M VA. številka.
l>st. v <Vtrtrk '24 avgusta IS99.
IV&ij XXIV.
„EAlitat"
izliaiH it vIIh rut n:i	itnn. razini nedelj in
(»razniknv, tjulraj	in r.večer ol» 7. uri.
<> ponedeljkih in	po prazniki!« izhaja ol> f uri zjutraj.
N»n»fhi«!i /htt4u :
Oi.e i/,.Imiji na leto , . , gld. 21 7,h umno večerno izdanje .	1*2 —
pol letu. četrt leta in iir mwii*c riusiiieriio. Naročnino je plačevati naprej. Nh n;i-ročhe >»rfprili.<en»> naročnine »e upravu ne ozira.
Nh drobno se prodajajo v Trutu /.jutranje Številke po 3 nvČ. večerne Številke po 4 n*{.; ponedeljnke »jutranje Številke [>o 2 nvč. Ievf n Trata po 1 nvfl. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA jlNOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Siv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je nmč!
Oblast
we računam }io vr^i.-tli v petitu. '/.» večkratno naroČilo « primeriiini i>o»u»toui. 1'oalana. osmrtnice in javne zalivale. domači oirln.ii itd. *e računajo po noi*odlt|.
V »d dopiai miij hh poSiljajti iireitniši vii. Nefnoikovani dopisi »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^ln«e spie-jema iipriivniStrii. Naročnino in ofclane je plačevati loro Trat.
1'reilništwi In tlakama *e nahajata v ulici ('arintia Hv. 1*2. lpinvnlš<\o, oil-pravnlStTo In sprejemanje Inseriitnv
v ulici Molin piecolo Stv. II. nadati*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Krm O od ni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Itcrollii 23. Na včerajšnjo dvorsko večerjo je bil povabljen državni tajnik grof Biilo\v. Danes tlopoludne je cesarju Viljelmu poročal načelnik tajnega civilnega kabineta pl. Lukanus. Od K), do ll1/« "reje bila seja kronskega svfeta. Kosila pri cesarju se je udeležil poslanik knez Miinster.
lic I Igrati 23. Kraljev kabinetni tajnik Mili-čevic je imenovan poslanikom v Bukarešti; na njegovo mesto pride dr. Veljkovid, profesor tuk. velike Sole.
Pariz 23. «Figaro» objavlja pismo polkovnika Schneiderja, v katerem govori isti o svojem /nanem dementiju ter pristavlja, da je bilo njegovo prepričanje glede Dreyfusa dne 30. novembra 1807 vse drugo, nego je izraženo v demontiranom pismu. Vsekako je torej dan in njegov podpis na omenjenem listu ponarejen. O falsifikatu bi se pa moralo govoriti tudi v slučaju, ako bi bil Šohneider res spisal omenjeni list, a v drugi dobi. O tem pa ne moro soditi, ne tla bi videl original.
Keillies 23. (Nadaljevanje.) Na vprašanje litiborija, kdo je tisti utašč, h katerim jo Dreyfus občeval sumljivo, mora Debreuil izjaviti, da ne more povedati imena ter da ne vc, ali je to bil vojak ali civilna oseba.
Dreyfus protestira živahno proti izpovedi Debreuila, češ, da je že leta 1 HM(J. ali 1887. pretrgal vsako občevanje z družino Bodson ter da ni nikdar tamkaj obedoval s kakim tujim ataščjem. Drevfus zahteva, da se ta točka razjasni. Naj se mu navedejo dejstva, ne pa prazne čenčarije. Naj se poizve za ime osebe ter dokaže, kdo tukaj laže in kdo govori resnico.
Major topničarstva Leroud pravi, da je Pic-
P O I) li 1 H T E K	5
Radi hčere.
-X Podle8nihov.">
Mučno je bilo Idi pri srcu, ko je tako sedela na mehkem kanapeju nasproti njemu...
Vi me obsojate, gospod doktor, toda motite se, ko mi očitate, da sem sama razdrla srečo, da sem pretrgala vez, ki naju je vezala za življenje, da sem umorila ljubezen... Ne! Da bi čutili Vi to, kar sem čutila jaz tedaj, ko so obljubili mojo roko svdtniku pl. Koširju, potem bi govorili drugače! S početka sem se sicer protivila, toda pozneje sem se morala udati... Oče je klel in se rotil, da ga pahnem s svojo trmo v največjo nesrečo — bili smo zadolženi in vsaki čas seje bilo oati krize. — Mati je zdihovala in tarnala in jaz — no, jaz sem se morala naposled udati, saj ni bilo drugače mogoče... Verujte inj pa, da sem trpela sama največ za vso to.
Ida je umolknila in hotela zakriti solzo, kiji je silila v lepo oko, toda doktor je opazil to, sklonil se je k nji in pritisnil rahel poljub na njeno voščeno belo roko... Ida je zatrepetala... Kmalu pa se je zavedla in nadaljevala: »Vi ste v šumni družbi, v svetu lahko pozabili na te mladostne norosti«, toda ja , jaz sem Sele tedaj začutila vso svojo nesrečo, vso praznoto srca, ko sem stala na strani soproga, ki me ni nikdar ljubil, ali pa če me je ljubil, ljubil me je zato, ker sem s svojo
111 a r rt govoril ž njim o Esterhazvju na način, Iti^j dopuščal dvoma o tem, da jo Ksterba/.v kriv.
Sedaj bi so imel zasliSati Esterhazv. Ker jo odsoten, čita se njegova izpoved pred kasaoijskim sodiščem. Labori zahteva, nuj se čitnjo tri pisma Esterhazvja predsedniku republike, v katerih preti pisen, da spravi nemškega cesarja v afero, ako se ne narodi kmalu konec skandalom.
Genoral Gon se oporeka, da bi bil Esterhazv zaupnik glavnega štaba. Du Patv in Hcnrv sta občevala z Esterhazyjem, ne da bi bil (ionse o tem vedel. Esterhazvju se ni nikdar naročilo, k-tj naj pove generalu Pellieuxu; vse, kar jo on govoril, je laž. l)u Paty je po svoji neprevidnosti kompromitiral glavni štab. Haussier je velel, da se Esterhazvja izpusti iz pripora.
