6I>) Itrvfïlimii I GRATIS i maj v Termah Olimia ¿6.4- - 5* 5* 20I3 4, 5 ali 8 dni Polpenzion Wellness hotel Sotelia****s Bivanje za 2 otroka in vsak dan 2 urno varstvo za otroke Primorski Št. 99 (20.727) leto LXIX. Čudež že, a do neke mere Dušan Udovič V komentarjih takoj po deželnih volitvah smo zapisali, da je bila zmaga leve sredine in izvolitev Debore Serracchiani nekakšen »čudež«. Res je bilo zmago težko pričakovati, vendar je po hladnješi presoji vsega, kar se je zgodilo na volitvah, to zmago mogoče ocenjevati z bolj objektivnimi merili. Na podlagi osebne izkušnje menim, da se je Serracchianijeva med štirimi predsedniškimi kandidati predstavila najbolje. Relativno neobremenjena, medijsko odmevna in učinkovita, mlada in prikupnega videza. Predstavila je dober program, z njim je neumorno obredla vse kotičke dežele, pokazala je pripravljenost na poslušanje in smisel za kontakt z ljudmi. Vse to so pomembni rekviziti, zlasti v času splošnega odklona ljudi od politike in njenih razvpitih zablod. Če temu dodamo nesrečno okoliščino, da se je kandidatki v Rimu ravno v finalu njene tekme sesuvala stranka, je njena zmaga toliko bolj rezultat osebno pridobljenega zaupanja. To nedvomno izhaja tudi iz samega volilnega izida, saj je za Serracchianijevo kot predsednico volilo tudi veliko volivcev iz drugih strankarskih logov. Hkrati je treba povedati, da so ji šle na roko še druge okoliščine. Verjetno ji je pomagala zelo nizka udeležba na volitvah, gotovo pa Bandelli, ki s svojo formacijo sicer ni uspel, a je Tondovi desnici odžrl odločilni poltretji odstotek glasov. Tako kot je leva sredina zaradi razkola na desni pred dvema letoma zmagala v Trstu, tako je desnica izgubila v deželi, ki je sicer zgodovinsko nagnjena bolj na desno. (Nadaljevanje na 2. strani) dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 28. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Letta je včeraj sprejel mandat in predstavil seznam ministrov Premier Enrico Letta izbral 21 ministrov tržaški partizanski pevski zbor Uporna pesem vžgala Ljubljano LJUBLJANA - Koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič je sinoči navdušil domala polno dvorano Stožice, ki sprejme 10.000 obiskovalcev. Tradicija partizanske revolucionarne pesmi, ki so jo člani zbora modernizirali s spremljavo rokerske glasbe, je občinstvu posredovala srčno sporočilo zbora, ki se s pesmijo zavzema za boj proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji in klien-telizmu, vsakršni obliki diskriminacije, sprevračanju zgodovine NOB. Dopoldne je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na dan boja proti okupatorju Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič podelil zlati red za zasluge. Podelitev odlikovanja je utemeljil z izjemnim prispevkom zbora k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, z ohranjanjem izročila slovenskega od-porništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture. Na 3. strani MARINI GH I CsGf^egi&fii/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE Poštenost in transparentnost GANT tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 WOOLRiCh u &MN P.K H a e-fri-i Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 RIM - Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Enrico Letta je včeraj popoldne sprejel mandat in uradno predstavil seznam novih ministrov oziroma ministric. Novo vlado bodo sestavljali v glavnem predstavniki Demokratske stranke, Ljudstva svobode in Državljanske izbire. Nastala je torej vlada v znamenju velike koalicije med levo in desno sredino. Zaznamuje jo zelo nizka povprečna starost in prisotnost mnogih žensk, ki bodo sestavljale kar tretjino novega ministrskega sveta. Povprečna starost vlade je 53 let. Letta se je odločil za skupaj 21 ministrov, od teh pa je sedem ženskega spola. Dodatna novost je imenovanje temnopolte ministrice. To bo 48-letna Cecile Kyenge, po rodu iz Konga in zdravnica po poklicu, ki bo vodila resor za integracijo. Podpredsednik vlade in notranji minister bo tajnik stranke Ljudstva svobode Angelino Alfano. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodila nekdanja evropska komisarka Emma Bonino, gospodarsko ministrstvo Fabrizio Saccomanni, ministrstvo za pravosodje pa Annamaria Cancellieri. Na 2. in 9. strani Kaj slovenski župani pričakujejo od dežele Na 4. strani S Primorskim na prvomajski sprevod Na 4. strani Redni občni zbor Glasbene matice Na 5. strani Na Goriškem je vse več poklicnih bolezni Na 14. strani ■ m v V • V • V V • 1 V V Tržiču iščejo sedež za emporij solidarnosti Na 15. strani non solo materassi TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO VZGLAVNIKI H f\ 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 28. aprila 2013 ALPE-JADRAN, ITALIJA, SVET Mlada vlada s sedmimi ženskami, danes dopoldne bo v Rimu uradna prisega Lettova vlada: tretjina žensk, prva temnopolta ministrica RIM - Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Enrico Letta je včeraj popoldne sprejel mandat in po skoraj dvournem obisku pri predsedniku republike Gior-giu Napolitanu uradno predstavil seznam novih ministrov oziroma ministric. Novo vlado bodo sestavljali v glavnem predstavniki Demokratske stranke, Ljudstva svobode in Državljanske izbire. Nastala je torej vlada v znamenju velike koalicije med levo in desno sredino. Zaznamuje jo zelo nizka povprečna starost in prisotnost mnogih žensk, ki bodo sestavljale kar tretjino novega ministrskega sveta. Povprečna starost Lettove vlade je 53 let, se pravi 11 manj od povprečne starosti Montijevih ministrov. Letta se je odločil za skupaj 21 ministrov, od teh pa je sedem ženskega spola. Dodatna novost je imenovanje temnopolte ministrice. To bo 48-letna Cecile Kyenge iz vrst Demokratske stranke, po rodu iz Konga in zdravnica po poklicu, ki bo vodila resor za integracijo. Med resorji, za katere je bilo veliko pričakovanje, so bili med drugim zunanje ministrstvo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za ekonomijo ter ministrstvo za univerzo, šolstvo in raziskovanje, glede katerih so krožila razna imena, od Mas-sima D'Aleme do Marie Stelle Gelmini. Italijansko zunanjo politiko bo vodila Emma Bo-nino, ki je bila v vladi Romana Prodija (2006-2008) že ministrica za evropske zadeve, njen podtajnik pa je bil V — JÍ- * Enrico Letta je popoldne prebral seznam ministrov in ministric takrat Slovenec Miloš Budin. Na čelu ministrstva za ekonomijo bo generalni direktor Bankitalie Fabrizio Sac-comanni, medtem ko je bila na ministrstvu za pravosodje izbrana Annamaria Cancellieri. Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje bo vodila mlada Maria Chiara Carrozza. Na seznamu 46-letnega Enrica Lette (Demokratska stranka) je, kot rečeno, 21 ministrov in ministric. Podpredsednik vlade in notranji minister bo tajnik stranke Ljudstva svobode Angelino Alfano. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodila, kot rečeno, nekdanja evropska komisarka Emma Bonino, gospodarsko ministrstvo Fabrizio Saccomanni, ministrstvo za pravosodje pa Annamaria Cancellieri. Obrambni minister bo Mario Mauro, minister za evropska vprašanja Enzo Moavero Milanesi, minister za deželna vprašanja Graziano Delrio, minister za infrastrukture Maurizio Lupi, minister za delo Enrico Giovannini, minister za ozemeljsko povezanost Carlo Trigilia, minister za odnose s parlamentom Dario Franceschini, ministrica za enake možnosti in šport Iosefa Idem, minister za javno upravo Giampiero D'Alia, minister za gospodarski razvoj bo padovski župan Flavio Zanonato, ministrica za kmetijstvo Nunzia De Girolamo, ministrica za šolstvo Maria Chiara Carrozza, ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin, minister za ustavna vprašanja Gaetano Quagliariello, minister za okolje Andrea Orlando, minister za kulturne dobrine Massimo Bray, ministrica za integracijo bo omenjena Cecile Kyenge. Dosedanji minister Filippo Patroni Griffi bo podtajnik pri predsedstvu vlade. Predsednik Napolitano je po predstavitvi seznama novih ministrov poudaril, da je to »politična vlada«. Napolitano je nato pozval k sodelovanju, kar je po njegovih besedah pogoj, da bo lahko nova vlada začela z delom. »Vlada Lette je edina možna vlada za Italijo,« je še opozoril predsednik države. Talibani napovedali spomladansko ofenzivo KABUL - Talibani so sporočili, da bodo danes po vsem Afganistanu začeli letošnjo "spomladansko ofenzivo" proti afganistanski vladi, ki jo podpirajo ZDA. Napovedali so, da bodo izvedli vrsto napadov na mednarodna vojaška letališča in diplomatske stavbe, ki naj bi zahtevali čim večje število žrtev. Na napoved se je že odzvalo ministrstvo za obrambo in sporočilo, da je afganistanska vojska dobro opremljena in pripravljena, da odbije taliban-sko ofenzivo. Srbski parlament potrdil bruseljski dogovor s Prištino BEOGRAD - Srbski parlament je včeraj ponoči potrdil dogovor med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov s Kosovom. 173 poslancev je glasovalo za vladno poročilo o dialogu med Beogradom in Prištino pod okriljem EU, katerega del je tudi dogovor o normalizaciji odnosov, ki sta ga premiera obeh držav parafirala 19. aprila v Bruslju. Srbski premier Ivica Dačic je po glasovanju znova poudaril, da dogovor še ne pomeni priznanja Kosova. Sporazum v 15 točkah določa, kakšno stopnjo avtonomije naj uživa skupnost srbskih občin na severu Kosova. Našli prazno aktovko generala Dalla Chiese PALERMO - V podzemnih prostorih sodne palače v Palermu so tožilci po 31 letih odkrili aktovko generala in prefekta Carla Alberta Dalla Chiese, ki so ga 3. septembra 1982 v si-cilskem glavnem mestu umorili z avtomatsko puško kalašnikov. Aktovka je prazna, iz nje so neznanci odnesli vse dokumente, pa tudi pisala - vse. Prazna je bila tudi škatla, ki so jo preiskovalci našli nekaj dni po umoru in prav tako je bil takrat prazen sef v generalovi spalnici na prefekturi. Tožilci so našli aktovko s pomočjo anonimnega pisma o povezavah med italijansko državo in mafijo, ki so ga prejeli pred meseci. V njem je anonimnež omenil tudi aktovko, ki naj bi vsebovala pomembne dokumente in ugledna imena sodelavcev mafije, leta 1982 pa naj bi aktovko »spravil na varno« nek karabinjerski oficir. celovec - Postavili so jo pred stavbo deželnega sodišča Plošča za žrtve nacistov Dvojezično spominsko stelo so odkrili dijaki Slovenske gimnazije in gimnazije Ingeborg Bachmann V okviru spominske hoje za žrtve nacizma, ki jo od leta 2008 naprej organizira društvo Memorial Karn-ten/Koroška, so v petek v Celovcu odkrili spominsko stelo za žrtve nacističnega pravosodja. Spominska nagrobna plošča z imeni 47 znanih žrtev ter opozorilom na številne neznane žrtve, ki je nameščena pred deželnim sodiščem v Celovcu, razgrinja pogled na temno dobo tega sodišča. Tradicionalna spominska hoja se je začela s krajšo spominsko svečanostjo v grajskem dvorišču v Celovcu, kjer je bila med drugo svetovno vojno gestapovska centrala. Po pozdravnih besedah Franca Wakouniga, ki je spregovoril v imenu organizatorjov prireditve, je bila ponovno prebrana resolucija iz prve manifestacije leta 2008. Takrat so udeleženke in udeleženci pozvali pristojne oblasti mesta Celovec in dežele Koroške, naj v grajskem dvorišču, kjer so bili v času nacističnega reži- (Nadaljevanje uvodnika) Ob tem je jasno, da so bili odločilni dejavnik za tesno zmago leve sredine slovenski glasovi iz različnih virov. Predvsem Demokratske stranke, stranke Slovenske skupnosti in Vendolove Sel, vendar tudi levičarske liste, ki je bila zaradi birokratske napake izključena iz aprilskih volitev. Preferenčni glas je odigral bistveno vlogo tudi pri izvolitvi dveh slovenskih svetnikov, Igorja Gabrovca na listi SSk in Stefana Ukmarja, s katerim se je Slovenec na listi Demko-ratske stranke po nekaj letih vrnil v deželni svet. Kot smo že zapisali, je Gabrovec več kot podvojil preference iz leta 2008, pri čemer je iz podatkov lokalnih volišč, še zlasti na Tržaškem, dovolj razvidno, da je prejel kar nekaj glasov izven območja SSk, se pravi iz vrst raznorodnih volivcev levice. Gre torej nedvomno tudi za oseben uspeh, glede na dejstvo, da je stranka na teh volitvah izgubila kakih tisoč glasov na Tržaškem in kakih petsto na Goriškem. Izvolitev Stefana Ukmarja, ki je tudi sam zbral pomembno število preferenc, je več kot soliden rezultat in to iz več razlogov. Izvoljen je bil v zahtevnih okoliščinah, po znanih polemikah v slovenski komponenti DS, ki mu gotovo niso bile v pomoč. Z njegovo izvolitvijo v deželnem svetu ostajata dva slovenska svetnika, obenem pa se, vsaj v izhodišču, vzpostavlja neko novo ravnovesje na relaciji DS-SSk, ki bi lahko pripeljalo, vsaj tako je želeti, do premoščanja starih nesoglasij in trenj med strankama. Po objavi volilnih rezultatov je zbodlo v oči dejstvo, da doberdobski župan Paolo Vizintin ni bil izvoljen v deželni svet za pičlih deset glasov. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je bilo mogoče njegov ugodni položaj pred volitvami sploh zaznati. Nekateri, sicer bolj redki, so to možnost videli. Res pa je, da so bili rezultati teh volitev zaradi splošnega dogajanja v politiki težko predvidljivi. Sama leva sredina zaradi sočasnih rimskih notranjih nasprotij ni verjela v svojo zmago. Ni slučaj, da je govor o »čudežu«. Te volitve bodo potrebovale poglobitev še marsikaterega aspekta. Iz doslej navedenega izhaja, da imata v času, ko je politika po krivdi njenih kvarnih pojavov bolj kot kdaj prej na slabem glasu, vse bolj odločilno vlogo lov na osebne preference in iz njega izhajajoča potreba po kapilarni volilni kampanji. To sicer ni nič posebno novega. Volivci so pripravljeni zaupati predvsem verodostojnim kandidatom, bolj kot stranki, ki jo predstavljajo. Kdor je v kampanji veliko investiral v neposreden kontakt z ljudmi, se mu je obrestovalo, drugi se morajo vprašati, ali so za lastno izvolitev naredili dovolj. Z zmago leve sredine je za deželno skupnost, tudi našo, prišlo do pomembnega preokreta. Če poenostavimo, sedaj »nismo več v opoziciji, ampak v večini«. To bi moralo pomagati pri reševanju mnogih stisk in odprtih problemov, ki jih ta trenutek doživljamo, čeprav še zdaleč niso časi, da bi se cedila med in mleko. Najmanj, kar lahko zaradi aktivnega doprinosa na teh volitvah pričakujemo je, da bodo tudi manjšinske teme prišle iz mrtvega kota v ospredje, tako, kot jih ima začrtane v programu nova predsednica deželne uprave ma gestapovski sedež in zapori, na vidnem in uglednem mestu namestijo spominsko ploščo v čast in spomin vsem, ki so zaradi svoje etnične pripadnosti, političnega ali verskega prepričanja bili za-sliševani, mučeni in celo usmrčeni. Navzoči so tudi zahtevali, da naj bo spominska plošča dvojezična. Horst Ogris, predsednik društva Memorial Karn-ten/Koroška, je še na lanski spominski hoji izrazil upanje, da to spominsko obeležje zahteva zadnjič. Zahteva je bila uresničena prav letos, ko se na Koroškem spominjajo 70-letnice obglavljenja trinajstih žrtev iz Borovelj, Sel in Zele-zne Kaple. V sodnem procesu, ki je trajal le tri dni in je bil v posmeh vsem načelom pravne države, so jih 9. aprila 1943 v Celovcu obsodili na smrt ter 29. aprila obglavili na Dunaju. Iz grajskega dvorišča so se udeleženci prireditve napotili po ulicah, po katerih so vodili jetnice in jetnike na zasliševanja, do deželnega sodišča, kjer je bila svečanost ob odkritju umetniške spominske stele. Svečanosti so se poleg svojcev žrtev udeležili številni udeleženci, zastopniki koroške deželne vlade, bivši in sedanji župan mesta Celovec, zastopniki slovenskega konzulata v Celovcu in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, zastopniki slovenskih ustanov ter zastopniki pravosodja. Bernd Lutschounig, predsednik deželnega sodišča, je v svojem govoru izpostavil, da je spominjanje dolžnost, kajti prednosti in pravice, ki jih uživamo danes, niso samoumevne. Vodja državnega tožilstva, Mirko Borotschnik, je kot glavni govornik ugotavljal, da v temnem obdobju nacističnega pravosodja deželno sodišče v Celovcu ni bilo kraj pravice, temveč kraj krivice in zločina. Zrtve nacističnega sodišča so nedvomno prispevale k oblikovanju in upoštevanju osnovnih človekovih pravic, zato so tudi njihova imena v temeljih avstrijske pravne države. Z njihovo krvjo sta zapisani tudi avstrijska izjava o neodvisnosti 27. aprila 1945 in državna pogodba iz leta 1955. Šele leta 2009 je v Avstriji stopil v veljavo zakon, ki razveljavlja nacistične obsodbe in rehabilitira žrtve teh obsodb. Zakon, ki je bil leta 2011 še dopolnjen, med drugim poudarja, da žrtve nikoli niso bile brez časti. Vodja državnega tožilstva jim je v imenu državnega pravosodstva izrekel svoje spoštovanje. Spominsko stelo so skupaj odkrili dijaki Slovenske gimnazije in dijaki gimnazije Ingeborg Bachmann, prebrali so imena žrtev in pred spominsko obeležje položili vrtnice za žrtve (na sliki JFK). Dvojezična spominska stela z imeni žrtev, ki ponazarja ponižnost, pokončnost in ranljivost upornikov, je umetniško delo Klausa Hollerja; blagoslovila sta jo dekan Ivan Olip kot zastopnik katoliške cerkve in Rainer Got-tas, župnik evangeličanske cerkve v Celovcu. V glasbenem delu je bila pretresljiva nemška taboriščna pesem, ki jo je zapel Mešani pevski zbor iz Sel in občutena improvizacija saksofonista Michaela Eriana. Spominska stela spominja na deset žensk in sedemintrideset moških, ki so bili v letih 1941-1945 v petih sodnih procesih v Celovcu obsojeni na smrt in obglavljeni ali obešeni v Gradcu, na Dunaju in v Berlinu-Brandenburgu. Večina so bili slovensko in nemško govoreči Korošci, ostali iz Štajerske, Tirolske, Nižje Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Martina Piko-Rustia / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. aprila 2013 3 ljubljana - Navdušujoč koncert TPPZ Pinko Tomažič in gostov v domala polni dvorani Stožice Uporna pesem vžgala Ljubljano LJUBLJANA - Sinoči je v dvorani Stožice pod naslovom Za svobodo, za kruh, potekal koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pinkoti, kot se popularno kliče zbor, so lani ob 40-letni-ci delovanja razprodali številne koncertne dvorane. Med njimi kar dvakrat tudi Gallusovo dvorano v Cankarjevem domu. A so na tokratnem koncertu navdušili domala polno dvorano Stožice, ki sprejme 10.000 obiskovalcev. V krajšem uvodnem nagovoru je radijski novinar Jure Longy-ka orisal zgodovino formiranja protiim-perialistične osvobodilne fronte. Sledila je pesem Na juriš, Ob tabornem ognju, Jutri gremo v napad, Nabrusimo kose ... in domala 4 ure trajajoč rafal pesmi, katerih nosilna ideja je bila upor kot obča človeška vrednota in pravica. Tradicija partizanske revolucionarne pesmi, ki so jo člani zbora modernizirali s spremljavo ro-kerske glasbe, je občinstvu posredovala srčno sporočilo zbora, ki se s pesmijo zavzema za boj proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji in klientelizmu, vsakr- šni obliki diskriminacije, sprevračanju zgodovine NOB. Združeni v tej ideji so se na odru pridružili številni gostje. Kot prvi Gojmir Le-šnjak Gojc, Partizanski pevski zbor Ljubljana, duo Bakalina, Kraški ovčarji, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Zoran Pre-din, Zaklonišče prepeva, Dirty Fingersi, Bulldogi, Ksenija Jus, Kombinatke in pre-mierno rapper Darko Nikolovski, ki so skupaj s sodelovanjem občinstva dvignili svoj glas proti aktualnim družbenim krivicam. Naj še omenimo, da je ob koncu dogodka v ljubljanskih Stožicah dirigentka Pia Cah prejela še zlato plaketo Zveze borcev. Čeprav na dan ustanovitve Osvobodilne fronte ni več organizirana uradna državna proslava, je koncert zbora Pinko Tomažič priredil več kot le dobrodošlo alternativo ustrezne ljudske počastitve dneva boja proti okupatorju spektakularno, fascinantno in impozantno manifestacijo sodobnega boja ljudske volje, duha časa in kritike aktualnih družbeno političnih razmer. Robert Šabec tppz pinko tomažič - Predsednik Pahor mu ga je podelil za negovanje izročila odporništva Zlati red za zasluge LJUBLJANA - Predsednik Borut Pahor je na dan boja proti okupatorju Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič podelil zlati red za zasluge. Predsednik Republike Slovenije je podelitev odlikovanja utemeljil z izjemnim prispevkom zbora k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, z ohranjanjem izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture. Borut Pahor je ob podelitvi poudaril, da je dejstvo, da se svečana podelitev odvija prav na dan praznika upora proti okupatorju več kot le naključje, saj se odlikovanec zliva s praznikom in praznik z odliko-vancem. V svojem govoru je posebej izpostavil potrebo po negovanju partizanske tradicije ter spomina na ta pomemben del slovenske zgodovine in pri tem izpostavil pomembne zasluge Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. »Ne nazadnje gre za vprašanje, ali skoraj tri četrt stoletja kasneje Slovenci premoremo toliko razuma in poguma, toliko zrelosti in modrosti, da razumemo, kaj v naši preteklosti nas je osvobajalo in nam je danes v slavo in spomin in kaj nas je zasužnjevalo in nam mora biti danes v opomin. Partizanstvo v celoti, kot fenomen upora proti okupatorju, je slavno dejanje našega naroda.« je bil ob podelitvi tokrat odločen Pahor in pri tem še izpostavil, da je v tistem obdobju znotraj njega potekala tudi socialna revolucija, kar je upoštevanja vredno za razlago političnega in narodnega razkola med drugo svetovno vojno in po njej, ni pa odločilno za vrednostno sodbo partizanstva, kot domoljubnega gibanja in njegovega pomena za nacionalno osvoboditev. Zlati red za zasluge je iz rok predsednika prevzela dirigentka Pia Cah, ob koncu pa je v prostorih predsedniške palače zadonela še Vstala Primorska. Naj še omenimo, da je odlikovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič sploh prvo Pahorjevo odlikovanje od nastopa predsedniškega mandata. Slovesnosti ob podelitvi so se udeležili tudi predsednik DZ Janko Veber, nekdanja predsednika republike Danilo Türk in Milan Kučan, vrh Slovenske vojske in policije, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik ter pesnik Ciril Zlobec. Tovariši in tovarišice Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič so po končani slavnostni podelitvi z udeležbo in pesmijo podprli tudi vstajniško gibanje na 5. vseslovenski ljudski vstaji na Kongresnem trgu. V pozno popoldanskih urah pa so se predstavili še občinstvu v domala razprodanih Stožicah. RoŠa Včeraj že peta t.i. vseslovenska vstaja LJUBLJANA - Včerajšnja t. i. peta vseslovenska ljudska vstaja v Ljubljani je ob skromnejši udeležbi kot sicer minila mirno. Na vstaji se je po oceni policije zbralo okoli tisoč protestnikov, čeprav se je njihovo število čez dan nekoliko spreminjalo. Demonstranti so se podali na pohod po središču prestolnice ter se ustavili pred ljubljansko mestno hišo, kjer so vzklikali in žvižgali v znak protesta proti županu Zoranu Jankoviču. Zahtevali so ukrepe proti korupciji in klientelizmu, neposredno demokracijo, spremembo volilne zakonodaje, alternativo neoliberalističnim ukrepom ter spremembo politike varčevalnih ukrepov po diktatu Evrope. Med pohodom so šli tudi mimo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, nato pa se jih je del odpravil pred parlament, del pa v Moste, kjer so zasedli objekt nekdanjega Kina Triglav, ki so ga nekaj časa zatem zapustili. Tudi včerajšnjo vstajo so sicer podprli tudi kulturniki in umetniki, za krajši kulturni program sta poskrbela tudi pevska zbora Kombinat in Pinko To-mažič. Protesta pa kljub drugačnim napovedim zaradi logističnih vzrokov niso spremljali opazovalci urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice. (STA) S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Cicerone 8 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 1 4 Nedelja, 28. aprila 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaška - Kaj slovenski župani pričakujejo od nove deželne uprave FJK Od sredstev in osebja do urejanja teritorija Nova deželna predsednica Debora Serracchiani se bo v prihodnjih dneh sestala z župani in prefekti glavnih mest štirih pokrajin Furlanije Julijske krajine. Tako se bo jutri sestala s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in prefektinjo Francesco Adelaide Garufi in bo šlo za prvo institucionalno srečanje s tržaškim prvim občanom in predstavnico vsedržavne vlade. Vendar, kaj pričakujejo župani od nove deželne uprave? To smo včeraj vprašali župane nekaterih občin v tržaški pokrajini, vsaj tiste, s katerimi smo uspeli stopiti v stik. Naključje je hotelo, da so to župani slovenskih občin, ki so spregovorili o prioritetah, od debloki-ranja sredstev, ki so zamrznjena zaradi pakta stabilnosti, pa do dvojezičnega poslovanja, problematike jusov in srenj ter upravljanja teritorija idr. Deblokada sredstev, ki jih omejuje pakt stabilnost, je prioriteta za dolinsko županjo Fulvio Premolin, ki opozarja, da imajo občine že na voljo finančna sredstva, izvedli so celo licitacije, vendar del ne morejo oddati v zakup oz. jih začeti, ker jih ne morejo plačati. Prav tako je treba sprostiti omejitve glede zaposlovanja osebja, ki so oškodovale predvsem najbolj varčne občine, ki so do zdaj že itak imele malo sredstev za ta namen, v prihodnje pa bodo morale še dodatno krčiti: »Če smo do zdaj recimo za osebje porabili sto, bomo morali za drugo leto porabiti 90,« nam je povedala Premolinova, ki opozarja, da majhne občine zaradi tega »pokajo po šivih, ker ne moreš iti naprej, ker kakor hitro ti zmanjkajo ljudje, ki gredo v pokoj, od štirih lahko vzameš eno ali celo nič in torej ostajamo tudi brez osebja.« Dolinska županja opozarja tudi na vprašanje pomanjkanja generalnega tajnika in sredstev za dvojezično poslovanje, glede odnosov z novo deželno upravo pa upa, da bodo stiki stalni in da bodo vsakič, ko bo treba premostiti kako težjo oviro, dobili potrebno sinergijo. Repentabrski župan Marko Pisani opozarja na tri žgoča vprašanja, ki so v tem trenutku nadvse aktualna v njegovi občini. V prvi vrsti gre za potrebo po prilagoditvi deželnega zakona za kraške kamnolome, drugič za ureditev oz. spremembno zakona o jusih in sre- Vladimir Kukanja kroma Mirko Sardoč kroma kroma Marko Pisani kroma njah, zato da potem le-te lahko delujejo, tretje vprašanje pa predstavlja ureditev območja bivšega mejnega prehoda pri Fernetičih. Sicer je vprašanj po Pisanijevih besedah še kar nekaj, kot npr. tisto o evropskih zaščitenih območjih Natura 2000 na Krasu: »Dobro bi bilo, da se usedemo in začnemo razmišljati o spremembi zaščitenih območij,« nam je povedal Pisani, za katerega je vsekakor najpomembneje to, da deželna uprava nadaljuje s pomočjo za brezposelne v obliki delovnih vav-čerjev, tako kot se je zgodilo lani. Po besedah župana Vladimirja Kukanje sta v tem trenutku najpomembnejši vprašanji za devinsko-na-brežinsko občino rešitev problema glede Rilkejeve pešpoti in ureditev območja Castelreggia v Sesljanskem zalivu. Glede pešpoti bo treba razjasniti, če jo Dežela namerava kupiti, tako da bi utegnila postati res deželni rezervat. Glede Castelreggia pa se Kukanja zavzema za petnajstletno koncesijo, ne pa za podelitev slednje za vsako posamično leto, to pa zato, »da začnemo resno delati za naše cilje,« pravi župan, za kate- rega ostalo pride na vrsto potem, pri čemer je med ostalimi stvarmi opozoril na potrebo po večji pomoči deželne uprave za razvoj turizma. Zgoniški župan Mirko Sardoč pa od nove deželne uprave pričakuje »resne in konkretne odgovore na vsakodnevne potrebe oz. vsakodnevno upravljanje z ekonomskimi sredstvi in teritorijem. Pričakujemo dinamičnost, ki bo kos časom, ki jih danes živimo.