Na to mu je McCarthy odgovoril, da on ni sežgal še nobene knjige. Če jih je kdo sežigal, je mogel to biti le Državni oddelek, torej vlada sama!) Kasneje je predsednik dejal, da bi bilo neumno če bi vlada pomagala širiti knjige, ki se zavzemajo za njeno nasilno odstranitev. V kolikor pa zadeva njih sežiganje, je stvar Državnega oddelka, kako se teh knjig znebi.
Po vsem sodeč zgleda, da bi se vlada iz tega spora o “sežiganju knjig” rada tiho in neopazno umaknila.
V bistvu pa ne gre samo za vprašanje vladnih prekomorskih knjižnic, ampak tudi za vse javne knjižnice v naši deželi sami.
Komunisti, sopotniki in nekateri “liberalci” se pritožu-je;o. da skuša neka skupina ljudi omejevati “svobodo čita-nja’ in da se zavzema za upeljavo cenzure.
Da bi taka prizadevanja v naši svobodoljubni deželi rodila uspeh, hvala Bogu, ni pričakovati. Treba pa je poudariti, da one knjige, ki zagovarjajo uničenje našega družabnega in gospodarskega reda in se zavzemajo za komunizem, v javne knjižnice v resnici ne spadajo. Le čemu naj bi se z javnim denarjem podpiralo komunistične pisatelje in širilo njihovo propagando? Le čemu naj bi mi sami pomagali ža-
Smrt.
jak M. Horvat je vmro. Sprevod je dnes. Živo je v Euclid, O. Doma je bio iz Kotoribe, to je tam, kak Mmra i Drava vkup pritečeta. N.v.m.p.
V	Bridgeporti na počitnicaj smo bili pri svojoj rodbini, največ pri moj oj tetici Magdi Tivadar. Nekaj dni prle so me po telefoni gor zvali i pravili, ka so jako betežni. Kda smo pa prišli v Bridgeport, so pa kuhali i pekli kak če ne bi znali, ka je to beteg. Čilo gibanice! so nam pripravili. Obiskali smo ! v New York! njihovo hčer Veroniko, s šterov sva že v starom kraji vkup gor rasle. Skrbi za pet sto siromaške dece, največ iportoriškoga porekla. Tudi za cerkev ima velko skrb. Za spomin sam dobila od nje zaistin-sko jako lepo podobo Srca Jezusovega. Č— Zadovoljna sam posebno ka sam v Bridgeporti bila na sprevodi našega prekmurskega rojaka iz Turnišča — Jožefa Flisar-a. Sprevod je bio 28. unijuša. Pri sprevodi so bili trije duhovniki. Župnik Rev. Fax’kaš so se tak ginljivo pošlo,-vili od pokojnika pri pogrebniki, ka je vse jokalo Tudi če bi što imeo trdo srca kak cesta, bi se pioralo omehčati. Pokojni je bio šoštar i je imeo svojo delavnico. Naj v miri počivlje. — Vse Bridgeportske rojake lepo pozdravljam i se jim za vse lepo zahvaljujem.
Magda Munka.
V	Kanado se je odpelao s svojima sinovoma Mr. V. Hodnik. Ti j an gor do Montreala de šo i cbišče vse svoje prijatele.
Srečni so pri Golinarovih. Njihov sin Johnny se je preminoči ti j eden zdrav povrno od solda-čije. Zadnje leto je bio na Koreji.
Pozdrave pošiljajo iz Čikage vsem znanim Clevelandčanom Mr. i Mrs. Števan Kelenc.
Od brodara Lebar a objavimo v prišestnij Novinaj. Dnes je dosta drugij novic.
CHICAGO
Betežen je Martin Gyura Sr. Nahaja se na svojem domi. Zdravnik skrbi za njega. Žele-mo jemi skorajšnjoga zdravja
Čakamo. V Čhicagi vsi željno čakamo povrnitve obej Ho-zijanoviv, Ignaca i Gizelle. Na-povedaniva sta, ka prideta 12. julijuša. Dosta ta nam znala povedati, ar sta dosta obhodila i dosta videla. Bila sta v Fatimi, v Rimi pri sv. Oči Papi. Iz Trsta sta se pelala z avtom v Avstrijo (Koroško, i Jugoslavijo. Bila sta v Ljubljani, na Bledi, v Maribori i kakpa v Prekmurji tijan ta do madžarske meje, kde živi Gizr/iin brat Jožko Rebrica (t.j. v Baranji). Tam sta nemeravala biti eden tijeden. Pa to znamo, ka sta največ bila v Trnji pri Igna.ci-
iz
posebno, če imate tiste dneve počitnice. Obrnite se proti Či-kagi, ka preživite svoje proste dneve v našem varaši med nami i v lepom Lemonti. Naši dragi frančiškanari nam imajo vsakše leto kaj novoga pokazati. Tak de tudi letos. Na den našega prekmurskega romanja do blagoslovljali križno pot. Postaje so jako lepe. To je dar prekmurskij Slovencov iz Čikage. Iz. toga razvidite, zakaj bi tudi vas druge radi imeli med sebom. Tam v Bridgeporti ste ednok nekaj omenjali, ka pridete obiskat Father a Odilo. Pridite zdaj za to priliko. Ve je on začetnik toga križnega pota. Ednok so omenili v svojoj pred-gi od križa, šteroga so tudi darovali prekmurski Slovenci. “Zdaj, če bi ešče postaje imeli”. I včasi po tistoj meši so edni že spitavali, kelko bi to koštalo i ka so pripravljeni napraviti zbirko. Tak se je nabralo v kratkom časi za križno pot i ešče za cesto kre postaj. Pa več od toga napišemo drgoč. Vse bralce lepo pozdravljam.
Antonija Denša,
Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ
Cleveland, O. — Dne 4. julija sem se srečno vrnil iz potovanja po orientu, vzhodni Evropi in Jugoslaviji. Tem potom obveščam članstvo Društva Presv. (Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, da zdaj zopet prevzamem tajniške posle društva, katere je v moji odsotnosti odlično vodil in upravljal blagajnik društva g. Jos. Ovsenek ter je bil ta čas tudi tajnik. Na tem mestu se mu prav iskreno zahvalim za tako izborno upravo tajnika in njegovo izredno: točnost in vestnost.
Prav tako se tudi zahvalim za vso kooperacijo in pomoč društvenemu predsedniku g. Jos. Vrtačniku ter vsem drugim uradnikom in uradnicam društva kakor celokupnemu članstvu. Od
ftulturna ftronika
“Vetrinjsko polje”
Veliki svet še vedno molči o Vetrinju in njegovi strašni tragediji iz leta 1945. Za veliki svet je Vetrinj še vedno španska vas. In vendar bi moral vedeti o njem vsaj toliko, kolikor ve na pr. o poljskem Katynu, saj gre konec koncev tu za veliko žrtev, ki ni bila žrtvovana samo za slovenski narod marveč za vse človeštvo.