Na vprašanje Laborija izjavlja (ionse, da ni bilo tajnega shoda, na katerem bi se posvetovalo, kaj je storiti v prilog Esterhazvja. Labori je me-nenja, da je Saussier izpustil Esterhazvja, ker ga I je glavni štab premotil.
Boisdfcffre obžaljuje, da se ga je potegnilo v afero. Izpoved Esterhazvja imenuje laž, katero zavrača z zaničevanjem.
Dionnc, poveljnik vojne sole, v kateri se je izobraževal Drevfus, pravi, da je Dreyfus inteli-! genten, da pa ni uzornega značaja. Enkrat da je j dejal, da bi bila .Alzacija srečnejša pod nemško vlado, uego je pod Francijo.
Drevfus oporeka temu. Inžener Lanquetty, ki je pred kasač, sodiščem izjavil, da je videl Drey-fusa 1. 18114. v Brusclju, pravi, tla se ne more spomniti dneva. Dreyfus izjavlja, da je to bilo leta 1896. o priliki razstave v Anversu. Takrat sta se videla s pričo v neki restavraciji. — Seja se je zaključila brez posebnosti.
prisotnostjo povečuvala ugled njegove hiše, ker sem bila lepa in s tem krasila njegovo hišo... Vodil me je v družbe, kjer so se mi laskali in kljanjnli, ker sem bila soproga inoža uglednega in bogatega — no, ker sem bila pač Ida pl. Koširjeva ! In kako dobro je delo vse to mojemu soprogu, ko jo videl krog mene tropo mladih in starih čestilcev, ki so me obletavali in mi nastavljali mreže, v katere naj bi se bila ujela, tla bi lahko govorili tudi o meni: »tudi ta je taka, kakor druge!«,.. Toda znala sem se ubraniti tem mrežam, ostala sem na površju kalnih valov, mod katerimi je plavalo in se topilo toliko nesrečnih žen. In komu se imam zahvaliti, da me niso potegnili /.a seboj ti kalni valovi? Svoji ljubezni, katero sein nosila še vedno v srcu!... Mar je to greh, da mi je hrepenela duša vedno nazaj — nazaj po mladi sreči?!... In sedaj, ko sem Vam izročila vse, kar mi je bilo drago na svetu, sedaj sein zatrla v sebi tudi te spomine, sedaj šele sem umorila ljubezen v svojem srcu — radi hčere! Cesar Vam ni mogla dati mati, da Vam gotovo hči, saj je dobra in blaga...
V	sobo je stopila med tem Kamila. Kako srečna je bila nocoj! Hitro je stekla k mamici, oklenila so njenega vratu in pritisnila goreč poljub na njene ustnice, potem pa je objela še doktorja, kateri je dolgo iti spustil iz svojih rok.
V	sreo gospe Ide pa se je vsulo o tem pogledu na mladi, srečni pur morje žarkov tihe sreče...
(Zvršetek.)
Socijalni utrinki.
m.
Gospodarstvo in kulturni razvoj.
Dejal sem, da je socijalno vprašanje konglomerat mnogih, družabnega življenja se tičočib okolščin. Položaj kakšne družbe se najbolje lahko sodi po višini kulture, ki ga je dosegla v dotični dobi. S socijalnoga stališča je torej važno, izvedeti, v kakšnem razmerju se nahaja človečanska kultura z drugimi činitelji, ki uplivajo na socijalno življenje, v prvi vrsti z gospodarstvom, katero smo izpoznali kakor najvažnejši in najmerodavnejši faktor na socijalnom polju.
Velika hiba je ta, da se kulturo navadno sodi po posamičnih pojavih. Naš vek radi hvalijo kakor prosvotljen, ker je rodil dosti posamičnikov, ki so res dosegli visoko stopinjo v vedi, v umetnosti, v tehniki. Da-si ne more nihče utajiti, da delovanje posamičnikov koristi tudi širšim krogom, se mora vendar upoštevati, da je razlika med v i-soko in pa meti splošno kulturo.
Za socijologa niso merodajni nekateri ljudje ; v njegovih računih igra splošnost glavno ulogo.
Kakšna je pa splošna kultura kapitalističnega časa ?
Veča jo pač od kulture prejšnjih stoletij, toda jako borna je v razmerju z gospodarskim napredkom posamičnikov in v razmerju z razvojem vede in umetnosti ter z izuini tehnike. Noben vek ni imel toliko znamenitih učenjakov, književnikov iu izumiteljev, kakor naš; a plodovi vsega umnega dela koristijo samo nekaterim srečnim, množica je večinoma nevedua, analfabetov je še povsod dosti, po nekaterih deželah celo toliko, tla so samo izjeme oni ljudje, ki znajo čitati in pisati.
Kakor ročno, poljedelsko, obrtno in industri-jalno tlelo množice koristi samo onim, ki imajo dovolj denarja, tla pokupijo sadove žuljev, tako uži vaj t> tudi plodove umnega dela samo bogatejši slojevi. V kapitalistični družbi se samo prodaja in kupuje. Kdor je siromašen, ne dobiva ne telesnega ne duševnega kruha.
Splošna kultura so ne more razvijati, ako splošnost nima pristopa v hrame znanosti iu umetnosti. A tu so mora povsod plačati — ustopnina !
Kapitalistični sistem je razdelil vso ljudsko družbo v dva tabora: na eni strani stoji malo številce bogatinov, na drugi ogromna množica siromakov. In siromakom jo zaprta pot do kulture.
Gospodarske razmere uplivajo nedvomno na kulturni razvoj in upliv kapitalističnih razmer je škodljiv v tem oziru, ker samo po milosti denarja dovoljuje privilegiranim uživanje vseh plodov ljudskega uma, v tem ko tlači večino naroda na nizko stopinjo tovorne živali, ki je namenjena za tlelo in za nič druzega na svetu.
Kapitalistično gospodarstvo izrablja delavce tako, da nimajo niti časa za izobrazbo, omiko in duševni razvoj. < )no jim no dovoljuje sredstev, brez katerih so v njegovi družbi ne dobi kulture. Kapitalistično gospodarstvo ne vpraša, kdo je bolj nadarjen, temveč kdo je bogatejši. Učni zavodi se ne odpirajo talentu, temveč mošnji. V izjemnih slučajih se dovoljuje revnemu »lijaku kakšen študij — ne kakor pravico, nego kakor milost. Splošna kultura se uo more tako razvijati, kakor bi bilo mogoče, ako bi bili v narodu skriti talenti gospo-
dar»ko svobodni. Kapitalistični /.istem je torej sovražnik splošne kulture.	+—#
Politični pregled.