« Glede ekonomskih sredstev za Sardoča pomeni imeti »jasen in zgleden pristop, ki ti dovoli nuditi tiste storitve, ki so potrebne za vsakodnevno življenje svojih občanov.« Kar se tiče teritorija pa gre za poenostavitev vseh postopkov, pri čemer ima Sardoč v mislih splošno sliko, se pravi po eni strani problematiko zaščitenih območij, po drugi pa nudenje možnosti javnim upravampomeni poenostaviti vse postopke. Ko govorimo o teritoriju mislim nasplošno, mislim na zaščitena območja na eni, na drugi strani pa dati možnost javnim upravam, da so bolj fleksibilne in da lahko gredo naproti vsem tistim težavam, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujejo. (iž) i. maj - Na tržaškem sprevodu tudi s transparentom Primorskega dnevnika Praznik dela in osvoboditve Program sprevodov, openski in podlonjerski praznik ter občinski in vaški pokloni padlim v NOB Pred enim letom je bila gospodarska slika slaba, do danes pa se ni izboljšala. Na Tržaškem so sindikati v letu 2012 našteli 6000 brezposelnih, 1,9 milijona izkoriščenih ur dopolnilne blagajne in 500 podjetij v hudi krizi. Cgil, Cisl in Uil pozivajo, naj bo 1. maj v znamenju mladih, žensk, delavcev in upokojencev. Tradicionalni sprevod po tržaških mestnih ulicah se bo v sredo ob 9. uri začel pri Trgu Sv. Jakoba, kjer se bodo ob 8.45 zbirali tudi zaposleni, sodelavci, bralci in prijatelji Primorskega dnevnika. Tako kot lani bo v sprevodu namreč tudi transparent našega časopisa, ki je še vedno v stiski. Vabljeni so vsi. Ob 9.15 bo šel sprevod mimo Garibaldijevega trga, zaključni govori bodo na Velikem trgu med 10.30 in 11. uro. Govoril bo državni tajnik sindikata Uil Antonio Focillo, slovenski govornik bo znan v prihodnjih dneh. V Križu bo zbiranje ob 9.45, zaključek pa ob II. uri v Nabrežini. V Miljah se bo sprevod začel ob 10.30 na vrtu bara Verdi, sklepni govor pa bo na Trgu Marconi ob 11.15. Na Opčinah Mondine in TPPZ Danes in v sredo, 1. maja, bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah Prvomajski praznik pod šotorom. Danes ob 15. uri bodo odprli kioske, predvidena razprava pa zaradi odsotnosti nekaterih gostov odpade. Ob 17. uri bo koncert zbora Le mon- Napetosti pred tekmo Pred včerajšnjo tekmo nogometne A-lige Cagliari-Udinese, ki je zaradi neprimernosti stadiona na Sardiniji potekala na tržaškem Roccu, je prišlo do izgredov. Skupina privržencev Trie-stine je ob tržaškem stadionu demonstrirala v spomin na Stefana Furlana, tržaškega navijača, ki je umrl po tekmi med Triestino in Udinese-jem leta 1984. Kaže, da so tržaški navijači Sardince zamenjali za furlanske navijače ter proti njim zmetali nekaj kamnov, je poročala tiskovna agencija Ansa. Tako so poškodovali nekaj avtomobilov, napetost pa se je stopnjevala. Vskočili so policisti in pridržali sardinskega navijača, bivajočega v Trevisu - njemu so pred časom iz varnostnih razlogov že prepovedali vstop na stadione. Kazenska ovadba je doletela še tržaškega navijača. Zaradi prometnih omejitev, ki jih je tržaška kvestura uvedla na območju stadiona, ob vhodih in v okolici ni bilo večjih težav. Po trčenju se ni ustavil Policisti openskega komisariata v Ulici Carsia so včeraj potrebovali pomoč karabinjerjev. Poklicali so jih, da bi obravnavali nesrečo, ki se je zgodila prav pred komisariatom. Neznan voznik je s svojim vozilom trčil ob dva parkirana avtomobila in ju poškodoval, pritisnil na plin in zbežal. Kara-binjerji so uvedli postopek in obvestili lastnika poškodovanih vozil. Mujalonga in promet Na območju miljske občine bo danes desetič na sporedu tek Mujalonga sul mar, ki ga prireja društvo ASD Marathon v sodelovanju z društvi Larg-he Vedute in Gli Amici del Tram di Opicina. Od 7. do 15. ure bo prireditev (za tekmovalce in ne) zajela Cesto za Lazaret med pristanom sv. Roka (tam bo startna točka) in nekdanjim mejnim prehodom. Večji del ceste bo od 8. ure do konca prireditve zaprt za promet, zapora bo veljala tudi v naselju Ligon (v križišču s Cesto za Lazaret). dine di Novi, ki ga sestavljajo nekdanje delavke z riževih polj (stare so tudi preko 80 let) in njihove hčerke, vnukinje, prijateljice. Zbor deluje že vrsto let in nastopa redno. Tudi na openskem koncertu se bodo predstavile z recitacijami in pesmimi o ženskah, ki so delile težak vsakdan, skupne boje za pravice in enakopravnost. Recital z naslovom Pieta l'e morta (Usmiljenje je umrlo) je napisala Manuela Rossi. Sledil bo ples s skupino Nebojsega. V sredo bodo kioske odprli ob 14. uri, ob 16. uri pa je predviden prvomajski pozdrav. Ob 17. uri bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s skupinama Dirty fingers in Kraški ovčarji. V Podlonjerju bo v sredo ob 13. uri tradicionalno prvomajsko kosilo, zvečer pa ples s skupino The Bob O'Lones. Govorila bosta pokrajinska tajnika SKP in SIK. Obletnica osvoboditve Praznik dela sovpada na Tržaškem z 68. obletnico osvoboditve. Zgoniška občinska uprava bo v torek polagala vence k spomenikom in obeležjem v spomin padlim na območju občine: ob 12. uri pri proseškem pokopališču, ob 12.20 k spomeniku pri Proseški postaji. Popoldansko zbiranje bo v Zgoniku ob 18. uri, od koder bodo krenili v Repnič (spominska plošča ob 18.15), Briščike (hiša spomenik ob 18.30), Gabrovec (vaški spomenik ob 18.45), Samatorco (spomenik ob 19. uri), Salež (spomenik ob 19.15) in še v Zgonik (k občinskemu spomeniku ob 19.30). Pri spomenikih bo nastopil MPZ Rdeča zvezda. Občina Dolina bo v torek prav tako polagala vence: ob 14.45 zbiranje pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini (ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zapel združeni zbor MPZ upokojencev iz Brega in »Pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja), ob 15.30 v Dolini pri spomeniku padlim na Taborju in pokopališču, ob 15.45 v Prebenegu (spomenik padlim), ob 16. uri v Mač-koljah, ob 16.15 pri Domju, ob 16.30 v Ricmanjah, ob 16.50 v Borštu (bunker in spomenik na pokopališču), ob 17.10 v Gročani in ob 17.20 v Boljuncu. Padričarji in Gropajci se bodo v torek poklonili padlim v NOB: pred vaškima spomenikoma bo zapel pevski zbor Slovan Skala pod taktirko Jari-ja Jarca, nastopila bosta govornika. Večer, ki ga organizirajo društvi Slovan in Skala ter VZPI-ANPI, se bo začel s polaganjem vencev na Padričah (ob 19.45 na vaškem trgu), ob 20.15 bo sledilo polaganje v Gro-padi ter druženje v domu Skala. V sredo bo v obeh vaseh tradicionalna budnica, ki jo izvaja godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Padričarji se bodo na vaškem trgu zbrali ob 6. uri, Gropajci pa ob 6.30. Sekcija VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro prireja v torek ob 20.30 v sodelovanju z društvi večer v proseškem Kulturnem do- Utrinek z lanskega prvomajskega sprevoda kroma mu. Govornik bo Peter Verč, sledil bo kres na Ba-lancu. Budnica bo v sredo ob 8.15, zbirališče pri Soščevi hiši. Pohod na Kokoš Bazovske organizacije vabijo v torek na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 20.30 bo poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom, ob 21. uri prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Start je predviden ob 21.30, priporočljiva sta primerna obutev in svetilka. V planinski koči bo »prvomajska turbofolk fešta«. / ŠPORT Nedelja, 28. aprila 2013 5 glasbena matica - V Rojanu je bil pred kratkim redni občni zbor Kljub krizi uspešno delo, vendar je čas za spremembe Glasbena matica je kljub gospodarski krizi in recesiji v zadnjem letu uspešno delovala in še vedno deluje po začrtanih ciljih. Toda nedavna dogajanja narekujejo spremembe in se zato namerava Glasbena matica v prihodnosti posvečati še predvsem izobraževanju in torej šoli, ki si zasluži vso pozornost. Kar zadeva koncerte, so v šoli začeli razmišljati o povezovanju, poseben poudarek pa namenja vodstvo za unovčenje denarja iz Dežele Furlanije-Julijske krajine. Zaradi tega niso med drugim še poravnavali nekaterih dolgov do dobaviteljev, medtem ko so s pomočjo bančnega posojila krili plače za uslužbence. To je izšlo z občnega zbora Glasbene matice, ki je bil te dni v Rojanu. To je bil redni občni zbor in ni bi volilnega značaja. Na njem je glavno poročilo podala predsednica Nataša Paulin, ki sta mu sledili blagajniško in tajniško poročilo. Paulinova je ob udeležbi ravnatelja GM Bogdana Kralja uvodoma povedala, da si bodo krizno leto 2012 v slovenski narodni skupnosti zapomnili vsi, saj ga je zaznamovala velika mera zaskrbljenosti zaradi zamud v izplačevanju prispevkov. Deželni sistem je tokrat odpovedal, je dejala Paulinova, in zavlačeval z izplačili do mere, ki je nesprejemljiva za vsako resno državo. Glasbena matica še ni prejela salda za leto 2012, in sicer 126.850 evrov, kot je bilo to razvidno tudi iz blagajniškega poročila. Če je GM zdržala in še deluje po začrtani poti, gre torej zahvala vsem članom, uslužbencem, sodelavcem in upraviteljem, je poudarila predsednica. Kljub praznim državnim blagajnam so vsekakor tudi prek dvojnega posojila izplačali plače, čeprav so bili uslužbenci brez plač kar tri mesece. Ta izkušnja je izučila, da so potrebne nekatere spremembe, je dodala Paulinova, po mnenju katere bo potrebno posvetiti vse moči in pozornost izobraževanju. Šola že pripravlja učence za vpis na konservatorij ali na Akademijo v Ljubljani, vsi izpiti pa so v slovenščini. O priznanju certifikatov na vseh italijanskih konservatorijih pa bo potrebno osvestiti pristojne dejavnike v Rimu in to vprašanje rešiti že letos, pravi Paulinova. Zato se bo GM obrnila tudi na slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki je vselej sledil problemom šole, pomoč pa bodo poiskali tudi pri krovnih organizacijah SKGZ in SSO ter na slovenskem ministrstvu za šolstvo in pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Utrinek z rednega občnega zbora Glasbene matice kroma barkovlje - Tradicionalna pokušnja domačih dobrot Kruh, pecivo, vino, olje Strokovna žirija ocenila najboljše vzorce vina, olja in kruha, svoje ocene pa je dalo tudi občinstvo Tradicionalni barkovljanski praznik pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja je tudi letos potekal v prostorih SKD Barkovlje, kjer so se preteklo soboto pomerili okoliški vinogradniki in pridelovalci oljčnega olja. Prireditev, ki jo člani društva pripravljajo vsako leto že več kot dve desetletji, je privabila lepo množico gostov, za njeno realizacijo pa so poskrbeli tudi številni pokrovitelji. Degustacija vin, oljčnega olja in kruha ter peciva je potekala v zelo sproščenem vzdušju. Kruh za pokušnjo je speklo kar osem oseb, med katerimi je bil tudi en gospod. Pecivo pa so pripravile stare znanke prireditve. Gospa Sabina je spekla kar 21 pinc in potic. Kaj pa vino? To naj bi bilo odlično, je ocenil enolog Mario Gregori, ki že leta s svojo prisotnostjo podpira prireditev, z nasveti in koristnimi namigi pa je marsikomu pomagal izboljšati svoj pridelek. Degustacija vin je predstavljala poseben obred in družabni dogodek, ob koncu katerega je občinstvo razglasilo zmagovalca večera. Ocena občinstva je bila tudi tokrat nekoliko drugačna od tiste, ki jo je podala žirija, a kljub temu ni bilo zaznati velikih odstopanj. Strokovna žirija je letos ocenjevala 15 vzorcev bele sorte vin in 9 vzorcev rdeče sorte. Vina so prispevali vinogradniki s področja Brega, gre pa, kot znano, za kmetovalce, katerim vinogradništvo predstavlja večinoma postransko in predvsem ljubiteljsko dejavnost. In kdo so zmagovalci prireditve Pokušnja vina, ekstradeviškega oljčnega olja in kruha 2013? Žirija je po tehtnem premisleku v ožji izbor uvrstila štiri vzorce belega vina in štiri vzorce črne sorte. Naslov najboljšega vinarja v kategoriji belih vin je prejel Emil Mar-tellani, na drugo mesto se je zavihtel Luciano Jagodic, tretje mesto pa je zasedel Martin Kovač. V kategoriji črnih vin je prvo mesto pripadlo Martinu Kovaču, komisija je drugo mesto podelila Franku Starcu, tretje mesto pa je zasedel Libero Puzzer. Glas ljudstva je bil zelo podoben tistemu od komisije (le vrstni red je drugačen), je pa občinstvo nagradilo tudi četrtouvrščenega. Naslov najboljšega vinarja sta si po oceni občinstva prislužila Luciano Jagodic za belo vino in Ivan Taučer za črno vino. Že kar nekaj let pa na tej prireditvi ocenjujejo tudi okoliško oljčno olje. Pokušnjo olja je tudi letos vodil Edvin Žerjal, ki je prejel kar 11 vzorcev olja. Na prireditvi so nagradili prve tri uvrščene, ki jih je komisija izbrala na predhodnem srečanju. Najboljši pridelovalec ekstradeviškega olja je postal Renato Raseni, drugo mesto je zasedel Paulo Brecelj, s tretjim mesto pa se je okitil Franko Starec. (sč) Koncert Primorska poje v cerkvi v Nabrežini Danes bosta na sporedu zaključna koncerta letošnje zborovske revije Primorska poje. Ob 15.30 bo v Zavarhu koncert v cerkvi sv. Florijana, ob 17. uri pa koncert v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Na njem se bodo prestavili mešani pevski zbor Tre valli/Tri doline, duhovni mešani zbor Anton Martin Slomšek, mešani zbor Mirko Špacapan, moški zbor Vasilij Mirk, mešani zbor Jacobus Gallus in komorni zbor Ipavska. Koncert je nastal v organizaciji ZSKD v sodelovanju z društvom Igo Gruden iz Nabrežine. Predstavitev novega romana člana kolektiva Wu Ming V torek, 30. aprila, ob 17. uri bo v knjigarni Lovat v ulici Battisti v Trstu predstavitev romana Point Lenana avtorja Wu Minga 1 - Roberta Santachiare. Kolektiv Wu Ming deluje že vrsto let v Bo-lonji. Knjiga Point Lenana, ki je izšla pri založbi Einaudi, priča o življenju Trža-čana Feliceja Benuzzija, alpinista in diplomata, ki je še z dvema ujetnikoma zbežal iz angleškega ujetništva v Afriki leta 1943 le, da bi se povzpel na goro Kenya. V romanu so omenjeni tudi tragični dogodki, ki so zaznamovali zgodovino Trsta v prvi polovici 20. stoletja. Predstavitev knjige je nastala v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Trst. Z avtorjem se bosta pogovarjala Dušan Jelinčič, pisatelj in alpinist, ter Luciano Santin, zgodovinar na področju alpinizma. Publiko bo nagovorila Marinka Pertot, predsednica SPDT. V Boljuncu prikaz romanja v Sveto Deželo Boljunska župnija in Mladinski dom vabita na potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo, ki bo danes ob 18. uri v dvorani Mladinskega doma. Romanja se je udeležilo tudi lepo število slovenskih vernikov, med katerimi tudi učiteljica Ida Klarič, ki bo v sliki in besedi prikazala potek romanja. Obvestilo izletnikom Prijavljeni izletniki na Aurorini potovanji v London in Lago Maggiore so na-prošeni, da poravnajo zadnji obrok potovanja v agenciji v Ul. Milano 20 v dneh od jutri do petka, 3.5. Kdor ni še izročil dokumenta, s katerim bo potoval (osebna izkaznica ali potni list), je na-prošen, da to stori ob plačilu. Za potovanje v Milan, Lago Maggiore in Bre-scio je na razpolago še nekaj mest. dijaški dom - Svetovni dan knjige Malčkom ponudili lepo bralno popoldne Svetovni dan knjige, ki smo ga obeležili pretekli torek, je bil tudi praznik knjig za malčke, ki obiskujejo otroški vrtec v Dijaškem domu. Vzgojiteljice so na ta dan želele proslaviti moč knjig pri združevanju in izobraževanju otrok, prijetno bralno popoldne pa je popestril tudi naš bivši kolega Dušan Kalc, ki zelo rad piše pesmi za svojega vnuka. Dušana Kalca so namreč vzgojiteljice povabile na srečanje in se je z veseljem odzval vabilu. Bralno popoldne v Dijaškem domu se je začelo prav s Kalcem, ki je prebral nekaj pesmi. Poeziji so sledile pravljice, ki so jih pisani druščini otrok prebrali starši, ki so se lahko udeležili bralnega popoldneva. Malčkom pa so brale tudi vzgojiteljice; te so pripravile pester izbor knjig, med katerimi so bile tudi nekatere najbolj znane pravljice bratov Grimm. Na ta dan so otro- ci lahko pobliže spoznali tudi pomen ilustracij, ki nemalokrat knjigo delajo bolj zanimivo in privlačno. Vzgojiteljice so otrokom postregle z ilustracijami znanih slovenskih ilustratork, kot so Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Lila Prap. Beseda pa je tekla tudi o tem, da knjiga kljub hitrim časom, v katerih živimo, ostaja vrednota, ki jo moramo negovati. Na tem mestu velja tudi povedati, da so vzgojiteljice povabile bodoče bralce na pot branja tudi z ustvarjalno delavnico, v sklopu katere so otroci izdelali dva plakata. En plakat so posvetili poeziji, drugega pa pravljicam, s tem delom pa so hoteli na ustvarjalen način počastiti svetovni dan knjige, ki ni namenjen le izpostavljanju pomena knjig, ampak je predvsem darilo otrokom, da bi želeli in znali brati književno umetnost. (sč) križ - V petek odprli razstavo v domu Alberta Sirka Ko je umrl moj oče Na odprtju razstave je sodeloval tudi harmonikar Miha Grmek Seražin kroma V okviru proslave osvoboditve so v Križu v domu Alberta Sirka odprli razstavo Ko je umrl moj oče. Potujočo raz- stavo, ki predstavlja risbe in pričevanja otrok iz italijanskih koncentracijskih taborišč, prireja kriška sekcija VZPI-ANPI. prej do novice www.primorski.eu 6 Nedelja, 28. aprila 2013 TRST / trst - Seja Deželnega sosveta združenj za invalide in njihove svojce v FJK Skrbijo za 150 tisoč invalidov Odlično sodelovanje z odhajajočo deželno upravo - Mario Brancati odhaja, novi predsednik sosveta je Vincenzo Zoccano Včeraj se je v konferenčni dvorani centra za slepe in slabovidne Rittmeyer odvijala seja Deželnega sosveta združenj za invalide in njihove svojce v Furlaniji Julijski krajini. Člani in ostali prisotni so se seznanili z opravljenim delom in smernicami v tem letu, redna seja pa je bila tudi volilnega značaja, kar pomeni, da je konzulta dobila novega predsednika. Informacije o opravljenem delu ter prispevkih, ki jih je ta sosvet dobil v preteklem in predpreteklem letu ter letos je podal odhajajoči predsednik Mario Brancati, ki je uvodoma povedal, da zapušča predsedniško funkcijo, kar pa nikakor ne pomeni, da odhaja iz tega deželnega sosveta, saj skrb za invalide še naprej ostaja njegova prioriteta. Slišali smo, da Deželni sosvet združenj za invalide v FJK združuje 60 združenj invalidov v celotni regiji, v Trstu jih deluje kar ena tretjina. Konzulta lahko poskrbi za približno 150 tisoč oseb, ki so posredno ali neposredno povezane z invalidnostjo, sosvet pa ima že od vse- Mladi in državljanstvo V dvorani poslovne šole Mib na Frnedu bo jutri ob 10. uri srečanje na temo Trieste on sight -preizkusi državljanstva, ki ga prireja združenje Arci v sodelovanju s tržaško občinsko upravo. Srečanja se bo udeležilo okoli sto dijakov tržaških višjih srednjih šol, katere bo med drugim pozdravil župan Roberto Cosolini. Parlato v Lovatu o 40-letnici Manifesta V knjigarni Lovat bo jutri zgodovinski urednik dnevnika Il Manifesto Valentino Parlato ob 18. uri predstavil svojo knjigo La rivoluzione non russa, ki je posvečena štiridesetletnici omenjenega dnevnika. Srečanje prireja tržaški krožek Manifesto. Tečaj SKD Rdeča zvezda o spoznavanju vina Bližajo se poletne veselice oz. ša-gre in tečaj daje ljubiteljem vina osnovno znanje o vinu in degu-staciji. Namenjen je vsem, ki želijo odkriti čudoviti svet vina in kulturnega pitja ali pa le presenetiti prijatelje in narediti dober vtis ob večerji ali kosilu. Tečaj je oblikovan tako, da tečajniku odkrije osnove vinske kulture in povezovanja vina s hrano. Sestavljen je iz štirih srečanj: prvi večer bo 8. maja (od 20. do 22. ure), naslednji pa vsako sredo do 29. maja. Vsak večer bo razdeljen na teoretični del, kjer bo predavatelj razpravljal na temo lekcije, ter praktični del, kjer bodo poskusili vsakič različno vrsto vina (malvazijo, vitovsko, glero in teran) v kombinaciji s hrano. Abinacije okusnih jedi bo pripravil kuhar Vinoteke Zgonik. Tečaj bo v italijanskem jeziku v sodelovanju s strokovnjakom Andrianom Bellinijem, Društvom kraških vinogradnikov in Vinoteko Zgonik ter ob podpori radijske postaje Radio Punto Zero. Za več informacij in prijave pišite na elektronski naslov jes.stoka@live.com ali kličite na številko 0039-349-0645406. Velikost skupine: do največ 25 udeležencev. Obvezna je prijava do 1. maja! Sosvet združuje šestdeset združenj invalidov v FJK kroma ga začetka vlogo reprezentativnega in koordinacijskega organa, ki sodeluje pri različnih projektih in pobudah. V nadaljevanju je predsednik Brancati pohvalil odlično sodelovanje z odhajajočo deželno upravo, ki je do-tičnemu sosvetu vedno prisluhnila in ugodila njegovim željam in potrebam. Slišali smo, da je sosvet za invalide v FJK lani prejel sredstva v višini 112.570,17 evra, od katerih mu je 58 tisoč evrov namenila Dežela FJK, 50 tisoč evrov je za realizacijo projekta C.R.I.B.A konzulti namenilo Zdrav- stveno podjetje Bassa Friulana, preostala sredstva pa so prišla iz naslednjih dveh naslovov: Ljudske čedajske banke in Fundacije Crup. Spodbuden je tudi podatek, da v vseh teh letih Deželni sosvet za invalide v FJK ni bil deležen rezov s strani Dežele, nekoliko drugačna je situacija na državni ravni, a kljub temu je bilo, kot je poudaril predsednik Brancati, delovanje sosveta neovirano. Sosvet ima pripravljeno tudi bilanco za leto 2013, ko naj bi prejeli 130.500 evrov. Pomemben je tudi podatek, da so bili prihodki v zadnjih dveh letih enaki odhodkom, podobno poslovanje pa načrtujejo tudi za letos, ko bodo nekaj več sredstev dobili po zaslugi sporazuma na področju projekta ReTHI-Regions Tackling Health Inequalities. Deželna konzulta združenj za invalide v FJK je ob koncu redne seje dobila tudi novega predsednika. Ker se je za to mesto potegoval le en kandidat, bo v naslednjem mandatu sosvet vodil Vincenzo Zoccano. (sč) milje - Ob 25. aprilu Partizanski golaž v Parku prijateljstva V Parku prijateljstva in sožitja na Cereju na miljskih hribih so na dan osvoboditve tudi letos organizirali »partizanski golaž« v sodelovanju z Društvom Slovencev milj-ske občine, sekcijo VZPI-ANPI Giorgio Marzi in sindikatom upokojencev SPI-CGIL. Nekateri udeleženci so se zbrali po manifestaciji v Miljah, drugi pa so prišli po svečanosti v Rižarni. Tudi tu, kot na trgu v Miljah, je navzoče v slovenščini in italijanščini nagovoril predsednik Parka Jurij Vodopivec, ki je poudaril, da se moramo vsi potruditi, da ne bi 25. april bil samo dela prost dan, ki bi ga izkoriščali za lenarjenje, izlete ali romanja. V naši neposredni bližini imamo dovolj spomenikov in obeležij, ki nas spominjajo na žrtve tolikih ljudi, ki se jim moramo zahvaliti, da lahko danes govorimo, pojemo in molimo v materinem jeziku, je dejal Vodopivec. »Mislim, da se jih lahko vsaj enkrat na leto spomnimo,« je dodal. Zato je prisotnost na slovesnostih potrebna, kakor je tudi hvalevredno včlanjevanje v združenje VZPI, »saj smo dediči tistih vrednot, ki so nam jih priborili in smo jih dolžni ohraniti ter posredovati potomcem«. Govor je sklenil z verzi Staneta Raztresna: »Pišite, to vašo smradno slavno zgodovino, ves svet ve, partizani so osvobodili domovino«. opčine - SKD Tabor Razstava podob iz Palestine Jutri ob 20.30 bo v dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah odprtje fotografske razstave o Palestini Tu ostanemo. Razstava tvori mozaik preteklih in sodobnih podob, ki dajejo vtis in širijo naše razumevanje ter obzorje. Njihov namen je podati vzvod, da raziskujemo dalje, da stremimo k temu, da bi bolje videli in razumeli. Fotografije na razstavi so prispevali Jure Eržen, Arne Ho-dalič, Meta Krese, Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Saga-din in Matic Zorman. Fotografije izpred leta 1948 so del fotografskega arhiva, ki ga je podedoval fotograf Eric Matson od American Colony v Jeruzalemu. Arhiv je g. Matson kasneje podaril ameriški Kongresni knjižnici. Razstava je del Kulturne ambasade Palestine, ki jo organizirajo Zavod Nur, Društvo Humanitas, Arabsko kulturno društvo Rozana, Zofijini ljubimci, organizacija Mitra za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga ter ostali ljubitelji Palestine. Kulturno ambasado Palestine podpira kampanja BDS Slovenija (www.bds.si). Razstavo bo predstavila prof. Nada Pretnar, na otvoritvi bodo sodelovali igralci domače gledališke skupine, ki bodo prebrali nekaj poezij. Razstava bo odprta do 10. maja od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00 ure. Po dogovoru je možen tudi voden ogled z razlago v slovenščini, italijanščini in angleščini (mobi 3357026842). Na slovenski mreži Rai nocoj Lynx magazin Drevi ob 20.50, po slovenskem TV dnevniku RAI, so gledalci vabljeni k ogledu mesečnika Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija. Na ogled bodo prispevki o preseganju takšnih in drugačnih meja. Loris Braico bo predstavil slo-vensko-hrvaški projekt DIVA, ki se ukvarja z lociranjem, raziskovanjem in preprečevanjem črnih odlagališč v Istri. Štiri države kot turistične destinacije - Bosna, Hrvaška, Črna Gora in Slovenija - so se združile pod okriljem projekta, ki želi povezati zdravju prijazno območje in ponuja »zeleno« obarvan turizem. S temo se je ukvarjala Helena Florenin Pasinato. Obstajajo kraji, majhne točke na zemljevidu, ki jih je zgodovina na svoji poti večkrat prečkala. Med njimi je tudi hrib Brestovec, ki se nahaja v občini Sovodnje ob Soči na Goriškem. Brestovcu in dogajanju v njegovi bližini je raziskovalec Mitja Juren posvetil zanimivo publikacijo, o kateri je spregovoril s kolego Gigijem Zanninijem. Piero Pieri se je posvetil delu čez-mejnih gorskih reševalskih skupin, ki delujejo na področju tro-meje v deželi Furlaniji Julijski krajini, torej v sodelovanju s sorodnimi službami iz Slovenije in Avstrije. Ponovitev Lynx Magazina bo na sporedu v četrtek, 2. maja, ob isti uri. Izgubila se je psička Nasproti pasjega zavetišča Astad na Opčinah se je pred več kot tednom dni izgubila petmesečna psička rjave barve. Zadnjič so jo videli v bližini zabojnikov za smeti v naselju Girandole pri Briščikih, lastniki pa prosijo vse, ki bi jo videli (ima oprsnik in povodec), naj se ji približajo previdno, da bi je ne prestrašili, naj počepnijo in ji ponudijo hrano. Psička sliši na ime Luna, verjetno pa tudi na ime Sca-tolina: s tem imenom so jo namreč klicali v zavetišču v Neaplju, preden je prišla na Opčine. Prav tako naj se tisti, ki bi psičko našel oz. videl, obrne na številki mobilnega telefona 349-3279570 in 3383498405. gropada - V dvorani GZ Skala Harmonikarski koncert orkestra GM Synthesis 4 V dvorani GZ Skala v Gropadi je Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 imel koncert pod spretno taktirko Fulvija Jurinčiča. Domače društvo je priredilo zanimiv večer za ljubitelje tako lahke, kakor resnejše klasične glasbe. Koncertni program je zrcalil tistega, ki ga je orkester sinoči predstavil na mednarodnem tekmovanju v Puli. Po pozdravu predsednice KD Skala Sonje Milkovič se je najprej oglasila skladba G. P. Reverberija Misteriosa Venezia, ki so ji sledile BeeGeesova How deep is your love, Allegro Bachovega Brandeburškega koncerta