O Vetrinju molči tudi britan-
sedaj naprej bo zopet vse urado- ,ski politični kramar, ki ima tudi vanje, ki spada v moje področje, jnaš Vetrinj na vesti; na vesti nič
kakor je bil prej in tako, bomo skupno delali za dobrobit in napredek društva.
V nedeljo 12. julija popoldne je ob navadnem času in navadnih prostorih JSND na W. 130. seja društva in tam še spet vidimo. Vsem kličem: Dobrodošli in na svidenje!
Še enkrat hvala g. Ovseneku, g. Vrtačniku ter vsem odbornikom in odbornicam in vsemu članstvu društva.
S pozdravom
Jože Grdina, tajnik. -----—o-------
— Plinsko ulično razsvetljavo imajo še v 34 ameriških mestih.
manj kakor domači komunistični krvniki. Uradno se ta prekanjenec sicer skriva v plašč nevednosti in nedolžnosti, v resnici pa dobro pozna svoje izdajstvo nad tisoči slovenskih fantov in mož. Bridko je, da nima v sebi toliko nravne sile, da bi priznal svojo krivdo. Nasprotno: oba, izdajalec in krvnik se danes bolj ikot kdaj koli bratski družita in skušata tako v sebi zatajiti glas vesti. Vendar vse to je zaman: vetrinjska kri vedno bolj vpije ipo maščevanju; vest se ne da zadušiti. Kazen za Vetrinj je neizogibna; večna Pravica se ne da ukaniti ali- kupiti.
Dr. Tine Debeljak:
Cehovska tradicija v Škofji Loki
Škofja Loka je častitljivo moti: vsi ti in taki so prinesli
mestece ob sotočju Sore: Selške in Poljanske in bo natančno čez dvajset let že štela tisočletnico, odkar se omenja v zgodovinskih dokumentih .(1
svoj delež k slovenski kulturni zgodovini. Vsi ti so verjetno potomci starih loških obrtnikov, ki so v srednjem veku dali mestu Loki tak značaj, kot
973). Ker že omenjam, da pi-jga ima še danes. Vedeti mo-šem spomine, naj izdam še to, j ramo, da so v obeh dolinah — da smo tik pred vojno “Pod-‘Poljanski in Selški, ter po po-nunci” sestavili pripravljalni odbor za proslavo te tisočletnice v letu 1973, in sicer mora do takrat naš zgodovinar dr.
Pavle Blaznik napisati končno zgodovino ,prof. Planina pripraviti vso organizacijo, prof. Jesenovec napisati študijo o loškem narečju, in jaz zbrati gradivo za jubilejni zbornik ter pripraviti otvoritveni govor ... To smo sklenili “takrat.” “Zdaj” pa je vse drugače: dr. Blazniku so Nemci raznesli vse gradivo o zgodovini Loke, mene pa viharji čez ocean v pampo, kjer imam seveda čas za pripravo, ne vem pa, če bom “takrat” — to bo čez 20 let — mogel domov na tisočletnico . . . Naj bo kakorkoli, živim tu v samoti v tesnih spominih na Loko. V nočeh, ko mi komarji ne dajo spati, vstaja pred mano ne samo iz let moje mladosti, temveč tudi v svoji preteklosti in se mi ponuja — v epos ...
Zdaj mislim na cehovsko Loko.
lju do Kranja — živeli kmetje, trgovsko in obrtniško središče pa je bila Loka,,kjer je pod škofovskim gradom (kjer je bival oskrbnik posestva in kamor so hodili na počitnice frižinski škofje in eden med njimi tudi po smrt pod mostom, ki ga je zgradil!) nastala lepa naselbina malih obrtnikov s takimi tipičnimi hišicami, kot je bila “Kajbito-va” ali do zadnjega — Koširjeva (kjer je, stanovala “študentovska Jerca”). Iz takih majhnih trgovinic (branjarij) s kamenitim “pudelnom” zraven vrat, ki so bila tudi okno obenem, je obstojala srednjeveška cunftarska Loka. Izrazito rokodelska. Na prometnem prostoru, kajti skozi Loko je vodila pot v.Gorico, Čedad in v Italijo, po kateri je neizmerno obrtniških pomočnikov šlo “v fremd”, v tujino izpopolnjevat se za mojstra.
Tedaj je bil srednjeveški svet organiziran na stanovski podlagi. Obrtniki so imeli strog stanovski red, po kate-
jovoj materi Mariji (Lešnjeko-
va). To je Ignacijeva rojstna J nemškim vplivom, kar pa nam hiža.	Ignacij o va mati se ešče
čvrsto držijo čeravno se že 86 let stari. Z avtom sta mater vozila k rodbini v Gomilice i Turnišče. Gizella nam bo gotovo kaj napisala, kda si tu doma malo oddehneta.
Na romanje v Lemont se pripravljamo. To de 26. julijuša,
V Loki pravimo “cehom)>'rem so imeli zavarovane svoje tudi “cunft”, kar je oboje pod'obrtne Pravice: nihče' ni sm‘31
ni zameriti, saj smo povečini potomci nemških priseljencev; to pa nam ni v sramoto, temveč v ponos: Ločani smo Nemce poslovenili! In če imajo
izvrševati kakšne obrti, če ni bil član svojega stanovskega ceha (cunfta). Vajenec je inier predpisano učno dobo, iz katere je smel po dogovorjenem roku izstopiti in zamenjati mojstra, ni pa smel — uiti!
vasi v okolici nemška imena'. . .	..
(Gfngrob, Vešter . . .) in lju- Ce *e Pobe^ni . ga 111 smel spre-dje tudi (Cegnarji, Koširji ^eti. nib^€ Ve^' Pomagači so Koblarji . . •) nas to nič ne bo(PL potem v tujino, s katero ________________________________ '___________________________,so imeli mojstri svoje stanov^
jem plačevali moskovsko in titovsko propagando?	jske zveze. Tujina je bila nji-
Če hočejo komunisti širiti svojo propagando, naj jo ši-ihova obrtna str°kovna šola, ki rijo na svoje stroške! Sicer pa, ali imajo v javnih knjižnicah |J'° Je dober mojster moral na-v Sovjetiji ali pa v Jugoslaviji tudi kake knjige, ki napada-;praviti- Za Loko 80 že zdav-jo komunizem in se zavzemajo za svobodo, politično, kul-'naj ugotovljeni posamezni ce-turno in versko? Tam taka knjiga ne sme in ne more zagle-rd- v njej so bili organizirani dati niti belega dne. Kdor bi jo napisal, bi se znašel takoj 1koyači (pomislimo, da so v v ječi, če bi ga ne doletelo še kaj hujšega. In vendar komu-	Železnikih kopali že-
nisti, sopotniki in “liberalci” vsega tega ne obsojajo, širijo ilezn° rudo), ki so imeli v me-pa pravljico o sežiganju knjig v naši deželi in jo na ta način stu svoje “fužine"
ko ona v Argentini kakor ona v ZDA, v Kanadi, Avstraliji, itd. Dolžnost ki bi jo sicer imela narodna celota, je prevzela nase svobodna slovenska manjšina na tujem.