TltST 24. avgusta t*W». Logika naših oficijosov in na-pol ofi-
cijozov. Hranitelji sedanje vlado raznih stopinj ofiri joznosti imajo menda od svojih gospodov in mojstrov določen na loj;, da, govore o nas Slovencih, vsikdur sučejo stvari tako, da smo le mi v krivi luči. In ne de jim čisto nič, če se o tem gospe logiki /lomi kako rehro.
Tako vijcjo in sučejo sfari sedaj, ko treba dokazati, da je dr. Ferjančič provokatorična nrav in da ni brez krivde na razsrjcnoHti celjskih —-slovenskih odpadnikov. Nič mu ne pomaga, da popravlja in pojasnil)«- svoj govor. Ker je kvintesenea vladne modrosti že taka, da na vsaki nerodnosti, ki se jo dogodila, mora hiti Slovan kriv in ker je povodom celjskih dogodkov na slovenski strani prav dr. Ferjančič naj pri prav nej i objekt za obdelovanje, pa je oficijozom različnih stopinj prva skrh »dokaz«, da je dr. Ferjančič res kriv.
Kvo vam, klasičnega izgledu! (lovore na shodu v Kranja o celjskih dogodkih, je omenjal dr. Ferjančič tudi opomin češkega poslanca dra. Eugela, naj Cehi ohranijo hladno kri in naj ne iščejo prilike za maščevanje, ter je (Ferjančič) izjavil, da si hočemo tudi mi vzeti k srcu ta opomin in ohraniti mirno kri.
A do kakega zaključka je došla dunajska »Reiohsvvchr« po govoru dra. Ferjančiča v Kranju?! Do najneverjetnejega, do tega namreč, da je dr. Ferjančič kazal malo dohre volje za posnemaje dra. Engln. Torej: ker je rekel, da hočemo posnemati dra. Engela, je pokazal malo dohre volje za posnemanje dra. Engela! ! lies čudno se vijejo niti logike v nekaterih glivah! Vse zastonj: ker vlada tako hoče, du smo Slovenci krivi na izgredih v Celju, pa smo krivi in — dr. Ferjančič je provokator. Vlada pa se vendar-le imenuje - Thun-Kaizl.
Nov dokaz nemške kulture so naj no-
veji dogodki v Celovcu. Dne 2'J. t. m. zvečer so zborovali tamkaj v hotelu »Karntnerhof« odposlanci akademičnih podružnic za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Na shodu je bilo tudi nekaj Slovencev. Posebno to poslednje dejstvo jc baje najbolj razburilo živce celovških pangermanov. Kakor bi trenil se je zbralo pred hotelom in v sosednih ulicah mnogoštevilna množica, ki je prepevala »\Vacht ain Rhein« in »Bismareklied« ter demonstrirala na običajen — nemški način. Naenkrat je namreč začelo leteti kamenje. Nastal je prav bombardement hotela in druhal se je pripravljala, da šiloma naškodi zhorovališče. Policija se je pokazala nezmožno, da hi napravila red. Poklicali so več stotnij vojakov. Župan je razpustil shod. Ko so zhorovalei zapuščali gostilno, so jih srd i teži napadali in pretepali. Med ranjenci je več duhovnikov. Izgredi so trajali pozno v noč. — Zdi se, tla se pangermani vse Avstrije vežhajo v revoluciji.
Nekdo je pred leti prestavil besedo »German« v »BuBohman«, ki znači neko divjaško afriško pleme. (Jrm pomeni namreč »Buscii*. Nam se dozdeva, daje mož pogodil pravo!
Nemška revolucija v nemškoliberalni ludi. To je vedno tisto zavijanje, nasilstvo na logiki, s katerim hoče nemška požrešnost in oholost braniti svoje nezmerne in na nohen:> stran opravičene zahteve. No, mej tem, k" treba nemškim iiacijonalccm vendar priznati neko brutalno odkritosrčnost, pa se moramo z gnusom obračati od hinavstva in ta rti fe rije takozvanih liberalcev, ki hočejo svojo krivičnost in svoje nasilje odevati s plaščem neke posebne skrbi — za državo in avtoriteto!	•
Na višek tartiferije se je povspelo glavno glasilo nemško - liberalne stranke, »Neue Freic Presse«, govore o dogodkih v Asehu in Graslicah.
Da čujemo! Priznava, da so se množice puntale proti redu v državi ter da je bih) to nasilje bedastoću in zločinstvo hkratu. Priznava tudi, da je bila ta nemška revolucija posledica agitacije, in priznava slednjič, da take upornosti ni smeti trpeti. Ali potem prihaja vendar do za-
Ijlička, da s<> Nemci nedolžni na vsem kakor novorojeno dete in vsega da je kriva le — politika, ki se tira v Avstriji 20 let sem.
In kako utemeljuje to?! Ker jezikovne naredbe še niso odpravljene, ljudstvo je prepričano, da ima prav in se punta'.! Vlada je suspendovala skoro vse pravice parlamenta in zato je postalo ljudstvo žrtva agitacije. Isto je sedaj v nekem bolestnem stanju, ki se ne da ublažiti s pomirljivim uplivanjem, ker smatra zmernost za slabost, d;i, za izdajstvo!
In potem meditira »Neue Freie Presse« dalje: vlada še nima prave slike o duševnem stanju Nemcev, sicer ne bi rabila prosledovanja, redarstva in orožnikov. Cim hujši pritisk, tem hujši odpor. In bati se je, da tudi žrtve v Graslicah bodo zastonj, ako se — vladni zistem temeljito ne spre m eni!
Ah, tako! Toliko časa se je zvijala »Neue Freic Presse«, da hi dokazala: da so divjaštva v Graslicu sicer grda stvar, katere država ne more in ne sme trpeti, ali da so vendar opravičena. Torej jezikovne naredbe so krive na vsem, da-si je notoriška resnica: da je baron (Jautseh prvotne ; Badenijeve naredbe spremenil po želji Nemcev, da so nemški liberalni voditelji v zasebnih pogovorili odobravali te naredbo, da ogromna večina onih, ki divjajo proti tem uaredham, nikdar niso videli istih, niti čuli o njih vsebini, in da je vse ogorčenje Nemcev proti jezikovnim naredbam le sad divje umetne agitacije, katere se je najizdat-neje udeleževala ravno »Neue Freie Presse«!! Ali ni to višek hinavstva?!