št.3, Ipavčeva Serenada za godalni orkester ter Bužle-tov Tango Aurora. Koncert se je nadaljeval z izvlečkoma iz skladbe It's just a party M. Schra-cka, Buscaglionevo Guarda che luna v priredbi verzije, ki jo je igral Richard Galliano, katerima sta sledili Ukrajinski Capriccio V. Podgornyja ter Andersonova Budilka. Večer je zaključil Escualo Astorja Piazzolle, ter trije bisi, ki jih je zahtevala navdušena publika. (Jari) dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani ob 20.30 Knjiga spominov Miloša Vauhnika Pe-fau Jutrišnji ponedeljkov večer, ki ga ob 20.30 prirejata v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čer-neta, bo posvečen razgovoru o knjigi spominov in razmišljanj Pe-fau in dvajseto stoletje. Njen avtor je pred 30 leti preminuli štajerski odvetnik, liberalni politik in publicist dr. Miloš Vauhnik (18951983), torej brat znanega vojaškega obveščevalca polkovnika Vladimirja Vauhnika. Avtor je kot politični emigrant dolga povojna desetletja preživel v Rimu, kjer je med drugim urejal ter prebiral nočna radijska poročila RAI za Slovenijo. Veliko je pisal, med rimskimi Slovenci pa se je uveljavil tudi kot režiser predstav na njihovih srečanjih. Gostovali so tudi v Trstu. Njegovo knjigo je v skrajšani obliki v dveh zvezkih že v letih 1988 in 1989 izdala Goriška Mohorjeva družba, zdaj pa je na voljo celotno besedilo, ki ga je za Založništvo Jutro v Ljubljani na 544 straneh večjega formata, z ilustracijami in uredniškimi opombami knjiga uredil založnik Stanislav Kodrič. »Pe-fau« je bila pod staro Avstrijo kratica za politično sumljive ljudi, ki jih je oblast nadzirala in preganjala, ker so delali za svoje narodne, politične ali družbene ideale. Avtor pa v knjigi ne govori le o Avstro-Ogrski, I. svetovni vojni, življenju v prvi Jugoslaviji, vojnem in povojnem času, temveč kritično ocenjuje politično podobo 20. stoletja, njegovih utopij in krvavih totalitarizmov. Zanimiva poglavja so posvečena avtorjevemu bratu Vladimirju, Prežihovemu Vorancu in generalu Maistru. O avtorju in njegovem delu bodo jutri spregovorili zgodovinar Jože Dež-man, ki ga je vlada Alenke Bratušek ravno v četrtek razrešila s položaja direktorja Arhiva Republike Slovenije, in trije izmed štirih avtorjev spremnih besedil v knjigi (četrti je Vlado Bevc iz ZDA): založnik Stanislav Kodrič, časnikar Ivo Jevnikar, ki je pri svojem raziskovanju polpreteklosti stopil v stik tudi z Milošem Vauhnikom, in Miloševa hčerka Štefka Vauhnik Mikluš iz Berlina. / ŠPORT Nedelja, 28. aprila 2013 7 večstopenjska šola dolina Obisk v Benečiji Izvedli so ga v okviru projekta o spoznavanju zgodovine Slovencev v FJK Aprilsko muhasto vreme ni skalilo vzdušja in prijetnega razpoloženja učencev četrtih in petih razredov Večstopenjske šole Dolina, ki prihajajo iz celodnevnih osnovnih šol A. Bubniča iz Milj, F.Venturini-ja iz Boršta, Boljunca in Peska ter P.Voran-ca iz Doline in so se danes napotili v okviru deželnega projekta o spoznavanju zgodovine Slovencev v FJK na odkrivanje Benečije in tamkajšnjih beneških Slovencev. V jutranjih urah so se najprej ustavili v Čedadu, kjer so prestopili Hudičev most in se podali do društva Ivana Trin-ka Zamejskega. Gospa Lucia Trusgnach je tu učencem orisala nastanek prvega slovenskega kulturnega društva na videm-skem in Trinkovega koledarja, predstavila slovenske gospodarske in kulturne ustanove v Čedadu ter pomembnost društva pri zbliževanju in kulturni izmenjavi z italijanskim in furlanskim življem. Pot so nadaljevali do Špetra, kjer sta jih pred županstvom počakala kulturna delavka Marina Cernetig in podžupan občine Dreka Miha Coren. Po pozdravih sta učencem spregovorila o beneški gu-banci in jih pospremila v družinski objekt Dorbolo, kjer so jim prikazali celoten postopek nastajanja te tipične beneške sladice. Seveda je prijetni učni uri sledila še slastna pokušnja. V Inštitutu za slovensko kulturo je gospa Marina Cernetig prikazala življe- nje v Benečiji in poudarila specifiko beneškega narečja, ki je bil edini stik s slovenstvom še v bližnji preteklosti do nastanka dvojezičnega šolskega centra. Nato jim je doživeto povedala pravco o Hudičevem mostu. Ob ilustracijah Gia-cinta Iusse pa so tržaški otroci spoznali še druga beneška bajeslovna bitja in njihove pripovedke. Popoldanske ure so namenili obisku Terskih dolin, kjer jih je v Bardu počakal gospod Viljem Černo. Žal so nebo prekrili temni oblaki in delno zameglili čudoviti pogled na sosednje griče. V prenovljeni vaški cerkvi sv. Jurija so učenci sledili predavanju o hudih časih prejšnjega stoletja, ko se čutiti Slovenec v Benečiji ni bilo samo prepovedano temveč tudi nevarno. Obisk so zaključili z ogledom etnografskega muzeja in ob bogati zbirki vsakdanjih ročno izdelanih predmetov z otroško radovednostjo neizmerno spraševali o njihovi namembnosti. Za prisrčen sprejem in toplino, ki je izraz teh skromnih beneških ljudi iz Nadiških in Terskih dolin in doživetemu dnevu, ki je prav gotovo obogatil učence in učitelje, se iskreno zahvaljujemo vsem zgoraj omenjenim Benečanom, ki so s ponosom v srcu prikazali delček lastne kulture in jezika, ki nas druži v skupni identiteti. MS Včeraj danes sabetta Vichi, Orazio Messina in Maria Antonina Caruso. Danes, NEDELJA, 28. aprila 2013 PAVEL Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.11 - Luna vzide ob 22.23 in zatone ob 6.58 Jutri, PONEDELJEK, 29. aprila 2013 ROBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. OKLICI: Fabio Civitella in Maria Carla Monaco, Mauro Braini in Viviana Passaggio, Alberto Allegretto in Flo-riana Navisi, Enrico Bracalente in Pa-trizia Busatto, Maurizio Maranzana in Elisabetta Vianello, Fabrizio Funelli in Emanuela De Giorgi, Fabio Andriani in Francesca Tuzzi, Simone Buzzanca in Nicoletta Pardi, Marius Adrian Barba Lata in Valentina Voinea, Gianluca Greco in Valentina Perulli, Antonio Pal-mieri in Marianna Di Munno, Marco Scialpi in Cristina Dimaggio, Marco Costantini in Aura Bernardi, Giovanni Cabibbo in Rita Zanello, Teddy Vrc in Fabiana Gulli, Fabio Crisma in Martina Bonifacio, Vincenzo Ricciardi in Ilaria Del Giorno, Salvatore Bruno in Antonia Trevisan, Giuseppe Sammar-tano in Angela Passalacqua, Luciano Luciani in Alda Micol, Youssoupha Ndiaye in Tania Leonarduzzi, Lorenzo Stefani in Silvia Perin, Eric Verbais in Mara Crismani, Daniele Prada in Eli- [I] Lekarne Nedelja, 28. aprila 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta' 6, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta' 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta' 6 - 040 421125. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. aprila ter od četrtka, 2. do sobote, 4. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - sa- mo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S3 Prireditve BOLJUNSKA ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM - Boljunec prirejata danes, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Mladinskega Doma, potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni. PRVOMAJSKI PRAZNIK POD ŠOTOROM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: danes, 28. aprila, ob 15.00 odprtje kioskov in razprava »Je Italija še na delu osnovana demokratična republika?«, ob 17.00 koncert glasbene skupine - Delavk iz riževih polj »Le mondine di Novi«, sledi ples s skupino Nebojsega; v sredo, 1. maja, ob 14.00 odprtje kioskov, ob 16.00 prvomajski pozdrav, ob 17.00 koncert TPPZ P. Tomažič, Dirty fingers in Kraških ovčarjev. SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina - vabi na premiero igre Mojca Pokrajculja (režija Nicole Starc, glasba Iztok Cergol), ki bo danes, 28. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V CERKVI NA REPENTABRU bo danes, 28. aprila, ob 10.15 gostoval Akademski pevski zbor Alojzij Mav iz Ljubljane, ki ga je ustanovil prof. Jože Trošt. Sestavljajo ga študentje in mlajši izobraženci, ki prihajajo iz vse Slovenije. Zbor bo sooblikoval bogoslužje in ob koncu zapel še nekaj pesmi. Zbor od l. 2008 vodi Lovro Frelih. Vabljeni! ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013: danes, 28. aprila: v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu ob 15.30 v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo; v Cerkvi sv. Roka v Nabrežini ob 17.00 v soorganizaciji SKD Igo Gruden. BDS SLOVENIJA IN SKD TABOR -Prosvetni dom - Opčine, vabita na otvoritev fotografske razstave o Palestini »Tu ostanemo« v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 prirejata v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri otvoritev fotografske razstave »Mario Magajna - fotograf svojega časa« in ogled filma o liku nepozabnega fotografa. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič, KD Skala iz Gro-pade in VZPI-ANPI Padriče-Gropa-da vabijo Padričarje in Gropajce na polaganje vencev, ki bo v torek, 30. aprila, ob 20.00 na Padričah in ob 20.15 v Gropadi pred vaškima spomenikoma NOB. Zbirališče na Pa-dričah na vaškem trgu ob 19.45. Nastopa združeni mešani pevski zbor Skala/Slovan. Sledi družabnost. 1. maja budnica ob 6.00 na Padričah in ob 6.30 v Gropadi. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ - vaške organizacije iz Bazovice vljudno vabijo na pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 po-klon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Ob 21.00 pri Kalu, prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak pohodnik prejme novo priložnostno izkaznico GLAS HARMONIKE 1. maj ob 15.00 DOMJO KD F. Venturini z žigom. Ob 21.30 štart pohoda z vodičem. Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Nato, vsi vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala Prvomajska Turbolfolk fešta. SEKCIJA VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v torek, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostni govornik Peter Verč. Po proslavi sledi kres na B'lancu. Tradicionalna budnica bo 1. maja z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. GLAS HARMONIKE - KD Fran Ven-turini vabi godce in vse, ki ljubijo ljudsko in narodno-zabavno glasbo, na Mednarodno ne-tekmovalno revijo godcev na diatonično harmoniko. V sredo, 1. maja, ob 15.00 v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. PIHALNI ORKESTER BREG bo ob prvomajski budnici obiskal vasi s sledečim urnikom: 7.00 Zabrežec - Hri-benca; 8.00 Gročana; 8.30 Jezero; 9.15 Lonjer; 9.45 Ricmanje; 10.15 Domjo; 10.45 Boljunec; 11.30 Dolina; 12.00 Prebeneg; 12.30 Mačkolje. PRVOMAJSKI PRAZNIK v Podlonjer-ju v sredo, 1. maja: ob 13. uri tradicionalno prvomajsko kosilo, zvečer ples s skupino The Bob O'Lones, govor pokrajinskih tajnikov SKP in SIK. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 1. maja, ob 17. uri koncert na Op-činah. TRADICIONALNA PRVOMAJSKA BUDNICA Malalan Zoran, Agrososič, Pizzeria Rino, Bar Tabor Kristjan in Saša, restavracija Max, Sladoledarna Arnoldo, Bar sladoledarna Vatta vabijo na tradicionalno prvomajsko budnico ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, zbirališče ob 9.15 pri spomeniku padlim na Opčinah. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju z Odborom za postavitev spomenika padlim v Gabrovcu, krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi, vabi v soboto, 4. maja, ob 19. uri na spominski pohod iz Zgonika v Gabrovec, kjer bo ob 21.00 nastopil MePZ Rdeča zvezda; v nedeljo, 5. maja, svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-le-tnice postavitve spomenika v Ga-brovcu. Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno, ob 17.00 osrednja proslava pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, Godbeno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 4. maja, celovečerni koncert Primorskega Akademskega zbora Vinko Vodopivec ob 60-letnici delovanja. Dirigent Primož Malavašič. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi v ponedeljek, 6. maja, na predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Lo zoppolo - čupa del Golfo di cPogte&tio podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 Dtuiftv sfawrtskrh Jiiífrrtl ítmctV v^bijuti v P^bçrlncwpd/^ranq. DCíiiieílijevi 1 - na - ^ ¿ ri.1 ljo c- krilci rjwinrniv m r&zmiUÍMi¡ dr. Milnia Vautinikj ■ I M 5 - llfcl Fí-fau in ft^ajieto stoletje, Hflititprt bedo- avtwjrv» hier kl ilibVbMWH ihii-ki'.'H Ai L-.,Ï AS-iaft-Ck-ftvun, »taMSUriiiUvKCd»; i-ÍVihjr Iro Jevnikfli Začetek ob 20.30 Trieste e le piroghe« v Ul. Campo Marzio 5, Trst - Museo del mare. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Duhovna podpora ob času slovesa« v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opči-ne. Zagotovljen parkirni prostor ZKB. Predaval bo p. Mirko Pelicon. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. ZAHVALA Julka Milič v vd. Škabar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Zvonka-Antonija Podbreznik por. Švab Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Križ, Trst, Rimske Toplice, 28. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 26.4.2011 26.4.2013 Giuseppe Pipan Dve leti sta že mimo, odkar te več ni, a prisoten si med nami kot neizbrisna sled. Družina Nabrežina, 28. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Nedelja, 28. aprila 2013 TRST / Našemu Iztoku se je pridružila sestrica Anika Jadranki in Alešu iz srca čestitamo, novorojenki pa želimo srečno in sončno življenje nonoti, strica in tete Dolgoletnemu dolinskemu tajniku stranke, članu pokrajinskega vodstva, bivšemu pokrajinskemu predsedniku in občinskemu svetniku v Dolini Sergiju Mahniču iskreno čestita ob lepem življenjskem jubileju stranka Slovenska skupnost Vse najboljše, nono Sergij za tvoja zlata 70. leta! Ivana in Aleksej z družinama ter Magda H Čestitke ALENKA je včeraj praznovala, ker Abrahama je spoznala. Morda ga bo v objektiv ujela, ali pa se z njim na Lipnik povzpela... Draga soseda naj se tvoja ustvarjalnost, radovednost in lepi trenutki le množijo, to ti Dočevi iz srca želijo! Na Opčinah rumena hišica stoji in tam danes naša predraga NONA rojstni dan slavi. Vsi skupaj se z njo veselimo in vse najboljše ji zaže-limo. Mateja, Petra in Andreja uk Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nella casa«. CINECITY - 15.10, 17.30, 19.45, 22.10 »Attacco al potere«; 15.35, 17.40, 20.00, 22.10 »Scary Movie«; 15.40, 17.45 »I Croods«; 15.50, 18.40, 21.40 »Oblivion«; 16.00, 17.45, 18.50, 20.40, 21.40 »Iron Man 3«; 15.20, 18.10, 21.00 »Iron Man 3 3D«; 20.00, 22.10 »Le streghe di Salem«; 15.40 »Le avventure di Taddeo Jones«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenu-to presidente«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Ki-ki consegne a domicilio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco al potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcuno da amare«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.50, 17.00, 21.10 »Film, da te kap 5«; 20.25 »G.I. Joe 2«; 13.30, 16.00, 18.40, 21.15 »Iron Man 3«; 17.55, 20.30 »Iron Man 3 3D«; 17.50, 22.35 »Jurski park 3D«; 11.50, 13.55 »Krudovi 3D«; 12.50, 15.35, 18.10, 20.45 »Pozaba«; 13.05, 16.15, 18.20 »Srečen za umret«; 12.00 »Zambezia«; 11.30, 13.20, 16.05 »Zambezia 3D«; 18.50, 20.20 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Oblivion«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »Scary Movie«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »I Croods«; 19.15 »Passione si-nistra«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le streg-he di Salem«. SUPER - 16.15 »Taddeo l'esploratore«; 18.00, 20.00, 21.45 »Hitchcock«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«; Dvorana 3: 16.15, 18.45, 21.30 »Iron SKD F.PRESEREN SKUPINA 35-55 MARIO MAGAJNA fotograf svojega časa otvoritev fotografske razstave in ogled filma o nepozabnem fotografu JUTRI, 29.4.2013, ob 20.00 Društvena dvorana Gledališče F.Prešeren -Boljunec Vabljeni! M Izleti 13 Obvestila Man 3 - 3D«; Dvorana 4:18.15, 22.00 »Scary Movie 5«; 14.45, 16.30, 20.00 »Kiki consegne a domicilio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Viaggio da sola«; 16.00 »Le awenture di Taddeo 1'esploratore«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-2017375 (Urad za šolstvo). 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040327135. IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM - Združenja staršev Openskega ravnateljstva organizirajo v soboto, 4. maja, celodnevni izlet s parno lokomotivo po Bohinjski progi do Bleda s kosilom in animacijo (projekt Welfare Dežele FJK). Kdor bi si želel na izlet lahko pokliče na tel. št. 347-0473606 (Tamara) in 349-3595560 (Roberta). Ugodna cena. Še nekaj prostih mest! POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). SDD JAKA STOKA SREDNJEŠOLSKA SKUPINA MOJCA POKRAJCULJA Režija NICOLE STARC Glasba IZTOK CERGOL PREMIERA danes, 28. aprila, ob 18.30 Kulturni dom Prosek Kontovel ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.00 v kulturnem domu na Proseku. AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 347-4742793. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 18. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da vadba Pilatesa v torek, 30. aprila, odpade. Naslednja vadba bo v petek, 3. maja, s poletnim urnikom od 19. ure dalje. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira prvomajsko budnico po vaseh zgoniške občine. Urnik: Briščiki 9.30; Repnič 10.45; Zgonik 11.15; Salež 11.45; Samatorca 12.30; Gabrovec 13.15. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. SKD IGO GRUDEN vabi na delavnici Makramejčkanja, ki bosta potekali v Nabrežini v petek, 3. maja, od 17. do 19. ure in v soboto, 4. maja, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih (soba S. Radoviča). Vodila bo Elda Jercog. Info in vpis: +386 (0)40546600 (Elda) ali +39 349-6483822 (Mileva). SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgo-niku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vinoteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi de-gustacije različnih vrst vin. Info in prijave do srede, 5. maja (največ 25 udeležencev), na: jes.stoka@live.com ali 349-0645406. KRU.T vabi na sedmo srečanje na temo »Ko zabolijo kosti; za bolj gibčno telo« iz sklopa Zdravje je naša odlo- JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.30 na kmetiji, Slivno št. 6. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. m Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Igo Gruden vabita na koncert v sklopu 44. revije Primorska poje danes, 28. aprila, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini čitev, v ponedeljek, 6. maja, ob 17.30 na sedežu krožka. Inženir živilske tehnologije Marija Merljak bo obravnavala problematike artritisa, išiasa, osteoporoze, sindroma enoličnosti in nemirnih nog. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 5 Poslovni oglasi PRODAM 100 metrov BUKOVIH DRV. Informacije nudim na tel. 00386-(0)51369807 ZA 65.000 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel. 3381239944 - 3392958777 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 POLETNE GUME znamke yokohama, 205-45 R16 in platišča iz aluminija, znamke OZ racing, prodam. Tel. 3482693442. PRODAJAM čistokrvne mladiče pasme border collie stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. št.: 345-3331141. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM malo rabljen motor znamke moto guzzi v11, rosso mandello, po ugodni ceni. Tel. št.: 335-8168889 (ob uri obedov). STANOVANJE veliko 85 kv.m, delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040220729. H1 Osmice COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Giorgio Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. št.: 040-200613. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715. Loterija 27. aprila 2013 Bari 80 12 58 39 43 Cagliari 32 4 33 50 36 Firence 33 37 39 28 64 Genova 28 74 71 3 48 Milan 66 68 35 6 10 Neapelj 75 25 45 6 69 Palermo 40 32 68 58 73 Rim 84 88 83 15 90 Turin 84 6 48 5 1 Benetke 52 24 18 83 4 Nazionale 45 48 19 58 56 S Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO različnih intonacij prodam. Tel. 335-5387249. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb in kot gospodinjska pomočnica. Tel. št. 338-7349701 (po 14. uri). IŠČEM sodobnejši traktor z varnostnim lokom, max 40 konjev in dodatno orodje. Tel. 348-8277935. OPREMLJENO STANOVANJE, 55 kv.m., v zasebni hiši nad Dolino, v bližini državne meje, dajemo v najem. Tel. št.: 333-4467226. Super Enalotto Št. 50 1 2 11 56 57 75 jolly46 Nagradni sklad 2.448.507,63 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.539.705,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 17 dobitnikov s 5 točkami 21.604,48 € 1.621 dobitnikov s 4 točkami 228,90 € 59.071 dobitnikov s 3 točkami 12,49 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 22.890,00 € 259 dobitnikov s 3 točkami 1.249,00 € 3.432 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.662 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.690 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 28. aprila 2013 9 V EKIPI VELIKO MLADIH IN MNOGE ŽENSKE Nad vlado Enrica Lette Damoklejev meč Berlusconija Vojmir Tavčar Po dveh dneh zahtevnih pogajanj, v katerih ni manjkalo napetih trenutkov, se je Enrico Letta včeraj popoldne vrnil na Kvirinal k predsedniku republike Giorgiu Na-politanu in tudi formalno sprejel nalogo za oblikovanje nove vlade. Med srečanjem s predsednikom države se mandatar ni omejil samo na kratko sporočilo, saj je pogovor trajal dobro uro. Očitno je Napolitanu, ki se je znatno zavzel za rojstvo te vlade, zelo podrobno obrazložil svoj predlog. Težko je reči, ali so bili tudi za predsednika države imena nekaterih ministrov presenečenje, dejstvo pa je, da je na seznamu ministrov, ki ga je mandatar prebral včeraj popoldne novinarjem, le bore malo tistih, ki so jim mediji, sklicujoč se na govorice rimskih kuloar-jev, napovedovali ministrsko zadolžitev. Ekipa Enrica Lette šteje skupno 22 ministrov, veliko je mladih in veliko je tudi žensk. Z izjemo Alfana in Boninove med njimi ni nikogar, ki bi bil minister v nekdanji Berlusconijevi ali Prodijevi vladi. Podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve bo sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano, minister za zunanje zadeve Emma Bonino, minister za pravosodje Anna Maria Cancellieri, za obrambo bo skrbel Mario Mauro, Fabrizio Saccomanni pa bo vodil ministrstvo za ekonomijo. Podsekretar pri predsedstvu vlade bo Filippo Patroni Griffi. Ni to mesto, da bi navajal celotno vladno ekipo, o kateri poročamo na strani dnevnih dogodkov, omeniti pa velja nekaj presenečenj. Med temi sta nedvomno imenovanji olimpijke Josefe Idem za ministrico za šport in enake možnosti in Cecile Kyenge, ki bo prvi italijanski temnopolti minister, za ministrico za integracijo. Predsednik Napolitano je ocenil delo Enrica Lette z vidnim zadovoljstvom, njegova glavna skrb pa je bila poudariti, kako je nova vlada samo odraz ustavno določenega postopka in zato nima nobene etikete, nobenega pridevnika, nobene od tistih oznak, s katerimi doslej komentatorji niso skoparili. Vlada bo zaprisegla danes dopoldne, nato bo premier orisal svoj program v parlamentu in prosil za zaupnico. Ni znano - in tudi ne bi bilo korektno ugibati o tem - kako dolgo življenje je usojeno vladi, ki jo je oblikoval Enrico Let-ta, saj se bo morala soočiti s stoterimi težavami in pastmi. Na eni strani je nezadovoljstvo Demokratske stranke, ki se je odločila za grenak grižljaj, ko je prosila Giorgia Napolitana, naj pristane na zopetno izvolitev za predsednika države in je nato prepustila potrjenemu predsedniku, da vleče svoje poteze. Kaj namerava Napolitano je bilo jasno, vprašanje je bilo le, koga bo izbral za mandatarja. Dejstvo, da je nalogo poveril podsekretarju DS Enricu Letti in torej politiku, ki po italijanskih merilih sodi v mlajšo generacijo, je pomirilo del duhov med demokrati, za del izvoljenih predstavnikov in članstva pa ostane kljub vsemu sodelovanje z Ljudstvom svobode Silvia Berlusconija težko prebavljivo in nekaj parlamentarcev je že napovedalo, da sodelovanja z Berlusconije-vo desnico in šibkim centrom dosedanjega premierja Maria Montija, ne bodo podprli. Medtem ko so nekateri strankini voditelji disidentom že zagrozili z izključitvijo, je tokrat začuda k miritvi duhov in k strpnemu odnosu pozval florentinski župan, eden od možnih kandidatov za predsednika vlade, morda pa bodoči sekretar DS Matteo Renzi. Precej odpora pa je tudi v Ljudstvu svobode, čeprav negodovanje doslej ni bilo javno izrečeno. Vendar že dejstvo, da je na zahtevo Giorgia Napolitana moral najprej z izjavo iz Dallasa nastopiti Berlusconi osebno in miriti duhove, kaže, da tudi med desnico nerganja ni malo. Pomisleki naj bi bili prišli dokaj burno do izraza med dolgo sejo strankinega vodstva, ki jo je Berlusconi takoj po vrnitvi v Rim sklical v petek zvečer v svoji rezidenci v palači Grazioli. Že to ne bo prispevalo k umirjenim odnosom v vladi, ki se bo morala lotiti nekaterih nujnih reform, ki so pri srcu tudi predsedniku države. Ena od najbolj nujnih je vprašanje vloge senata, saj je dejstvo, da imata oba domova italijanskega parlamenta povsem enake pristojnosti in da sta zato za odobritev vsakega zakona potrebni najmanj dve branji (večkrat tudi tri ali celo več) eden od razlogov prislovične počasnosti v odločanju. Za nameček naj povem še, da je v sedanjem mandatu stanje še bolj komplicirano, ker se v senatu soočajo tri številčno skoraj enako močne skupine in da se morata vsaj dve povezati med sabo, da ima morebitna vladna povezava večino. Po zamisli mnogih bi senat morali spremeniti v dom krajevnih avtonomij, v katerem naj bi bile zastopane predvsem dežele, glavne pristojnosti v zakonodajnem postopku pa naj bi ohranila poslanska zbornica. Vendar za to ali druge možne reforme je treba spremeniti ustavo, za kar je potrebno v najboljšem primeru najmanj eno leto. Ob tej ustavni spremembi in tistih, ki jo morajo dopolniti, je nujno spremeniti tudi volilni zakon, ker sedanji »porcellum« ne zagotavlja sklepčnosti, predvsem pa je, kot je pred nedavnim opozorilo ustavno sodišče, tudi v nasprotju s temeljno državno listino. V času Montijeve vlade stranke kljub prigovarjanju predsednika Napolitana niso znale in hotele uskladiti stališč in spremeniti volilnih pravil, tokrat pa se bodo tej nalogi težje izognile, saj je Napolitano med umestitvenim govorom jasno povedal, da bo proti takemu zavlačevanju nastopil še bolj ostro. Uskladiti stališča med strankami glede teh vprašanj ne bo lahko, vendar tudi ni nemogoče, saj so strokovnjaki, ki so delali zadnjih deset dni prvega Napolitanovega mandata, pripravili vsaj ogrodje reform. Veliko težje bo uskladiti stališča o drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo predvolilne obljube strank. V dneh pogajanj in usklajevanj stališč je eden od trdih orehov bil občinski davek na nepremičnine IMU, ki ga je uvedla Montijeva vlada in ki so ga v parlamentu odobrili tako predstavniki DS kot Ljudstva svobode. Potem ko je odrekel podporo Montijevi vladi pa je v Berlusconije-vih predvolilnih nastopih ta davek čez noč postal »grdi raček«, neke vrste poosebljenje davčnega izžemanja državljanov in vitez dela je obljubil, da bo