Ne mine leto; kaj še, ni dneva v letu, ko se ne bi slovenski emigrant spominjal kakor svoje domovine tako tudi posebej še Vetrinj a. Posebno pa so njegove misli pri vetrinjskih mučencih vsako leto v mesecu maju in juniju, v katerih se je leta 1945. zgodil nad njihovimi naj dražjimi strašni zločin. Sprva smo jih objokovali, danes jih slavimo in poveličujemo. Spominske proslave postajajo od leta do leta vsebinsko globlje. Vetrinj ni samo ohranil svojo ceno in svoj zgodovinski pomen, marveč postaja vedno vzvišenejši.
V vetrinjski spomin je v letošnjem juniju izšla knjižica “Ve-4 trinjsko polje,” prigodna stvar, ki naj danes in v prihodnje priča o duševni ravni preostale slovenske vetrinjske družine. Knjižico je napisal pisatelj Karel Mauser, ki Vetrinj a sam osebno isicer ni doživel. On in njegova družina imajo svoj Vetrinj, ki sicer ni tako tragičen, kakor je bil ionih iz maja 1945., pa vseeno tolikšen, da je pisatelj dolžan, da ga nekoč literarno prikaže in tako spopolni podobo slovenske 'tragike iz leta 1945. Obenem sem pa prav tako prepričan, da
Tudi naša slovenska domovina-'M. s knjižico “Vetrinjsko polje danes še molči o Vetrinju. Mol-J še ni izrekel svoje zadnje pesni-či, ker je k temu krvavo prisilje- ške besede o onem pravem slo
na. Komunistični krvniki se dobro zavedajo, kako vsesplošno, kako neminljivo in kako globo-
venskem Vetrinju. Vetrinj j® vreden velikega teksta.
Poleg notranje vrednote vse-
ko je o vsem narodu vetrinjsko buje knjižica “Vetrinjsko polje’ čustvovanje. Zato v tem pogle- še to vrednost, da je v njej ohra-
du ne poznajo nobenega popuščanja, nobenega usmiljenja, najhujše drakonske kazni so komaj zadostne. Toda dalj ko- bo vetrinjska stvar doma zavita v molk, bolj silen bo nekoč njen glas.
Res je, da je že tudi v domovini parkrat bruhnilo na dan javno vprašanje (Kocbek, Juš Kozak, Jos. Vidmar), kda je kot prvi odgovoren za strašni greh da je v tolikšni množini tekla nedolžna vetrinjska kri. Toda časi še niso dozoreli. Še vse je preveč nasilja nad svobodo duha, da bi moglo biti v domovini vse očito. Zaenkrat je Vetrinj še vedno: v grobu molka.
Govori in priča pa o Vetrinju slovenska tujina, emigracij a, ta-
njena vrsta zgodovinsko važnih (podob, ki spopolnjujejo splošno sliko našega Velikega Vetrinj a.
Knjižico bi moral imeti sleherni slovenski človek. Klic p° poduhovljenju vsega našega življenja, je temeljna nota tega naj novejšega Mauser jevega dela. V to nas navaja vsaka misel.
Cena knjižici je tako nizka, da bolj biti ne more. Sicer pa bo prišel nekoč dan, ko bo po njej silno povpraševanje, ko jo bodo hoteli imeti bratje in sestre y isvobodni domovini. Srečen bo, (kdor jo bo takrat imel. Prav je> da se danes že tudi tega zavedaš-Sezi torej takoj po njej in beri iz nje vsak dan! Vedi, da se je me boš nikoli naveličal. V tem je njena velika skrivnost. J. S-
kov Hafner!), suknarjev, čevljarjev, krojačev, žebljarjev. Cehi vseh teh loških obrtnikov so 'izpričani in frizinški škofje so jim potrdili poseben obrtni red. Nekaj posebnosti tega “obrtnega zakona”: Vsak krznarski mojster je moral biti zakonskega rodu in se je moral izkazati s kakšnim lastnim
stavljali svoje oltarje, slavili posebne svoje patrone. To s° bile “bratovščine”’ za povzdi' go cerkvenega življenja . • • In šele iz teh in takih bratovščin so nastale cerkvene orga' nizacije z ozirom na cehovsko cerkveno izživljanje, z ozirom na gospodarsko življenje P3 strokovne organizacije, obrtni'
mojstrskim delom. Kovaški ške zadruge, kakor smo jih
imenovali preje.
Najprej naj omenim največ-jo cehovsko umetnino, ki so j° predkratkim odkrili in, ki morda na edinstveni način pR' kazuje cehovsko versko življ^' nje: to je “Cehovski trp^' Kristus v Crngrobu.” Je velika freska Kristusa na kH'
mojstri n. pr. niso smeli sprejet® porpagača preje, da je odslužil dogovorjeni rok. Ako se je kak mojster pregrešil proti temu je moral plačati dvojno globo. Morali so plačevati pomočnike “na dan”, ne po številu izdelanega blaga.
Kovaške peči so morali dva-| krat na leto natančno pregle- žu, ob straneh pa kot meda'
dati, zaradi ognja. Lončarji Foni posamezne slike življenj3 so imeli v pravilih, da noben H dela vseh tistih cunftov, v mojster ni smel sprejeti kake-'so prispevali k okrasitvi cN1' ga dela, ki je bilo že pri dru- grobske cerkve s temi freska' gem mojstru naročeno. Lon- mi- Te realistične podobe oh carski pomočniki so imeli te-lstraneh 80 najlepši ohranjet1 densko plačo. ‘"Vajenci so se'dokument loškega obrtniške# morali učiti tri leta. (Te p0-|delovanja v srednjem veku :I’ sebnosti so izpričane v Grud- žive vere, ki je v njem vlad3'
'novi Zgodovini slovenskega la- (Kot sem bral Pred kr ,
ikim je restavrator Justin P0'
Mnogo je
gati vejo, na kateri sedimo. Čemu naj bi mi s svojim denar- pred vsem svetom enačijo s hitlerjansko Nemčijo.	(bilo lončarjev (koliko priim-
naroda.)
Zanimivo je,
da so te sred-
njeveške obrtniške zadruge nastale iz — cerkvenih bratovščin. Najprej so se začeli or-
jsnel to fresko v naravni veb (kosti ter je namenjena za r®
ko mednarodno razstavo sre njeveške umetnosti.)
. .	, Ne bom tu našteval, kaj vi3f
gamzirati obrtniki v cerkvi | imam0 ohranjcnega od ^
Imel, so svoje svete mase, svo- srednjerešBh	cehov> »-
js bandera, svoje cerkvene se- jm . le take melliK«'
Stanke, zidali svoje kapele, po-|	(Dalje M 3< itrinU ^
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma
med Slovenci
Do shoda v Bmcku so imela uk grške slovnice, latinskih in
CEHOVSKA TRADICIJA V ŠKOFJI LOKI
tudi mnoga mesta in trgi svoje predikante, ki so jih večinoma vzdržavali s katoliškimi cerkvenimi ustanovami. V Višnji gori je pridigoval 1. 1568. Hans Gotscheewer, v Radečah Jurij Maček, katerega so menda 1. 1572. štajerski stanovi najeli za celjsko okrožje, v Metliki Gregor Vlahovič, v Kranju Jernej Knafelj, v Žužemberku Krištof Slivic, v Črnomlju Martin Gor-gič. V trdnjave Vojaške kra-
nemških govorov, in podajali so se temeljni nauki modroslovja. Značaj visoke šole je imel le naj višji razred, kjer se je poučevalo pravo, modroslovje in bogoslove. Znameniti zvezdo-slovec Keppler je tu poučeval matematiko. Na enak način, kakor graška šola, sta bili urejeni tudi šoli v Ljubljani in Celovcu, dasiravno ima vsaka iz med njih svoj posebni značaj Ljubljanska deželna šola je bi-
„	„	w	O	------------------— J-
Jine so pošiljali “vojne predi- la razdeljena v štiri razrede,
/Tn-IJI__IM	J	\	1	■	..V..
kante” (Feldpredikanten), ki £*) navadno oskrbovali tudi Belo krajino. Tak vojni predi-kant je bil že imenovani Martin Gorgič, pozneje je zabeležen za Karlovec Anton Neapo-litanus in še nekateri drugi. Tudi posamezni plemiči so vzdrževali predikante na svojih gradovih. Stanovi so takim grajskim pridigarjem dovoljevali večje ali manjše podpore, ako so se zavzeli za razširjanje lu-teranstva po okolici. Tako so dovolili 1. 1587. Ivanu Daxu, predikantu Krištofa Turjaškega, podporo 24 gld. Enako je bil v deželni službi Marko Kump-precht, predikant grofa Akacija Turna. Sigismund Semenič je vzdrževal nekega luteranskega duhovnika, ki je pridigoval v leseni kapeli poleg gradu Semenič; na Hmeljniku je bival predikant Tomaž Jagodič. — Marsikatere katoliške župnije so po, luternaskih patronih in. odpadlih duhovnikih prešle v posest protestantov, tako: Bled, Skocijan pri Turjaku, Toplice na Dolenjskem in druge.
Za pridigarski naraščaj je skrbelo zlasti vseučilišče v Ti-'bmgi, kjer je v drugi polovici 16. stoletja študiralo mnogo plemiških in meščanskih sinov iz naših dežel. Kranjski stanovi so jih podpirali z letnimi doneski 20 do 60 goldinarjev in u-stanovili leta 1582. tri štipendije po 50 gld. za dijake iz Kranjskega, ki bi v Heidelbergu ali ^trasburgu študirali modroslovje, v Tibingi pa bogoslovje in se pismeno zavezali, da bodo Po končanih študijah stopili v 'deželno službo.
Nekateri dijaki so obiskovali tudi druge nemške univerze. Plako je Adam Bohorič študiral v' Wittemibergu, kjer je v letih 1502. do 1560. zabeleženih še 14 drugih Kranjcev in tudi precej Korošcev. Zaman sta cesar Ferdinand in njegov naslednik Nadvojvoda Karol obisk nemških vseučilišč opetovano prepovedala. Še le z ustanovitvijo! Univerze v Gradcu (1586) se je Protestantski vpliv deloma o-N-ejii.
Hkrati z »organizacijo samo-stojne cerkve so se lotili stano-V' tudi uredbe svojega šolstva.
naj nižji razred pa zopet v tri dekurije.
Na tej naj nižji stopinji so se učenci vadili čitati, pisati, računati, na pamet nedeljske e-vangelije in luteranski katekizem. Tu je imela tudi sloven ščina odmerjen svoj skromni prevod katekizma. Tudi v dru gem razredu je bil še veronauk slovenski. Toda v tretjem in četrtem razredu je bilo učencem celo strogo prepovedano, slovensko med seboj govoriti, “da se lažje privadijo nemščini”. Iz tega lahko povzamemo, kakšen značaj je imel ljubljanski stanovski zavod. Prištevati ga je med takozvane “latinske šole”, kjer je imela latinščina prvo in najodličnejše mesto, kraj nje se je gojila nemščina, med tem ko je bila slovenščina zapostavljena še le na tretje mesto.
Na čelu ljubljanske šole je bil ravnatelj (rektor), ki je hkrati poučeval v najvišjem razredu, ob strani so mu bili trije podučitelji. Javne izkušnje so bile dvakrat na leto, o sv. Juriju in sv. Mihelu. — Prvi učitelj je bil Lenart Budina. Ko je leta 1563. Sebastijan Krelj postal superintendent, je pomagal tudi staremu Budinu pri poučevanju sv. pisma in prostih umetnosti. Tri leta pozneje so poklicali stanovi Adama Bohoriča iz Krškega, da prevzame vodstvo ljubljanske šole. Bohorič je bil rojen na Dolenjskem in se šolal leta 1543. v Wittenbergu, kjer je dobil častni naslov “magister”. V Krškem je otvoril v lastni hiši “zavod za pouk in vzgojo”, ki so ga obiskovali zlasti sinovi dolenjskih graščakov.
Ko je prišel 1. 1566. v Ljubljano za ravnatelja na stanovsko šolo, je pisal kratko navodilo za osnovni pouk latinskega, nemškega in slovenskega slovenskega jezika in znamenito slovensko slovnico, ki je izšla pod imenom “Arcticae horulae” (Zimske urice). Mnogo je sodeloval tudi pri izdaji Dalmatinove biblije. Ko so 1. 1578., po shodu v Brucku, stanovi začeli posvečati večjo pozornost ljubljanski šoli in jo hoteli preo-snovati, je bil Bohorič upoko-
temu jih je izpodbujal strah jen in dobil naslov šolskega 'bred jezuitskim kolegijem v J nadzornika. Poklicali so 1. 1582. Hradcu, ki je bil 1. 1573. otvor-1 Nikodema Frischlina iz Tibinge Kn in kamor so celo protestan- v deželo, ki je bil na glasu do-
(Nadaljevanje a S. starani)
kakor je naša farna cerkev, pa farna cerkev v Kranju ter nekaj podobnih na Goriškem, menda v Čedadu, ki jih .Stele pripisuje “loški delavnici”. Slikar Janez iz Loke je okrasil več zgodovinskih cerkva po Sloveniji, kar pa ne spada sem.
Spada pa sem “škofjeloška pasijonska procesija” patra Ro-mualda iz leta 1721, ki priča, da je bilo tedaj cehovstvo v Loki še živo in globoko verno, ter je sodelovalo pri procesiji s posameznimi prizori. Vsak ceh je dal ljudi za posebno igralsko skupino, ki si je sestavila “oder na vozu” (tako nekako, kakor sedaj posamezne skupine p-i predpustnih slovesnostih v Nizzi, pa v Men-dozi ob prazniku trgatve itd.) in na poti okoli mesta deklamirala svoje prizore z voza.
Tako je bila v 13. stoletju cehovska tradicija še živa in za Malije Terezije je dobila še nove privilegije.
Toda živa je še danes, čeprav cehov v srednjeveški ob-jiki ni več. So pa v novi; v imaginarni! V Loki obstoja kovaški ceh, pa lončarski, pa čevljarski . . ., za te vem. Ljudje so včlanjeni vanje, pa čeprav nimajo nobene zveze z omenjeno obrtjo. Tako je bil moj oče, ki je bil trgovec, postrani pa tudi pek in obrtnik,
Klavni mojster” (predsednik)
+- lončarskega cunfta. Pod streho je skrbno varoval arhiv ';ega cunfta: srednjeveško skrinjico z zgodovinskimi dokumenti o potrjenih obrtniških pravicah, privilegijih itd. . . ., ter velik bakreni vrč, iz katerega so potem pili pri letnem cehovskem sestanku. Na dan cunftarskega patrona (lončarski patron je bil sv. Florjan, čevljarski sv. Krišpin, kovaški ta hip ne vem kdo). Tega dne so se zbrali vsi vpisani čla-ni najprej pri cunftarski sveti maši, potem pa v izbrani gostilni (pri “Filaverju” sem bil
nekoč zraven!), kjer so sve-lhovske tradicije” ki je v Slo-caio z vehkimi umetnimi kUu- venijf najbolj žito ohranjena c. odprl, cehovsko skrinjico in prav v Škofji Loki. Tedaj nt
delavstva
Veliki noči in Sv. Rešnjem Telesu. Pa še to: Kadar umre kak član cunfta, tedaj nosi šest cunftarjev ob krsti velike voščene sveče vso pot od doma do groba, in opravi se zanj cunftarska sveta maša. Na dan patrona pa sveta maša za vse umrle “lončarje”, “kovače”, “čevljarje” itd., to se pravi: vpisance v dotične cehe, ki tako žive še pod starimi imeni.
Ko smo praznovali I. obrtno razstavo v Škofji Loki pred kakimi dvajsetimi leti, sem za tisto priliko oživel staro cehovsko pasijonsko igro. Toda ne v stari obliki, na način, ki ga je tako živo opisal Pregelj v Osmerih pesmih . . . Mislil sem jo postaviti na Mestni trg, toda ne bi bilo kontrole pri občinstvu. Zato sem jo postavil na prosti oder za novim šolskim poslopjem, za katerega mi je pet metrov visoke kulise, predstavljajoče Mestni trg v miniaturi, naslikala akademska slikarica Bara Remčeva. Tedaj smo se pečali z idejo napraviti iz škofje Loke slovenski Oberamergau s predstavo cehovskega pasijona vsakih deset let. Vojna je to pre prečila. Slišal pa sem, da so loški obrtniki, izgnani od Nemcev v Srbijo, vnovič začeli s tradicijo teh pasijonskih iger . . . Toda zdaj bo še težje kot preje , . .
Tradicija srednjeveškega cehovstva v Škofji Loki je tako močna, da smo celo loški študentje v letih 1922-27 imeli svoj “študentovski cunft”. Iz njega so izšle pobude za ohranitev vsega, kar nas še zdaj spominja na to razvito obrtniško stanovsko življenje (škofjeloški muzej v Puštalskem gradu itd.).
* * *
Ko se obnavlja v mislih sodobnih družboslovcev nov______
a tako star — stanovski socialni red, kakor ga propove-
bi živela tradicija še stoletja delo, mojstrski — načrt za nov
po tem, ko v stvari “cehov več ni bilo.
Kako bo nov red črpal iz stare skušnje žive prvine za nov čas, je stvar sociologov in življenja. Naši strokovničar-ji mislijo na to . Meni pa se vsiljuje misel, da smo mi vsi zdaj “cunftarji”, poslani “v fremd” po izkušnje za svoj “mojstrski izpit”, ki nam ga bo polagati doma. če bomo
prinesli s seboj naše skupno stva?
krščanski družabni red, ki bo marsikaj lahko vzel iz starega cehovskega načina, bo nam učenje v tujini samo v korist za povezavo delavcev in podjetnikov — v Cerkvi in — stara tehovska bandera bodo zopet zadobila svojo veljavo. In — ali ne bi vrngrobski cehovski trpeči Kristus lahko postal skupna božja pot novega slovenskega delovnega obče-
Moikl dobilo dolo
Olotje Samoa samostojna država
Gospodarske temelje ji je položila novozelandska vlada
čez pičli dve leti bo postalo (polinezijsko otočje v Tihem oceanu Samoa, raj
morja, kakor mu pravijo, samostojna država. Otočje meri 3420 kv. kilometrov. Njegovi lepi prebivalci rjave polti so dosegli zelo visoko kulturno stopnjo. V aprilu se je mudila v tej deželi komisija Skrbniškega sveta OZN, ki je ugo tovila, da ne drži trditev, da prebivalci teh otokov še ne bi bili zreli za samostojnost. O-točje je od leta 1920 pod upravo Nove Zelandije, do konca leta 1954 pa bodo opravljene vse formalnosti in odstranjene vse ovire, da bo postal samostojna država. To je izjavil novozelandski ministrski predsednik Holland že v marcu.
še pred koncem prihodnjega leta se bo sestala ustavodajna skupščina, v kateri bodo zastopani vsi sloji prebivalstva. Na tem otočju prebiva 78,-000 Samoancev in 4,740 belcev. Vsi prebivalci bodo potem enakopravni državljani. Parlament bo izvoljen na svobodnih, tajnih volitvah. Novozelandski ministrski predsednik je rekel, da bodo potem dani vsi pogoji, da se bo število prebivalcev tega otočja v pri-
ga gospodarstva z vaškimi komunami, slonečimi na polje-južnega delstvu in ribolovu, k denarnemu gospodarstvu, katerega podlaga je izvoz kakaa in banan, Nova Zelandija pomaga tej deželi razširjati gospodarske temelje.
■o
pregledali, če so v redu “do-
kumenti” (ob tisti priliki smo in obrtništva “razredna"Tor^ jih fotografirali za neko obrt- ' " niško razstavo in za Ilustriranega Slovenca!). Nato so pili iz cehovskepa vrča še pozno v večer, nakar so zaklenili skrinjico in jo izročili v varstvo izbranemu “velikemu mojstru.”
, .	.	— hodnjih dveh desetletjih po-
duje m za Slovenijo priprav- dvojilo. Zato„pa je treba že ja^ Družabna pravda po pri- zdaj poskrbeti, da bo naglemu orocanju papežev, ki vidijo v razmnoževanju ustrezal tudi na:,bo|Jso_ rešitev social- gospodarski razvoj.
Novozelandska vlada je položila gospodarske temelje te dežele, ko je prevzela njeno upravo. Sklenila je prepustiti Samoi vse vrednote, ki so bile prej v nemških rokah, po prvi svetovni vojni pa jih je dobila Nova Zelandija kot reparacije. Njihova vrednost znaša nad milijon funtšterlingov. Gre p r e d vs e m za najbogatejše
nega vprašanja, je morda prav, da se spomnimo te “ce-
bila pogonska sila
Uporaba pajčjega strupa
Neka berlinska tovarna zdravil je nedavno dobila napravo za razmnoževanje najrazličnejših strupenih pajkov. V segretih omarah negujejo in hranijo predvsem ostudne pajke, ki imajo na zadku mrtvaško glavo. Brž ko zrastejo, jim s posebnim načinom draženja iz klešč vzamejo strup. Berlinski farmakolog prof. Holtz je namreč ugotovil, da deluje ta strup pri revmatičnih obolenjih podobno kakor čebelji ali kačji, ki pa ga vsak bolnik ne prenese. Novo zdravilo je na-zval ararin. Pajke tudi dražijo, dokler ne začno brizgati strupenih sokov v pripravljene čase. Sok posuše in kemično očistijo, potlej pa izdelujejo iz njega mažo na masiranje.
------o-------
Pregovori
Kdor živi in dela za ljubezen in pravico, temu se tudi prijatelji ne bodo nikdar izneverili.
Laž je zlati most, po katerem hodi zloba.
Prazni glavi tudi polna blagajna ne koristi.
Mirna vest je včasih samo znamenje slabega spomina.
Pa ni samo to pijančevanje ostalo od cehov. Cerkev hrani velika bandera na tri, pa udi na štiri drogove (največje je bandero sv. Florjana), ki jih nosijo loški fantje (nekoč smo ga nosili prej omenjeni kot študentje) pri procesijah ob
ba”, temveč je delavce in podjetnike vezala v eno duhovno skupnost — Cerkev. Cerkvene bratovščine so bile prvi sin- _
dikati. Obrtniki so se pozneje plantaže kakaa na svetu. Na
vezali v strokovne cehe, ki se niso pečali s politiko kot tako, temveč se brigali za ureditev svojih stanovskih potreb v skladu z vsem ostalim družabnim redom. Pa je bilo med njimi — ljubezen, stanovski ponos in plemenito tekmovanje, pa tudi zavarovanje pred izžemanjem. Da je bilo to dobro, je gotovo, kajti sicer ne
njih rasto edini kakaovci na svetu, ki so imuni proti nevarni drevesni bolezni. Na drugih področjih kakaovci čedalje bolj hirajo in pridelek kakaa stalno nazaduje. Samoa ima tudi mnogo kokosovih palm. Kakao izvaža predvsem v Zdr. države ameriške. Ta dežela je zdaj gospodarsko še na postopnem prehodu od naturalne-
MALI OGLASI
Dobri nakupi
V	bližini 63. ceste hiša z 6 zelo prostornimi sobami, plinski furnez, vse v najboljšem stanju. $12,800.
Na E. 92. cesti 1-družinska hiša z 6 sobami, preproge, mreže, vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. $9,500.
V	fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave., hiša z 7 sobami, plinski furnez, mreže, zimska vrata. $13,200.
Kovač Realty 960 East 185 St.
KE 1-5030
(138)
'N radi pošiljali svoje sinove. V ^radcu, Ljubljani in v Celovcu
brega učitelja, (pa tudi zbadljivega in prepirljivega moža.
bile sicer že preje deželne1 Pod njim se je stanovska šola uteranske šole z določenim u-' dokaj dvignila. Ko je pa Fri-Cnim redom, vendar niso mogle schlin brez vednosti stanov ho-^kmovati z graško jezuitsko ' tel vpeljati v šolo nekaj svojih, ®°M, ki je imela izreden sloves.'v Benetkah tiskanih knjig, je . &to stanovi tožijo, da jih bo-' nastal hud spor med ravnate-Qo jezuiti prehiteli in “revno ^ Ijem in njegovimi zavetniki. NJadino popolnoma nase pri-' Frischlin je bil 1. 1584. odpu-Mnili”. — Davir Chitraus je 1. ^ ščen in je zapustil deželo. Za °'4. tudi za protestantsko šol-1 njim je poslal ravnatelj Jakob £V°v sestavil temeljni načrt.! Prentelius, ki je preje poučeval raška deželna šola je bila raz-' na stanovski šoli v Celovcu.
-6 Kna v deško (ljudsko) in vi-, Izven Ljubljape nahajamo M (srednjo) šolo.	šole tudi v Kranju, Metliki, Čr-
c’ i,rVa Se Z0Pe^ delila v tri nomlju, Kamniku, Žužemberku, ^kurije in je obsegala kot učne Idriji, Krškem in na Bledu.
edrnete nemško čitanje in pi- Kjer ni bilo posebnega učite-j ^e’ Lutrov nemški katekizem Ija, so poučevali predikanti o-y erneljne nauke iz latinščine. I snovne pojme čitanja in pisa-sr	50 dobivali dijaki | nja. Trubarjevi abecedniki so
cit .eš°*ski pouk: gojilo se je jim služili za pripomoček pri anje latinskih pisateljev, po-' pouku “preprostih Slovencev”.
HITRO IN PRIPRAVNO -— Zdvdvstv&iia služba Ameriške zračne sile ima za prevoz bolnikov posebno ambulanco, ki olajšuje pren os bolnikov in ranjencev iz avtomobila v letalo, kot kaže slika.
Išče sobe
Starejša žena želi 1 ali neopremjjeni sobi s kuhinjo , bližini cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj naj pokliče HE 1-5724
___________n(136)
Grocerija naprodaj
Dobro idoča grocerija na izvrstnem prostoru v Euclidu se mora prodati zaradi bolezni. Truck in oprava v dobrem stanju. C2 licenca. Cena zmerna. Realtor SU 1-4121.
.	.	. (T-T-Fx)
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega oroti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Pomivalec
Nočno delo za pomivanje posod v restavrantu.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave. _____________________(x)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
and
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street
__________________(136)
TAPC0
zdaj izbira izkušene moške
Z A
MILLWRIGHTS
TINNERS
PAINTERS
PIPEFITTERS
ELECTRICIANS
MACHINE
REPAIRMEN
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji .. . . Delovne koristi
Employment uradne ure so:
V pondeljek skozi petek od 8 zj. do 4:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
(C.T.S. Bus 28)
(146)
Ženske dobijo delo
Ženske za čiščenje
Izkušene. Nočno delo. Stalno delo. Oglasite se pri
Ohio Window Cleaning Co.
1230 E. 9th St. CH 1-7515
(139)
Dekleta ali ženske
v oddelku za zavijanje ali drugo delo. Vzamemo začetnice.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103rd St.
(136)
Naprodaj
Prodam poceni dobro ohranjeni otroški voziček, igralno ograjo, visoki stolček in gugalnico. Kličite EX 1-1597.
MALI OGLASI
Naprodaj ^ * 1
Dve hiši na enem lotu, vsaka za 1 družino, v dobrem stanju na 927-929 E. 67 St. Lastnik prodaja za $9000. Kličite EN-1-0796 vsaki čas. —(135)’
Hiša naprodaj
Devet let stara, na novo prekrita hiša s 5 sobami in kopalnico, z garažo, v bližini šole, cerkve in prometnih sredstev je naprodaj na 12418 Milligan Ave. Kličite CL 1-7738.
________________________(37)
1953 Moncrief Furnez
100,000 B.T.U. forsiran zračno urejen furnez, vsa avtomatična kontrola. Popolna inštalacija od unijskih mehanikov. $475 za normalno. YE 2-6209.
(138)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 2 garaži, v okolici E. 93 St. in St. Clair Ave. Kličite LI 1-2000.
(jul.2,3,9,10)
J. S. BAAR
Golobček
“Je,” je moral Holoubek hočeš nočeš pritrditi.
Ni poslal statističnih četrtletnih izkazov v določenem roku. Za seznam umrlih in nezakonskih otrok ga je moralo okrajno sodišče vedno opminjati. Seznam vojaških obveznikov je dvakrat slabo sestavil. Pregleda cepljencev ni poslal pravočasno okrožnemu zdravniku in tako za teden dni zavlekel cepljenje proti kozam. Nekoč ni dal mestnemu šolskemu svetu seznama šestletnih otrok. Petkrat je na uradnem ovoju, ki ga je poslal na pošto, pozabil napisati številko. Partonatskemu u-radu si je dovolil očitati, da ne posvečuje nedelje. Dalje sv. Peter ni bral. Obraz mu je postajal vedno bolj mračen, tedaj je skoraj jezno izbruhnil:
“Prosim te, povej mi, kaj je to? Saj sem vendar z Učenikom cerkev ustanavljal, pa tega ne razumem niti za makovo zrno. Kdo pa so ti obvezniki, odgnan-ci, najdenci? Kaj je srez? Kaj sresko načelstvo in šolski svet? Kaj pa ima duhovnik opraviti z vojaki? Komu pa pravite pa-tronatni komisar?” Niti čakal ni, kaj ho prestrašeni duhovnik odgovoril, ampak je zaklical: “Tu imaš in vrzi tja, kamor sodi” Angel varuh je takoj uslužno zgrabil sveženj listov, stekel z njim, da se mu je glavica tresla in krilca za njim frfotala, vzdignil je majhen pokrov in vrgel tja na neizmerno Holoubokovo osuplost vse njegove prošnje, priloge, izpričevala, dekrete, konducte, anonimna pisma, kva-liikacijske tabele, tako da je čez trenutek butnil iz votline kvišku rdeč plamen, din in žveplen smrad. Angel je hitro zaloputnil vratca in se s srečnim, otroškim nasmehom nasmehnil Holoubku.
“Kakšna luknja pa je to?” je bolščal župnik v svojega angela varuha.
“To je neo izmed peklenskih
are symbolic of kappy events
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY In JULIB CENTA, Uutiiika
1851 Hayden Ave.
Thonti GL 1-9876 Ret.: GL 1-1539
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
yxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxTT.
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo rti avto In prebarvamo, da bo kot nov.
^ Popravljamo body In fender]e.
T	SPeMInf.
f JOHN J. POZNIK in SIN J GLenville 1-3830 883 East 152nd Street
fyygTTlfVxx ^fc±¥i!'xxkxkxxxxxxi
^	Jfc AiN IM JMiflt fe
žrel,” se je nasmehnil angel varuh.
“Dobro, dobro,” se je hitro o-veselil Holoubek, toda takoj se ge je polotil strah. Sveti Peter trdi, da se bo zopet vrnil v Treštice, v župnijo, na svet, v življenje, in križani Jezus, kaj naj začne tam brez teh papirjev? Brez juriscikcije, brez krstnega lista, kaj je duhovnik brez vsega tega?
“Neumnost!” se je oglasil pre-celj zlovoljno sveti Peter, “duhovnika te stori posvečenje, dobrega duhovnika pa posvečuje ljubezen do Kristusa, a ne te papirnate cunje, niti obleka, ki jo imaš na sebi. Povej mi, čemu nosiš tole,”"in svetnik se je dotaknil z roko Holoubkovega ekspozitprija in sinodalk, prišitih na talar.
“To so, prosim, rokavi in o-vratnik.”
“Čemu pa to služi?”
“Čemu?” ponavlja župnik v novi zadregi, “počemu bi to služilo. Prav za prav ničemur. To je samo zaradi lepšega, to je neke vrste parada.”
“Lepo, lepo!” se zamračuje svetnik in Holoubka se polote-va strah, kakor bi ležal na natezalnici. Čuti, da se mora braniti in se brani.
“Dvojne rokave dobimo obenem z župnijo. Ovratnik pa mi je čuk preskrbel, veš, prijatelj Souček se je mudil pri meni v župnišču na počitnicah in, ko je postal kanonik, mi je to pri gospodu škofu izprosil. Zaradi tega se name ne srdi, rokave in ovratnik dobi pri nas sleherni, marsikateri postane celo notar ali vikar ali kanonik in nosi zlat prstan in zlato verižico o-koli vratu.”
“Hm. Lepo! Zelo lepo!” se pohujšuje sveti Peter.
“Jaz sem samo podeželski župnik,” se je razvnemal Holoubek čim dalje tem .bolj, “čepim v svoji župniji za vetrom, pasem svojo čredo, kakor morem, grebem v tem vinogradu v potu obraza ne za svetno slavo in hvalo, ampak zato, ker jo ljubim. Le poglej v šematizem, koliko mojih sošolcev—”
“Čakaj, povej mi no, kaj je šematizem?”
“Za božjo voljo, ti niti ne veš, kaj je šematizem? Katalog?”
“Ne vem.”
“To je nekak sezman vseh kaplanov, katehetov, župnikov, vikarjev, dekanov, kanonikov, redovnikov in redovnic. Postavimo, nekaj takega, kakor imate tu — če smem temu primerjati — litanije vseh svetnikov.”
“Dobro, pripoveduj dalje.”
“Kje sem že nehal? že vem! V šematizmu bi torej videl, da je na primer moj sošolec — rekli smo mu vojak — Sochor, Frančišek Sochor mu je ime— končno postal na ordinariatu generalni vikar, niti poznal ga nisem, ko sem moral z njim govoriti, ta je bil drugače napravljen in imenitno oblečen, počesan in odišavljen. Kar do zemlje sem se mu priklonil, spoštljivo mu poljubil roko in mu rekel ‘reverendissime’.”
“In ti je to dopustil?” je skočil sveti Peter vročekrvno Holoubku v besedo.
‘Kaj še ITakoj se je zadrl name: Osel, od kod pa ste? Ali ne veste, da se meni reče ‘illustris-sime’?”
“I, buzarona! Osel ti je rekel?” se je veselo nasmehnil svetnik, “to se ti je zelo dobrikal, osle imamo tudi v nebesih, tistega, ki je na njem Učenik ipobegnil v Egipt, in tistega, ki je na njem jezdil v Jeruzalem, in tebe. Toda tokovih — kako
se jim že pravi?”
“Illustrissimus, prosim, am-plissimus, reverendissimus . .
.” je bruhal iz sebe Holoubek zelo potolažen, da tudi sveti Peter rabi kletvico “buzarona”.
“Kje neki ljudje jemljejo take besede in zakaj?” se je čudil sveti Peter. “Ko bi se moral vrniti na svet, saj ne bi znal z njimi govoriti.”
“Seveda bi vedel. Najprej bi si seveda moral kupiti kakšen priročnik, morda Eichnerjev jus, ali starega Borovega v antikvariatu, danes se dobi za nekaj grošev, in predvsem bi se moral temeljito naguliti najvažnejši odstavek v pravu: naslovi duhovnih in svetnih oseb.”
“Kako pa so župljani tebi rekli?”
“Čisto preproto! Povsem preprosto! Prečastiti gospod.”
“Čisto preprosto! je lomil svetnik roke, “in ti si to pustil?”
“I, zakaj pa ne?” se je zavzet čudil Holoubek.
“Nesrečnež! Kaj ne čutiš roganja? Kaj ne veš, da se vendar reče samo božjemu Telesu prečastiti zakrament. In kaj si ti proti temu?”
“Črv! Prah! Grešnik!” potrto jeclja skrušeni Holoubek, pa spet se ohrabri, pogum mu zraste in poln odkritosrčnega kesanja vpraša. “Toda povej mi, sveti Peter, kako me naj torej ljudje nagovarjajo?” in kar na jok mu je že šlo zaradi žalosti.
“In še vprašaš?” se je razvnemal svetnik. “Kaj ne bereš v svetem pismu, kako smo se mi nazivali? Pavel imenuje sebe v svojih listih dediča, služabnika in jetnika Jezusa Kristusa, ostale pa kliče bodisi za brata, sestro, pomočnika ali tovariša, sina ali sobojevnika. Tebe naj zovejo bodisi starešina ali kar očeta.
“Da, to bi bilo lepo!” takoj soglaša Holoubek.
“Toda ti si ošaben in zato tudi
nepokoren,” se resno razvnema dalje sv. Peter in Holoubek vidi, da drži v rokah neko knjigo in obrača v njej liste, “že v semenišču si lagal in goljufal.”
“Tega menda ne, prosim,” se je negotovo postavil Holoubek v bran.
“Ne segaj mi v besedo, sicer ne bova prišla do konca, čas hiti, kmalu se moraš vrniti na svet, da preprečiš veliko zlo. Ta knjiga življenja ne laže, premagaj svojo ošabnost in pokorno poslušaj,” je strogo naročil svetnik, “da boš torej verjel, spomni se le, kdo ni oddal tiste dvajsetine pri darovanju na cvetno nedeljo v stolnici?”
“Čuk me je zapeljal.”
“Molči grešnik, ne večaj svoje krivde. Kdo pa je pel v semenišču pri vesperah v himni namesto “iste confessor” — “tisti profesor”.
“Vsega tega je Čuk kriv.” “Čuk. Vse samo Čuk! Kdo pa je pripovedoval to lahkomiselnost markovskemu župniku, tako da se odsihdob pri brevirju vedno zasmeje, kadar pride na vrsto ta himna? Kdo ga je pohujšal, kaj?”
Holoubek se je premagan zgrudil na kolena, udaril se na prsi in skesano zaklical: “Moja prevelika krivda.”
“Ne bereš postne postave, po-
| pr avl j aš
PRIJATELJ ŽIVALI — Harold Bonnett iz Evarta, Mick., član “Ohranitvenega urada” si ogleduje malega bolnika. Otroci so našli tri tedne starega srnačka v gozdu z zlomljeno prednjo nogo in ga prinesli Bonnettu. Ta je zlomljeno nogo dal “v dilce,” da se pozdravi. Zgleda, da bo sr-naček spet kmalu tekal po gozdu.
POMORSKA PARADA — V okviru slavnosti kronanja angleške kraljice Elizabete II. se je vršila tudi pomorska parada, ki so se je udeležile skoro vse mornarice sveta. Sovjeti so poslali težko križarko “Sverdlov.”
Poskusite! Boste se strinjali
P«° * :„ltl , deleft
v
NOVO VSE NOVO
ERIN BREW
&3,..


ten-JLi*®
Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno!
Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260,
katero vam prinaša Standard Brewing Co.
pastirske liste, izpuščaš v njih cele odstavke,” je kakor udarci z bičem padalo na ubogega, skrušenega grešnika, “nehvaležen si, neusmiljeno zanemarjaš očeta in mater, nikomur ne pišeš, niti markovskemu župniku ne odgovoriš.” “Dovolj,” je kakor udar na zlat zvon zadonel mogočen, a vendar neizrečno sladek glas. “Svet! Svet! Gospod Bog, Saba-ot,” so nekje v dalji zadržano peli nevidni zbori; v Holoubku se je vse zavrtelo naokoli v ne-sluteni blaženosti, mogočna, silna božajoča svetloba se je mehko razlila po njem, padel je na obraz in je s sklenjenimi rokami kakor z vencem ovil glavo. “Zdaj moraš moliti, tako goreče moliti, kakor doslej še nikdar nisi molil,” si je ukazal in, tresoč se od sreče in strahu kakor list, je začel šepetati: “Oče naš, Zdrava Marija, Verujem,” in vse molitvice, katerih ga je mamica naučila, ko ji je sedel še v naročju.
“Ne boj se, sin moj,” je tedaj v sveti tišini zaplaval veli-častnejši in čarobnejši glas, kot ga doslej župnik ni slišal ne v nebesih, ne na zemlji.
“Ti si Kristus, sin živega Boga, moj Gospod in moj Bog,” jecljal in omedleval Holoubek.
“Da, jaz sem, ki sem te izbral za svojega duhovnika. Jaz sem ti tistikrat — pred mnogimi leti — zmešal pri maturi vso svetno učenost, tako da se z nobeno silo nisi mogel spomniti na enačbo hiperbole, vodil sem te do sedaj po prijetni poti duhovniškega življenja, dokler te nisem poslal v Treštice. Ti ne razumeš mojega poslanstva. Kakor nekoč oče Avguštin tudi ti hodiš ošabno po Trešticah, hočeš odkriti nekakšno skrivnost tega kraja, ki je ni, grmado neumnosti si si namislil in nasno-val, na moje navdihe pa nisi pazil.
(Dalje prihodnjič.)
Oglašajte v “Amer. Domovini”

Zdaj boste več dobili!
DOLOČENA CENA NA HRANILNIH VLOGAH JE
obresti na leto, plačljivo vsakega pol-leta—
30. junija in 31. decembra
Denar, ki bo vložen na hranilno vlogo na ali pred 13. julijem, bo dobil obresti od I. julija naprej
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
SICLAIR
Savinss-Loan
8(3 E. I85th ST. 6235 ST. CLAIR
iv i-ieoo
HE 1-5670

Ameriško-slevenski radio Chicago
oddaja vsako soboto ob
3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne i pesmi
4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in ? .
valčke	*
s postaj
WNFC—1450 KO h . . WEHS--FM-97.9 MC i -
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue	Tel.: Michigan 2-2448
Chicago 11, Illinois
• ^ ■=-------------------!
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 SC. Clair Avenue
HEnderson 1-0628