Nadalje da je kriva vlada, ker je suspendirala pravice parlamenta!! Kakor da ne bi vedeli vsi o viharjih obstrukcije, ki so prisilili vlado do tega; kakor da ne bi vedeli vsi, da so opozicijske stranke udušile parlamentarno življenje s kričanjem, tiutniki, pestmi, črtali, psovkami in — noži gla-so vi tega profesorja Pfersehe-ja!
Po dolgem zvijanju je torej »N. Freie Presse« vendar naletela na grm, katerega je iskala in v katerem je tičal nje zajec. Jedina pot, ki more dovesti zopet na dobro, da je namreč — pre-metnba zistema, to je: vlado treba izročiti zopet nemškim srditežetn!
Torej, da se razumemo: vladna politika prav za prav ni bila nikoli naperjena proti Nemcem, ali nje greh je, da niso bili nemški liberalci na krmilu !! A v ta namen, da pridejo, jc tudi upornost, je pobijanje, je torej zločin — df>bro sredstvo.
Ali denimo, da bi bila vladna politika res kaj kriva na ogorčenju »Nemcev«. Denimo, da bi hila nemška nusilstvu res kolikor toliko opravičena | po duševnem stanju Nemcev! Denimo in vprašajmo: meni-li »N. F. P.«, da bi bilo po spremembi zistema, to je po politiki binkoštnega programa Nemcev, po tem atentatu na naravo, na najelementarneje pravo drugih, po tem izbruhu srednjeveške nasilnosti in naravnost nchumanne po-žrešnosti, da bi bilo potem res kaj bolje? ! Meni-li, da bi bilo res za državo bolje, ako bi se zasnovala politika, ki bi 'J tretjini prebivalstva gnala v obup, v tako duševno stanje, s katerim bi Nemci hoteli opravičiti svoje divjaštvo? Meni-li, da slovansko ljudstvo nima časti in ponosa v sebi, da nima — duše?! Duše, ki se vspenja, ako si jo ranil! Meni-li, da se duševno življenje v Slovanih giblje po drugačnih zakonih in drugačni logiki?! Tudi Slovan je človek, ki ima človeško dušo in tisto tajinstveno snovanje v njem prav kakor Nemec!! Nemci obsojajo represalije proti Nemcem. Menijo-li, da bi nasilje in nemški program je program najljutejega nasilja — proti Slovanom v istih imelo drugačen efekt, nego ga ima namišljeno nasilje v Nemcih ?!
Menijo-li, da slovansko srce ni možno za elementarne erupcije — 'istotako kakor nemško?!
In tako bi vpraševali lahko dalje. Ali ne treba. Tudi sedanje zvijanje nemških liberalcev ne priča druzega, nego: da Nemci niso nikdar mislili na mirno življenje poleg d ruzi h, da jim ni za splošno korist, da jim ni za javno blaginjo, ampak da hočejo le, da država bodi njih domena, a Nenemec v njej — brezpraven helot.
Nemške demonstracije nadaljujejo. Po izgredih v Graslicah je prišlo do veleizdajskih demonstracij v Hebu in Falknovu. V Hebu je razburjena množica neprestano prepevala »Die \Vacht am Rhein« in so jo komaj razgrnili. Na
kolodvoru v Falknovu pa so vojaštvo, namenjeno v (iraslice, zasramovali h klicanjem »Ahmig« in }>evanjem »Die \Vacht am Rein«. — Slednjič poročajo iz Lamlsknma, da je došcl tjakaj poslanec Wolf in da je hotel govoriti na nekem shodu. Okrajno glavarstvo je prepovedalo zl k) rova nje. Wolf je je šel k okrajnemu glavarju, katerega je začel napadati tako silno, da je moral o k r. glavar z bežati. Wolf pa hoče vsejedrio obdr-žavati shod. Prišlo je do .'tO orožnikov.
Po tem nastopu VVolfa si je pač lahko sešteti na prstih, da Nemci hočejo in da delajo 11:1 to, da pride do skrajnega. Koliko je torej vredna limonada, ki jo žaljena nemška nedolžnost preliva v »Neue Freie Presse«?!
Domače vesti.
Prvi sodno-pisarniški Izpit sta napravila včeraj na c. kr. višem deželnem sodišči gg. Fran T u r č i Č, sodni upi i kan t in Ivan Pečenko, c. kr. orožniški stražmojster. Čestitamo!
Dovoljenje Jo prišlo. Pišejo nam: Vsem onim, ki so nestrpno povpraševali, ali pojde «I)el. podporno društvo* — kakor vsako leto povodom obletnico blngoslovljenjn društvene zastave — v nedeljo k sv. maši se zastavo in godbo, javljamo, da je sedaj vse urejeno zn običajni obhod. Treba samo, da nas ho mnogo že ob 7. in pol uri na mestu pred društvom. Za red ni treba priporočati našemu ljudstvu, ker sino mi Slovani mirni že po naravi.
Popoludansku veselica na vrtu šole sv. Cirila in Metoda obeta hiti nekaj nenavadnega že zato, ker mtHtopi popolna tuk, veteranska godba pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Majccn-u in se bodo prižigali nenavadni umetnini ognji! Zraven nastopita še dve naši pevski društvi, kar gotovo privabi vse polno našega ljudstva.
V s e v e.
Sad delovanja družbo sv. Cirilu hi Metoda. 8 Kontovelja nam pišejo: Kakor običajno smo imeli tudi letos slovesno službo božjo 1111 Marijin praznik, dne lo. t. m. Oh 7. uri zjutraj je bila prva sv. maša, katero je daroval gospod novo-mašnik Škabar iz Barkovelj, veliko mašo ob'd. uri pa veleč. g. Stržinar <>b azistenciji gosp. župnika Martelanca s Prošeka iu rečenoga novomtiAnika.