davek odpravil, če bo na volitvah zmagal. In v propagandnem zanosu je celo obljubil, da bo ljudem povrnil, kar so plačali, tudi z denarjem iz svojega žepa, če v državni blagajni ne bi bilo dovolj sredstev. Zaradi tega je vodja desnice vztrajal v zahtevi, naj se tudi nova vlada obveže, da odpravi IMU, pri tem pa se sploh ni obremenjeval z vprašanjem, kako bi občinske uprave lahko shajale, če se poleti ne bo stekel v njihove blagajne vsaj prvi obrok IMU. Ta problem ni njegova stvar. Letta bo jutri v svojem programskem govoru povedal, ali je in do kolikšne mere je popustil Berlus-conijevi zahtevi. Drugo in morda najbolj žgoče vprašanje, ki med pogajanji ni prišlo tako burno do izraza, ampak je bilo stalno prisotno in bo kot Damoklejev meč viselo nad vlado, je vprašanje pravosodja in Berlusconi-jevih dolgov z italijansko pravico. Vodja Ljudstva svobode in njegovi odvetniki skušajo izkoristiti to priložnost, da bi se znebili tistih procesov, ki so za milanskega viteza prava nočna mora. Pri tem pa se zastavlja vprašanje: ali DS na to lahko pristane, kje je za demokratske voditelje meja sprejemljivosti, ne da bi tvegali pravega upora članstva in volivcev? Anna Maria Cancel- lieri, ki je doslej uravnovešeno vodila notranje ministrstvo, odslej ne bo imela kot minister za pravosodje lahkega dela. Politolog Piero Ignazi je posvaril En-rica Letto naj tudi ne pozabi, da v mednarodnih krogih Berlusconi ne uživa nobenega ugleda. Že zlasti v Evropski uniji niso pozabili, da je nekdanji premier stalno žugal z izstopom iz evra, skušal zvrniti na pleča nemške kanclerke Angele Merkel odgovornost za krizo in da je bil nezanesljiv sogovornik. Prevelik Berlusconijev vpliv na sedanjo vlado ne bi bila dobra popotnica v odnosu z evropskimi partnerji. Obenem se je Ignazi vprašal, kaj bo s programom v 8 točkah, ki ga je po volitvah na Bersanijev predlog odobrilo vodstvo Demokratske stranke in ki je bil izhodišče za prvi krog Bersanijevih poizvedovalnih srečanj. Prva točka tistega programa je bila obveza, da bo končno razrešen vozel konflikta interesov, kar bi bilo za Berlusconija povsem nesprejemljivo. Vlada ne bi bila oblikovana, če bi Enrico Letta pri tej točki vztrajal, vendar cena morebitne odpovedi tej programski točki za DS ne bo majhna, če jo bo vlada povsem prezrla. Naloga Lette je po Ignazijevem mnenju torej tudi ta, da jasno preračuna, kolikšna bo cena, ki jo bo morala plačati ne samo Demokratska stranka, ampak Italija. Pri tem mora nujno upoštevati evropske obveze in seveda tudi ugled Italije na stari celini in v svetu. Tudi če bo dobila zaupnico v parlamentu, bo usoda sedanje vlade stalno na nitki. Berlusconi si je v teh dneh nadel državniško krinko in je s svojim sorazmerno umirjenim pristopom omogočil rojstvo sedanje vlade, ker se mu je ta poteza izplačala. Če se ne bi bil odločil za tvorni pristop in bi bil ciljal na takojšen razpust sedanjega parlamenta, med morebitnimi nasprotniki na volitvah ne bi bili samo Demokratska stranka in Gibanje 5 zvezdic, ampak tudi Giorgio Napolitano, ki je sprejel drugi mandat pod pogojem, da leva sredina in desnica uskladita stališča in omogočita rojstvo vlade. Tokratno povolilno dogajanje je zopet dokaz, kako stranke ne upoštevajo volje volivcev, saj bo sedanja vlada odraz odločitev strank in ne volivcev. Res je sicer, da volilni izidi nobeni povezavi niso dale dovolj moči, da bi lahko sama oblikovala vlado in da je bilo nujno skleniti nekatera zavezništva. Res pa je tudi, da sta se tako Demokratska stranka kot Ljudstvo svobode v svojih volilnih nastopih zaklinjala, da medsebojnega zavezništva, ki je bilo značilno za nenavadno večino Montijeve vlade, ne bosta obnavljali. Obe sta poudarjali, da sta druga drugi alternativni, sedaj pa sta se pod silo razmer odločili za povezavo, potem ko je spodletel vsak poskus sodelovanja med DS in G5Z. Krivda, da je poskus dialoga spodletel, seveda ni samo na eni strani. Vodstvo Demokratske stranke je bilo nad volilnim izidom tako iznenadeno, da sploh ni bilo sposobno oblikovati programa, ki bi bil za no-vopečene parlamentarce G5Z mikaven in bi okrepil tisto njihovo krilo, ki je bilo tudi pod pritiskom članstva pripravljeno na pogovor. Namesto jasnega in inovativnega predloga je vodstvo DS (kot v primeru financiranja strank) samo capljalo za Beppejem Grillom in mu prepustilo vselej prvo potezo. Podobno je ravnalo tudi s kandidaturami za predsednika republike, tako da je najprej pogorel Franco Marini, nato pa še ustanovitelj Demokratske stranke Romano Prodi, nihče pa ni hotel pojasniti, zakaj DS ne bi mogla podpreti kandidata G5Z Stefana Ro-dotaja, ki ni nikoli bil razvpit skrajnež, ampak ugleden levičarski reformist in je kot jurist in vztrajen zagovornik človekovih pravic cenjen tudi v mednarodnih krogih. Cin-canje ni bilo nagniti sad nesposobnosti voditeljev DS, ampak sporov v stranki sami, ki jih tudi Bersanijeva zmaga na primarnih volitvah ni ugladila. Še bolj kot v preteklosti je Demokratska stranka tokrat dokazala, da se ni zlila v celoto, ampak je še vedno razdeljena na pripadnike nekdanje katoliško usmerjene Marjetice ter nekdanjih socialdemokratsko opredeljenih Levih demokratov, odnose v stranki pa so dodatno za-komplicirale še nove manjše frakcije, vezane na tega ali onega veljaka, ki je seveda hudo skregan z morebitnimi notranjimi tekmeci. Vzporedno je tudi G5Z pokazalo, da ni doraslo nalogi, ki so ji jo zaupali volivci. Breme nepričakovanega volilnega uspeha je bilo preveliko tudi za Beppeja Grilla in njegove, ni se znalo spoprijeti s stvarnostjo, Grillo in predsednika poslanske in sena-torske skupine so stalno trobili v rog lastne nepopustljivosti, pa tudi ponudba, da bi v zameno za izvolitev Stefana Rodotaja za predsednika države, G5Z bila bolj odprta do morebitnega sodelovanja z DS, je bila formulirana tako, da za demokrate ni bila sprejemljiva. Bolj kot novost, ki bi parlamentu omogočila, da drugače zadiha in ukrepa, ker je bil kljub vsemu korenito prenovljen, se je Gibanje 5 zvezdic spremenilo v coklo, ki je delo parlamenta samo hromila. Izidi deželnih volitev v Furlaniji Julijski krajini že kažejo, da je marsikateri volivec spremenil stališče do Grilla in njegovih, saj je bil izkupiček na deželnih volitvah znatno nižji od tistega, ki ga je gibanje doseglo na februarskih političnih. Preganjavica, ki jo v teh dneh Grillo izkazuje na svojem blogu z njemu lastnimi kvantami in ostrimi toni, ne dviga ugleda in ne prispeva k zorenju gibanja, ampak samo k njegovi osamitvi. Če bo ostalo samo sebi namen, odraz nekega destruktivnega protesta, se bo G5Z obsodilo na neuspeh. Z njegovo obrobnostjo pa ne bo prizadeto samo gibanje, ampak bo prizadeta tudi italijanska demokracija, ki bo prikrajšana za svežino in prevetritev, ki je značilna za nekatera krila gibanja. 1 0 Nedelja, 28. aprila 2013 MANJŠINE / Pomembno priznanje po dolgoletnem boju domorodcev na severu Kanade Eskimski jezik inuqtitut od 1. aprila uradni jezik kanadske regije Nunavut S 1. aprilom je začela veljati nova jezikovna zakonodaja kanadske zvezne države Nunavut. Ta zakonodaja je eden temeljnih kamnov regije, ki se že dolga desetletja bori za priznanje svoje identitete. Novi zakon sicer ohranja status uradnih jezikov angleščine in francoščine, vendar dviguje inuitski jezik uqausivut na enakopravno raven. Priznanje uradnega statusa domorodnega jezika je prvi tovrsten primer v Kanadi. »Ponosen sem, da imajo prebivalci Inuit sedaj zelo jasno določilo, ki jim daje vse pravice, da uporabljajo svoj jezik, enako kot angleščino in francoščino« je ob tej priložnosti dejal minister za jezikovna vprašanja James Arreak. Dodal je, da »zakon obenem priznava pomembno vlogo anglofonov in fran-kofonov k razvoju tega ozemlja in potrjuje našo zavezo, da zagotovimo vse programe in storitve v vseh treh uradnih jezikih.« Zakon določa, da bodo vsi trije jeziki enakopravni, z enakim statusom in enakimi pravicami, kar zadeva njihovo rabo v vseh krajevnih institucijah, med katerimi je tudi zakonodajna skupščina, sodstvo, vsi uradi vlade Nunavuta in vse javne agencije. Minister za jezikovna vprašanja je zakonski osnutek o jeziku uqavsivut predložil na lanskem jesenskem zasedanju; besedilo nosi naslov Zakon o zaščiti inuitskega jezika in zakon o uradnem jeziku. Ta zakon bo sedaj vsem javnim uradom omogočil, da zagotovijo vse svoje storitve tudi v tem krajevnem eskimskem jeziku in ne več samo v angleščini in francoščini kot doslej. Za zagotovitev teh storitev so v proračun vključili postavko v višini 5 milijonov kanadskih dolarjev, predvideli pa so tudi dotacijo 1,45 milijona kanadskih dolarjev za zagotovitev storitev tudi v francoščini, ki so jih doslej marsikje opuščali, čeprav je bila francoščina vseskozi uradni jezik. Regija Nunavut vključuje večji del nordijske Kanade in glavnino kanadskega arktičnega otočja. Samostojnost je ta regija dobila leta 1999, ko je bila za zakonom o Nunavutu ločena od severozahodne Kanade. Priznanje samostojnosti te regije je bilo prvo večje ozemeljsko dejanje v Kanadi po letu 1949, ko sta bili v Kanado vključeni Nova Fundlandija in Labrador. Nunavut z glavnim mestom Iqaluit na otoku Baffin (izbrali so ga leta 1996 s plebiscitom) je peta največja administrativna enota na svetu in edina regija Severne Amerike, ki ni povezana s severnoameriškim avtocestnim omrežjem. Če bi bila samostojna država, bi Nunavut bila po površini 15. največja na svetu. Nunavut je tudi ena najredkeje naseljenih regij na svetu: na površini, ki je primerljiva z Evropo, živi namreč samo nekaj manj kot 32.000 prebivalcev, po večini Eskimov oziroma Inuitov, če ostanemo pri uradnem nazivu tega ljudstva. Groenlandija s približno enako površino šteje dvakrat več prebivalcev. Naselje Alert v tej regiji je najbolj severno naselje na svetu, meteorološka postaja Eureka na otoku Ellesmere pa vsako leto beleži najnižje temperature v Kanadi in med najnižjimi na svetu. Prebivalstvo te regije se ponaša z bogato zgodovino. Znanstveniki jo namreč istovetijo z regijo Helluland, o kateri je govor v nekaterih nordijskih sagah, kar pomeni, da je bila regija naseljena že pred 4.000 leti. V zadnjih letih so arheologi našli veliko izkopanin, ki potrjujejo te domneve: tu naj bi živeli ljudje še pred prihodom Vikingov v Groenlandijo. Sicer pa se moderna zgodovina Nunavuta začenja leta 1576 s poročilom angleškega raziskovalca Martina Frobisherja, ki je vodil odpravo z namenom, da bi odkril prehod na severozahod. Regija je bila strateškega pomena v času hladne vojne, ko je Kanada prisilno preselila veliko Eskimov na skrajne severne otoke, ki so jih poselili iz strateških razlogov. Tem družinam je Kanada 40 let kasneje izplačala odškodnino zaradi težkih življenjskih pogojev, v katere so bili prisiljeni. Inuiti so se začeli leta 1976 organizirano boriti za administrativno ločitev od Kanade. 14. aprila 1982 je prebivalstvo na plebiscitu potrdilo to usmeritev in 7 mesecev kasneje je kanadska zvezna vlada pristala na to zahtevo. Septembra 1993 so zahtevo po avtonomiji Nunavuta poredili na novem referendumu, kanadski parlament je o tem glasoval leta 1995, minilo pa je še šest let do dejanskega priznanja avtonomne regije. Prebivalstvo sestavljajo Inuiti; na popisu leta 2011 se je 83,6 odstotkov izreklo za pripadnost temu narodu, nekaj manj kot 15 odstotkov pa jih je izjavilo, da niso domorodci. Govorijo eskimski jezik inuktitut v kanadski inačici uqausivut. Jezika se učijo tudi v šoli, kjer so uvedli različne modele. V večini šol poteka pouk v standardnem eskimskem jeziku inuk-titut, imajo pa tudi šole v kanadski inačici jezika in dvojezične šole, v katerih je drugi jezik angleščina. Večina prebivalcev je vključena v kanadsko anglikansko cerkev. Z novo zakonodajo o jeziku se bo raba eskimskega jezika nedvomno povečala, predvsem pa bo jezik pridobil na ugledu, ker ga bodo lahko uporabljali v javnih institucijah. Gre torej za velik korak in za enega prvih primerov priznanja tako visokega standarda enemu izmed domorodnih jezikov. HOrr VAIUS® i". P" I^HLA-IDJ, ' El GHfcE.M.rtND1 L'i1^ i'.'iV nVjirnr Okniiit) wt'lfl ■ EP^P1 ™ .....L i M. jPTv'-Rm M BP" "im ■ ■■ ■ ( fjidfön.f., iiJÜ*...^ ■ ki kuV-.k ,'L. U^U* r^^SW-TSES^Sg^^ . «rtsnoi «o'o.v ' ■ ■'t^^'" •. V: Z r ■. • „..,, :. v ■ r- ■' fr^Vi x s..... . ,! ■ ■ i- - .S.-^hlJ ■ ■ r ■ v -'lrf \ ■'■■ r ij fttu - Hl■'('»«• ^fdÄfs . >L T^ - 'sy^äf. ■.■■iArffc^ --- ijfr ■ -■■ - ; t-, I v r ^ ' ■ . I ■ J- - - T I I ^ ig •• • - Vtjr r1 ' H1 - ■■ h d- o s o a n a v l'¿VVJ ■ .i* . i.v ■ v-- Na slikah zgoraj desno zemljevid regije Nunavut, desno prizor iz glavnega mesta, levo minister James Arreak. Spodaj dvojezični napis na ulic albanske občine Lungro v Kalabriji Kalabrija namenila 14,3 milijona evrov za dejavnosti albanske, grške in frankoprovansalske manjšine Dežela Kalabrija je sprejela pomemben ukrep v korist manjšin, ki živijo v tej deželi. To so Albanci, Grki in majhna frankoprovansalska skupnost. Odbornik za proračun in načrtovanje Giacomo Mancini je namreč podpisal sporazum o načrtovanju, potem ko je deželna uprava dosegla dogovors partnerskimi upravami, predvsem z občinami. Gre za izvajanje programa »Jezikovne manjšine in razseljevanje«, ki zagotavlja občinskim upravam 56,4 milijone evrov prispevkov za ukrepe proti razseljevanju in za zaščito jezikovnih manjšin. V številnih občinah sta obe vprašanji povezani, saj so prav območja, na katerih živijo manjšine, med najbolj marginalnimi in od tam se je v zadnjih desetletjih izselili veliko prebivalcev, izseljevanje mlajših ljudi pa se nadaljuje. Predsednik dežele Kalabrija Giuseppe Scopelliti in odbornik Mancini stav zadnjem mesecu obiskala vsa območja, ki so zainteresirana za te posege. Začela sta 4. aprila v občini Guardia pie-montese, edini, v kateri živi frankopro-vansalska manjšina, naslednjega dne so dogovor podpisali v Roghudiju v pokrajini Reggio Calabria, kjer živi grška manjšina, 10. aprila pa sta predsednik in odbornik v občini Spezzano Albanese podpisala sporazum z občinami,v katerih živi albanska manjšina. Glede razseljevanja je dežela financirala projekte v skupnem znesku 42 milijonov evrov; v 99 občinah bodo z evropskimi sredstvi obnovili številna poslopja in druge infrastrukture, ki so dotrajane ali jih ne uporabljajo več, uredili bodo kulturne in rekreacijske strukture, namenjene dejavnostim za starejše občane, pa tudi izobraževanju mladih, ki bi se radi naučili starih poklicev. Na področju zaščite manjšin pa bodo 14,4 milijona evrov namenili 41 občinam, v katerih živijo tri priznane manjšine. Ta sredstva bodo namenili za ureditev etnografskih muzejev, knjižnic, glasbenih šol ter kulturnih in literarnih krožkov. Manjšine v Kalabriji so zelo aktivne; to velja predvsem za Albance, ki so dobro organizirani in imajo veliko dejavnosti. Po odobritvi okvirnega zakona za zaščito manjšin, to je zakona 482, so uvedli pouk jezika v številnih osnovnih šolah, postavili pa so tudi veliko dvojezičnih napisov in med drugim poimenovali ulice in trge po pomembnih albanskih osebnostih. S temi sredstvi bodo občine lahko razvile dodatne dejavnosti in tako okrepile prisotnost manjšinskih jezikov na svojem ozemlju. / JUBILEJ Nedelja, 28. aprila 2013 11 »PAHORIANA« OB PISATELJEVI SKORAJŠNJI STOLETNICI Boris Pahor: »Tako na tleh, kot je danes Slovenija, ni bila niti v prvi niti v drugi Jugoslaviji« Robi Šabec BBF/^ FF " }f~ ' - J Ht H i ^Hk, y11 J^H flf H ■mi i t1 "j K -v i K m- y prostorih kluba Cankarjevega doma v Ljubljani je minuli teden v čast visokega življenjskega jubileja pisatelja Borisa Pahorja potekalo celodnevno znanstveno srečanje Pahoriana danes. Kljub dejstvu, da je Boris Pahor, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let, že ob začetku srečanja dejal, da mu je malce nerodno sodelovati na takšnem dogodku, kajti le ti se praviloma odvijajo, ko avtorja ni več med živimi, je pisatelj z zanimanjem poslušal in le izjemoma posredoval vse od začetka pa do konca srečanja. V vmesnem času krajših in daljših premorov je bil novinarjem na razpolago za dodatna pojasnila. Na slavnostnem dogodku so številni gosti, prijatelji in sodelavci spregovorili o pisateljevi življenjski poti, o osebnih stikih in predvsem o obsežnem literarnem opusu Borisa Pahorja. Uvodni nagovor je pripadel organizatorju in predsedniku uprave Mladinske knjige Petru Tomšiču, ki je poudaril, da so kot govorce povabili nekaj tistih posameznikov, ki jim je Pahor dovolil vpogled v svoj miselni, duhovni in pisateljski svet. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Jože Trontel je v svojem nagovoru izpostavil, da Boris Pahor in njegova dela predstavljajo svarilo pred tremi oblikami totalitarizmov ter opomin, kaj se zgodi, ko se ideologija spaj-daši z močjo. »Kot Primorec, bolj Kra-ševec kot Tržačan, se pridružujem slavju, posvečenemu visokemu rojstnemu dnevu Borisa Pahorja, s katerim me veže dolgoletno poznanstvo, s čestitkami za njegovo dosedanje kulturno in narodno delo in s toplim vošči-lom za še mnogo dobrega, vsestransko dobrega,« je v čestitki svojemu stanovskemu kolegu zapisal pisatelj Alojz Rebula, saj se srečanja zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Rebula je v čestitki še posebej poudaril, da je življenje, od požiga Narodnega doma do vojaščine v Afriki in do nemških krema-torijev, Pahorju dalo ogromno gradiva za literarno ustvarjanje. Pri tem pa še izpostavil, da je Pahor kljub svojemu vizionarskemu levičarstvu v svoji svobodoljubnosti ostal kritičen do jugoslovanskega socializma v domovini in nosil posledice te drže tja do izbrisa njegovih navedkov iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. »Po Vladimirju Bartolu, ki pa se je z odselitvijo Trstu odtujil, je Boris Pahor prvi tržaški Slovenec, ki je v tem mestu slovensko besedo zastavil ne nekemu komercialnemu, temveč umetniškemu cilju. Z njim je slovenska beseda v Trstu, dotlej beseda kamnarjev, pekov, mleka-ric, postala tudi beseda umetniške lepote," je v svojem pismu o pisatelju Pahorju še zapisal Alojz Rebula. S pismom je bila na srečanju zastopana tudi urednica založbe Bom-piani Elisabetta Sgarbi, ki je poudarila, da je Trst mesto mnogoterih duš, »Pahor (pa) jih združuje v svoji osebnosti kot človek in kot pisatelj, vendar z neko dodatno vrednostjo, ki izhaja iz njegove slovenske pripadnosti.« Ob nedavnem ponovnem branju Nekropole ji je prišla na misel paralela med literarnim opusom Borisa Pahorja, deli Imreja Kertesza ter Prima Levija »Pred temi velikani besede in neposredne izkušnje, ki se prelevi v besedo, se človek znajde v nekakšni ustvarjalni stiski, ker doume, kako vzroki njihovih dejanj presegajo "literaraturo" kot tako, ali pa jo nemara udejanjajo v njenem bistvu resničnega,« je v svojem pismu izpostavila Elisabetta Sgarbi. Francoski literarni in filmski kritik Jean-Luc Douin je v svojem prispevku obudil spomine na prva srečanja s slavljencem leta 1995 na pogovoru pred občinstvom med Clunyjskimi ruševinami. »Kar se mi zdi značilno za Borisa Pahorja in kar si želim danes z vami tukaj počastiti, je tole: kljub dvomu, kljub zvestemu spominu na trpinčene tovariše, kljub trenutnemu prepričanju, da ni več zmožen sreče, ker je stal na pragu krematorija, vendarle verjame, da lahko poželenje in ljubezen prineseta odrešenje. In to tudi dokaže,« je na srečanju posebej izpostavil Jean Luc Douin. Marta Verginella je spregovorila o pomenu telesa v delih Borisa Pahorja, ki se kot osrednja rdeča nit nakazuje že v prvih njegovih delih in pri tem izpostavila črtico Naslov na žaganici, v nadaljevanju pa analizirala tudi poznejša dela. V svojem referatu se je nanašala na tretji del etike Barucha Spinoze o ideji bivanja telesa in človeka kot dela narave ter kot specifiko Pahorjevih del v odnosu do telesa izpostavila, da po povratku iz dežele smrti najprej obnovi svoje razmerje do narave, da lahko kasneje sprejme ljubezen ženske, ki vzbudi rast in novo življenje Tudi Evgen Bavčar se je zadržal pri človeku kot telesnem bitju, ki po njegovem mnenju obstaja, dokler ima besedo. Odlika literarnih del Pahorja, tako Bavčar, se kaže prav v tem, da besedo daje (tudi) umrlim. »V tem smislu je avtor ekskluzivni lastnik besede, ki odrešuje. Beseda je njegov plašč sv. Martina, ki ga deli in podarja tistim, ki so umolknili in tudi vsem tistim, ki bi morali spregovoriti, pa jim ni bila dana ta možnost. Zato poudarjam, da gre v tej pisavi eksistence za akt ljubezni par excellence, za vedno znova obnovljeno hrepenenje po nedosegljivem liku grške Antigone, ki sama pove, da je rojena za ljubezen,« je v začetnem delu referata posebej poudaril Bavčar, v nadaljevanju pa poglobljeno razmišljal o ljubezni in likih žensk v delih pisatelja Borisa Pahorja. Redna profesorica na Filozofski fakulteti v Trstu Christina Benussi je spregovorila o romanu V labirintu in italijanskem neorealizmu, književnik ter režiser Giorgio Pressburger, kot Jud rojen na Madžarskem in kasneje živeč v Italiji, pa o problemu dvojne identitete. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za španski prevod Nekropole, se je v svojem referatu dotaknila prevajalske problematike in izpostavila tri različne interpretacije Pahorjeve Nekropole, avtorjevo, prevajalkino in bralčevo, oziroma tri različne vidike teksta; ustvarjanje, prenos in recepcijo. Omenjena izhodišča je nadgradila s predstavitvijo osebnih izkušenj ob prevajanju Nekro-pole in sodelovanju z avtorjem. Prav tako prevajalka Andrée Luck Gaye in založnik Pierre Guillaume de Roux sta podrobno predstavila preboj Pahorjevih del v Francijo. »Ko smo se v Franciji odločili za objavo Nekropole, ki je izšla leta 1990 je le ta izšla v tišini. Potrebno je bilo pet dodatnih let, v tem času je izšla še knjiga Onkraj pekla so ljudje, da so se stvari počasi pričele postavljati na pravo mesto in so se pričeli pojavljati tudi odmevni članki v časopisu kot je Le Monde in drugi,« je o težavah pri prodoru na francoski trg dejal založnik Pierre Guillaume de Roux in ob zaključku pisatelju ter prijatelju še čestital z besedami: Nobelova komisija bo imela veliko dela, a želim si, da bo Pahorju podelila najlepše darilo za njegov stoti rojstni dan. Slovenist Peter Schreber je predstavil vstop del Borisa Pahorja v nemški jezikovni prostor leta 1996 in iz- postavil problem prevoda. Pri tem je poudaril, da čeprav se na prvi pogled slog in dikcija Pahorjeve proze zdita nezahtevna, pa vrag pri njegovih delih pogosto tiči v podrobnostih. »In res: občasno je moj Spopad s pomladjo spominjal na tihi boj za Pahorjevo prozo. Celo izbiri naslova, kar je tradicionalno v pristojnosti založbe in njenega trženjskega oddelka, sva morala z lektorico posvetiti veliko časa,« je ob tem dejal Shreber. Prvi nemški prevod dela Borisa Pahorja je po številnih razpravah in pomislekih izšel leto dni kasneje pod naslovom Kampf mit dem Frühling. »Ko je Pahor zatem aprila 1997 prejel dokončano knjigo, mu beseda 'spopad' ni bila všeč: »Tisti Kampf mi ni všeč, a je zelo pogodu založbi. Naj bo, če je nemškemu duhu bolj primeren,«« je o sodelovanju s pisateljem Pahorjem še povedal Schreber. Kljub dejstvu, da naklado nemški založniki skrivajo, pa naj bi začetni nakladi 5000 izvodov sledil tudi ponatis. V kolikor ta podatek drži, je po mnenju Schreberja, v primerjavi z drugimi prevodi iz jugovzhodnoevropskih jezikov to zelo visoka številka. Viktor Blažič je s svojim pismom obsodil dve najbolj očitni totalitari-stični dejanji v Osvobodilni fronti, ukinitev političnega pluralizma in izvensodni poboj protikomunističnih slovenskih domobrancev. Predstavil je krog intelektualcev okoli Kocbeka in revije Zaliv ter osvetlil vlogo Borisa Pahorja v njej. Prav revija Zaliv pa je bila osrednja tema tudi prispevka Miroslava Košuta, katerega vodilo, ni bilo le hvalisavo opevanje jubilanta, kot je dejal sam, ampak srčen in hkrati kritičen oris njune skupne poti, ki jih je zaključil nadvse spoštljivo- kritično. »Ko bi Boris Pahor živel samo devetdeset let, ki jih za človeka z njegovim križevim potom nikakor ne bi bilo malo, bi umrl v Italiji popolnoma neznan, v domovini pa domala tudi. Moral je zasloveti v Franciji in drugod po svetu, da ga je nazadnje spoznal italijanski del rodnega mesta in v tej novi luči tudi dežela Kranjska. Zdaj mu vsevprek kadijo, ko da bi spirali s sebe izvirni greh, ki je v nepoznavanju stvarnosti, katere glasnik je njegov literarni opus,« je o zapoznelem prepoznavanju odlik in pomena literarnih del Borisa Pahorja še dejal Košuta. Celodnevni sklop predavanj je zaključila literarna zgodovinarka Tat- jana Rojc s tekstom Trst kot analitična enota Pahorjeve biti. V njem se je sklicevala na leto 2003, na čas, ko je Elvio Guagnini v okviru pobude tržaškega dnevnika Il Piccolo zasnoval zbirko Trieste d'autore (Avtorski Trst) in vanjo vključil tudi Pahorjev roman Vila ob jezeru. Po njenem mnenju gre za potrditev, kako tržaška literarna tura dvajsetega stoletja ob obče poznanih tržaških klasikih, kakršni so Slataper, Svevo, ali Saba, ne more mimo Pahorjevega Trsta. »Pahor je torej našel svoje upravičeno mesto v Guagninijevem izboru ne samo zaradi svoje tržaške pripadnosti, in seveda tudi ni bil mišljen kot edini tržaški slovenski pisatelj, ampak ker prinaša tržaškost« je ob tem dodala Tatjana Rojc. V poglobljeni analizi tekstov Borisa Pahorja je še izpostavila, da v kolikor velja trditev Dušana Pirjevca in Lukacsa, da evropski in moderni roman uprizarja svet (in z njim problematičnega romanesknega junaka v njem), ki so ga bogovi zapustili, prav ta ugotovitev drži posebej za celoten Pahorjev opus. Ob tem pa je še dodala, da gre pri Pahorju za potrditev (ali iskanje potrditve) smisla, kar njegovim delom daje dodatno širino ter globino. Ob koncu dogodka je zaključna beseda pripadla še Borisu Pahorju, ki je ponovil že uvodoma izrečeno misel, se zahvalil vsem govorcem, posebej pa izpostavil svojo hvaležnost do prispevka Evgena Bavčarja, brez katerega, po mnenju Pahorja, ne bi bilo prevodov njegovih del v številne tuje jezike. "Ljubljana ne bi poskrbela za prevod Borisa Pahorja, še na misel ji ne bi prišel," je pri tem še dodal Pahor. Zahvala za prodor njegovih del na francoski trga pa gre po besedah Pahorja še francoskemu založniku in prijatelju Pierre-Guillaume de Rouxu. Seveda pa Boris Pahor ob svojem prazniku v svojem nastopu ni mogel brez komentarja aktualno katastrofalnega stanja v Republiki Sloveniji. »Tako na tleh kot je danes Slovenija ni bila niti v prvi niti v drugi Jugoslaviji. Namesto da bi imeli slovensko državo, imamo boj levičarjev in desničarjev na podlagi komunizma in domobranstva. Uboge reve smo in se niti ne zavedamo, kakšne. Danes govorimo o Borisu Pahorju, ampak Boris Pahor ni nič v primeru, če ne znamo voditi države,« je v svojem pregovorno kritičnem stilu celodnevno srečanje še zaključil Boris Pahor. 1 2 Nedelja, 28. aprila 2013 POTOPIS / PO SLEDOVIH JELENE KOVAČIČ DE BELDER, SLOVENSKE ROJAKINJE, KI JE V BELGIJI VSE Ž Vrtovi baronice J Vili Prinčič Paša za oči. V teh preprostih besedah se zrcali lepota botaničnih vrtov in cvetličnih razstav v Belgiji in na Nizozemskem. Obe severni deželi veljata za zgled urejenosti cvetličnih vrtov in drevesnic, ki vsako leto privabljajo tisoče obiskovalcev iz vsega sveta. Ob sprehodu po teh prikazih lepote si človek ne more kaj, da ne bi pomislil na nedopustno brezbrižnost, ki vlada pri nas. V mislih imam Miramar, ki je prav v zadnjih mesecih v središču pozornosti javnih občil, ki so objavila članke in poročila, polna ogorčenja zaradi malomarnosti, pristojni do edinstvenega vrta in redke dediščine rastlin, s katero razpolaga. To bi v resnici moral biti nagelj v gumbnici, namesto da postane vir polemik in sramote. Podobno se dogaja tudi na Goriškem, kjer na območju predela Pristava v Novi Gorici nudita žalostno podobo Laščakov botanični vrt in dvorec v arabskem slogu. Kriza ne more biti vzrok za tolikšno malomarnost, ki meče slabo luč na obe mesti. Tržaški Miramar je svetovno znana znamenitost, pravzaprav glavna tržaška atrakcija, ki vsako leto prikliče na tisoče ljudi iz vseh krajev, v želji, da bi tam podoživljali žalostno usodo Maksimiljana in Šarlote, obenem pa uživali ob lepotah vrta in nasploh ob sami legi izjemnega obmorskega dvorca. Goriška Laščakova vila pa se nahaja v povsem razpadajočem stanju in naključnemu obiskovalcu nudi naravnost odvraten izgled. Stavba propada, prav tako park. Vsak izgovor na krizo je odveč, kajti imeti doma take znamenitosti in jih ne znati ovrednotiti, je naravnost ma-zohistično početje. Vse drugače je v Belgiji in na Ho-landskem, kjer so doumeli pomembnost urejenih vrtov in lahko vsemu svetu pokažejo, kako se tem stvarem streže. Predvsem so razumeli, da tudi vrtovi in parki predstavljajo narodno bogastvo, ki ga s ponosom kažejo tujcem in zakaj ne, ga tudi uspešno tržijo. Pred časom sva se z ženo priključila izletu, ki ga je namensko organizirala znana slovenska revija Rože in vrt in štiridnevno potovanje v deželah ob Severnem morju je na naju in na ostale potnike zapustilo nepozaben vtis. Da sva se odločila za ta izlet, naju je še posebno pritegnila napoved organizatorja, da bomo med drugimi vrtovi obiskali tudi dva botanična bisera, ki nosita močan slovenski pečat. Oba je urejevala Jelena Kovačič-De Belder, pred nekaj leti umrla Slovenka, ki se je kot mlada študentka napotila v Belgijo na tečaj botanike in se kako leto zatem omožila z Robertom De Belderjem, trgovcem z diamanti. Najprej z možem, nato sama in ob pomoči sina in hčerke, se je do svoje smrti z dušo in telesom predala gojenju cvetja in urejanju cvetličnih vrtov, ki so pod njenim mojstrskim vodstvom postali prava poslastica za ljubitelje narave iz vsega sveta. Slovenska RTV je gospe Kovačič pred leti namenila kar nekaj televizijskih oddaj. A o njenih vrtovih nekoliko kasneje. Z manjšim letalom slovenskega prevoznika Adria, smo v manj kot uri in pol premagali razdaljo med Ljubljano in Amsterdamom. Zal program izleta ni predvideval ogleda nizozemske prestolnice, ki velja za eno najlepših in najsli-kovitejših mest v Evropi. Mesto smo videli le z letala. Pot nas je nato vodila proti jugu v mestece Essen, ki se nahaja le kak kilometer onstran belgijske meje. Območje spada v pokrajino Antwerpen in je del flamskega dela Belgije. Tam smo si ogledali del velikanskega botaničnega Na fotografijah cvetje in rastline iz parkov Hemelrijk in Kalmthout, naslovnica knjige o Jeleni in gospa Jelena v svojem vrtu. Veliko rastlin na fotografijah je rezultat križancev Jelene Kovačič De Belder in po njej tudi nosijo ime. vrta, ki ga je urejevala gospa Jelena Kovačič. Živela je v skromni hiši na začetku parka, le kak streljaj stran pa se nahajata hiši sina in hčerke. Zaradi pomanjkanja časa smo si ogledali le del parka, ki obsega preko 100 hektarov. Parku je ime Hemelrijk, ki v flamščini pomeni "raj". Zakonca Robert in Jelena De Belder sta posestvo kupila leta 1960, tja pa sta se preselila skoraj trideset let kasneje. Dotlej sta živela v kakih 20 km oddaljenem parku Kalmthout, kjer sta pustila neizbrisno sled. Zaradi finančnih težav sta morala Kalmthout prodati, poleg njega pa sta se morala na raznih dražbah ločiti tudi od številnih knjig o cvetju in rastlinah. Poznavalci vedo povedati, da sta De Belderja razpolagala z eno najbolj bogatih strokovnih knjižnic na svetu. Ogledali smo si tudi vrt Kalmthout, ki je veliko manjši od Hemelrijka, po naravnih lepotah pa za njim v ničemer ne zaostaja. Zdaj ga upravlja pokrajinska uprava iz Antwerpna. Flamsko-slovenski par je torej z znanjem in neizmerno ljubeznijo ustva- ril dva arboretuma. Veliko sta zakonca potovala, sejala, križala rastline, bila dejavna na vseh področjih botanike in ekologije. Poleg tega sta gostila ukaželjne študente iz vsega sveta in jim na tečajih posredovala vse skrivnosti o rastlinah in njihovem gojenju. Po smrti moža, je Jelena z nezmanjšano močjo nadaljevala začeto delo. Bila je gonilna sila hortikulture in vrtnarstva v svetovnem merilu. Za svoje delo je dobila najvišja priznanja den-drološkega združenja sveta in belgijski kralj ji je podelil naziv baronice. Po njeni smrti se z »botaničnim rajem« ukvarjajo sin in hčerka ter vnuki. V obširnem parku vidno izstopa velik slovenski kozolec, ki ga je gospa Jelena dala pripeljati z Bizeljskega. Prvo noč smo slovenski izletniki prespali v mestu Breda na Nizozemskem, naslednjega dne je sledilo potovanje v mesto Venlo, tik ob meji z Nemčijo. Letos to mesto gosti znamenito Flo-riado, eno največjih cvetličnih razstav na svetu, ki jo prirejajo vsakih deset let v drugem kraju, traja pa šest mesecev. Gozd, na stotine gredic, umetna jezerca, večji in manjši paviljoni se razprostirajo na 66 hektarih zemljišča. Cvetne kotičke so si na Floriadi priskrbele šte- vilne države, od evropskih, pa do bolj eksotičnih. Svoj paviljon ima tudi Italija, žal pa ga nima Slovenija, pa čeprav se slovenski vrtnarji uveljavljajo na številnih mednarodnih prizoriščih. V obsež- / POTOPIS Nedelja, 28. aprila 2013 1 3 IVLJENJE POSVETILA CVETJU felene nem parku smo bili ves dan in videli marsikaj lepega, naravnost očarljivega. Za bolj utrujene je na voljo tudi žičnica, ki gosta v nekaj minutah prepelje z enega konca parka do drugega. Omeniti velja tudi, da je mesto Ven-lo pobrateno z Gorico. Pobratenje sega že daleč nazaj, v leto 1965. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili stiki med mestoma pogostejši in to na vseh ravneh. Nekateri, zdaj že odrasli ljudje, se radi spominjajo, kako so kot dijaki preživeli nekaj nepozabnih tednov pri sovrstnikih v Venlu. Isto so mladi Nizozemci podoživljali v Gorici. Pred dnevi sem se pozanimal pri goriški občini, če je od teh stikov in nasploh od pobratenja še kaj ostalo. Povedali so mi, da je celotna zadeva zamrla že pred leti. Da ni denarja, so rekli. Drugo in tretjo noč smo prespali v belgijskem mestu Hasselt, od tam pa nas je avtobus peljal na oglede še drugih vrtov. Najprej je bil na vrsti ogled parka okrog dvorca Hex. Ravno tiste dni je dvorec gostil velik rastlinski sejem, ki je od blizu in daleč privabil na tisoče ljudi. Dvorec se ponaša z obsežnim parkom angleškega tipa, pohvali pa se lahko tudi z lepo urejenim zelenjadnim vrtom, kjer človek najde veliko vrst povrtnin. Pri povratku v Hasselt smo si ogledali še izjemno zanimiv japonski vrt, ki je nastal na osnovi pobratenja z japonskim mestecem Itami. Ravno na dan našega ogleda so oblasti dale park na razpolago mladim, ki so v njem priredili shod oboževalcev japonskih risank tipa »man-ga«. V razne junake preoblečena mladina si je dala duška s plesi in pevskimi točkami, vse pa se je odvijalo v mejah spodobnosti, brez popivanja ali kakega ma-škaradnega razgrajanja. Pri nas bi takšna prireditev verjetno bila precej bolj razgibana in »živahna«. Tudi zadnji dan bivanja v Belgiji je bil nadvse zanimiv. Na poti proti Bruslju smo se za kako uro ustavili v lepem mestu Leuven, ki se ponaša z eno najstarejših univerz na svetu. Ker se mesto nahaja v flamskem delu Belgije, so se pred kakimi štiridesetimi leti pričele kar hude težave. Učni jezik na vseučilišču je postal izključno flamščina, tako da so si morali francosko govoreči Belgijci novo univerzitetno mesto zgraditi onkraj narodnostne meje, ki ločuje Flamce od Va-loncev. V kasnejših letih se je spor med skupnostima samo še poglobil. Sliši se neverjetno, vendar strasti z nacionalnim predznakom se lahko razvnamejo tudi v kultivirani, svetovljanski in visoko civilizirani družbi, kot je pač belgijska. Posebnost Leuvna je veličastna mestna hiša in dobro ohranjen predel mesta, znan pod imenom »Beguinage«, oz. Beginska skupnost. Te skupnosti so nastale v srednjem veku v severni Evropi in so bile namenjene ženskam. Zaradi številnih vojn, je takratno moško prebivalstvo močno upadlo, »višek« osamelih žensk pa si je našel življenjske pogoje v skupnostih, ki so bile podobne samostanskim. Beginke sicer niso bile nune, le zvečer so si našle neke vrste zatočišče v zaprtih mestnih predelih, zelo podobnih židovskim getom. Beginska četrt v Leuvnu je zelo dobro ohranjena, danes pa nudi stanovanja številnim študentom. Sledilo je kratko potovanje v 30 km oddaljen Bruselj, glavno mesto Belgije in evropske skupnosti. Ogled velemesta bi potreboval več dni, ki pa jih tridesetč-lanska odprava iz Slovenije in iz zamejstva ni imela na voljo. Mesto smo si ogledali deloma iz avtobusa, deloma peš. Vsi javni napisi v mestu so dvojezični, v francoščini in flamščini. Vodič nam je po- vedal, da kljub temu, da Bruselj leži sredi flamskega ozemlja, velika večina prebivalstva govori francosko. Kot že rečeno so nacionalne meje v Belgiji zelo ostro zarezane. To smo gostje »od zunaj« takoj opazili. Vse dni bivanja v Belgiji smo preživeli v flamskem delu države, kjer so vsi napisi izključno v flamščini, ki je zelo sorodna holandščini. Francoščino, ki je drugi uradni jezik Belgije, bi na Flam-skem lahko iskali s povečevalnim steklom, a je ne bi našli. V svojem nacionalnem ponosu, če že ne zanosu, so šli celo tako daleč, da bomo na kažipotih zaman iskali francoski naziv mest v va-lonskem delu države. Kažipoti nas bodo usmerjali izključno v Luik, ki je flamski naziv vsem znanega mesta Liege. Če pa je po sili razmer francoščina napisana na kaki turistični tabli, je pomešana med angleščino, nemščino in druge jezike. Najbrž se nekaj podobnega dogaja tudi na francosko govorečem Valonskem. Po bežnem ogledu starega dela mesta, ki je res vredno ogleda, nas je avtobus popeljal v severni predel Bruslja, kjer stoji mogočni Atomium, atomu podoben spomenik, spomin na svetovno razstavo iz poznih petdesetih let. Nedaleč stran, v predelu Meise-Hofberg, se nahaja državni botanični vrt, ki se razprostira na kar 92 hektarih zemljišča. Deloma zanemarjenega, je park leta 1938 od kraljeve družine odkupila belgijska država. Ta park je zgodovinsko povezan z našimi kraji, natančneje z že omenjenim Miramarom. Ob jezeru sredi parka se namreč nahaja dvorec Bouchout, v katerem je povsem nora leta 1927 umrla Šarlota, hčerka belgijskega kralja Leopolda I in vdova nadvojvode Maksimiljana Habsburškega, cesarja Mehike, ki je nesrečno končal pod streli mehiških upornikov leta 1867. Pred odhodom v Mehiko sta zakonca dala zgraditi tržaški Miramar, ki pa sta ga uživala le za kratek čas. V velikem botaničnem vrtu si človek lahko napase oči nad rastlinjem iz vsega sveta. Poleg evropskih vrst in rastlin iz zmernih vremenskih pasov, park razpolaga tudi z velikimi zastekle-nimi paviljoni, v katerih so našle mesto rastlinske vrste iz tropskih predelov sveta. Res paša za oči, kot smo navedli že na začetku tega prispevka. Zvečer nas je letalo popeljalo iz Bruslja v Ljubljano polne vtisov o enkratnih cvetočih vrtovih. 1 4 Nedelja, 28. aprila 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Svetovni dan varnosti in zdravja na delovnem mestu Število nesreč pri delu upada, vse več je poklicnih obolenj Na Goriškem upada število nesreč pri delu, poklicnih obolenj pa beležijo vse več. Po zadnjih razpoložljivih podatkih zavoda Inail, ki jih je ob priložnosti svetovnega dneva varnosti in zdravja na delovnem mestu in v pričakovanju na tridnevni bolonjski sejem Ambiente lavoro obdelalo podjetje Senaf, so v goriški pokrajini leta 2011 prijavili 2.789 nesreč na delovnem mestu - dve s smrtnim izidom - , kar je 12,4 odstotka manj kot v letu 2010. V istem obdobju pa se je število primerov poklicnih bolezni rahlo povišalo: leta 2010 so obravnavali 150 primerov, leto kasneje pa 164, torej 9,3 odstotka več. »Podatki kažejo, da se v goriški pokrajini nadaljuje pozitivni trend upadanja števila delovnih nesreč, ki pa je povezan tudi z nižanjem stopnje zaposlenosti. Po drugi strani podatki spodbujajo k večji pozornosti do vprašanja prevencije poklicnih bolezni,« je povedala Marilena Pavarelli, projektna voditeljica sejma Ambiente la-voro, ki je posvečen promociji kulture zdravja in varnosti na delovnem mestu. Na Goriškem je leta 2011 bilo največ delovnih nesreč v industrijskem in storitvenem sektorju (skupno 2.595, kar je 12,7 odstotka manj kot leta 2010, ko jih je bilo ronke Trg posvečajo mladi trpinčeni partizanki Ronška občinska uprava je na predlog krajevne sekcije VZPI-ANPI poimenovala trg med Ulicama XXIV Maggio in Volontari della libertà po Villa-normi Micheluz, mladi parti-zanki, ki je umrla decembra leta 1944, potem ko so jo fašisti zverinsko mučili. Slovesno poimenovanje trga bo v soboto, 4. maja. Udeleženci se bodo zbrali pred županstvom ob 10. uri in se nato v sprevodu odpravili do trga, ki ga bodo ob 11. uri poimenovali po mladi žrtvi fašističnega terorja. Spregovorila bosta ronški župan Roberto Fontanot in Elda Soranzio - Lina, ki je bila med odporni-štvom aktivistka intendance Montes. Na ronški občini so se za poimenovanje trga po Villanor-mi Micheluz odločili tudi, ker je velika večina ulic v občini poimenovana po moških. Edino ena ulica je poimenovana po ženski, in sicer po Ledi Bevilac-qua, ki je umrla februarja leta 1945 v nacističnem taborišču Auschwitz. Na občino je prošnjo po treh poimenovanjih po ženskah naslovil tudi odbor »Tre donne, tre strade«, ki si prizadeva, da bi svojo ulico dobile tri ženske, ki so se odlikovale na krajevni, državni in mednarodni ravni. V tem smislu odbor predlaga poimenovanje po partizanki in deportiranki Ondini Peteani, poslanki Nilde Iotti oz. novinarki Ilarii Alpi in pisateljici Virginii Woolf. 2.973). V kmetijstvu je bilo predlanskim 112 nesreč, torej 8,9 odstotka manj kot leta 2010, ko so jih zabeležili 123, upadlo pa je tudi število nesreč med javnimi uslužbenci. Leta 2011 je bilo nezgod 82, leta 2010 pa 87 (5,7 odstotka manj). V goriški pokrajini so pred dvema letoma največ primerov poklicnih obolenj prijavili v industriji in storitvenem sektorju (156 proti 149 iz leta 2010); v kmetijstvu je bilo pred dvema letoma šest prijav poklicnih obolenj, leta 2010 pa je zavod Inail zabeležil le eno prijavo. V javnem sektorju so lani prijavili dva primera poklicne bolezni. V Furlaniji Julijski krajini je Gorica v zadnjih letih zabeležila največji upad nesreč pri delu. V Trstu se je število nezgod med letoma 2010 in 2011 znižalo le za 3,8 odstotka, v Vidmu za 6,7 odstotka, v Porde-nonu pa za 11,8 odstotka. V istem obdobju se je število poklicnih obolenj na Tržaškem povišalo za 33,1 odstotka, na Vi-demskem za 1,4 odstotka, v Pordenonu pa za 1,1 odstotka. Koristne informacije, povezane z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu, bodo podjetnikom in drugim obiskovalcem nudili na sejmu Ambiente lavoro, ki bo potekal v Bologni med 16. in 18. oktobrom. Lani so v goriški pokrajini našteli 2789 nesreč na delovnem mestu bumbaca ronke - Na križišču med državno cesto št. 305 in stransko ulico Izsiljena prednost V tržiški bolnišnici sprejeli na zdravljenje voznika skuterja in njegovega potnika Izsiljena prednost je po vse verjetnosti vzrok prometne nesreče, do katere je prišlo v petek zvečer na meji med ronško in tržiško občino. Na križišču med Ulico Bortolozze in državno cesto št. 305 sta trčila skuter in Renaultov enoprostorec. V trčenju sta se poškodovala dva moška, ki sta se peljala na skuterju po državni cesti in sta naenkrat zagledala pred sabo avtomobil znamke Renault, ki je zapeljal s stranke Ulice Bortolozze. Voznik skuterja je izgubil ravnotežje in s potnikom padel na tla. Moška si med padcem poškodovala noge, zadobila sta udarec v vrat in druge dele telesa. K sreči njuno zdravstveno stanje naj bi bilo tako hudo, čeprav bi lahko imela nesreče še veliko hujše posledice. Le neko trenutkov po trčenju je mimo prizorišča nesreče pripeljal gasilski tovornjak; gasilci so se vračali v tržiško kasarno po opravljenem posegu in so takoj nudili pomoč poškodovancema. Klicali so službo 118, ki je z rešilcem prepeljala poškodovanca v tržiško bolnišnico. Na prizorišče nesreče so prišli tudi karabinjerji, ki so poskrbeli za urejanje prometa. Rešilec službe 118 gorica - Stališče Slovencev v Demokratski stranki »Zdaj naj bodo na vrsti dejanja in dobro upravljanje« Pokrajinska koordinacija Slovencev v Demokratski stranki izraža zadovoljstvo nad izvolitvijo Debore Serracc-hiani na mesto predsednice Furlanije-Julijske krajine in nad uspehom levo-sredinske koalicije. »Nikakor pa ne moremo spregledati zelo nizke udeležbe na volitvah, tudi med Slovenci. Ljudje so razočarani nad politiko; s svojo odsotnostjo na voliščih so politikom dali močno opozorilo, če že ne nezaupnico. Vsekakor smo v Demokratski stranki do zadnjega hipa vztrajali in prepričevali ljudi, naj gredo volit, zmaga na volitvah pa je nedvomno poplačala naš trud. Sedaj bomo z dejanji in dobrim upravljanjem morali prepričati ljudi, da ne gre vseh politikov metati v isti koš,« piše v tiskovnem sporočilu pokrajinske koordinacije Slovencev v DS. »Zahvala gre seveda vsem, ki so v tej volilni kampaniji sodelovali: krožkom, somišljenikom in vsem, ki so s svojim glasom dokazali, da jim prihodnost naše dežele ni deveta briga. Uspeh Demokratske stranke, prve stranke med Slovenci v Italiji, potrjuje pravilnost izbire in delo tolikih vpisanih in javnih upraviteljev. Zahvala gre tudi pokrajinskemu koordinatorju Alešu Wal-tritschu, ki je s skoraj tisoč osebnimi preferencami dosegel dober rezultat, predvsem v Gorici in naših občinah, kar pa žal ni bilo dovolj za izvolitev,« poudarjajo iz slovenske koordinacije DS in pojasnjujejo, da smo Slovenci kljub znižanju števila deželnih svetnikov ohranili dvojno predstavništvo na deželi. »Demokratska stranka ima po petletnem premoru spet svojega svetnika, Stefana Ukmarja, kar bo okrepilo vlogo Slovencev v Demokratski stranki in potrjuje uspešnost delovanja Slovencev v vse-državnih strankah. Komur je napovedoval (morda želel?) naš volilni neuspeh, odgovarjamo z rezultati in z dejstvom, da je bil svetnik SSk izvoljen ravno po zaslugi dogovora z Demokratsko stranko,« poudarja slovenska koordinacija DS. bumbaca nova gorica Identiteto pokojnika preverjajo z DNK analizo Novica o najdbi razpadajočega trupla pri odlagališču v Stari Gori žalostno odmeva na Goriškem. Le sodna obdukcija in DNK analiza bosta potrdili, ali gre za posmrtne ostanke 24-let-nega Ferdinanda Klanjscka - Vanje, ki je januarja izginil neznano kam. Svojci še naprej upajo, da ne gre za njega, ravno tako prijatelji, ki bi radi izvedeli kaj več o najdbi trupla, vendar se morajo zaenkrat sprijazniti s skopim sporočilom novogoriških kriminalistov, ki svojega preiskovalnega dela še niso zaključili. »Ko bo identiteta pokojnika uradno potrjena, bomo o tem obvestili tudi javnost. V tej fazi kriminalistične preiskave ne moremo posredovati drugih podatkov,« pojasnjujejo z novogo-riške policijske uprave, ki jih je o srhljivi najdbi 17. aprila obvestil občan. Truplo je odkril okrog 8.40 v bližini odlagališča odpadkov v Stari Gori. Ob no-vogoriški policiji sta bila o odkritju posmrtnih ostankov obveščena tudi pristojno novogoriško Okrožno državno tožilstvo in preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ki je odredilo obdukcijo. Opravili jo bodo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Še danes praznik v Rupi V Rupi bo še danes 44. Praznik frtalje. Ob 16.30 bo nastop plesne skupine društva Vipava, zatem bo spregovoril novinar Andrej Černic. Praznik se bo nadaljeval s Tik Tak Teatrom in plesom z ansamblom Arena. Folklora v Gradišču V Gradišču se 25. maja začenja 9. poulični festival folklore Alpe Adria, ki ga prirejajo številna folklorna združenja in zveze tako iz Italije in dežele FJK, kot iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Dvodnevni festival bo ob samih plesnih nastopih folklornih skupin iz različnih držav postregel tudi z odprtjem razstave in z zanimivim debatnim srečanjem o evro-regiji (v soboto ob 10. uri v dvorani občinskega sveta). Punt na Travniku Združenje prijateljev časopisa Isonzo Soča prireja v sodelovanju z drugimi slovenskimi goriškimi ustanovami proslavo ob 300-letnici Tolminskega punta. Odvijala se bo na Travniku v nedeljo 12. maja, s pričetkom ob 11. uri, pod štirijezično ploščo, ki jo je navedeno Združenje postavilo pred več kot dvajsetimi leti v spomin na usmrtitev enajstih uporniških vodij. Spored, o katerem bomo posebej poročali v prihodnjih dneh, zaobjema zborovsko petje, recitacije, pozdrave oblasti in dva govora. Prijavili tuja državljana Goriški mejni policisti so v petek dopoldne nedaleč od mejnega prehoda pri Rdeči hiši aretirali dva afganistanska državljana, ki sta bila brez potrebnih dokumentov za vstop in bivanje v Italiji. Oba so prijavili zaradi nezakonitega vstopa v državo. Koncert v Verdiju V gledališču Verdi v Gorici bo v petek, 3. maja, ob 20.45 koncert skupine »Earth Wind & Fire Experience Featuring Al McKay«. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. aprila 2013 15 tržič - Da bi pomagali ljudem v stiski Iščejo sedež za emporij solidarnosti V goriški občini sega po brezplačni hrani tisoč šesto ljudi Goriški emporij solidarnosti V Tržiču se že dalj časa govori o ureditvi t.i. emporija solidarnosti, v katerem bi brezplačno zagotavljali hrano in osnovne življenjske potrebščine osebam, ki so se zaradi gospodarske krize in izgube delovnega mesta znašle v stiski. Tržiška občinska uprava si v sodelovanju s socialnimi organizacijami prizadeva, da bi zamisel uresničila že do konca leta, saj revščina naglo narašča in zaobjema tudi različne družbene sloje prebivalstva. Po zgledu goriškega emporija, naj bi tudi tržiški deloval kot neke vrste market, ki bo razpolagal pred- bumbaca vsem s hrano, ki je supermarketi ne uporabijo oz. hrano, ki je tik pred potekom roka uporabe: s hrano torej, ki bi jo drugače odvrgli. Empo-rij bi v Tržiču deloval po principu zbiranja točk in bi dejansko nadomestil dosedanje razdeljevanje torb s hrano in potrebščinami po žup-niščih in pri Rdečem križu. Posebna komisija naj bi prej preverila realno stisko vsakega prosilca pomoči, šele nato pa naj bi slednji lahko prejel izkaznico za zbiranje točk. Občinska uprava preverja vse razpoložljive lokacije, med katerimi je daleč najbolj pripravna tista med Ulico Roma in Drevoredom Verdi, kjer ima danes sedež urad službe Ater, ki je za občinstvo odprt le enkrat tedensko. Uprava si prizadeva, da bi s službo Ater dosegli sporazum o sodelovanju, kar bi dovolilo takojšnji začetek del in pa tudi ekonomsko podporo projektu. V Gorici so emporij solidarnosti odprli pred tremi leti. Doslej so izdali nekaj manj kot šesto kartic, s katerimi se preživlja skoraj tisoč šesto ljudi. »Nekatere kartice, ki smo jih izdali v prejšnjih letih, k sreči niso več aktivne, kar pomeni, da so nekateri uporabniki premostili obdobje najhujše stiske,« nam je v začetku leta povedala Chiara Ber-tolini, ena izmed prostovoljk, ki skrbijo za Emporij solidarnosti. Poudarila je, da k uspehu goriške pobude, ki so jo že posnemali v številnih mestih, prispevajo tudi zasebne ustanove. »Svežo hrano, ki bi jo drugače zavrgli, nam pred zapadlostjo roka uporabe dajejo brezplačno na razpolago razni marketi in dve kmetijski podjetji, mnogo pa prispevajo tudi združenje Banco alimentare FJK, evropska organizacija AGEA, župnije in občani,« je povedala prostovoljka in izpostavila, da so lani obiskovalcem Emporija solidarnosti darovali za 398.000 evrov hrane. Pomen Emporija pa ni le v tem, da se v njem oskrbujejo s hrano družine, ki so v hudi stiski. Pomembno je tudi, da z emporijem preprečujejo potrato ogromnih količin živil. Organizacija FAO je ocenila, da bi s hrano, ki jo v Italiji za-vržemo, lahko živelo okrog 30 milijonov ljudi. devetaki - Razstava Pri Miljotu Prvo Spacalovo umetniško delo nastalo v Bazilikati Eno izmed razstavljenih del Pri Miljotu Takšnih drobnih, prijetnih in kakovostnih dogodkov, kakršen je bil v petek zvečer v Dolu, v gostilni Pri Miljotu, bi moralo biti več. Razstava petnajstih Spacalovih del, ki jih hranijo v družinskem arhivu njegovi vnuki, ni privabila množice ljudi, a okrog dvajset udeležencev ne sodi v ustaljeni kliše obiskovalcev umetniških srečanj, imeli pa so vsi, razen mirensko kostanjeviškega župana Zlatka Marušiča, manj kot štirideset let in prišli so z Doberdobskega ter Tržaškega Krasa, iz Gorice in Tolmina. Županova prisotnost je podčrtala rodbinski izvor Lojzeta Spacala, ki se je rodil v Kostanjevici na Krasu v kamnoseški družini. nova gorica - Petkovo odkritje kipa dopolnila razstava o življenju in delu Ljubke Šorli »Uporno sem viharjem kljubovala« Razstava prikazuje tudi stike s pomembnimi osebnostmi, ki jih je imela Šorlijeva, pa tudi njene številne podobe od mladostnih do zrelih let Razstava o življenju in delu Ljubke Šorli, ki je postavljena v galeriji Frnaža na sedežu novogoriške Krajevne skupnosti, pomembno dopolnjuje petkovo večerno odprtje pesničinega doprsnega kipa na no-vogoriški aleji slavnih mož. Tako se namreč lik Ljubke Šorli še bolj poglobljeno predstavlja novogoriške-mu in širšemu občinstvu. Melanija Kerševan je med razstavno gradivo z dragoceno pomočjo pesničine družine premišljeno vključila vsa pomembna obdobja pesničinega življenja: primarno družino, mladost, Tolminsko, moža Lojzeta Bratuža, njuno družino, Goriško ter zrelo obdobje, dobršen del razstave pa je posvečen njenemu delu, ki je ponazorjeno z rokopisi, pismi in prejetimi priznanji in odlikovanji. Šorlijeva je za časa življenja in tudi po smrti prejela naslednja priznanja in odlikovanja: leta 1979 papeško odlikovanje Pro ecclesia et Pontifice, leta 1983 nagrado Vstajenje za zbirko Veseli rin-garaja in za življenjsko delo, leta 1986 v zahvalodologoletni urednici ob 40-letnici Pastirčka in 1999 po smrti priznanje goriške svetogorske četrti in Placute. Razstava z naslovom iz verza sonetnega venca, posvečenega Petkovo odprtje razstave v Novi Gorici možu Lojzetu Bratužu »Uporno sem viharjem kljubovala« prikazuje tudi stike s pomembnimi osebnostmi, ki jih je imela Šorli-jeva, pa tudi njene številne podobe: od mladostnih let, ko se v družbi prijateljic fotografira ob Soči, birme, poroke, do materinstva in nato zrelih let. Razstava je nastala nastaja ob tesnem sodelova- nju z družino Ljubke Šorli: s hčerko Lojzko Bratuž in nečakoma Vero Tuta in Igorjem Tuta. Večina gradiva iz zasebnega življenja Šor-lijeve je na razstavi prvič javno predstavljenega. Družina pesnice idejo o postavitvi spomenika spremlja že od začetka in je v sodelovanju s skupnostjo goriških Slovencev v Italiji pomembno pri- spevala k uspešni obeležitvi dela in življenja Ljubke Šorli. Del omenjene razstave je posvečen tudi nastajanju kipa, ki je kot prvi pomnik ženski umeščen v alejo zaslužnih mož na Erjavčevo ulico v Novi Gorici. Kip je delo kiparke Milene Braniselj iz Cerknice. Katja Munih foto ar Razstavljena dela je predstavil vnuk Martin Spacal, doma s Poljan, sicer pa zaposlen na Piranski pomorski šoli. V hitrih obrisih je obnovil dedov življenjepis s poudarki na zgodnji izgubi očeta, na siromaštvu zaradi pustošenj prve svetovne vojne, na raznovrstnih delovnih izkušnjah, ki jih je moral pridobiti zaradi preživetja, na protifašistični opredelitvi in posledični konfinaciji v Bazilikati... Hude izkušnje so se mu obrestovale v ustvarjalnosti, saj si je kasneje, ko je po občutkih in spominu želel doživetja izraziti na platnu, privoščil različne tehnike in materiale, ki jih je obvladal zaradi obrtniških zaposlitev. Gre za risbe, grafike, obogatitev knjižnih besedil (na primer za sedem knjig Borisa Pahorja), etikete na vinskih steklenicah...; ustvarjal je do 93. leta starosti. Manj znano je, da je med konfinaci-jo v Aceturi dosti fotografiral, kar so mu oblasti v nekem trenutku celo prepovedale, a zaradi slave, ki jo je doživel s prvo nagrado na Beneški bienali leta 1958, se je po Bazilikati sprožilo verižno iskanje njegovih posnetkov. Prav tam je nastalo tudi njegovo prvo uradno znano umetniško delo. Nekemu krajanu je umrla štiriletna hčerka, pa se je obrnil na »slikarja« s prošnjo, naj mu čez noč okrasi krsto; in res, Lojze Spacal je delal celo noč in naslednjega dne raznežil pogrebce ob pogledu na okrašeno trugo. Že ob 100-letnici tržiške ladjedelnice Fincantieri pred nekaj leti smo podrobno zvedeli in videli posnetke njegovih del, ki so krasila čezoceanske parnike. Spacal je sodil v sam vrh petih slovenskih arhitektov in slikarjev, ki so v letih med dvema vojnama ustvarjali v tržaški in tržiški ladjedelnici, med njimi in še pred njim po-slikaval Avgust Černigoj. V prostorih gostišča Pri Miljotu sta na ogled dve reprodukciji risb, na katerih je razvidno tržaško nabrežje od grške pravoslavne cerkve do kopališča Ausonia in na eni detajl starega svetilnika in njegove okolice z žerjavi in privezi. Pravi »amarcord« za vse, ki smo se kdaj v otroštvu peljali s tramvajem št. 9 do Akvarija in z radovednostjo opazovali vlakovne kompozicije, ki so polzele od Starega pristanišča proti Arsenalu. Krasna tapiserija bogati steno ob pultu s kraško kmečko motiviko. Ostale so grafike v več ali manj znanem Spacalovem slogu: Nevihta na Krasu, V zelenju (1996), Nokturno (1991), Štanjel (1986), Staro mesto (1982), Železna vrata (1974), Podzemna Timava (1959), Partizansko pokopališče... Obiskovalcem so na razpolago tudi katalogi in parkirišče zraven gostišča vabi, da se zaustavimo med hitrimi vožnjami v Trst ali Doberdob ter obratno. (a.r.) 16 Nedelja, 28. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Briški grič prireja prvomajsko slavje Praznik puntarsko obarvan Po pohodu iz Tolmina kulturni program s petjem, razstavama in plesom z Navihankami Bližajo se prvomajski prazniki in tudi letos bo v Števerjanu potekalo tradicionalno slavje v priredbi kulturnega društva Briški grič. Prvomajski praznik poteka letos v okviru prireditev ob 300-letnici Tolminskega punta. Že v jutranjih urah, točneje ob 5. uri zjutraj, bo startal celodnevni pohod iz Tolmina. Pot vodi skozi Most in pri levem bregu Soče do Ajbe in v Ročinj. Tu se lahko prvoudeležencem pridružijo drugi po-hodniki. Ob 11.30 bodo pohodniki prispeli do Gornjega Nekovega, od koder se bodo preusmerili proti Koradi. Prihod v Števerjan je predviden ob 17.30. Takrat se bo začel kulturni spored, ki ga letos oblikujejo združeni moški pevski zbori goriške Zveze Slovenskih kulturnih društev ter glasbena zasedba No more rules. Gre za mlado, sveže nastalo zasedbo, ki je v Števerjanu že nastopila pred kakim mesecem in prijetno presenetila publiko. Priložnostni pozdrav bo prinesel tudi tolminski župan, gospod Uroš Brežan. V dvorani kulturnega društva bo letos možna po- kušnja domačih vin in ogled razstave stripov Tolminski punt 1713. Strip Tolminski punt 1713 je bil v dveh nadaljevanjih prvič objavljen v časopisu ob meji »Isonzo -Soča« v leti 1989 in 1990. Avtor stripa, ki je bil v originalu napisan v italijanskem jeziku in natisnjen v črno-beli tehniki, je priznani goriški scenograf Remigio Gabellini, diplomant umetnostne šole Maks Fabia-ni v Gorici. Na razstavi je predstavljenih deset originalnih risb, ki jih je avtor podaril Tolminskemu muzeju, poleg njih pa bo razstavljena še natisnjena barvna različica s prevodom originalnega besedila v slovenski jezik. Poleg tega bo v Galeriji 75 na ogled razstava Pogledi, ki jo prireja Fotoklub Skupina 75: mladi ustvarjalci-fotogra-fi predstavljajo svoje poglede na svet. Otvoritev je potekala sinoči. V večernih urah se bodo obiskovalcem števerjanskega praznika predstavile Navihanke, ki so na prvomajskem slavju žele tudi v preteklem letu velik uspeh. Lanski praznik v Števerjanu bumbaca doberdob - Za vokalno skupino Bodeča neža Odprta vaja z mednarodno priznanima dirigentoma V župnijski dvorani v Doberdobu bo v petek, 3. maja, med 16. in 20. uro odprta vaja dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo bosta izvedla mednarodno priznana dirigenta Urša Lah in Ragnar Rasmunssen. Dirigenta bosta delala z zborom na različnih skladbah. Odprta vaja, ki bo potekala v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov in prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela je del letošnjega projekta dekliške vokalne skupine Bodeča neža Pojemo Evropi. Finančno ga podpirata tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javni sklad za kulturne dejavnosti. Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica pa nastopa tudi v vlogi pokrovitelja. Ragnar Rasmussen je profesor dirigiranja na univerzi v Tromsu, vodi zborovodske seminarje po Evropi in po svetu; je dirigent priznanega univerzitetnega norveškega zbora Mimas, deset let je vodil profesionalni zbor Vocal Nord. Z obema zboroma je dosegel odlične rezultate, v nacionalnem in mednarodnem merilu. Tri leta je projektno vodil Norveški nacionalni mladinski zbor, leta 2010 pa je bil dirigent Svetovnega zbora mladih. Urša Lah je šestnajst let vodila mešani mladinski pevski zbor Veter pri Glasbeni mladini ljubljanski in sedem let Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter z njima dosegala odlične rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2008 je v Debrecenu z akademskim pevskim zborom Tone Tomšič osvojila prestižno Veliko nagrado Evrope. vrh - Asparagus Šparglji nesporni protagonisti Združenje Ducato dei vini friulani si prizadeva za uveljavljanje kulinarike in promocije teritorija s pobudo Asparagus, ki jo prirejajo v lihih letih v najboljših gastronomskih hramih iz Furlanije-Julijske krajine. Letošnji večeri v znamenju špargljev so se začeli v petek v restavraciji Da Toni v Gradiscutti pri Varmu, v petek, 3. maja, pa bo hode s to priljubljeno sezonsko povrtnino mogoče okusiti pri Devetakovih na Vrhu. Uštili in Gabriella pripravljata vabljivi meni, v katerem bodo beli in zeleni šparglji nesporni protagonisti, spremljala pa jih bodo vina kmetijskih posestev Primosic z Oslavja, Gradis'ciutta z Jazbin, Zidarich iz Praprota in Lis Neris iz Šlovrenca. Petkov večer v Lokandi Devetak se bo začel ob 20. uri, kot za vse ostale pa je potrebna rezervacija. gorica - Odšla Bruna Pintar K priljubljenosti gostilne Al Sole je veliko prispevala Mladost je preživela na Valerišču, po poroki se je preselila na Oslavje Svoje najdražje je za vedno zapustila Marija (Bruna) Pintar. Po rodu je bila Brika, lepe spomine nanjo pa hranijo tudi nekdanji gostje gostilne »Al Sole« v Gorici, katerim je dolgo let prijazno stregla. Pintarjevo je družini v 75. letu starosti iztrgala huda bolezen, ki ji je bila usodna v minulih dneh v goriški bolnišnici. Marija Pintar, ki so ji domači in znanci rekli Bruna, se je rodila 28. maja leta 1937 v Šmartnem. Oče Anton in mati Valda, ki sta ob Bruni imela še pet sinov - Borisa, Marjana, Nives, Franko in pokojnega Romana -, sta po drugi svetovni vojni vodila nekoč zelo poznano kmetijo Pintar na Valerišču v Števerjanu. Povojna leta so bila težavna, predvsem za pridelovalce. Kmetiji je družina posvečala svoje najboljše moči, vina pa ni bilo lahko prodajati. Zato se je oče Anton odločil za nakup gostilne v Ulici Morelli v Gorici. Vodil jo je sin Boris, v njej pa sta se zaposlili tudi sestri Nives in Bruna. V gostilni »Al Sole« je Bruna preživela večji del svojega življenja: s svojo delavnostjo in potrpežljivostjo je pripomogla k uspehu gostinskega obrata. Bila je zelo priljubljena, zato je v gostilno zahajalo veliko ljudi, še posebej Slovencev. Še danes se mnogi gostje spominjajo Brune in sprašujejo po njej, Bruna Pintar saj niso pozabili veselih in prijetnih trenutkov, ki so jih preživeli v Ulici Morelli. Leta 1959 se je Bruna poročila z Edijem Sošolom in se preselila na Oslavje. Rodili so se jima trije sinovi: Franko, Marjan in Marko. Pred šestimi leti je mož Edi umrl, po izgubi življenjskega sopotnika pa je Bruna kmalu zbolela. Utrujena od bolezni je zaspala v petek v goriški bolnišnici. Pogreb bo v torek v Pev-mi, uro bodo sorodniki sporočili naknadno. gorica - Prevozno podjetje APT V vodstvu DS napeto zaradi spornih imenovanj V pokrajinskem vodstvu Demokratske stranke vre. Za notranji spor je poskrbel predsednik pokrajine Enrico Gherghetta med sredinem zasedanjem delničarjev pokrajinskega prevoznega podjetja APT z zahtevo po zamenjavi dveh članov upravnega sveta. Gherghetta je zahteval, naj se v upravni svet vključita predstavnici Demokratske stranke Barbara Zilli in Sara Cumar, ki naj bi zamenjali Marca Braido in Gianfranca Cilicurza. Da je Gherghettova zahteva nedopustna, je kot prvi opozoril novi deželni svetnik Demokratske stranke Diego Moretti. Po njegovih besedah hoče Gherghetta z zamenjavo izključiti iz upravnega sveta podjetja APT dva predstavnika Demokratske stranke, ki sta podpornika florentin-skega župana Mattea Renzija; namesto njiju pa hoče imenovati Zillijevo in Cumarjevo, ki sta bili med zadnjo volilno kampanjo na strani Sare Vi- to. Včeraj so Gherghettovo zahtevo ostro kritizirali člani začasnega pokrajinskega vodstva Demokratske stranke Roberta Demartin, Lorenzo Presot in Alessandro Zanella. Po njihovih besedah Gherghetta ni nikakor ravnal kot večinski delničar podjetja APT, ki svoje predstavnike izbira na podlagi objektivnih kriterijev. »Gherghetta bi moral svojo politično vlogo pustiti ob strani, izogniti bi se moral utrjevanju svoje politične teže znotraj pokrajinskega vodstva stranke, pri čemer se je posluževal metod stare politike, proti katerim se drugače upira,« poudarjajo Demartino-va, Presot in Zanella ter izražajo solidarnost predsedniku predsedniku podjetja APT Paolu Polliju, ki je v znak protesta Gherghettovim zahtevam zagrozil z odstopom. Kakorkoli se bo zadeva razpletla, stranka, ki je na deželnih volitvah na pokrajinski ravni prejela največ glasov, kaže svoj najslabši obraz. trg pred spomenikom foto a.r. Pri spomeniku (Podgora) Podgora je zelo razpotegnjeno predmestje med Kalvarijo in Sočo. Ima vsaj tri osrednje točke. Ena zaobjema nekaj prodajaln, pekarno, bančno okence in poštni urad, nad katerim je plošča posvečena Alojzu Bra-tužu, druga - pred šolsko stavbo - je preživeta, odkar v njej ni več pouka (1993) in niti sedeža rajonskega sveta, tretja je Pri spomeniku in na križišču petih vpadnic. Slednja je prišla v zavest domačinov in zlasti mimoidočih voznikov prav zaradi spomenika NOB. Vsi dojemajo tisti kraj z močnim simbolnim nabojem tudi zaradi pred desetletjem poslikanega bližnjega tovarniškega Zidu petih jezikov. Toda pred dograditvijo spomenika so domačini kraju pravili Pri Trpinovih zaradi tamkajšnjih gostilne in trgovine jestvin v lasti istoimenske družine. Spomenik so Podgorci postavili na soškem bregu s prostovoljnim delom leta 1975 pred vhodom v nekdanjo papirnico in kasneje predilnico. Proslave pred spomenikom povezujejo vse domačine in tudi italijansko govoreče državljane, ki so v Podgori že več desetletij v večini. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. aprila 2013 17 nova gorica - Tridnevna furenga Mlaj bodo v dolino pripeljali s konjsko vprego Danes bodo smreko podrli v Trnovskem gozdu Danes se začnejo priprave za postavitev letošnjega mlaja in furenge - prevoza jambora s konjsko vprego. Ta bo tudi tokrat potekal na relaciji Trnovo - Nova Gorica, dogodek bo trajal od danes, ko bodo začeli s podiranjem smreke, do torka, 30. aprila, ko bo jambor s konjsko vprego prispel v Novo Gorico. Vmes se bodo zvrstili številni spremljevalni dogodki. Današnji program se bo pričel z izbiranjem in podiranjem smreke za goriški mlaj med 9. in 12. uro. Opravilo bo potekalo ročno, po starem, ob cesti med Trnovim in Nemci. Obenem bodo člani društva DOLI in sekcija trnovskih furmanov izdelali gozdarski bivak iz lubja, v gozdu skuhali obroke, kot so jih jedli furmani po starem, kar bo moč tudi okusiti. Na voljo bo še sejem in predstavitev domačih obrti v gozdu. Na cesti med Nemci in Trnovim se bodo nato lotili podiranja smreke in priprave za nalaganje na voz, kar vključuje kleščenje in lupljenje. Okoli 13.30 se pričenja priprava voza in nalaganje jambora. Ko bo ta varno naložen na voz, bodo vanj vpre- gli konje in krenili proti Trnovem, kamor naj bi prišli okoli 18. ure. Tam bodo konje izpregli in jih odvedli v hlev. Na ogled bo tudi razstava izbora fotografij iz desetih let prevoza jambora za goriški mlaj. Jutri bo na Trnovem potekal sejem in predstavitev domače obrti Trnovega in okoliških vasi, ter festival opletanja in kra-šenja mlaja, na katerem bodo sodelovale vasi Trnovo, Nemci, Voglarji, Ravnica in kraj Solkan. V večernih urah bo druženje ob kresu. V torek zjutraj bo konjska vprega z jamborom krenila proti Novi Gorici. Odhod je predviden ob 8. uri. Na poti je predvidenih več postankov, na katerih se bodo konji in furmani okrepčali in naložili spletene vence za okrasitev mlaja. Prihod pred občinsko stavbo v Novi Gorici je predviden ob 14.30, kjer bodo nazdravili srečno prevoženi poti, nato pa izpregli konje in raztovorili jambor. Sledilo bo krašenje mlaja in postavitev. Tudi v Novi Gorici bo postavljen sejem domače obrti Trnovega in okoliških vasi. (km) EI3 Lekarne fl Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Koncerti ŽUPNIJA SV. FLORIANA IN MARIJE POMOČNICE TER SKPD F.B. SEDEJ vabina na koncert v spomin na Hermana Srebrniča ob 90-letnici rojstva v četrtek, 2. maja, ob 19.45 v cerkvi v Števerjanu. Sodelovali bodo člani družine Srebrnič in MePZ F.B. Sedej. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: otvoritveni koncert bo v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici v torek, 7. maja, ob 20. uri. Večer orgelskih skladb Paula J. Šiflerja bo izvedel Gregor Klančič. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v četrtek, 9. maja, ob 20.30 »Johana Padana a la descover-ta de le Americhe« (Dario Fo), igra Marina De Juli; v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 večer čarovnije »Magi-camente... ridere«, nastopajo Magi-cus, Duo Luis in Magico Cami; izrecno za te dve predstavi je možen vpis »mini abonmaja«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: 4. maja, ob 20.30 »Il matrimonio per-fetto« (Robin Hawdon), nastopa Laboratorio Teatrale Terzo Millennio -Cengio (SV); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v petek, 3. maja, ob 20.45 koncert v deželni ekskluzivi »Earth Wind & Fire Experience Featuring Al McKay«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM CENTRU V MOŠU bodo danes, 28. aprila, ob 11. uri odprli razstavo z naslovom »Note d'Arte«, ki jo organizira združenje Mossa Giovane; na ogled bo do 6. maja ob petkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 11.00-12.00 in 17.00-19.00. V VILI VICENTINI MINIUSSI na Trgu Unita 24 v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Testi-moni. Ritratti di resistenti di Ronchi« Luciana Maniaja; do 10. maja od ponedeljka do petka 9.00-12.30, ob ponedeljkih in sredah popoldne 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0012.30 (1. maja zaprto). V urnikih odprtja razstave bodo predvajali amaterski film »25 aprile 1967« in dokumentarec »Storie resistenti. Da Mon-falcone a Salcano« Anne Di Gianan-tonio in Tommasa Montararija. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na ogled razstave svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah; na ogled bo danes, 28. aprila in 5. maja, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in 4. maja, od 15. do 18. ure; za skupine po dogovoru po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič). V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled razstava Nella Taverne z naslovom »Mandala«; še danes, 28. aprila, 10.30-12.30, 16.00-19.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Moj Kras. Poklon Scipiu Slataperju«. Svoje fotografije razstavljajo Carlo Alberto Andreasi, Luca Bellocchi, Elisa Biagi, Primož Bizjak, Marco Covi, Paola di Bella, Marcus Gabriel, Elio Germani, Fabrizio Giraldi, Stefano Graziani, Roberto Kusterle, Laura Leita, Gianni Palcich, Roberto Pa-strovicchio, Alessandro Ruzzier, Sergio Scabar, Mario, Sillani Djerrahian, Marco Spano, George Tatge; do 2. maja od ponedeljka do petka 10.3018.40, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habitat med mikavnostjo in resničnostjo«; do 12. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / ORIZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov m KD BRIŠKI GRIČ Pod pokroviteljstvom Občine Števerjan Prvomajsko slavje v Števerjanu Bukovje 1/5/2013 Celodnevni pohod od Tolmina do Števerjana ob i7.30 Kulturni program ob 19.00 Ples NAVIHANKE Fotografska razstava v Galeriji 75: RAZSTAVA STRIPOV REMIGIA GABELLINI TOLMINSKI PUNT1713 Deloval bo dobro založeni buffet in pokušnja domačih vin - >¡ i p j■ kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. Čestitke Dobrodošel PETER! Z mamico Anito in očkom Simonom se veselimo noni in nonota, tete in strici in vsi bra-Iranci. Malemu Petru pa želimo, da bi zrasel v pridnega in krepkega fanta! U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.00 »Le avventure di Taddeo 1'esploratore«; 16.30 - 18.50 »Iron Man 3« (digital 3D); 21.30 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Nella casa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Attacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 16.15 - 18.45 - 21.30 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 14.45 - 16.30 - 20.00 »Ki-ki consegne a domicilio«; 18.15 -22.00 »Scary Movie 5«. Dvorana 5: 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 17.40 - 20.00 -22.00 »Viaggio da sola«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Rolling Stones - Crossfire Hur-ricane«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 20.15 »Nabucco«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Nel-la casa«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Opera v kinu« 20.15 »Nabucco«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »The Rolling Stones - Crossfire Hurricane«. Dvorana 3: 16.15 - 18.45 - 21.30 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 5: 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 17.40 - 20.00 -22.00 »Viaggio da sola«. M Izleti KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Pariz, da poravnajo zadnji obrok plačila za izlet v ponedeljek, 29. aprila, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici. KD BRIŠKI GRIČ obvešča udeležence puntarskega pohoda, da bo v sredo, 1. maja, avtobus odpeljal ob 4. uri izpred prireditvenega prostora na Bukovju v Števerjanu. Priporoča se točnost. Udeleženci naj bodo opremljeni s čelno ali ročno svetilko. Začetek pohoda ob 5. uri v Tolminu, predviden prihod v Števerjan ob 17.15. KROŽEK KRUT obvešča zainteresirane za letovanje na Mali Lošinj, ki se niso še prijavili, naj pohitijo, saj se zaključuje vpisovanje. Tiste, ki pa so se že vpisali, prosijo, da v teku meseca aprila potrdijo njihov vpis z akontacijo na sedežu KRUT-a (Korzo Verdi 51/int. v Gorici) vsak torek od 9. do 12. ure. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). SPDG prireja v nedeljo, 5. maja, izlet v okviru Sabotinskih družnih poti. Možnost avtobusnega prevoza, odhod izpred železniške postaje v Novi Gorici ob 7.30 (prijave do 30. aprila po tel. 0481-882079), ob povratku bo avtobus čakal v Šempasu. Hoje približno 4 ure. Udeležba z lastnimi sredstvi je tudi možna; start pohoda ob 8.30 z Velikega Roba do Sekulaka in preko Vitovelj do Šempasa; obvezna prijava. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča udeležence izleta v sklopu kongresa krvodajalcev, ki bo 5. maja v Padovi, da bo odhod avtobusa ob 6.15 pred cerkvijo v Sovodnjah. □ Obvestila 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. AUTOMOBILE CLUB GORIZIA sklicuje redni občni zbor članov v ponedeljek, 29. aprila, ob 9. uri v prvem in v torek, 30. aprila, ob 18. uri v drugem sklicu v hotelu Internazionale na Tržaški ulici 173 v Gorici. Na dnevnem redu bo odobritev bilance za leto 2012. POSOŠKA JAMARSKA ŠOLA - Scuo-la di Speleologia Isontina organizira v sodelovanju z jamarskim klubom Kraških krtov tečaj speleologije za vse, ki jih zanimajo kraške jame, še zlasti tiste, ki niso dostopne vsakomur. Teoretični del tečaja, v obliki predavanj, bo potekal v Gorici, v Ul. Vitto-rio Veneto 7, na sedežu združenja Punto Giovani, vsak četrtek od 2. maja do 6. junija. Praktični del predvideva obisk kraških jam v naši okolici in uporabo jamarske opreme ob nedeljah od 5. maja do 2. junija; za informacije in vpisovanje jamarski klub Kraški krti (micheledelo@tiscali.it), tel. 333-1635865; več na www.scuo-laspeleoisontina.it. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi vsak dan do 1. maja na tržnico, ki poteka v Raštelu 74 v Gorici. GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo v torek, 30. aprila, in v soboto, 4. maja 2013 ZAPRTO Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300 B Poslovni oglasi 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri laboratorij za otroke z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časni-karka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 2. maja, ob 18. uri predstavitev knjige z naslovom »Voglia di sal-siccia« Flavie Sagnan. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 29. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo zdravilne umetnosti. Vodila bo Lucia Gigante; vstop prost. KROŽEK ANTON GREGORČIČ, MLADINSKI DOM IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predstavitev knjige Giannija Rijavca »Na krilih belega goloba« v okviru Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob v torek, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prispevki V spomin na moža in očeta Maria Ma-rusiča daruje žena Marija z družino 100 evrov za društvo krvodajalcev So-vodnje. V spomin na Maria Marusiča darujejo družina Predan in sorodniki 130 evrov za društvo krvodajalcev So-vodnje. V isti namen daruje Rajka z družino 30 evrov za društvo krvodajalcev So-vodnje. V spomin na Ido Lavrenčič por. Peric daruje moški pevski zbor Jezero 50 evrov za AŠZ Mladost. V spomin na Ladija Devetaka darujejo teta Milka, sin Igor in hči Tanja 100 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 11.15, Letizia Padovan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V VILEŠU: 14.15, Maria Perusin vd. Callegher v cerkvi in na pokopališču. 27.4.1998 27.4.2013 Milan Marvin Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji Štandrež, 28. aprila 2013 1 B Nedelja, 2B. aprila 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Sfinga, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Linea Verde Orizzonti 10.30 A sua immagi-ne 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - LAre-na 16.35 Show: Domenica in - Cosí è la vita 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia Rai Due 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 La Domenica Sportiva ^ Rai Tre Dnevnik 14.40 Film: Le ali della vita 2 (dram.) 17.45 Nad.: Poirot 18.35 Ieri e og-gi in Tv 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.40 Nad.: Tierra de Lobos 7.00 9.20 Risanke 8.55 New Art Attack 10.10 Dok. odd.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspetta-no 15.40 Quelli che 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 1.00 Dnevnik 23.45 Film: L'arte della guerra (akc.) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: Il grande Nilo 11.30 Le storie di Melaver-de 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Aktualno: Domenica live (B. D' Ur-so) 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica O Italia 1 7.00 Nad.: La grande vallata 7.55 Film.: Gio-vane e innocente 9.15 Nan.: L'ispettore Derrick 10.15 Scatole cinesi 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Te-stimoni del tempo 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Film: Marry me - Un matrimonio molto particolare 16.45 Film: Luna - Il grande spirito 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: Un mare sconosciuto 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 12.45 Ricette all'italiana 13.35 Magnifica Italia 14.00 La l ^ Tele 4 18.10 Tanta salute 18.50 Nogomet 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.50 Domači ansambli 15.20 Film: Tista, ki sem jo čakal 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Igralci brez maske 18.20 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Družinske zgodbe 21.55 Dok. serija: Noetova barka 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Nad.: Luther (t Slovenija 2 8.10 Skozi čas 8.20 Globus 9.20 Slovenski magazin 9.50 Turbulenca 10.30 Glasbena matineja 12.30 Rad igram nogomet 12.55 Žogarija 13.25 Nogomet: FIFA magazin 14.00 Gimnastika - svetovni pokal, prenos 16.55 Odbojka - državno prvenstvo: Calcit Volleyball : Nova KBM Branik 5. tekma (Ž), prenos 18.55 Košarko čutim 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok. odd.: City folk 21.20 Dok. odd.: Cinema Komunisto 21.30 FiIm: La maschera di ferro (pust.) 0.00 Film: Una top model nel mio letto 7.0017.00 Risanke 11.3015.00 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo Superbike 2013 12.55 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset -XXL 14.00 Nan.: Two broke girls 14.50 Nan.: Life bites 16.20 Fuori giri 18.30 Dnevnik 19.00 Nad.: Cosi fan tutte 19.25 Film: Big mama 21.25 Le iene show LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Dok.: Missione Natura 17.05 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Mi chiamo Sam 0.05 Dok.: La7 Doc 6.00 Voci in piazza 12.30 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia _ N d lj 28 il VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 28. aprila - Um] Rai 5, ob 21.05 Monicelli. La versione di Mario Italija 2012 Režija: Mario Canale, Felice Farina, Mario Gianni, Wilma Labate in Annarosa Mori Osemdestet minut v družbi pikrega Maria Monicellija. Posmrtni poklon petih italijanskih režiserjev, enemu najvidnejših predstavnikov italijanskega povojnega filma. Toskanec, ki je prav ob ironičnem pogledu in s pikrim opisom znal udariti po navadah in razvadah italijanske družbe. Rojen v Viareggiu, nečak založnika Mondadorija, je izbral filmsko umetnost, ker ni imel dovolj talenta, da bi se posvetil literaturi ali resni glasbi. Nadvse skromen in hkrati izreden poznavalec hib in napak italijanskega naroda, je poskrbel za vrsto filmov in komedij, ki so hkrati zgodovinski zapisi italijanskega vsakdana. Dokumentarec v katerem sodelujejo tudi njegova hčerka Fofi, Suso scenografka Cecchi DAmi-co, Dino in Marco Risi, poleg seveda številnih avtorjev in kolegov prikazuje Monicellija v povsem novi luči, človeka, ki se je kljub številnim uspehom, vsakič znova postavljal pod vprašaj se se pogosto prepuščal malodušju. Vse do usodne, poslednje odločitve. pop Pop TV A Kanal A 8.00 Tv prodaja 8.15 Film: Labou 9.55 ŠKL 10.50 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 13.00 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.25 Film: Strele uničenja 15.15 Film: Dan, ko so odšli starši 17.00 Poker Stars 18.00 Volan 18.45 Serija: Igrače za velike 19.20 Pazi, kamera! 