Po popoludanski službi božji pa smo se — kakor običajno — sešli v gostilni gospoda Jakoba Štoko. Ob čaši dobre kapljice smo se radovali iu pogovarjali o raznih domačih stvareh. Mej nami je bil tudi neki pošteni slovenski oče iz Barkovelj se svojo štiriletno hčerkico. Hkrati je oče namignil dekletcu, naj pokaže, kaj se je naučila v otroškem vrtcu. Dekletce se je poklonilo tako ljubko, da nas je kar očaralo in potem je deklamovalo tako lepo in s takim povdnrkom, da so hili vsi ganjeni.
In to se je naučila v zavodu družbe sv. Cirila in Metodu! To je vzgoja! Tako se otročičein blaži srce in bistri um. Tu, dragi stariši, imate izgled, kakove sadove rodi naša družba sv. Cirila in Metoda! Tu poglejte, vi odpadniki, ki smešite našo prepotrebno družbo, ki se sramujete imen slavnih apostolov naših, na otroke poglejte, ki nam jih vzgajajo zavodi naše družbe! Kako ponosno gledajo stariši nanje!
Kako vse drugačni so ti otroci, nego pa oni, katere zaslepljeni okoličanski stariši pošiljajo v laške zavode, kjer pozabljajo svoj jezik, se ne nauče druzega in zaostajajo v vseh predmetih ravno zato, ker ne umejo poučnega jezika !
In kako se nam jc omililo dekletce, ko smo mu ponudili mal dar, katerega je tudi vsprejelo, a z opazko: To podarim družbi sv. Cirila in Metoda! O srečni stariši, ki imate priliko pošiljati svoje otroke v take zavale! One narodne očete pa, ki nimajo take prilike, prosimo, naj skrbe po svoji nioči, da bodo, kolikor le možno, svoje otroke vzgajali v tistem duhu, v katerem jih vzgaja družbu sv. Cirila in Metoda ! Prepričan bodi vsakdo, ako stori tako, da ho otrok v čast in ponos njemu in domovini !
Mi vsi pa, ki vidimo lepe sadove talce narodne vzgoje, podpirajmo vsak po svoji moči to prekoristno družbo našo sv. Cirila in Metoda! Iz takih darov klije stoter plemenit sad.
Toni 13-ti.
Veselica v Slovenji vasi (Lonjerju). Mlado iu skromno pevsko društvo iz Slovenje vasi se ni
pač niti ndduleč nadejul«», da je o prireditvi prve veselic«1 obišče toliko občinstvu. Dokaj obširni pi*o-Htnri gostilne pri «Znpiiiiu» so l>ili v nedeljo |>olni tako, da mnogo došli h niti ni dol>ilo prostora. — Kmalu po ;">. uri je pričela veselica. Nastopala sta domača mnžki in mešani zbor. Obeinstvu sta ugajala posebno mešana zbora (»Vračaš* — in »Slovanska pesem*), katera sta se morala ponavljati. I)a ob kratkem povemo svoje menenje o veselici, naj omenimo, da nam je posebno ugajala točnost, h katero »o se vrstile programove točko. Tu ni bilo trelm ne ploskati ne čakati -- kakor je navada na mnogih naših veselicah —, da se je zbor zopet pokazal na odru. Kaj ljubke glasove imajo soprani, močni in blagodoneči so tenorji. (S tem ne pravimo, <la hi se bili alti in basi vršili svoje dolžnosti, le zdi se, da so basi prešibki, alti pa da niso prav gotovi. O prihodnji veselici, upamo, izginejo tudi te malenkosti.) — Burno se je ploskalo dekla-movalki; saj pa tudi Gregorčičev »Narodni dom» podžiga pogum v boju za našo sveto stvar. ('astno so izvršili svoje naloge tudi diletantje, ki so prvič stopili na deske, ki znuČijo svet. in želi zaslužero hvalo za smeh, ki so ga izzvali.
Med posamičnimi točkami je svirala žaveljska godba večinoma slovanske komade. — Po veselici je bila živahna svobodna zabava; naslajali smo se ob petju «Slov. pevskega društva* in «Kola» iz Trsta, »Slave* od sv. M. Magd. in »Slavca* izKic-manj. Tudi «Lipa» iz Bazovice je došla korporativno, toda — ni našla prostoru. Mladina pa je rajala ob zvokih glasbe. Vedno je vladal u zoren red, kar je — ob toliki množici — v posebno čast našemu ljudstvu. Setn, med naše ljude, naj bi se prišla učit kulture nemški mob in laška sodrga.— Ostali smo še dolgo v noč v prijetni družbi. Bili smo zadovoljni tem bolj, ker je bila tudi postrežba iz kleti in kuhinje gosp. Coka povsem zadovoljiva. Razšli smo se zahvaljevaje vrle Slovenjevnščane, da s»t nam priredili tako krasno zalmvo !
N. K.
Za dijaško kuhinjo v Trstu je poslal velč. gosp. Frančišek Kranjec iz Šmarij znesek 10 gl., katerega so darovali gg.: Filip Poljšak '2 gl. 50 kr., Josip Urbančič h gl. — iu Frančišek Kranjec 2 gld. 50 kr.
IZ krogov trgovskih pomočnikov srno prejeli iu objavljamo: Onega gospoda, ki si je drznil v imenu »kluba trgovskih pomočnikov* — kateri pa niti ne obstoji — pozivati na udeležbo na veselici v Lonjerju, opozarjamo, da naj se nikdar več ne vtika v naše stvari, ker hi sicer najodločneje nastopili proti njemu !
Bralno društvo »Narodni dom« na tto-rjaiiskom priredi v nedeljo dne 27. t. m. javno tombolo s plesom na glavnem trgu ob 4. uri po-poludnem z dvemi dobitki, vrednimi iJOO kron. Cinkvina je 100 kron, tombola 200 kron. Tablice po 20 nč. se prodajajo v produjalnicuh na Gorjan-skem. Pred tombolo in k plesu svira oddelek na-brežinske godbe. Vsak plesni komad stane 10 nč. V slučaju slabega vremena se tombola in ples od-neseta na prihodnjo nedeljo. Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi slavno občinstvo
O d k o r.