20.00 Film: Agent na begu 22.00 Film: Apolo 13 (dram., ZDA, '95, i. T. Hanks) 23.05 Kratki igrani film: Trst je naš! 23.30 Aritmija (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Tednik 14.45 „Q" 15.30 Mediteran 16.00 Istrska potovanja 17.00 Potopisi 17.30 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Šport 22.30 Lynx Magazine 23.00 Slovenski magazin 23.30 Koncert Tv Primorka 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30Kme-tijski razgledi z Dolenjske 16.00 Izbor para 2. briške poroke 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 23.00 Tedenski pregled 20.00 Praznik občine Postojna 21.30 Na kavi z Giannijem 22.00 Mozaik za gluhe in naglušne 23.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 7.05 Risane, otroške in zabavne serije 10.45 Serija: Igra laži 11.45 Dok. serija: Jamie - obroki v pol ure 12.20 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.50 Serija: Zvezda dizajna 13.50 Film: V postelji z lažnivcem 15.35 Nan: Castle 16.30 Film: Babe 2 18.15 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 21.30 Film: Poročiva se (i. A. Sandler) 23.20 Film: Moški ne odidejo (i. J. Lange) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovori z dr. Ivanom Cibicem - 1.del; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; ).00 Verska odd.; 9.30 Klasična glasba; 10.00 Slovenija v 15 pogledih; 11.00 Observatorij; 11.35 Playlist; 12.00, 20.00 Fejiz Files; 12.30 Dnevnik; 13.00 Veterinarica; 14.00 Za eno uro radia; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Dnevnik, šport; 20.30 Med nami rečeno v glasbi; 21.30 Melodična Apulija; 22.00 Extra; 23.00 Pic-Nic Electronique SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost: Andrej Perko; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Mali športnik; 15.30 DIO; 16.00 Odbojka fi-nale;18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Rokomet Islandija: Slovenija; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoin-strumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: S prijatelji se boste odlično ujeli, vaše počutje se bo izboljšalo. Zbujali se boste sveži in polni zagona, kar izkoristite na delovnem mestu. Ljubezen: prebudila se bodo močna čustva. m^l BIK 21.4.-20.5.: Sodelavec vam lahko močno zagreni delo, še posebej če ne boste pripravljeni sodelovati z njim. S kompromisom se izognite težavam in poskrbite, da težav ne boste nosili domov. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Samskim dvojčkom se obeta sprememba. V vaše življenje bo vstopila oseba, ki vam bo hitro prirasla k srcu. Od vas je odvisno, v katero smer se bo razvijala vajina zveza. RAK 22.6.-22.7.: Obvezno«« stim na delovnem mestu ne bo videti konca. Trpeli boste zaradi pomanjkanja energije in volje. Poskrbite za dober spanec in zdravo prehrano. Denar: srednje. LEV 23.7.-23.8.: Za vami je (^^r razburljivo obdobje, ki pa se mu približuje konec. Po dolgem času se boste morali spoprijeti z vsakdanjo rutino in realnostjo. V službi uredite odnose s sodelavci. DEVICA 24.8.-22.9.: Poiščite si ^^ motivacijo, ki vam bo omogočila dosedanje višjih ciljev. Prijateljstvo: nova poznanstva imajo velik potencial, da se razvijejo v dolgotrajnejša prijateljstva. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Čas ^ ^ je, da se posvetite neki zadevi, s katero v preteklem obdobju niste hoteli imeti opravka. Če v odločitvi oklevate, se ne bojte zaprositi za pomoč. Zdravje: dobro! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Bodite pozorni na vedenje nekega sodelavca, ki mu zaradi preteklih dogodkov ne zaupate popolnoma. Možno je, da poskuša z lažmi za vašim hrbtom škodovati. STRELEC 23.11.-21.12.: Več pozornosti namenite izpopolnjevanju samopodobe, ki v teh dneh močno trpi zaradi nezaželenih dogodkov. Vzemite si prost dan in se odmaknite od vseh obveznosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaša vizija glede nekega projekta se bo končno uresničila. Veliko bo odvisno od vloženega dela in časa ter vaše angažiranosti. Odnos s partnerjem lahko trpi zaradi dela v službi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne prezrite priložnosti, ki se vam bo ponudila v prihodnjih dneh. Sledite intuiciji, vendar hkrati razmišljajte s trezno glavo. Vaše miselne sposobnosti bodo odlične. RIBI 20.2.-20.3.: Odlično počutje je posledica sprememb, za katere ste se zavzemali v preteklem obdobju. Te so v vaše življenje vnesle spontanost in razblinile vsakdanjo rutino. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. aprila 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nad.: Il commissario Montalba-no 23.25 Porta a Porta Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.10 Nad.: Senza traccia 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 23.50 Made in Sud V" Rai Tre Canale 5 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 14.55 Nan.: Naruto 15.20 Nan.: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The middle 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: Cosi fan tutte 19.30 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.25 15.05 Poslanski premislek 6.35 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 15.45 Satirično oko 16.50 Evropski premislek 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 22.50 Nan.: Nikita La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.00 Agora - Brontolo 10.00 La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Fantozzi contro tutti LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.3018.45 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Dok.: Luoghi magici 7.55 Dokumentarec 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.25 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 22.00 Nogomet 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta pop Pop TV 7.25 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Igra laži 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.05 Nan.: Norišnica v Cle-velandu 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Mali bogataš 22.20 Nan.: Dvojnica 23.15 Nan.: Agenta pod krinko Jr Slovenija 1 ^ Kanal A 23.00 Neripoppins K Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Le indagini di padre Castell 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Quinta co-lonna 23.55 Terra! 6.25 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.10 Dok.: Megabiti energije 11.30 Potepanja 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.00 Platforma 6.0018.00, 19.45 Svet 6.25 Odd.: Igrače za velike 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Zmrznjen čas 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1118.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Besno maščevanje 22.05 Film: Vrhovi Zelenegore 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.05 Show: Amici di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pomerig-gio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: Bride wars - La mia migliore nemica (kom., ZDA, '09, i. K. Hudson) 23.30 Film: C'e post@ per te (kom., ZDA, '98, i. M. Ryan) 23.30 Knjiga mene briga 23.50 Mednarodni baletni gala koncert |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.15 Odd.: Točka 15.10 Med valovi 15.35 Družinske zgodbe 16.25 Dok. odd.: Skrivnosti muzejskih zakladov 17.25 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 0.00 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 22.00 Nad.: Irene Huss 23.35 Razred zase RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovori z dr. Ivanom Cibicem - 2.del; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Ar-slan: Pristava škrjančkov - 22. nad.; 18.00 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza. 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Koncert 15.30 Lynx magazine 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Dok.: Italija 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Nova Gorica - Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju 21.00 Na cesti z motorjem - Varno! 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer Ponedeljek, 29. aprila Slovenija 2, ob 20. uri VREDNO OGLEDA Kdo, če ne mi? Nemčija 2010 Režija: Andres Veiel Igrajo: Susanne Lothar, AugustDiehl, Lena Lauzemis in Alexander Fehling Andreas Veiel je s filmom, ki pripoveduje o ustanovitvi Rote Armee Fraktion, bolj poznano kot RAF - Baader-Meinhof, prejel nagrado na Berlinali 2011. Resnična zgodba prikazuje ljudi in dogodke, ki se navezujejo na ustanovitev in delovanje skrajno levičarske teroristične skupine, ki je delovala na območju takratne Zvezne republike Nemčije in pustila pečat na političnem in družbenem zemljevidu Evrope. Tübingen, leta 1961. Bernward Vesper, sin nacističnega pisca, med študijem spozna Gudrun Ensslin, župnikovo hči, in začne se njuno burno razmerje. Leta 1964 odideta v Zahodni Berlin, kjer spoznata levičarske pisce in politične aktiviste ter postaneta del vzpenjajočega se gibanja. Aprila leta 1968 štirje levičarji, med njimi tudi Ensslinova, iz protesta zanetijo požar v dveh frankfurtskih veleblagovnicah. Ta dogodek velja za začetek Frakcije rdeče armade. Gudrun Ensslin z nekaterimi drigimi sodelavci so aretirali junija 1972 in jih zaradi številnih napadov obsodili na smrt. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 9.00 Športna oddaja -R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvo-nožcih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballan-do con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfi-nando; 23.00 Osservatorio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). /'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nede|ja' 28- apri|a 2013 APrimorski r dnevnik Že več kot 3000 tekačev TRST - Organizatorji Evropskega maratona in Tržaškega pol-maratona so teden pred viškom prireditve zbrali že več kot 3000 prijav: na najdaljšo razdaljo se je do včeraj prijavilo 691 tekačev in tekačih, na polovično, 21-kilometrsko razdaljo pa 2420. Predsednik Bavisele Fabio Carini je nad številom prijav izredno zadovoljen, saj je zaznal že 20 % porast vpisanih, medtem ko je bilo letos na ostalih italijanskih maratonih občutili padec. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Špilak osvojil etapo Po Romandiji ŽENEVA - Slovenski kolesar Simon Špilak je zmagovalec četrte etape dirke po Romandiji. Član Katjuše je na 188,5 kilometra dolgi deževni preizkušnji med Marlyjem in Les Dia-bleretsom ugnal Britanca Christopherja Frooma, ki je še povečal skupno vodstvo pred današnjo zadnjo etapo, vožnjo na čas v Ženevi. Špilak, zmagovalec te dirke leta 2010, je v generalni razvrstitvi z 42. napredoval na drugo mesto, za vodilnim Britancem zaostaja 47 sekund. nogomet - Udinese z zmago na stadionu Roccu spet v igri za evropski pokal Računajte na nas Računajte na nas, je ena izmed najbolj znanih uspešnic slovenske rock skupine Zaklonišče prepeva. A tako lahko prepevajo tudi igralci Udineseja po včerajšnji zmagi v Trstu proti Cagliariju; s to zmago so namreč v boju za peto mesto - in uvrstitev v pokal Evropa - na lestvici vsaj začasno prehiteli vse tekmece (Inter, Romo in Lazio), tako da bo treba do zadnjega računati tudi na Furlane . VARNOST - A o sami tekmi kasneje, saj je bil včerajšnji glavni dogodek po-vratek Udineseja v Trst po dolgih letih - na Roccu sta si Triestina in Udinese stala nasproti le za prijateljsko srečanje, nikoli na uradnih tekmah. Mnoge je bilo strah zaradi možnih izgredov znotraj stadiona. Nič takega. Včerajšnjo tekmo bi lahko arhivirali pod šifro »ko se iz miši naredi slona«. Tekma med Cagliarijem in Udinesejem je bila le na papirju nevarna z vidika javnega reda. Na stadionu je vse potekalo brez incidentov, nekaj prask je bilo le zunaj njega (glej članek na tržaški kroniki). Že samo število prodanih vstopnic je jasno kazalo, da je bil preplah pretiran in nemotiviran. Karabi-njerjev, policajev, celo vojakov (!) je bilo okrog stadiona ogromno; to je gotovo pomirilo tudi najbolj razborite navijače, vendar bolj enostavno so tržaški navijači bojkotirali tekmo Udineseja, tako da je bila na stadionu res peščica domačih navijačev. Morda bi se moral kdo zamisliti nad samim preplahom, ki so ga nekateri ustvarili v dneh pred tekmo in tudi nad denar, ki je bil porabljen, da bi zaradi tega pretiranega preplaha zagotovili varen potek srečanja. O TEKMI - V domači postavi ni bilo novosti, medtem ko je Guidolin v napadu izbral Zielinskija, ki je tako »odvzel« mesto Murielu. Furlansko moštvo je prava multinacionalka, tako so bili v začetni postavi le trije italijanski igralci. Skupno pa so igralci prihajali iz kar šestih različnih držav. Udinese je v uvodnih minutah izkoristil vecjo svobodo, ki sta ga po pasovih imela Bašta in Gabriel Silva. Ravno slednji si je na levem pasu ustvaril prostor za prodor, ki ga je zaključil s podajo proti sredini, kjer je Pereyra silovito streljal, a ciljal previsoko in zadel prečko. Nevarnih priložnosti je bilo le za vzorec in niti prosta udarca - Contija na eni in Di Nataleja na drugi strani - nista imela posledic. Udine-se je imel več od igre tudi zaradi bodrenja svojih okrog 2000 navijačev, ki so se podali na za njih najkrajše gostovanje sezone. Obratno je prišlo iz Cagliarija le kakih sto navijačev, ki so jih Udinesejevi brez težav preglasili. Zaradi težav z ravnotežjem - na Roccu so pred dvema tednoma presadili novo travo in že na zadnji tekmi Triestine je bilo opaziti, da je igralcem večkrat spodrsnilo, ko so spremenili smer teka - je bilo število napak večje. Ritem je po dvajsetih minutah zanimive in privlačne igre padel, tako da je bilo treba za gol čakati na drugi polčas. Guidolinovi varovanci so takoj pritisnili in v 57. minuti je prišlo do odločilnega dogodka, ko je Pereyra s kakih 16 metrov s kirurško preciznim strelom ukanil Agazzija. Ob koncu tekme so si navijači Udineseja, ki so že med tekmo skandirali slogane proti Trstu, lahko dali dodatnega duška. A verjetno bi tudi oni po-tihem raje želeli oditi na Rocco za tekmo proti Triestini... Edini zadetek je po tem udarcu za Udinese dosegel Pereyra ansa Cagliari - Udinese 0:1 (0:0) Strelec: v 57. Pereyra. Cagliari (4-3-1-2): Agazzi; Perico, Ariaudo, Astori, Murru; Casarini (Ibarbo), Conti, Nainggolan; Ribeiro (Avelar); Pinil-la, Sau (Nene'). Trener: Pulga. Udinese (3-4-1-2): Brkič; Benatia, Danilo, Domizzi; Basta, Lazzari (Badu), Allan, Gabriel Silva; Pereyra, Zielinski (Muriel), Di Natale (Pinzi). Sodnik: Rocchi iz Firenc. (I.F.) 1. SNL - Izidi 30. kroga: Gorica -Olimpija 1:1 (1:1), Domžale - Aluminij 1:1 (1:0), Maribor - Mura 05 4:0, Rudar Vele- nje - Celje 0:1, vrstni red: Maribor 67, Olimpija 57, Domžale 49, itd. V središču pozornosti MILAN - Gazzetta dello Sport poroča, da so Katalonci za Samirja Han-danoviča pripravljeni Interju odstopiti kar dva igralca. Ob Alexisu Sanchezu zdaj omenjajo še španskega reprezen-tanta Davida Villo. S prestopoma repre-zentanta Čila in Davida Ville želi Barcelona znižati odškodnino, ki znaša 30 milijonov evrov. Atalanta - Bologna 1:1 (1:1) Strelca: Giorgi v 67. in Gilardino 76. min. Pescara - Napoli 0:3 (0:0) Strelca: Inler v 46., Pandev 58. in Dzemiali v 82. min. Vrstni red: Juventus 77, Napoli 69, Milan 59, Fiorentina 58, Udinese 54, Inter 53, Roma 52, Lazio 51, Catania 48, Cagliari 42, Bologna 40, Parma, Chievo in Atalanta 39, Sampdoria 38, Torino 36, Siena 30, Palermo in Genoa 29, Pescara 22. Danes: ob 15.00 Chievo - Genoa, Palermo -Inter, Parma - Lazio, Roma - Siena, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Juventus, ob 20.45 Milan - Catania. judo - EP Lucija Polavder prvakinja BUDIMPEŠTA - Slovenska judoistka Lucija Polavder je zmagala na evropskem prvenstvu v Budimpešti v kategoriji nad 78 kilogramov. V finalu se je pomerila s Francozinjo Emilie Andeol. Že pred tem je Ana Velenšek v kategoriji do 78 kg osvojila srebrno odličje. NBA - Košarkarji New York Knicks in San Antonio Spurs so sinoči v tretjih tekmah prvega kroga končnice naredili velik korak k uvrstitvi v drugi krog izločilnega dela severnoameriške lige NBA. Newyorčani so z 90:76 odpravili Boston, San Antonio pa je v gosteh s 120:89 premagal jezernike iz Los Angelesa. Obe ekipi vodita s 3:0 v zmagah.Nekoliko bolj izenačena je serija tekem med Golden State Warriors in Denver Nuggets. Prvi so sinoči zmagali s 110:108 in tudi povedli v zmagah, kjer je po treh tekmah izid 2:1. KOLESARSTVO Znan seznam za Tour Prireditelji tradicionalne kolesarske dirke po Franciji, ki bo letos praznovala okroglo 100. izvedbo, so podelili vabila za tekmovanje. Tri posebna vabila so dobila francoska moštva Cofidis, Europcar in Sojasun. Skupno bo na dirki nastopilo 22 ekip s po devetimi kolesarji, start bo 29. junija v Porto-Vecc-hiu na Korziki. Na Touru bo tako nastopilo pet francoskih ekip, tri nizozemske, po dve belgijski, španski in italijanski (Cannondale, Lampre) ter po ena iz Avstralije Danske, Velike Britanije, Kazahstana, LLuk-semburga in Rusije. TENIS - V finalu teniškega turnirja WTA v Maroku (235.000 dolarjev)se bosta pomerili Španka Lourdes Domínguez in Italijanka Francesca Schiavone. VATERPOLO - Moška A2-li-ga: Pallanuoto TS - Quinto 10:9 jadranje - V Hyeresu daleč od cilja Druga postaja: Gardsko jezero Na prvi regati jih je izdala utrujenost, zdaj jih čaka regata v Italiji - Z novo jadrnico sta zadovoljna Prva letošnja mednarodna regata se za jadralca JK Čupa Simona Sivitza Košuta in Jaša Farnetija ni končala tako, kot sta pričakovala. Od cilja - 15. mesta - sta bila tokrat precej oddaljena, saj jima je spodletela že uvrstitev v zlato skupino. Na vrat na nos je še zbolel za želodčno gripo flokist Jaš Farneti, tako da sta v srebrni skupini dokončala samo prvi plov. Regato v francoskem Hyeresu sta zato zaključila na predzadnjem, 61. mestu. Že začetek regate za svetovni pokal ni bil najboljši, saj sta jadralca preveč grešila: kljub dobrim startom sta med plovi izgubila kar nekaj mest, tako da sta se morala zadovoljiti po prvem delu regate s 37. mestom in uvrstitvijo v srebrno skupino. Razloge sta mlada jadralca iskala predvsem v taktičnih napakah, ki so bile posledica mentalne utrujenosti, saj sta veliko energije izgubila že na pripravah v Izraelu in med reguliranjem nove jadrnice. »Pač ni šlo,« je bil kratek flokist Farneti, ki je bil sicer s krmarjem Sivitzem Košuto v Hyeresu že 17. (lani) in 16. (2009). Z novo jadrnico sta vsekakor zadovoljna, saj sta bila v hitrosti enakovredna ostalim. Regata v Hyeresu je za italijanske jadralce veljala tudi kot prva izmed kvalifikacijskih regat za nastop na Sredozemskih igrah. Ker se nobena od italjanskih ekip ni uvrstila med najboljših 30 % jadralcev (tokrat bi to pomenilo med 19 najboljših), bo odločilna regata na Gardskem jezeru od 8. maja dalje. Tja bosta jadralca odpotovala 6. maja, tokrat pa nista bila vpoklicana v reprezentanco, zato bosta na prizorišču izključno s trenerjem Matjažem Antonazem. Pred odločilno regato sta si jadralca sicer vzela nekaj dni počitka, nato pa bosta nadaljevala s pripravami, najbrž le s fizično, ne pa s treningi na vodi. V Hyeresu je v olimpijskem razredu 470 slavila avstralska dvojica Belcher/Ryan, na drugo mesto pa sta se uvrstila Francoza, bivša mladinska in evropska prvaka 2009 in 2010, Bouvet in Mion. Najboljša italijanska posadka je končala na 25. mestu Capurro in Ramian. V razredu finn pa je Vasilij Žbogar zaključil na 8. mestu. (V.S.) Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta nastope nadaljevala na Gadskem jezeru, kjer bosta lovila uvrstitev na Sredozemske igre, ki bodo v kraju Mersin v Turčiji od 18. do 30. junija kroma / ŠPORT Nedelja, 28. aprila 2013 21 košarka - Deželna C-liga Bor Radenska celo ujel play-off! Na koncu rednega dela je sedmi, Breg po petem zaporednem porazu pa šesti košarka - Danes Jadran danes proti Caorlam Jadran Franco bo tekmo zadnjega kroga rednega dela prvenstva državne divizije C odigral danes (ob 18.00 na Opčinah). Varovance Andree Mura čaka srečanje proti Caorlam, ki bodo ne glede na sinočnji izid ohranile 9. mesto, torej zadnje razpoložljivo mesto za play-off. Jadranovci, ki so prav tako že matematično uvrščeni v playoff, pa lahko potihem še upajo na 3. mesto: mesto više bi napredovali samo, ko bi danes premagali Carole, Montebelluna pa bi izgubila v Oder-zu. Ne glede na končnic razplet, je današnji imperativ jadranovcev zmaga: »Radi bi zaključili redni del prvenstva s pozitivnim trendom, hkrati pa zmagati doma, kjer smo zadnjič izgubili. Zmaga bi potrdila tudi ekipno rast v zadnjem delu prvenstva,« je pojasnil trener Mura, ki želi obenem popraviti vtis iz prvega dela prvenstva, ko so jadranovci prikazali najslabšo letošnjo predstavo. Nosilci Caorl so organizator igre Gaiatto, strelec Rubim in nevarni Zanatto. Precej mlada ekipa predvaja hitro igro, vseskozi pa so zelo agresivni, kar so jadranovci občutili že v prvem delu. Edini višji igralec je Gattesco, ostali pa so v bistvu zunanji igralci, zato bodo morali jadranovci omejiti predvsem lahke koše. primorski_sport y tuiitber Fagagna - Bor Radenska 64:66 (21:15, 32:30, 47:51) Bor: Bole 10 (1:1, 3:4, 1:2), Madonia 2 (2:4, 0:3, 0:2), Crevatin 10 (2:4, 1:4, 2:3), Meden 22 (6:6, 5:10, 2:3), Contetno 1 (1:2, 0:2, 0:2), Sosoič 7 (2:4, 1:3, 1:5), Fumarola (14 (6:7, 4:8, 0:1), Babich (-, -, 0:3), Favret-to n.v., Devčič n.v. Trener: Popovič. PON: Madonia 37,. Contento 38. Bor Radenska bo igral v play-offu! Po zmagi proti Fagagni (in razpletu na drugih igriščih) je po rednem delu sedmi in bo torej igral proti drugouvrščeni ekipi. Če bo Roraigrande danes zmagal, se bodo borovci pomerili s Falconstarjem, sicer pa z Rorai-grandejem. Bor je v Fagagni osvojil zmago potem, ko so nasprotniki v tretji četrtini že vodili s 14 točkami naskoka. Visok naskok si je Fagagna priigrala po dveh tehničnih napakah - štirih prostih metih in dveh trojkah -, ki sta jim dali krila. Prednost pa ni prestrašila borovcev, ki so že v isti četrtini strnili vrste in z agresivno consko obrambo povsem zaustavili nasprotnike. Že pred koncem četrtine so izničili visoko prednost, saj Fagagni ni šlo več nič od rok. Proti nepropustni obrambi je silila z meti iz razdalje, ki pa so se odbijali od obroča, pod koš pa sploh ni poskušala. S tako igro je nadaljevala tudi v zadnjem delu, medtem ko so varovanci trenerja Popoviča predvajali raznoliko igro in rahlo prednost dveh točk ohranili do konca. Tik pred končnim žvižgom je sicer imela Fagagna po osebni napaki Boleta tri proste mete, vendar zadeli so le enega, kar je bilo dovolj za veselje. UBC - Breg 83:69 (10:21, 40:33, 67:52) Breg: Schillani 5 (-, 1:1, 1:2), Ferfoglia 16 (1:2, 6:7, 1:1), Gelleni 2 (-, 1:4, -), Cri-smani 4 (-, 2:2, -), Starnad, Semec 9 (3:3, 3:5, -), Nadlišek n.v., Cigliani 8 (0:1, 4:12, 0:2), Mattiassich 2 (-, 1:1, 0:1), Kos 9 (3:4, 3:13, 0:4), Gori 14 (2:4, 3:8, 2:6). Trener: Kladnik. Breg niti v zadnjem krogu ni prekinil negativne serije porazov: po Latisani, Fal-constarju, Venezii Giulii in Codroipu so varovanci trenerja Kladnika izgubili tudi proti UBC-ju. V dolinskem taboru so tokrat razloge za poraz iskali predvsem v nepopolni postavi, saj sta bila včeraj odsotna brata Grimaldi zaradi službenih obveznosti, in poškodovani Robba. V prvem delu so sicer starejši igralci in nosilci igre z zbrano igro povsem nadigrali nasprotnike in povedli na 11 točk, v drugem delu pa je UBC odgovoril, tako da je v samcatih dveh minutah zbral delni izid 12:0. »V napadu se nam je zataknilo, UBC pa je to izkoristil z uspešnimi protinapadi,« je pojasnil spremljevalec Walter Mocor. Razlike pa Breg, ki ga je zelo suvereno vodil Kristjan Ferfoglia, v zadnjih dveh četrtinah ni uspel izničiti. Trener Kladnik je izkoristil tudi mlade igralce. Kljub petemu zaporednemu porazu bo Breg nadaljeval nastope v play-offu. Ostali izidi: Goriziana - Falconstar 63:81, Latisana - Cervignano 70:72, Ve-nezia Giulia - S. Daniele 65:81, Romans - Ronchi 89:91, Roraigrande - Codropio danes. Marko Meden (na fotografiji) in Attilio Fumarola sta bila v Fagagni zelo razpoložena pod košem, s šestimi skoki v napadu pa se je izkazal Alessio Contetno kroma košarka - Dom v promocijski ligi Dosegli obstanek Dom Mark 900 - Olimpia 65:56 (20:9, 34:21, 47:38) Dom Mark: Vončina 4, Tercic, Zavadlav M. 13, Cej 7, Zagorc n.v, Abrami 10, Susič 12, Collenzini 6, Gra-ziani 1, Kos 8, Antonello 4, Sanzin. 