«V©lik člldož* imenuje tule. «Lavoro» sklep mestne delegacije, da se dovoli «100 gld. —■ podpore revnim družinam, ki o priliki preseljevanja, dne 24. t. m., ostanejo brez strehe, ker ne morejo plačati najemnine, «Veselite se meščani! vprašanje
0	stanovanjih je rešeno na najlepši način!*
Tudi nam se zdi smešno malo to, kar je storila delegacija. Kolikim družinam se more pomagati s tremi stotaki ? Desetim? In koliko jih je v našem mestu takih domačih družin, ki so prišle ob zaslužek in v nesrečo, ker me rod a j ni krogi povsod i p ro tež i rajo le tujee iz lačne
1	ta lije!!
Druge mestne uprave skrbijo za cenena delavska stanovanja. Pri nas pa ni uiti govora o tem. Za Boga, saj še vode ne dobimo, kiuno-li sta-
novanja
i__
Kazghts. Od c. kr. višega finančnega nadzornika smo prejeli : Naznanja se javno, da se ho razprava za najemno pogodbo glede užitninskega davka na vino, mošt in mest) za leto 1DOO in morda za leto 1001 in 1002 z strankami, podvrženimi užitnini, pogodbenega in obenem davčnega in sod-nijskega okraja Komen, vršila dne 2;!. septembra 1899. ob 0. uri zjutraj v občinski pisarni v Kotnim.
Na tej razpravi naj se gotovo snidejo užitnini podvržene stranke omenjenega davčnega okraja.
Pogodbena svota znaša : za vino in mošt H4U) gld., za meso 1<MK> gld. Skupaj *.'4(H) gld.
Iz LJubljane nam pišejo, 2*i. avg. : Dasi je potres našemu mestu in njega prebivalstvu usekni globoko iu čutno rano, jeai se je Ljubljana ukljuh kritičnemu nje položaju vendar-le naglo prenavljati, razvijati in za desetletja daleč napredovati. V mi-nolih štirih letili se je v Ljubljani neverjetno veliko storilo. Nad 2*0 novih modernih hiš in poslopij se vzdigujc iz tal: obilo javnih naprav, sedmero novih cest, razširjenja ulic in trgov, nova vojašnica, elektrarna, «Mestni dom«, olepšava mesta z nasadi i. dr., zgradba ljudske kopeli, ljudskih šol, ubožnice, pričeta akcija za odpis drž, potresnega posojila, tlakovanje mesta, kanalizacija, in obilo druzega. je zasluga županova, a s tem dovršenim delom in napredkom še ni konec mestnemu razvitku. Tujci opazujejo vse to in hvalijo, le domača nemškoriacijonalna zagrizenost in strast skušata oslabšati ugled mesta in delavnost obe. zastopa. A Še mnogokaj bo storjenega v bližnji pri-hodnjosti. -- »Pramat. društvo* prične s slov. predstavami v dežel, gledališču koncem septembra. — Ljubljana dobi državno obrtno šolo, domobranski pešpolk, nižja gimn. se razširi v višjo s šol. 1. 1890 in 1900. 9. in 10. sept. t. 1. ho slovesna otvoritev «Mestnega doma*.	S-n.
Iz Zgonlka nam pišejo: Kakor običajno se je slavil tudi letos rojstni dan Njeg. Vel. z sveto mašo, kateri je prisostovnlo vse starešinstvo z gosp. j županom. Po sv. maši se je zbralo starešinstvo na kosilo, na katerem so se držali dnevu primerni govori. Ob tej priložnosti se je nabralo za ubogo šolsko mladino v /gorniku znesek 2 gld. 00 nvč. Posnemanja vredno!
Hudobnež je Andrej S., 23 letni dninar iz Pasje vasi. Včeraj je bil že zarana natrkan in v svojem veselju ni vedel nič pametnejšega storiti, nego d« je šel in razreza! cov na sesaljki, s katero sta dva tramvavska uslužbenca na pomolu Sv. Karla polnila sode z morsko vodo. Potem je veseljak zbežal. A pravica v obliki redarjev ga je dohitela, ko se je pripravljal, da skoči na neko barko. Odveli so ga v zapor v ulico Tigor.
Poškodovano oko. 38-letna perica Antonija Fonda pri Sv. Ivanu št. 128 je cepila drva, kar ji je zletela treska v levo oko ter ji obtičala v rožcnici. Na zdravniški postaji so ji odstranili tresko.
lludo uro v zakonu je imela včeraj Helena Valentič v Zavijah št. 89. Skregala sta so sč soprogom; poslednji jo je natepel, dn je morala iskati pomoči na rešilni postaji v Trstu.
Dražbe premičnin. V petek, dne 25. avgusta oh U). uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Farnetošt.
hišna oprava; v Skednju št. 168, krčmarska oprema, hišna oprava, konj in koleselj; v ulici delle Aeipie št. f), jest v i ne; v ulici del Rivo št. 26, tehtnica (decimalni); v ulici delle Poste Veo-chie št. 4, tipografični stroji.
Povž V l)e v lil ! Nenavadni dan po suboti, to je 27. slinečega se meseca bo lezel polagoma počasni «Povž» v Devin. Odlaz od povžarne Com-mercio 10800 sekund po uri 0.
«Hladna senčica» v Nabrežini »pri Tauce-tu». Prilaz v Devin ob 4. in pol uri pop. s povževo točnostjo.
Povž bo slinil v radosti, da zagleda in se seznani z brzo-hitrimi goriškimi kologonjami, katere bo pričakoval z napetimi pnevmatikami. Odlaz i v, Devmu po luni.
«General-Povž-Pepič».
P. S. «Povž» se bo izogibal Legine šole v Devinu, da ne pride v navskrižje z državnim pravdarjem!
Loterijske številko, izžrebane dne 23. t. m. : Brno	19 74 79 71 72
Imunost	21 1 (iti 08 44
Različne vesti.
Kuga. V Aleksandriji ni bilo osem dni nobenega slučaja kuge; sedaj so zopet našli eno osebo, ki jc umrla za kugo.
V inozemstvu se je razširjala vest, da jo bilo
tndi na Italijanskem, in sieer v Napolju in v Pa-lermu sumljivih slučajev bolezni. »Tribuna« pa oporeka tej vesti.
Kako se dezertira V Riinu je te <lm dezrr-tirnl vojak 04. pešpolka. Anton D' <>li vin. Meščansko obleko si je dobil na jako izviren način. Z nekim znancem sta namreč sedela v kremi ter bila dobre volje. D'Olivia je pregovoril prijatelja, da menja žnjiin za pet minut obleko — le tako za šalo, kakor je dejal, da iznenadi svojo punco«, ki ga je čakala v bližnji ulici. Znanec je privolil in D' Olivio je šel uu sestanek, od koder pa ga ni bilo nazaj. Dezcrtiral je. Zali bog s«' je veselil le malo časa svobode. Ker je prihodnjega dne razgrajal v neki hiši dvomljivega značaja, so ga prijeli in zopet vtaknili v pisano obleko.
Cesar Viljelm o ženskem vprašanju. Nemški cesar je sprejel te dni na krovu svoje jahte v Kielu dve amerikanski prvolsiriteljiei za žensko emancipacijo, ki sta ga prepričevali, kako nevreden je položaj nemških žena, ki da so prave sužinje svojih soprogov. Cesar je poslušal mirno, potem pa je dejal: V tem vprašanju sem jaz menenja moje žene. Veste, kaj pravi ona? Da se ženske nimajo brigati za drugo, nego za štiri K.
—	Štiri K? sta vskliknili Američanki.
—	Pozabil sem, da ne govorite ueinški. Štiri K so: Kinder, Ktiche, Kireke, Kleider, t. j. deca, huhinja, cerkev in obleka. Američanki sta uvideli, da je vsaka beseda bob v steno ter sta se poslovili.
Bolnik V domišljiji. Neki mladenič v Bremenu si jc domišljal, da ima v ledjih tiča. Zdravniki so ga ozdravili nit originalen način. Prerezali so mu na ledjih kožo ter mu pokazali v krvi namočenega tiča. Mladenič se je čutil popolnoma zdravega. Nekega dne pa so tnu domačini povedali v šali, kako so ga zdravniki preslepili. Že drugi dan je revež zopet obolel ter si zopet domišljal, da ima tiča v ledjih. Sedaj ga bo pa že težje ozdraviti.
Ta vest nas spominja na drug slučaj, ki se je pripetil pred nekaj leti v Fehlbofu pri Gradcu. Nekje na Slovenskem so se fantje pretepali. Enemu so razbili glavo s steklenicami. Glava je zacelila, a mladenič si je domišljal, da mu je ostal kos stekla v glavi.
Spravili so ga v zavod za umobolne v Fehlbofu, kjer so tudi tega nesrečneža operirali navidezno, pokazali mu kos stekla ter ga ozdravili. Šel je v domačo vas, nekega dne pa so mu tovariši pripovedovali v veseli družbi, kaj se je prav za prav godilo žnjim v bolnišnici. Zbolel jc znova in vsa umetnost zdravnikov ga ni mogla več ozdraviti.
Izrodki mode. že v starem veku so nosile ženske živ«) unkitje: nestrupene kačo. V srednji Ameriki so se lepotice svoje dni posluževale v isto svrho — živih kuščarjev. Zdaj pa so prišle v Ameriki v modo kitajske pisane — miši! Te gospe iu gospodičine morajo imeti zdravo živčevje, njih možje in oboževalci pa — dober tek.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diuna).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srećo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Ataanflro Levi Miiizi v Trstu.
Ha/za Kosario žtev. 2.
(Šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetari,jali, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakem u na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi s« za to kaj zaračunalo*
O Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Kaj, mi <la nenaamo jeilnotnega jezika?! Ena je Slovenija in jeilnotna, |»> v ne j Sloveniji govorimo le jedno trio v o in to je mili naš slovenski jezik, in tega nikakor no smemo krčiti in uklrpaii v tesne spone jed nega narečja, gorenjskega pa eelč ne, kajti nas je le pičlo poldrugo prgišče — premajhni smo; ej! da nas je vsaj petkrati toliko, tedaj hi si izbrali književnim jezikom najlepše, naj-krasnej&e, najdivnejše narečje.
Nasprotno pa hočejo oni naši zaslepljenei stvnrjati celo dvojni književni jezik, jed nega — f«e ve bolj imenitnega — za gospodo, drugega pa za kmeta!! — Ti veš, mili moj, da s., vsi vele-umi iu veliki duhovi v sele iskali čiste in pristne narodove govoriee, njo so gojili in popolnjevali in bili so najslavneji. Tudi naši pisatelji pred JJO letalni so mnogo lepšim, čistejšim jezikom pisali, pisali so slovanskoj slovenščino); odkar pa se takozvana ljubljanska šola na površje rine in šopiri in hoče izključno sama vladati, nastalo je grozno švn-benje, tako, da za pol veka po pristni slovanski slovenščini niti duha več ne bo, ako se naši boljši umi no popno in ne začno slovansko knjigo čitati, da se privade slovanskemu mislenju in da bodo v slovanskem duhu pisali. Ali žalostna nam majka, kobna nam usoda, da se v nas še dobi ljudi, ki nam bvald nudijo kvarne knjigo, kakor sta posebno »Slovenska terminologija« in »Slovenski pravopis« ! Ni čuda, da se vsa ohlastva in velika Činovništva nam očitajo rogajo, da naš jezik ni sposoben za oblastvena poslovanja, ako v onih knjigah čitajo: »živinski zdravnik; vinski, svinjski trgovec itd.«, saj so tudi mej višim in najvišim činovništvom slovenskih mater sinovi, sicer malo dobrohotni na Sej stvari, ali znajo slovenski in ved<5, kaj se pravi »živinski, vinski, svinjski itd.« in obhaja jih — groza. Tako 11. pr. vrhovno sodišče nema slo-venilea, ki bi slovenil tega sodišča razsojovanja in bi tako Slovenec dobival v svojem jeziku tudi najviše sodbe, — češ, slovenski jezik ni zrel za njegova globokoumna reševanja; in tako, glej, so vrhovni sodoi v svoji čudni pravičnosti slepci, ki sodijo o barvah, katerih ne vide.
No »Slovenski pravopis«?! To niti napol dovršeno, pač pa bistveno povsem zgrešeno delo ?! Da, Se celo ime mitje zgrešeno; sicer pa ima nekoliko dobrega in pravilnega, ali ni zasluga Tvojega dvojnega tovariša, da je res nekoliko zrnja v tej knjigi, saj ni plod njegovega lastnega proučevanja, nego le tu in tam posrečeno poliranje po boljših knjigah raznih slovničarjev. Gosp. profesorjev največi greli v tem je, da hoče vladnoj oblastjo, in vladnoj pomočjo utvrditi in nam, kakor bi rekli, uzakoniti nekaj, kar je docela krivo in pogrešno; tore ta njegov takozvani pravopis na °genj, njegove krive nauke pa v pozabljivost!
Pa haj d, dragi moj, da si nekoliko ogledava ta g. prof. Prana Le von »Slovenski pravopis«!	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 24. »\Viener Zcitung« objavlja na podlagi i? 14. cesarsko naredbo, h katero se svota, določena melioracijskemu zakladu iz državnih sredstev, povišuje na 1,000.000 gld. iu so vrhu tega | istemu zakladu odkazuje izredna dotacija tK)O.O(K) gld. Nadalje objavlja »\Viener Zeitung« naredbo ministra za pravosodje v sporazumljenju z H na učnim ministrom o hranariui in hodarini sodnim slugom ter o poistojbinah istim za dostavljanje spisov. Slednjič naredbo ministerstva za notranje stvari o razvrščanju delavcev, obvezanih v zavarovanje za slučaj nezgod, v nevarnostne razrede ter o določanju odstotnih postavk |H>samionih razredov.
Pariz 24. Minolo noč se je po uredništvih listov raznesla vest, da so predsednika Loubeta v Kombouilletu umorili. Tej vesti se oporeka oficijelno.
Pariz 24. »Figam« objavlja izvadek iz pisma, ki ga je nedavno umrli italijanski poslanik Kess-mann kratko pred svojo smrtjo pisal markiju Vis-conti. V tem pismu da je rekel Kessmann: »Ćutim, tla mi bo kmalu umreti, ali to jedno obža-ljujem, da moram umreti, predno bo nekrivda nesrečnega Dreyfnsa javno pripoznana.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I šojam si naznaniti sla-vnenm občinstvo iu svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajaInieo z mnogobrojnom povsem novim blagom po hrezkon-kurenčnih eemdi:
Ras no vrstni perk&l, moderno risanje, barve
garantirane............^15 I1V(!-
FinI parkal za srajce..........->4
Oxford, barve garantirane.......„t!)
Francozki sateni............"
Piquet, barvan ii I /1 •'»':■ "i >• ....
Perkalln za podloge vseh barvali.......K)
Blago močno za podloge vseli barvali . . . 15 Blago sa lanska obleka dvojna Siirina ml nvč. naprej
., molke obleke širina 150 em. Alpagasfir ai za. ženske obleke velik.
izbor........•
Kotenina...........
„ bela.........
Navidezno platno . ......
Platno čisto laneno.......
o ••	za ljube dvojna širina
■nflolin bol prve vrste......
Chiffon za srajce........
Srajce za gospode, velik izbor belili in
barvane ........
Srajce za gospe.........
Modoroi, zadnji kroj.......
Velik izbor trakov, čipk, bordttr, vezenj, avli« in različnih garnitur ter vseh drobnarij za »ivilje 1» modlstinje. — Vsprejemsjo se naroftbe molkih oblek po meri
_	1» nsjnižjih oenah.
^ Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
M»
50 l.J -21 15 22 45 lt> 1«
(JO 50 t«)
Izjava.
Podpisani obžaljujem iskreno, da sem gospoda Frnnn Potočnika, krčmarja v Trstu, dne 8. t. m. razžalil, prekličem slovesno vse svoje razžalitve ter izjavljam, da mi gospod Potočnik ni dal niti najmanjšega povoda, da bi mu mogel očitati kaj nečastnega.
V Trstu, 23. avgusta 1899. Spehar Anton.
D
R
* Tržaška posojilnica in hranilnica
legistrovana zailrnaa z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 9, IZ. n.
(Slovanska t italnica).
Hranilne ulove se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Kentni davek ud branilnih ulog plačuje zavod sam.
PonoJIIh dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,°/#, na menjico po H°/0, na zastave po 5 */t°/o*
l'radne ure so: od !»—1*2 dopolnilne in od 3—4 popoludne: ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne In vsaki ćetrtek od .'I—4 po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004. .
»» — A
odvetnik v Trstu, lina od 25. av^iiHta 1NH9. naprej
svojo pisarno
t Via flulla Cassa di Risparmio M l
II. nadstropje.
(nasproti tržaški Cassa di Risparmio).
ct o		oj	Konsumna zaloga olja	
U			razponiljatve iz glavnih pridelkov od	
•M		><0	5 litrov naprej (prosto (Joiiea).	
«	<		Olje jedilno fino	82 nvfi.
	u	o	„ dalmatinsko	86 „
d	oc o	'5	„ istrsko	40 „
o	CD	d	,, namizno l.a	44 ,,
		Cfl c	n najfinejše	48 r
d <		3	extra	56 „
		Z	n speoijalitetno	«0 „
			1 1'oHcdino /a eerkveno lile	„
FTJ/TJALKA
BANKE UNION
V T K S T D
e pora z vsemi Imuenimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestnje:
Vrednostne papirje:
po -"lM°,'n proti 5 dnevni odpovedi
■ « i »V, a«,/;

po
12
4 mesečni 8
' letui
Napoleone:
:J "'„ proti 20 dnevni odpovedi •J" "I	40
- a ,o "	-i
-"/♦"/o n U mesečni JJ "L ..
Tako obrestovanje pisem o uplučilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
h) Za giro-eonto daje	do vsakega zneska;
izplačuje se do 211.000 gld. a chetjue; za vcče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje oonto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, ineujioe za Trst, Dunaj, Hudim pesto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, inenjice in kupone proti primerni proviziji.
Špiritu* al napis oompositus
ALCOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatlć. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAIMARER (Aidue Mori) Piazza graime TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	X tovarne
Njiva s trtami in boršt
sta na prodaj. To zeniljiseo leži v Ivolonji, nasproti gostilne Zoberniku. Obrniti so je do lastnika, Jakobu Forluga v Kolonji St. i55
Johann Pnch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Colobig- v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini iu glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
it ir. Mi
se je preselil se svojo pisarno v via Ponterosao Stv. 3, II. nadstr., nad knjigarno Dase.
(Odvetnik aprejema le od lO. do 13. in od 4. do 0.).
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga polilfitva za jedilnice, spalnice In spre-Jenmice, žiinnic In peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se al hali konkurence.
'NA/VV^VNA/V1