3T: Cej, Kos in Zavadlav 1. PON: Anto-nello. Trenerja: Zavrtanik in Dellisan-ti. Nad Domovo sezono je padel za-stor. Varovanci dvojice trenerjev Za-vrtanik-Dellisanti so v odločilni tretji tekmi premagali Olimpio in si tako zagotovili obstanek v ligi. Rdeči so tekmo začeli odlično in po zaslugi odličnega Susiča (vseh dvanajst točk je dosegel v prvi četrtini) takoj visoko po-vedli. Prednost so nato v drugi četrtini dodatno povečali in šli na odmor s trinajstimi točkami naskoka. Olimpia pa je v drugem polčasu odreagirala in znižala zaostanek na sedem točk razlike. Rdeči so se nato zbrali in pono- vno izpostavili premoč na igrišču in zasluženo osvojili srečanje ter tako serijo play-outa. Izstopali so predvsem solidni Abrami, zanaesljivi Zavadlav in mladi Antonello (letnik 1996), ki so bili hkrati najmlajši in najboljši na igrišču. Domovci zaključujejo sicer uspešno sezono, ki pa bi bila nedvomno se uspešnejsa, ko bi se uvrstili v playoff. Mlada ekipa pa lahko v naslednji sezoni nedvomno napreduje. (av) UNDER 19 MOŠKI Bor NLB prepričljivo premagal tudi Santos Bor NLB - Santos 63:51 (21:16; 32:27; 51:38 - 21:16; 11:11; 19:11; 12:13) Bor: Ferluga 8, Kocijančič 19, De Luisa, Gruden 3, Mandic, Vittori 14, Faimann 1, Ianche 12, Albanese 3, Buz- nogomet - Gaja v 3. amaterski ligi Slovo z zmago Gaja - Poggio 3:2 (1:0) Strelci: Vrše v 20. min.; Urbani v 59. min., Asselti v 81. min. Gaja: A. Klun, Franzo' (od 59. min. Cuscito), Rossone, Bubnich, Potleca, Missi, Asselti, Sbrocchi, Vrše (od 57. min. Veglia), Urbani (pd 65. min. T. Klun), Perlangeli; trener Di Summa. Gaja se je od letošnjega prvenstva poslovila z zasluženo zmago proti trdoživemu Poggiu, ki si verjetno ne zasluži tako nizkega mesta na lestvici, saj po igri, ki jo je včeraj prikazal na Padričah. Gajev-ci so začeli odločno in so skoraj stalno imeli pobudo ter v 20. minuti zasluženo povedli s prostim udarcem "veterana" Vršeta, ki je kljub 39 letom ohranil "strelsko žilico" in mojstrsko poslal žogo v desni kot nemočnega gostujočega vratarja. Vrše bi lahko dosegel še drugi zadetek v 42. minuti iz enajstmetrovke, a je vratar Poggia odbil žogo v kot. V tej akciji je sodnik tudi izključil branilca Poggia, ki je kot zadnji mož zrušil na tla Urbanija, ki je prodril v kazenski prostor. Gostitelji so že v 4. minuti drugega polčasa podvojili z Urba-nijem, ki se je najbolje znašel v gneči v kazenskem prostoru in s silovitim udarcem drugič premagal vratarja Poggia. Z dvema goloma prednosti in z možem več naj bi bila naloga Gaje še lažja. Gostje pa se niso predali in so začeli napadati ter v 20. minuti s krasnim prostim udarcem De Meia zmanjšali zaostanek na 1:2. Minile so le štiri minute in isti igralec je s približno enake razdalje z lepim prostim udarcem drugič premagal Gajinega vratarja Kluna. Gostitelji so se tedaj končno prebudili, izvedli so nekaj nevarnih napadov in v 81. minuti z lepo solo-akcijo Asseltija dosegli še tretji zadetek ter s tem zasluženo zmago. (lako) Gaja se je poslovila z zmago kroma nogomet Za konec dobra predstava mladincev Vesne Vesna - Monfalcone 1:1 (0:0) Strelec: Bubnich v 30. minuti 2. polčasa Vesna: M. Vidoni, Brecevich, A. Vi-doni, Ramondo, Purič, Renar, Burgher, Bub-nich, Paolucci (Rebula), Borelli, Viviani. Vesna je prvenstvo deželnih mladincev zaključila s prepričljivo predstavo na domači zelenici, škoda le, da so se morali zadovoljiti le s točko, čeprav so v drugem delu tekme v napadu povsem prevladali. Če je prvi polčas minil brez pomembnejših priložnosti, se je še posebej Vesna v drugem delu razigrala. Kriški nogometaši so si priigrali kar šest priložnosti, ki pa se niso prelevile v gol, saj so se ponavljale napake ali pa posredovanja vratarja. Uspešen je bil v 30. minuti samo Bubnich, ki je po podaji s kota z glavo prelisičil vratarja. Nasprotniki so edini gol dosegli prav tako v drugem polčasu, vendar so se sicer povečini branili. Ostali izidi: S. Luigi - Muggia 1:2, Sangiorgina - Ponziana 4:1, Pro Romans - Trieste Calcio 1:3, Zaule - Isonzo 0:1, Ronchi - Sistiana in Pro Cervignano -Torviscosa jutri. zi, Milič 3. Tri točke: Ferluga 1, Vittori in Ianche po 2. Borovo moštvo Under 19 je v povratnem delu prepričljivo premagalo tržaški Santos. Borovci so vseskozi predvajali dopadljivo igro v napadu in čvrsto obrambo, trener Faraglia pa je tokrat lahko dal priložnost za igranje prav vsem razpoložljivim igralcem, ki so od prvega do zadnjega dobro opravili svojo nalogo na igrišču. Domači šport Danes Nedelja, 28. aprila 2013 D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Sambonifacese PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone; 16.30 v Žavljah: Zaule -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Koprivnem: Isontina - Primorec; 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Moraru: Moraro -Primorje; 16.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 16.30 v Tapoljanu: Torre - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Domju: Domio - Kras; 10.30 v Doberdobu: Sovodnje - Azzurra Premariacco NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Roianese KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Franco - Caorle ODBOJKA UNDER 15 MOŠKI (Deželni finale) - 10.30 v centru Špacapan v Gorici: Olympia - Gemona; 10.30 v Kulturnem domu v Gorici: Pordenone -Ausa Pav; v centru Špacapan: 15.30 za 3. mesto, 17.30 za 1. mesto UNDER 14 ŽENSKE - 12.00 v Trstu, Scala Campi Elisi: Sloga Dvigala Barich - Azzurra UNDER 14 MOŠKI - na Opčinah: 16.00 Sloga - Poggivolley; 18.00 Sloga - Coselli UNDER 13 ŽENSKE - 17.30 na 1. maju v Trstu: Bor Kinemax - Coselli TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Grado prej do novice www.primorski.eu1 22 Nedelja, 28. aprila 2013 ODBOJKA / moška b2-liga - Sloga Tabor Televita za slovo podarila publiki v Repnu napeto igro proti odličnim mladincem iz Trenta rs Razburljivo do konca Moška B2-LIGA Gemona - Cordenons 0:3, Treviso - Montebelluna 0:3 Prata - Castelfranco 1:3, Valsugana - Loreggia 3: 2, Argentario - Ferroalluminio 3:1, Trebaseleghe - Casalserugo 3:1, Sloga Tabor Televita - Trentino 2:3 Trebaseleghe 24 22 2 68:17 65 Prata 24 21 3 66:14 64 Montebelluna 25 20 5 66:24 59 Cordenons 25 19 6 59:28 56 Trentino 24 16 8 56:33 48 Sloga Tabor 25 13 12 53:43 42 Argen ta rio 25 13 12 47:48 37 Castelfranco 25 12 13 45:48 36 Valsugana 25 12 13 43:46 35 Treviso 24 11 13 38:47 30 Loreggia 25 6 19 28:62 21 Casalserugo 25 6 19 28:58 19 Gemona 25 2 23 10:71 6 Ferroalluminio 25 0 25 7:75 1 PRIHODNJI KROG (4.5. ) Cordenons - Valsugana, Trentino - Gemona, Casalserugo - Prata, Loreggia - Argentario, Caslefranco - Trebaseleghe, Montebelluna - Sloga Tabor Televita, FerroAlluminio - Volley Treviso Sloga Tabor Televita - ITAS Trentino 2:3 (27:25, 24:26, 25:23, 14:25, 12:15) Sloga Tabor Televita: Cettolo 7, Hlede 2, Jeron-čič 14, Ambrož Peterlin 8, Sirch 7, Stopar 23, Privileg-gi (libero), Vasilij Kante 8, Matevž Peterlin 0. Trener Lu-cioBattisti Od domače publike se je Sloga Tabor poslovila po dve uri in pol trajajoči tekmi, ki jo je sicer izgubila, vendar s prikazano igro prav gotovo zadovoljila. Mlada ekipa iz Trenta, v kateri je kar nekaj mladinskih repre-zentantov, je neprimerno boljša kot v prvem delu prvenstva. Igralci so zelo visoki in odlični na mreži, ob tem pa tudi presenetljivo dobri v obrambi, res pa je sicer, da je s takim blokom tudi igra v obrambi neprimerno olajšana. Med gosti je gotovo izstopal še ne 20 letni Gabriele Nelli, neustavljiv korektor (lani je bil podajač), ki ga odlikuje tudi odličen servis. Tekma je bila vseskozi zelo napeta, z izjemo četrtega seta, v katerem je naše fante zajel pravi »black out« in nasprotnikom niso zmogli nuditi praktično nobenega odpora. V prvem setu sta si bili ekipi stalno za petami, v končnici je Sloga Tabor povedla s 23:20, a se gostje niso predali in dvakrat izničili set žogo Slogašev, preden je tem uspelo spraviti set pod streho. V drugem so naši odbojkarji začeli silovito, povedli že z 11:5, kdor pa je mislil, da je Trentino na kolenih, se je krepko uštel: gostje so začeli nižati zaostanek, Slogaše ujeli pri 21. Točki in povedli s 24:22, Slogi Tabor je uspelo izenačiti, v končnici pa so bili gostje boljši. V tem setu si je pri izidu 16:12 poškodoval gleženj David Cettolo, ki je moral zapustiti igrišče in ostal zunaj do konca tekme. Dobro ga je nadomestil Vasilij Kante, kratka Slogina klop se je tako še skrajšala in trener je imel kaj malo manevrskega prostora. V tretjem so bili do sredine v rahli prednosti igralci iz Trenta, nakar so pobudo prevzeli naši odbojkarji, ki pa so potem v četrtem povsem popustili. Tie break je, to vemo vsi, prava loterija. Najprej je povedla Sloga Tabor, zamenjala igrišče pri 8:7, zadnjič vodila pri 9:8, nakar so bili gostje pač spet boljši. Trener Lucio Battisti: »Pohvalil bi rad vse igralce, ne samo za današnjo tekmo ampak za delo skozi vso sezono. Končno šesto mesto v tako kvalitetni ligi predstavlja res lep uspeh, za katerega zaslužijo igralci res vso pohvalo, v imenu vse ekipe pa se iskreno zahvaljujem tudi publiki, ki nas je skozi vse prvenstvo zvesto spremljala in bodrila.« (INKA) Nastop pogojevala tudi poškodba Cettola kroma deželne lige - V moški C-ligi Val Soča končal na 3., Olympia pa na 4. mestu Dodatna tekma za Govolley Val Soča Imsa - Casarsa 3:1 (21:25, 25:19, 25:17, 25:17) M. Juren 6, E. Juren 3, Lavrenčič 20, Masi 10, Vidotto 8, Černic 2, Magajne 8, Stera 4, Plesničar (libero), Nanut 2, Loia-cono, Devetak. Trener: Robert Makuc. Val je sklenil sezono s pričakovano zmago in končnim 3. mestom, v višjo ligo pa je po zmagi proti Fincantieriju s 3:1 direktno napredoval Vivil. V prvem setu (v začetni postavi je de-bitiral Erik Juren) so igralci Vala igrali nekoliko nezbrano. Zgrešili so kar 9 servisov, tako da so gostje set nepričakovano osov-jili. V nadaljevanju tekme je Val pokazal svoj pravi obraz in objektivno šibkejši nasprotniki jim niso mogli več do živega. Domači igralci so igrali dobro, Lavrenčič je bil v napadu za nasprotnike skoraj neustavljiv, dobro sta igrala tudi oba centra, tako da zmaga ni bila več pod vprašajem. »Malo nam je žal, da se nismo uvrstili v play-off. Mislim, da je bil ta rezultat za nas dosegljiv. Zdaj bodo imeli fantje nekaj počitka, potem bodo spet začeli s treningi, v odboru pa se bomo pogovorili, kako naprej,« je po tekmi povedal predsednik kluba Sandro Corva. Olympia - Buia 3:1 (17:25, 25:21, 25:23, 25:15) Olympia: Corsi 13, Cobello 9, Kom-janc 23, Pavlovič 6, Vizin 6, Princi 4, Š. Čav-dek (libero), A. Čavdek, Persoglia. Trener Ivan Markiča. Odlično sezono je Olympia končala z zasluženo zmago. Kljub odsotnosti Jerneja Terpina, Petra Vogriča in rezevnega podajalca Danjela Hledeta so fantje spet postregli z izvrstnim, tokrat še posebno borbenim nastopom, zelo pa sta se kot krilna tolkača izkazala Matija Corsi in Davide Cobello. Prvi set je sicer pripadel gostom, ki so si sredi seta priigrali nekaj točk prednosti in jih obdržali do konca. Naslednja dva seta sta bila zelo napeta. Olympia je v drugem nadoknadila začetni zaostanek in naposled tudi prevladala, v tretjem pa sta si bili ekipi izenačeni do konca, ko je odločilni točki dosegel najboljši igralec tekme Matija Komjanc. Zmaga v tem setu je dala fantom krila, da so v četrtem setu dobesedno zagospodarili na igrišču. □ Obvestila AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 3474742793. Govolley si je v skupini za obstanek priboril četrto mesto, kar mu omogoča igranje dodatne tekme za obstanek kroma »Dosegli smo odlično končno 4. mesto, kar je sad truda igralcev na tekmah in treningih,« je povedal spremljevalec in trener Walter Princi. Skupina za obstanek Soča Val Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Sloga Tabor 0:3 (23:25, 31:33, 10:25) Soča Val: Boschini 5, Brandolin 6, I. Černic 7, M. Černic 13, Sfiligoi 6, Zoff 10, Braini (libero), I. Devetak 1, R. Devetak 0. Trener Mauro Kustrin. Sloga Tabor: Cettolo 1, Romano 10, Žerjal 5, Tavčer 2, Sosič 14, Kante 10, Rauber (libero), Fiorelli 3, Guštin 0, Milič 8, Trento 0. Trener: Ivan Peterlin. Derbi, ki je bil le prestižnega pomena, se je končal z nekoliko nepričakovano, a zasluženo zmago slogašev. Gostje so že v prvem setu pokazali, da so dobro razpoloženi. Stalno so bili v vodstvu, Soča Val jim je bila za petami, a jih ni mogla ujeti. Ključen za razplet na tekmi je bil drugi set, v katerem se je v končnici, po začetnem vodstvu gostov, razvnel izjemen boj, v katerem sta imeli obe ekipi več zaključnih žog, končal pa se je pri izidu 33:31. V tem delu je Sočo držal na površju zlasti Marko Černic, gostje pa so zelo dobro igrali v polju. Zmaga slogašev po tako napetem setu je opogumila goste in nekoliko zmedla gostitelje, tako da je bil tretji set enosmeren v korist slogašev. Sloga Tabor je igrala tokrat zelo konstantno, pri Soči Val pa je bilo precej napak, poznala se je tudi odsotnost standardnega libera Škerka. ŽENSKA C-LIGA Zalet C - Virtus 0:3 (18:25, 19:25, 21:25) Zalet C: Babudri 9, Balzano 6, Crissani 1, Gridelli 2, Spanio 6, Štoka 2, Cvelbar (libero), Bukavec 6, Anja Grgič, Petra Grgič 7, Starec. Trener Edi Božič Zaletovkam ni uspelo, da bi tudi drugič premagale tržaški Virtus, prav tako je splavalo po vodi upanje, da bi v tej skupini osvojile prvo mesto, ki bi bilo seveda zgolj prestižnega pomena, saj so si obstanek med tretjeligaši priborile že pred časom. Poraz je bil, žal, povsem zaslužen, saj so naše odbojkarice zaigrale pod svojimi sposobnostmi, medtem ko so gostje bile izredno zagrizene, zbrane, skratka, zmage so si srčno želele, v re-penski telovadnici pa je bil uspeh zanje seveda še slajši. Vsi trije seti so si bili na las podobni: do polovice sta si bili ekipi enakovredni, večkrat je tudi vodil Zalet, ki pa je v nadaljevanju popustil, kar so nasprotnice seveda izkoristile. Pohvalo za svoj nastop zasluži vsekakor Petra Grgič, ki je bila, svoji mladosti in neizkušenosti navkljub, najboljša na igrišču in zelo učinkovita tako na mreži kot v polju. Trener Edi Božič je bil seveda razočaran: »Bolj kot poraz me jezi pristop do tekme, saj so igralke od trenutka, ko so se rešile pred izpadom, popustile in sploh ne predvajajo več take igre, kot so je zmožne, take miselnosti pa res ne morem opravičiti!« (INKA) ŽENSKA D-LIGA Skupina za obstanek Volleybas - Govolley 2:3 (20:25, 18:25, 25:23, 25:19, 10:15) Govolley: Mania' 34, Bressan 23, Va-lentinsig 14, Zavadlav 5, Panozzo 7, Paulin 2, Humar (libero), Povsic. Trener Pao-la Ursic. Igralke Govolleyja so dosegle v Vidmu izjemno pomembno zmago proti dirketne-mu tekmecu za kočno 4. mesto v skupini. Zmaga bi lahko bila še bolj gladka, saj so naše igralke že vodile v setih z 2:0, važno pa je bilo doseči vsaj točko. Osvojile so jih dve, s tem pa jih Volleybas ne more več dohiteti na mestu, ki omogoča igranje dodatne tekme za obstanek (proti Ronchiju ali Fiumi-cellu). Teoretsko lahko Govolley v zadnjem krogu dohitl PAV, a ga ne more prehiteti, saj je ta sinoči premagal vodilno Buio. Sinočnji nastop je imel več obrazov. V prvih dveh setih so gostje igrale skoraj brerzhibno. Igralke Volleybasa nikoli niso popustile, vendar pa naših igralk niso mogle prehiteti. Nerešljiva uganke za Volleybas so bili zlasti servisi Isabel Mania'. V začetku tretjega seta so gostiteljice reagirale, igralke Govolleyja pa se niso več pobrale. Tudi četrti set je bil nespodbuden. Govolley je delal preveč napak, kar so domačinke pridno izkoristile. Skrajšani peti niz je bil spet poglavje zase. Govolley je z na servisu razpoloženimi Maniajevo, Valentinsigovo in Zavadlavovo takoj pridobil nekaj točk prednosti, kar je bilo dovolj za končno zmago. Velja poudariti, da je Carol Paulin prvič igrala na centru od vsega začetka (namesto odsotne Silvane Princi, manjkale pa so še druge igralke) in zelo dobro opravila svojo nalogo. Zalet D - Ronchi 3:1 (25:16, 16:25, 25:20, 25:20) Zalet: Škerl 1, Kneipp 10, Rodez 17, Valič 5, Preprost 5, Cabrelli 3, Klobas 4, Pao-li (L1), De Walderstein (L2), Cassanelli 2, Bembi, Kralj, Ghezzo 1. Trener: Maver. Zalet D je zmagal drugič v zadnjih treh krogih. Pozitiven izid bržkone ne bo vplival v boju za obstanek, vendar daje igralkam kar nekaj pozitivnega elana, med drugim so zadnje mesto zdaj prepustile Mar-tignaccu. Tokrat se je trener Maver odločil za spremenjeno postavo, saj je na igrišče že od prvega niza dalje postavil dve podajal-ki. Igralke Zaleta so tokrat zaigrale agre-sivneje, predvsem pa so v vseh nizih - izjema je bil le drugi niz - grešile veliko manj kot ponavadi. V zadnjem nizu je Zalet igral še prepričljivejše, obrestovale pa so se tudi menjave. Klobasova je dosegla dva asa in s servisi odmaknila Ronchi od mreže. šah Kraški turnir v polnem teku V petek popoldan se je v zgoniški telovadnici začel že tradicionalni mednarodni Kraški turnir, ki ga skupno prirejata Šahovsko društvo Sežana in tržaško društvo SST 1904. V resnici gre za tri povezane turnirje: prvi, v počasnem šahu, se bo zaključil z zadnjima koloma danes popoldan, ostala dva, v hitrem in pospešenem šahu, pa bosta prihodnji konec tedna v Sežani. Končni zmagovalec bo tisti, ki bo zbral najboljše uvrstitve v vseh treh turnirjih. Po treh kolih v Zgoniku vodi trojica Pregarac, Srebrnič in Va-rini, ki so doslej zmagali vse tri tekme. Od 43 nastopajočih je tudi nekaj zamejcev: zaenkrat sta najboljši izkupiček dosegla Pino ter Igor Lakovič (2 točki), Enrico Genzo in Matej Gruden imata polovični izkupiček (1,5 točke), Lej-la Juretič pa 1 točko. Današnji spored: ob 9.30 četrto in ob 15.30 peto kolo.(Mar-ko Oblak) primorski_sport facebook 4 športel Nogometni uspehi in neuspehi V jutrišnji oddaji Športel (ob 18. uri) se bodo pogovarjali o nogometu, zlasti o prestopu nogometašev Brega v prvo amatersko ligo in izpadu Krasa v elitno ligo. Pred kameramibodo sedli Branko Zupan , trener Krasa, Giuliano Prašelj, načelnik nogometne sekcije Breg, Erik Kuret, nogometaš Brega in Zdrav-ko Kuštrin, predsednik Sovodenj, ki je pred kratkim prejel priznanje Nogometne zveze Slovenije. Prispevki bodo predstavili glavnino zaključka prvenstev in smernice za nekatere ekipe, ki bodo nadaljevale svojo pot v končnicah. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 28. aprila 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 28. aprila ob 17.00 predstava tržaškega avtorja Maura Covacicha »Fiona«, režija Andrea Liberivici, igrajo Orlando Cinque, Irene Serini in Caterina Luciani. V torek, 7. maja. ob 21.00 / Lino Mar-razzo: »Chiamatemi Italo. Italo Svevo«. Režija: Lino Marrazzo, nastopajo: Sara Alzetta in Lorenzo Acquaviva. Ponovitvi v sredo, 8. maja, ob 21.00 in v četrtek, 9. maja, ob 21.00. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass, 20) V četrtek, 9. maja ob 20.30»Johana Pa- dana a la descoverta de le Americhe« v glavni vlogi: Marina De Juli / Avtor: Dario Fo / Režija: Marina de Juli. _SLOVENIJA_ MGL Veliki oder V ponedeljek, 6. maja ob 19.30Jeffrey Lane, David Yazbek: »Ženske na robu živčnega zloma« / Ponovitve: v torek, 7. in v četrtek, 9. maja ob 19.30. Mala dvorana V ponedeljek, 6. maja, ob 20.00 William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 10. maja, / Giacomo Puccini: »Tosca«; dirigent: Donato Renzetti; nastopajo: Alexia Voulgaridou,Rober- to Frontali, Paolo Rumetz. Ponovitve: 11., 14., 17., 19. in 21. maja 2013. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 28. aprila ob 16.00 / bo na sporedu musical Arthurja Laurentsa »Gypsy«, režija Stefano Genovese, nastopajo Loretta Goggi, Sergio Leone, Gisella Sza-niszlo, Eleonora Tata in mnogi drugi. V petek, 10. maja ob 20.30 / bo na sporedu musical »Priscilla kraljica puščave«, režija Simon Phillips, igrajo Simone Leonardi, Antonello Angiolillo, Mirko Ranu in Loredana Fadda ter drugih. Predstava je priredba nagrajenega filma Stephana Elliotta in Allana Scot-ta "The Adventures of Priscilla Queen of the Desert". V sredo, 12. junija, ob 21.00 / Pinkover: »The Wall Show«. Znana rock opera Rogerja Watersa v izvedbi tržaške skupine Pinkover. V petek, 14. junija, ob 21.00 / nastopal bo slavni kitarist Steve Vai in Evolution Tempo Orchestra. Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Portorož V soboto, 11. maja, ob 21.00 10. Marinada: nastopa Zdravko Colic. V nedeljo, 15. maja, ob 19.00 nastopa Mladinski pihalni orkester Piran. Dirigent: Iztok Babnik. Prireditelji: KD Mladinski pihalni orkester Piran, ZKD Karol Pahor Piran, OI JSKD Piran. LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 24. junija, ob 21:00 / nastopala bo znana ameriška sludge metal skupina Down. Phil Anselmo, zloglasni ex-Pantera vokalist, s svojim allstar bendom Down (plus člani bendov Crowbar, Corrosion Of Conformity, EyeHateGod). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Na ogled je tudi fotografska razstava Giovannija de Martinisa : »Progetto Eutanasia: sterminare i di-sabili (Projekt evtanazija: pokončati invalide)«. Razstavi bosta na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. BOLJUNEC Dvorana občinskega gledališča Prešeren: jutri, 29. aprila, ob 20.00, na pobudi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 bo otvoritev razstave: »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Izbor dvajsetih črno-belih fo-tografijiz obdobja 1945-54. Razstava bo na ogled do 6. maja, in sicer :30. aprila od 19,45 do 20.45, 1. maja od 15.00, do 17.00, 2, 3, in 4, maja od 20.00 do 21.00 5. maja od 11.00 do 12.00 in od 18.00 do 19.00, 6. maja pa od 20.30 do 21.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled fotografske razstave "Krkavče -Istria.Terra" Branka Lenarta. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11-12.30 / 15-17) GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): na ogled je razstava slikarja Edoarda Pirusela ob njegovi 70-letnici. Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega doma vse do 12. maja 2013 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. SLOVENIJA SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred- hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ŠPORTNI ... JE ŠPORTNA PANOGA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GOLJUF, PREVARANT MESTO V FRANCIJI ITALIJANSKI JAZZ KITARIST (ANTONIO) "BRKATA" PTICA UJEDA SODOBNICA KELTOV DEL, KI POKRIVA STAVBO VISOK GORSKI VRH, HRBET RIBJA JAJČECA KRAJ PRI RONKAH SO LAHKO ... V VODO UDAREC ORODJA ZA OBDELAVO LESA DR2AVNA BLAGAJNA ANGL. PEVEC (BRIAN) DOVRŠNI PRETEKLI ČAS LILI NOVI KRAJ V SRBIJI STOPNJA ATOMA MAJHNI ZAJEDAVCI NEUMNO DEJANJE MESTO V HRVAŠKI ISTRI ŠTEVILO POD ULOMKOVO ČRTO FR. PISATELJ (JULES) JURE KUFERSIN HRVAŠKA IGRALKA, HUMORISTKA ERŽIŠNIK LOJZE ABRAM VEDA O VINIH AMERIŠKA IGRALKA IN REŽISERKA LUPINO BERI PRIMORSKI DNEVNIK INDIJSKA DRŽAVA EVROPSKA DRŽAVA UJETNIŠKO TABORIŠČE LEON RUPNIK KOCINA PISATI NA ZAČETKU AD ... K SPISOM V ARHIV ADA NEGRI ŠPANSKI SPOLNIK STENA NOETOVA BARKA NEKDANJI PREDSEDNIK SDGZ (BORIS) SAMO PAHOR NEKDANJI ŠP. PREMIER (JOSE MARIA) RUSKI PESNIK IN DRAMATIK (INOKENTIJ) UGASEL OGNJENIK, NAPOLNJEN Z VODO NAJVEČJA ITALIJANSKA REKA SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA (KATARINA) NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK VODITELJ UPORA V GALIJI ZAPRTA DRUŽBENA PLAST PLAT, TUDI DEL KNJIGE AVSTRIJSKI SKLADATELJ (FRANZ) VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA KRAJ PRI COMU ESTONCI MATEMATIČNI IZRAZ, MONOM nEVL] AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA REKA V TURČIJI IT. IGRALKA MAGNANI GIORGIO ARMANI ZAČETEK MORIJE ZNAKZA MNOŽENJE RIM. NARAVOSLOVEC SISTEM BARVNE TELEVIZIJE JADRANSKI POLOTOK (ITAL.) MIHA ARIH "KOZARČEK" VINA SREDIŠČE VRTENJA SAŠA RUDOLF EDWARD (KRAJŠE) NAJMANJŠI DELEC SNOVI ATLETSKA DISCIPLINA MESTO V SLOVENIJI GRŠKA ČRKA VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA DANSKA IGRALKA NIELSEN REKA V NEMČIJI DEL TEDNA GLASBA SLOVARČEK - ANNENSKI = ruski pesnik • ARAKS = reka v Turčiji • BAČ = kraj pri Ilirski Bistrici • MAAR = ugasel ognjenik, napolnjen z vodo • ONORATO = italijanski kitarist • ORE = skandinavski drobiž • SOCCO = kraj pri Comu 24 Nedelja, 28. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 990 Iz Severnega Atlantika se nad Španijo spušča območje nizkega pritiska. V soboto bo fronta objela Italijo. V nedeljo se bodo pojavili vlažni in nestabilni jugozahodni tokovi. Od ponedeljka dalje bo anticiklon iz Grčije prinesel nekoliko stabilnejše in manj vlažne tokove. Povsod bo spremenljivo oblačno; na zahodnem pasu bo vreme boljše. Občasno se bo nebo razjasnilo, pojavile pa se bodo tudi plohe in nevihte, predvsem na vzhodu in v Julijskih Predalpah, kjer bodo padavine izrazitejše. Na obali bo pihal zmeren jugo ali Lebič. V severovzhodni Sloveniji bo delno jasno in povečini suho. Drugod bo spremenljivo oblačno, še se bodo pojavljale krajevne plohe, ki bodo popoldne manj pogoste. Največ oblačnosti in dežja bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. Na obali bo rahlo oblačno, v nižinah pa spremenljivo. V gorah bo oblačnost izrazitejša: ponekod se bodo pojavile plohe. Dopoldne bo oblačno. V nižinah bo topleje, v višjih legah pa bo pihal močan jugozahodnik. Jutri in torek bo povečini sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Več oblačnega vremena z občasnimi plohami pa bo še vedno v zahodni Sloveniji, predvsem v gorskem svetu. Še bo pihal ju-gozahodnik. V sredo bo predvidoma sončno in precej toplo. 2000 m ...........7 2500 m ...........2 2864 m ...........0 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. TV detektiv Derrick pripadnik nacističnih enot SS BERLIN - Preminuli nemški igralec Horst Tappert, ki je zaslovel z vlogo detektiva v kriminalni nadaljevanki Derrick, je bil med drugo svetovno vojno del Hitlerjevih nacističnih enot SS, je v petek poročal nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Nizozemska televizija Max je zato že napovedala, da nadaljevanke ne bo več predvajala. Tappert, ki naj bi se enotam SS pridružil leta 1943, je bil član tankovske divizije SS na ruski fronti. Tega nikoli ni razkril, v nekem intervjuju pa je dejal, da je bil med vojno del medicinskega osebja, na koncu pa celo vojni ujetnik. Podrobnosti iz medvojnega življenja Tapperta, ki je preminil leta 2008, je odkril sociolog Jörg Becker, ko je pripravljal biografijo o znanstvenici družbenih ved Elisabeth Noelle-Neumann. Policija odkrila množične zlorabe otrok na prestižni newyorški šoli NEW YORK - Ameriška policija je našla dokaze, ki razkrivajo "sistematične" zlorabe učencev na prestižni šoli Horace Mann v newyorškem okrožju Bronx med leti 1962 in 1996. Tožilstvo proti učiteljemsicer ne bo vložilo obtožnice, saj je primer že zastaral. Policija je preiskavo sprožila, ko je nekdanji učenec iz Horace Manna junija lani za New York Times Magazine razkril, da je v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja na šoli prihajalo do spolnih stikov med učenci in učitelji. Po objavi članka so njegove navedbe potrdile številne domnevne žrtve. MADRID - V muzeju Reina Sofia Velika retrospektiva Salvadorja Dalija MADRID - V nacionalnem muzeju Reina Sofia v Madridu je od petka na ogled retrospektiva del španskega slikarja Salvadorja Dalija. Na ogled je okoli 200 slik, skulptur, risb in zapiskov pa tudi izsekov iz filmov, ki časovno pokrivajo obdobje od 20. do 80. let minulega stoletja. Postavitev vključuje 30 del, ki so v Španiji razstavljena prvič. Razstavo so v nacionalnem muzeju Reina Sofia v Madridu pripravili skupaj s pariškim Centrom Georges Pompidou, kjer je bila na ogled v začetku letošnjega leta. Po besedah kustosa razstave Jean-Huberta Martina so želeli prikazati vso pestrost Dalije-vega ustvarjanja, ves obseg njegovega dela ter izpostaviti umetnikovo kompleksno, paradoksalno in kontroverzno osebnost. Dalija nekateri zaradi njegovih močnih in včasih tudi bizarnih podob vidijo kot ustvarjalnega genija. Nekatere njegove televizijske in medijske kampanje pa so sprožile kritike, da njegova umetnost ni nič več kot marketing. Eden od osrednjih eksponatov razstave je Dalijeva najbolj poznana slika Stopljeni čas iz leta 1931, na kateri je umetnik upodobil stopljene ročne ure. Umetnik je navdih zanjo, kot je sam dejal, našel, ko je opazoval sir camembert, kako se je topil na soncu. Na razstavi, ki bo na ogled do 2. septembra, je sicer poudarek na slikah, so pa na ogled tudi fotografije in filmi ter celo reklama za čokolado Lanvin, ki so jo na francoski televiziji predvajali v 60. letih minulega stoletja. Salvador Dali (1904-1989) se je rodil v Fi-guerasu v Španiji. Študiral je v Madridu. Leta 1927 je odšel v Pariz in se tam seznanil s Pi-cassom in Bretonom ter nadrealističnim gibanjem. Leta 1940 je emigriral v ZDA, leta 1948 pa se je naselil v Franciji. Dali velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Na podlagi intenzivnega študija psihoanalize je razvil t.i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj. (STA) Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 Ul. Santorio 4 - Tel. 040/772770 Moj 1. maj Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela? Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu!