Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nede:>ska lzda)n celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 »tolp. petlt-vrsta mali oglaslpo 130 ln 2D.veC|I oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 DIo n Prt večlem g naročilu popust Izide ob 4 zlutraj
------ ______ dneva po prazniku			
UreHnUtvo /e v Kopitarjevi ulici št. «/Jtli i Mokoplsl se ne vračalo, nef ranici rana pisma se ne sprelemafo ^ Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32S »	| Političen list s	a slovenski narod |	i Uprava le v Kopltarlevl al.št. 6 - Čekovni j račun: Clublfana štev. lO.SSO ln IO.349 f ? Sarafcvo št. 7563. Zagreb ' št. 39.011. Vraga ln Sunaf št. 24.797
Bol za občine v Srbiji.
TEROR. - SIMONOVIČ NA AGITACIJI. - BOBIČ V ZADREGI. - ZAGONETNA BEL-GRAJSKA AFERA. — GJURIČ NEVARNO BOLAN. — SHOD DOVIDOVIČEVIH DEMO-KRATOV V BELGRADU. — DAVIDOVIČ NAPOVEDUJE NOVO VLADO.
Belgrad, 2. avg. (Izv.) Čimbolj se približujejo občinske volitve v Srbiji, tem živahnejša je agitacija v Belgradu, še bolj pa v notranjosti. Demokratski klub nadaljuje z objavljanjem o nasilstvih v posameznih krajih, na katere radikali ne odgovarjajo, pač pa s svojim sistemom nadaljujejo. Celo aktivni ministri so pričeli v svojih okrožjih izvajati največji teror. Tako poroča danes demokratski klub, da je minister za soc. politiko Simonovič v kruševačkem okraju pričel živahno agitirati za radikale in izvrševati velik teror nad pristaši demokratske stranke.
V Belgradu položaj še vedno ni popolnoma jasen. Bobičevi ljudje neprestano zatrjujejo, da bodo v najkrajšem času vložili svojo lastno listo. Drugače vlada popolen mir. Do srede avgusta ni pričakovati nobenih dogodkov. Takrat se namreč končajo občinske volitve.
Glede bolgarskih dogodkov ministrstvo samo nima natančnih podatkov o tem, kaj se je na črnem vrhu godilo, in ali se je sploh kaj zgodilo. Nota se še vedno ni odposlala. Kakor zatrjujejo uradni krogi, je niso odposlali radi tega, ker še nimajo natančnih podatkov. To pomanjkanje podatkov in pa enotedensko čakanje je zelo značilno.
Zunanji minister Ninčič se mudi na Bledu. Po njegovi vrnitvi se pričakujejo končno-veljavni sklepi v tej zadevi.
Večina ministrov se nahaja izven Belgrada, deloma so v svojih krajih, deloma v kopališčih. Iz Karlovih Var se poroča, da je pravosodni minister Marko G j u r i č i č nevarno
obolel na obistih in da se je vršil pri njem konsilium. Z ozirom na visoko starost se misli, da je njegovo stanje resno in nevarno.
Belgrad, 2. avg. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne se je vršilo v Belgradu vse polno shodov, ki so jih priredile različne stranke. Vsi shodi so bili dobro obiskani, posebno pa demokratski, na katerem sla govorila kandidat za župana dr. K u m a n u d i in Ljuba D a v i d o -v ič. Kumanudi je govoril o občinski politiki, Davidovič pa o splošnem položaju v državi. Med drugim je dejal: >Demokratske poslance ubijajo, pristaše pretepajo, kandidate terorizirajo. Vlada sistematično preganja demokrate, da bi na ta način dobila večino po občinah.« Davidovič je naštel celo vrsto slučajev nasilstev. Pravi, da se ne ve, kje je večji teror, ali v Šumadiji, ali v Macedoniji. Pristaše demokratske stranke je pozval, da vztrajajo, kajti Uzunovičeva vlada ne bo dolgo na vladnem stolu in bo morala v najkrajšem času pasti. Njen padec je brezpogojen in je le vprašanje nekaj dni. Vlada bo padla kljub lepim Uzunovičevim besedam o njeni stabilnosti.
Te Davidovičeve besede o skorajšnjem Uzunovičevem padcu so se v vseh krogih precej komentirale. Misli se, da je Davidovič govoril na podlagi najboljših informacij. S tem se spravlja v zvezo nedavna avdienca Voje Marinkoviča pri kralju.
Na radikalnem shodu je govoril Boža Maksimovič. V glavnem se je bavil s komunalno politiko, v splošni položaj naše države se ni spuščal.
HPS v Dalmaciji fra Kotaraš umri.
Zagreb, 2. avgusta. (Izv.) V nedeljo zjutraj ob 1. popolnoči je na kliniki zagrebške medicinske fakultete umrl fra Mio K o t a r a Š iz Sinja. Bolehal je že dalje časa. Pred kratkim je prišel v Zagreb radi operacije. Umrl je v 59. letu svojega življenja.
Danes popoldne se je vršil pogrebni sprevod na glavni kolodvor, od koder se prepelje njegovo truplo v Sinj, kjer ga bodo v sredo pokopali. Sprevod je vodil apostolski protonotar Mate Rihtarič ob asistenci fra Širne Jelenčiča, definitorja franjevcev v Dalmaciji, in profesorja na frančiškanski gimnaziji v Visokem fra Vinko Laliča. Dalje so bih v sprevodu zastopniki hrvatske katoliške inteligence, na čelu starešine hrvatskih katoliških akademiičnih društev. Jugoslovansko ka-toličko djačko ligo so zastopali njeni delegati.
V	imenu zagrebškega kaptola sta bila v spre* vedu opat in kanonik Ljudevit Knežič in Janko Barle, ravnatelj nadškofijske pisarne.
V	imenu križevačkega kaptola se je udeležil kanonik dr. Janko Šimrak. HPS je zastopal Stjepan Barič, Hrvatski katoličk.i narodni sa-vez dr. Veliniir Deželic, Katolički ženski sa-vez Danica Bedekovič, itd.
Po opravljenih cerkvenih ceremonijah je govoril dr. Deželic o življenju in delovanju pokojnikovem. Pred glavnim kolodvorom so sprevod pričakale Orlice v krojih in Hrvatski orlovski savez. Pcsebno pozornost so vzbudile Orlice iz Dalmacije.
Fra Mio Kotaraš je najznačilnejša oseb-
nost v celem javnem življenju Dalmacije. Po njegovih zaslugah je HPS napredovala v Dalmaciji do današnje moči. Kot bivši pristaš stranke prava je vodil ostro politično borbo proti tedanji demokratski liberalni stranki. L. 1911. se je vršila proti njemu mana razprava v Vrlici. Takratni pokretaši Lorkovič, Vilder in Smodlaka so ga tožili. Kotaraš je bil oproščen. Po prevratu L 1918. je postal vodja HPS. Demokratska stranka ga je preganjala. Večkrat je bilo tudi njegovo življenje v nevarnosti.
Fra Mio Kotaraš se je rodil v vasi Knin-sko Boje. Njegovi stariši so bili pravoslavne vere. On pa je prestopil v katolicizem in postal redovnik. Gimnazijske študije je izvršil v Sinju v frančiškanskem semenišču, bogoslovje pa v Makarski. Kotaraš je bil dvakrat gvardijan v Sinju, enkrat v Imotskem. Bil je tudi definitor provincije.
Ko je Kotaraš videl, da ga je napadla težka bolezen, je napel vse svoje sile, da se dogradi veliki katoliški dom v Sinju, ki je njegovo poslednje življenjsko delo. Ta dom je največji katoliški dom, ki ga Hrvati sploh imajo. Na koncu življenja je rekel, da je treba delali in nadaljevati delo za Boga in za ljudstvo. Njegovo geslo je bilo: Tri brata, tri kolača. Stal je na jugoslovanskem stališču, toda tako, da imajo Srbi, Hrvati in Slovenci vsak svoje. Zastopal je avtonomi&tično-fede-ralistični program.
Zagreb, 2. avgusta, (Izv.) Stjepan Radič [e imel včeraj dopoldne shod na Vinici. Shoda se je udeležilo okrog 2500 ljudi. (Poročevalec »Jutarnjega lista« jih je videl celo 7000.) Z Radičem so prišli na shod ministra Krajač in Šibenik ter podtajnika Pernar in Neudor-fer. Radič se jc v svojem govoru dotaknil odnošajev z Bolgarsko. Naglasi! je, da je sporazum mogoč samo skupno s Srbi. Razen tega je Radič po svoji stari navadi napadel Pašiča in njegovo okolico. Glede Bolgarov je dejal: Povsod naglašam, da morajo Bolgari z nami. Srbi so nam bližji, kakor Bolgari. Mi smo s Srbi po krvi in jeziku eno. Z Bolgari je nekoliko tefje. Sosedje smo, ali mi z njimi brez Srbov in proti Srbom ne moremo. Obširno je govoril o razmerah v Bolgarski, da vlada tam precejšen nered, in nadaljeval: Naša država je morala Bolgarsko pozvati, da napravi red. vendar oa do vojske ne bo prišlo. Če
Bolgarija sama ne bo napravila reda, ga bomo napravili mi. Mi smo veliki in močni in oni nas bodo morali poslušati. Naglasil je, da se bomo združeni Srbi in Hrvati znašli z Bolgari in da bomo Bolgariji prinesli narodno vlado in na ta način rešili bo'gnrsko vprašanje, — Shod se ni mogel vršiti do konca, ker je začelo deževati.
NINČIČ IN UZUNOVIČ NA BLEDU.
Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Snoči je ob 7 odpotoval na Bled zunanji minister Ninčič. Kralju bo poročal o poslednjih dogodkih na bolgarski meji ter o diplomatskih korakih, ki jih namerava podvzeti proti Bolgariji. — V torek bo na Bled odpotoval ministrski predsednik Uzunovič.
Fn en za, 2. avg. (Izv.) Seizmografični aparati v tukajšnjem observatoriju so zaznamovali zelo močan potres v daliavi 9000 km.
Kulturni boj v Mehiki na vrhuncu.
Mehiko, 2. avgusta. (Izv.) Policija je morala z brutalno silo in orožjem preganjati ljudi iz cerkva. Streljala je v množice, lci s« niso hotele umakniti. Veliko ljudi, zlasti žena, je bilo ranjenih. Vlada je zaprla štirideset bogatih Amerikank, ki so jih obdolžili, da so vodile propagando proti novi protices-kveni zakonodaji. Vlada je izjavila, da je vse cerkveno premoženje državna last in izročila upravo posebnim komisijam.
Mehiko, 2. avgusta. (Izv.) Vsled nejasnosti in strahu pred novo revolucijo, ki so ga povzročili novi proticerkveni zakoni, je bil na državno banko ogromen naval, tako, da jo morala predčasno zapreti blagajne. Vlada izjavlja, da je ostala zlata rezerva državne blagajne nedotaknjena.
Iz province prihajajo razburljiva poročila. Indijanci in Mestici groze, da bodo v obrambi svobode katoliške cerkve šli do skrajnosti. Zelo verjetno je, da vlada ne bo imela dovolj moči, da na celi črti uveljavi svojo voljo. Predsednik Calles je izjavil,' da hoče boj vojevati do konca.
Mehiko, 2. avg. (Izv.) Cerkve so zaprte. Vlada je uipostavila HO člansko komisijo, ki naj upravlja bivše premoženje cerkva, ki ga je prevzela država. Ljudje se v strahu pred novimi nemiri zalagajo z živili. Tujci so v trumah odpotovali. Od petka hodijo po mestu stalne vojaške patrulje. Čete so dobile pove. Ije, da morajo pri najmanjši upornosti rabiti orožje. Protestno gibanje se kljub neprestanim aretacijam nadaljuje. Kot novo sTedstvo so
katoliki uprizorili naval na državno banko in druge denarne zavode, tako da je državna banka morala z izdajo čekov začasno prenehati. Socialisti groze s protiakcijo. Prevzeti hočejo tvornice v svojo upravo.
Na neki cesti v Mehiki je prišlo do pre* rekanja med poslanci, ki so se tako razvneli, da so začeli streljati. Senator Galvan je bil ubit. Ista usoda je doletela nekega sodnika, ki je stal na strani senatorju. Več pasantov je dobilo poškodbe. Socialisti so v Puebli ubili nekega trgovca, ki je v svojem izložbenem oknu razobesil pastirsko pismo mehikanskih škofov in se je spri z nekim generalom, ki je hotel pismo strgati z okna.
Mehiko, 2. avgusta. (Izv.) Člani delav-skih organizacij in državni nastavljen« so včeraj priredili po mestnih ulicah demonstracije proti sedanji cerkveni politiki vlade.
Mehiko, 2. avgusta. (Izv.) Katoliški škofi so poslali vladi pismo, v katerem zahtevajo, da se izvede ljudsko glasovanje o nadaljevanju vladne cerkvene politike. Demonstracije delavstva in uradništva so potekle popolno-' m a mirno.
London, 2. avgusta, (Izv.) Iz Mehiko po« ročajo, da je vojaštvo nastopilo v cerkvi sv, Rafaela z orožjem, ker so se verniki branili zapustiti cerkev. Pri tem je bilo ranjenih deset oseb, po večini ženskih. Tudi v cerkvi sv. Katarine je prišlo do spopada. 40 odličnih žena so zaprli, ker so obtožene, da so delale propagando proti sedanjim cerkvenim uredbam.
Atentat na Španskega diktatorja.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Po avtentičnih poročilih iz Barcelone, so izvršili neznani storilci napad na Primo de Rivera, ko se je vračal iz Valencije.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Atentat na generala Primo de Rivera je izvršil nek moški, ko se je general peljal v zaprtem avtomobilu na kolodvor, da bi se odpeljal v Madrid. Napadalec je zagnal proti njemu ostro bodalo, ki pa se je zapičilo v blazine. General je ukazal ustaviti avtomobil in je dalj časa ogledoval bodalo. Ljudstvo mu je prirejalo viharne ovacije. Takoj nato pa se je odpeljal dalje na kolodvor.
Atentatorja je povozil za generalom vozeči policijski avtomobil in mu zlomil nogo. Bil je takoj aretiran. Napadalec je star 34 let in je doma v bližini Barcelone. Imenuje sc Domingo Masachas Torent, je po poklicu dninar in je bil že večkrat kaznovan radi upora proti državnim oblastem. Pri zaslišanju so dognali, da je anarhist.
Anglija prodaSa Turčiji orožje.
London, 2. avgusta. (Izv.) »Daily Croni-cle« prinaša na prvem mestu poročilo o tajnih pogajanjih Baldwina s Turčijo. Trdi se, da gre za novo politiko, ki pomenja prelom z dosedanjo tradicijo. Z dovoljenjem Cljanv berlaina in z vednostjo vojnega ministra so predali po posredovanju neke birmingham-ske firme Turčiji 100.000 pušk, modela iz 1. 1914, z bajoneti in veliko zalogo nabojev. Iz nekega pisma koncem marca je razvidno, da je za to kupčijo vedela tudi vlada in to odobrila. List poudarja, da ta kupčija odločno nasprotuje duhu Društva narodov in pomenja nove nemire na vzhodu.
a
Sirija.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) »Quotidien« piše: Upor v Siriji se je razširil že skoro na vso to deželo. Celo ozemlje med Damaskom, Džebeldrusom, Severnim Libanonom in jugovzhodni Libanon se nahajajo v popolni vstaji. Kljub temu, da je francoska vojska znala voditi stvari z veliko spretnostjo, so bili uspe% hi zaman, ker jih je uničila nezmiselna upra. va in politika. Komaj vojaštvo zapusti kako postojanko, že izbruhnejo novi upori.
Kairo, 2. avgusta. (Izv.) >L'espoir* poroča, da stoji nad 8000 inož francoske armade v bližini Damaska že nad 10 dni v najhujšem boju. Francozi so že več vasi popolnoma porušili.
DJERDJINSKI.TEV NASLEDNIK.
Moskva, 2. avgusta (Izv.) Dosedanji član vodstsa čeke Višeslav Mendšinski je imenovan za stalnega naslednika. Mendšinski je bil že doslei član uprave čeke.
Zagreb, 2. avgusta, Danes se je v Zagrebu pričel veliki tečaj za Orlice, v Požegi pa tečaj za dijake Orle. Oba tečaja se vršita z izrednim uspehom. V Zagrebu se nahaja na tečaju preko 200 Orlic. Danes so bile sprejete nekatere resolucije o organiziranju hrvatskih Orlic-dijakinj. Nadalje se je v resoluciji naglasilo, naj se dosedanja Jugoslovanska katol. dj. liga preosnuje tako, da se razdeli na moško in žensko ligo. Orlice-dijakinjn bi stopile v žensko ligo, ki bi bila centrala ženskih društev. Na tečaju je med drugimi predaval tudi Ivo Blaževič, profesor iz Sinja
»BALKAN« ZOPET IZHAJA.
Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Snoči ob 8. url zvečer je ponovno izšel znani bclgrajski list »Balkan«, ki se je pa prelevil iz vladnega lista v opozicionalnega.
NADALJEVANJE PREISKAVE O KORUPCIJI.
Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Jutri začne z delom anketni odbor. Na dnevnem redu jc zaslišanje prič v Adamovski aferi in nadaljevanje čitanja aktov o bencinski aferi.
ZAMENJAVA POLITIČNIH KAZNJENCEV.
Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se je izvršila na obmejni postaji Kelebia izmenjava političnih kaznjencev z Madžarsko. Naše oblasti so izročile 11 oseb, iz ogrskih zaporov pa so pripeljali k nam lo oseb.
VARČEVANJE V ITALIJI.
Rim, 2. avg. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se uvede samo ena vrsta kruha po vsej državi. Peka luksuznega kruha se popolnoma prepove. Nadalje je sklenil ministrski svet, da se od 167 podprefektur ukine 96. Tako bo ukinjena tudi podprefekiura v Sežani in Gradi ški.
i _—_____
UPOR NA GRŠKEM.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Quotidien« javlja iz Aten, da je izbruhnil upor grške mornarice pod vodstvom šefa generalnega štaba Colalcila. Grška vlada sicer vesti o uporu de-mantira, vendar pa je znano, da je Pangalos iz<lal najostrejše odredbe proti upornikom, ad Mehiko.
FRANCOSKO INOZEMSKO POSOJILO.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Kakor poroča »Quotidien«, je Poincare v razgovoru z belgijskima ministroma Franquisem in Vander-veldejem izrazil mnenje, da je nemogoče popraviti francosko gospodarstvo brez pomoči inozemstva. Francija bo začela takoj pogajanja za najetje večjega posojila v Angliji in na Holandskem.
Kmetska stanovska kultura.
(K kmetskim dnevom v Mariboru.)
Modemi verski, kulturni, socialni in gospodarski položaj človeštva je na celi črti vzbudil težke probleme, ki jih mora rešiti človeštvo, ako hoče priti do ravnovesja in do kolikortoliko ustaljenega življenja. Pri proučevanju teh problemov prihajamo vedno bolj od zmotnih predpostavk mehaničnega svetovnega nazora k organičnemu. Zaveda sc znanost m znanstveniki, da življenski problem človeka-rnanstveniki, da življenski problem človeka-posameznika in narodov ni tako enostaven, da bi se da! rešiti s kakšno dobro premišljeno matematično formulo. Za vsem življenjem tičijo velike metafizične neznanke, življenje raste v posamezniku, socialnih zajednicah in narodih. Le tisti zna biti življenju kos, ki računa s tem njegovim organičnim značajem.
Zato nova miselnost z velikim spoštovanjem goji družino, narod in vse organske za-Jednice, zavedajoč sc neizmernih nravnih in verskih vrednot, ki sc v njih izražajo. Zajedno pa dobiva tudi nov zmiscl za stanove, ki tvorijo kulturno-gospodarsko organizacijo narodov in človeštva. Od dneva do dneva prihajamo bolj do spoznanja, da so tudi stanovi organičnega značaja, da tudi stanovi v gotovem oziru rastejo kakor drevesa, rastline. Vsaki dan je bolj jasna socialistična zmota o razrednem ustroju človeške družbe, po katerem obstojajo samo različni mehanični delavci z različnimi mehaničnimi sposobnostmi, torej delavski razredi, nikakor pa nc stanovi z izrazitimi, tekom tisočletja iz lastnega delokroga (n. pr. kmetskega, rokodelskega) zrast-Kmi stanovskimi kulturami. Po tem mehaničnem nazoru socializma stanovi kot kulturni činitelj sploh ne obstojajo, obstojajo le razredi, mehanične skupine ljudi borečih se zgolj za materijelne koristi. Enostransko povdar-janje zgolj materielnih interesov je začasno v ljudeh zatemnilo popolnoma spoznanje, da tudi na gospodarsko udejstvovanje človeka vplivajo versko-kulturne ideje, ki skupno z gospodarskim miljejem, v katerem se udej-stvuje, tvorijo v njem posebno stanovsko dispozicijo s samoniklo stanovsko kulturo. Čim bolj kak stan zgublja zvezo s temi višjimi idejami, čim bolj zgublja notranjo duševno vez s udejstvovanjem svojega stanu (kmet z grudo, rokodelec s svojim stanom), čim bolj stokajo v njem v ospredje zgolj dobičkarski interesi, tem bolj zgublja stanovsko kulturo z vsemi njenimi versko-kulturnimi vrednotami, da sčasoma popolnoma degenerira iz etično-ktjlturno usmerjenega stanu v zgolj gospodarskega konkurenta in boritelja.
V današnjem času so vsi naši stanovi na (cm potu, da degenerirajo iz kulturnih uredb v zgolj dobičkarske bande uživanja iskajočih ljudi. V tem propadajočem stanju se nahajata posebno od boljševizma in socialdemokra-tizma zrevolucijonirani delavski stan kakor »d velekapitalizma otrovani meščanski. Nekak protiutež proti njima je še do najnovejšega časa držal kmetski stan. Njegove bistveno ugodnejše gospodarske prilike, posebno delo na grudi, in tisočletna stanovska tradicija, ki je prešla kmetu v meso in kri, so vplivale, da še kmet ni šel povsod pogubonosno pot meščanskega liberalca in obupanega pro-letarca. To stanje kmetovo tudi še zadržuje popolni razkroj moderne družbe, kateremu se naglo približuje človeška družba. Vendar se pa tudi v najnovejšem času marsikje maje že tudi kmetski stan, tako da se tudi v njem že usodepolno pojavljajo znamenja degeneracije, kakor pri drugih slojih.
Gorje, ako bi tudi kmetski stan degeneriral, da bi tako padel zadnji trdni temelj, ki drži pokonci človeško družbo. •
Zato moramo vse sile upotrebiti, da se kmetski stan vzdrži kot stan z vso svojo stanovsko kulturo, da ga zavarujemo »pred tem, da bi tudi naš kmet postal samo privrednik, poljedelec, kmetski kapitalist, ki tudi na £rudi išče le dobička in z drugimi sloji tudi le surovo tekmuje za obstoj.
Velikanske važnosti je vsled tega delo za stanovsko kulturo našega kmeta, delo, da se ohrani slovenskemu kmetu njegova tisočletna kmetsko-stanovska kultura, da bo naš kmet ostal kmet — božji oratar, sejalec na božji grudi, ki v delu in skupičku ne vidi namena, ampak samo sredstvo za ohranitev višjih versko kulturnih vrednot svojega stanu in svo-iega naroda.
Treba jc, da odvrnemo našega kmeta od mentalitete amerikanskega ali enostranskega dobičkarskega agrarca. Tudi naš kmet mora napredovati z modernimi pridobitvami, mora modernizirati svoj obrat, orodje in metodo obdelovanja, a preprečiti pa moramo na vsak način, da bi se moderniziral in otroval z sebičnim duhom, kakor preveva druge sloje. To bi značilo propad slovenskega naroda, ako bi šc naš kmet degeneriral in proglasil tudi uživanje in dobiček za svoj glavni svetovni in življenski nazor.
Preprečiti moramo, da bi pogubonosni in pokvarjeni mestni običaji Ln navade prodrli tudi v kmetsko družino, kmetsko mladino, v našo slovensko vas. Delati moramo, da se v naši vasi ohrani kmetsko občestvo, med kmetskimi obrtniki, oosli in kmetom. Skrbeti
moramo, da se ohrani preprost življenski način naših prednikov, v obleki, življenju, zabavi, da zajezimo duha rafiniranosti in meh-kužnosti, ki se razliva iz mesta.
Zajedno z ohranitvijo stare stanovske kulture pa moramo tudi skrbeti za njegov zadosten napredek v pomnoženem strokovnem šolstvu, v umnem obdelovanju zemlje, da bo kmet zdrav na duši, čil na telesu, mogel ustvarjati in pridelovati za nove časovne naše potrebe narodne. .
To vse bo delo za stanovsko kulturo kmeta na kmetskih dnevih, 13., 14 in 15. avgusta v Mariboru.
SOS-arji na lovu za
slovenskimi obrtniki
Samostojni deinokratje čutijo, da je njihovega gospodarskega in političnega terorizma sita vsa Slovenija, zlasti pa trgovski, obrtni in industrijski krogi. Znane so Zerjavove proti-draginjske odredbe, znana pa tudi zapiranja in kaznovanja trgovcev in obrtnikov. Razne sa-mostojno-demokratske nacionalizacije, agro-merkurske in svinčene afere so slehernemu pametnemu gospodarju vžgale prepričanje, da je smotrenega, mirnega in stvarnega gospodarstva konec, kamor sežejo strupeni prsti slovenske samostojno-demokratske klike. Kamor stopi to turško kopito, ne zraste več trava blagostanja.
In vendar.
Vendar hoče samoslojiii demokrat grabiti banko za banko, zavod za zavodom, institucijo za institucijo. Ko jih je grelo belgrajsko solnce še s polno toploto so s trahovanjem in grožnjami hoteli doseči svoj cilj občega podjarni-ljenja. Sedaj, ko te grožnje ne drže več, pohlep po tujem premoženju, pohlep po tujem perju pa je pri samostojno-demokratski gospodi še vedno isti, sedaj naj pomagata laž in goljufija.
S tem dvojnim sredstvom je samostojno-demokratska gospoda začela tudi volivni boj za sedanje volitve v zbornice za trgovino in industrijo. »Jutro« je otvorilo volivno kampanjo s kopico laži, zavijanj in natolcevanj. Sedaj slede nadaljne »akcije«. Neki »akcijski komite — obrtni odsek« v Celju razpošilja okrožnice, v katerih trdi, da je obrtništvo, ki je včlanjeno v Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju, v Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter v zvezah gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju sklenilo nastopili z neko enotno listo.
Dobro! To dejstvo samo na sebi ne bi bilo slabo. Toda svoje pravo lice pokaže ta famoz-na okrožnica, če! se vprašamo k e d a j je slovensko obrtništvo pooblastilo SDS arske kolovodje Franchettija, Bebeka, Kavčiča in kakor se že vsi ti možje pišejo, da bodo oni nastopali v njegovem imenu. Kedo jih je pooblastil? Koga so sploh vprašali? Kako si ti gospodje sploh upajo nastopati v imenu slovenskega obrtništva, ko imajo komaj par desetoric Zer-javovih priganjačev za seboj?
SDS arski edini cilj je varati javnost, varati volivce. Naslovi stanovskih organizacij naj bi jim služili za limanice, na katere bi nalovili nevedne mušice.
Toda ti ljudje podcenjujejo slovenskega obrtnika. Preveč je že navajen vseh mogočih praktik Kerjavovskega kova, prebridko jih je že občutil na lastnih plečih in ne bo nasedel več.
Da, stanovsko listo bodo volili slovenski obrtniki, toda tako, kakršno si bodo postavili sami, na kateri bodo kandidirali zastopniki vseh strok in vseh krajev Slovenije, najodličnejši gospodarji, le nobenega SDS arja ne sme biti vmes. Naše obrtništvo hoče pri teh volitvah streti teror nekaterih klikarjeV, ki &o z naravnost satanskim zadoščenjem sedem let uničevali obrt v Sloveniji in bili s škorpijoni vsakega, ki ni padel pred »Jutrove« malike na kolena.
»Akcijski komite« v Celju naj vzame to na znanje in se ne trudi več, ker bodo vsa nje-govia pisma romala Ija kamor spadajo.
Proti izjemnemu! sfaofu za samoupravo LiubSiane
Vsem političnim, strokovnim in gospodarskim organizacijam v Ljubljani!
Ljubljanska krajevna organizacija Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in Kmečkodelavske zveze sta izdali sledeči proglas:
Kmalu bo dve leti, odkar je Ljubljana, gospodarsko in kulturno središče Slovenije, oropana svoje najosnovnejše pravice: samouprave. Ze šest let občinski svet glavnega mesta Slovenije ne more redno delovati, deloma zaradi reakcionarne protiljudske strankarske politike, a deloma po krivdi centralne vlade, ki razpušča izvoljene občinske svete.
Iz reakcionarnih strankarskih razlogov je ukinjen proporcionalni volilni red, za katerega so se zavedni delavci dolgo let borili in dekretiran reakcionarnejši volilni red, ki daje relativno največji stranki absolutno večino v občinskem svetu. Ta reakcionarna ba-tina pa je udarila z debelim koncem svojega očeta in pri zadnjih volitvah je po 40 letih občina izpadla iz rok liberalcev.
Toda oni so dosegli, da se je pod PP-vla-do občinski svet razpustil in od takrat viaua
gerentstvo bree kontrole in sodelovanj« ljudstva.
Večletno izjemno stanje pa ni samo proti duhu ustave in zakona, temveč tako dolgoletno izjemno stanje bije v obraz vsaki demokraciji, gazijo se brezobzirno in stalno že več let najosnovnejše, v bojih zadobljene svoboščine in samoupravne pravice ljubljanskih občanov, in to brez dvoma v očitno škodo vseh delavnih občanov.
Gerentstvo dela brez kontrole ljudstva, brez občinskega sveta, dalekosežne ukrepe: Dovoljuje ogromna posojila iz Mestne hranilnice, povišuje mestne davščine na gotove izdelke, tako da se občutno dviga draginja itd.
Medtem, ko se trošijo milijoni za luksuzno urejene ceste v centru, se množijo šatori deložirancev na mestnih trgih in ulicah. Vsled slabih, zatohlih malih stanovanj postaja pri nizkih mezdah in brezposelnosti življenje revnih slojev neznosno; alkoholizem, prostitucija, prepiri in zločini se širijo epide-mično. Tisoči delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v mestu, stanujejo v okolici ter morajo ob slabih mezdah vzdrževati dvojno gospodinjstvo.
Občinska podjetja in občinsko imetje sploh se upravlja že skoro dve leti brez kontrole občanov. V brezkontrolnem gospodarstvu pa se rada vgnezdi korupcija.
Leta trajajoče izjemno, protizakonito in protiustavno stanje izziva med občani reakcionarno mišljenje, povzroča brezbrižnost za njihove pravice, svoboščine in interese.
Zato je skrajni čas, da se vsi svobodoljubni in resnično napredni občani, a posebno še delavci in delavke ter nameščenci in nameščenke, ki največ trpijo pod tem izjemnim stanjem, združijo v boju za odpravo izjemnega stanja, za svoje osnovne pravice, za samoupravo mesta Ljubljane.
Da to dosežemo in da se porazgovorimo
0	skupni akciji za svoje osnovne pravice, var bimo vse organizacije in stranke, ki se hočejo boriti za odpravo izjemnega stanja, na sestanek z dnevnim redom;
Odprava izjemnega stanja in boj za občinsko samoupravo.
Na ta sestanek, ki se bo vršil v sredo dne 4. avgusta ob 20. uri v brezalkoholni restavraciji »Pod lipo« na Rimski cesti, naj pošljejo vse organizacije po dva ali več zastopnikov.
Organizirani občani morajo braniti svoje svoboščine, pravice in interese sami!
Orjuna v ICrangu.
Če je kdo pokvaril vtis veličastne slav-nosti, ki se je vršila v nedeljo v Kranju, je bila to gotovo razpuščena Orjuna. In ni si mogoče predstavljati večje nediscipliniranosti in brezobzirnosti, kot so jo kazali člani Orjune v Kranju, ko je bilo najmanj treba, da se vrše incidenti, da se zopet napolni napeto ozračje z zbeganostjo. In nedvomno je, da je ravno Orjuna pokazala v Kranju, da noče pripo-znati niti najmanjše taktnosti celo v takih slučajih, ko prisostvuje slavnostim vrhovni poglavar države!
Ljubljanska Orjuna je razpuščena, to je dejstvo. In tu ne pride v poštev vprašanje, zakaj se niso razpustile druge organizacije in normalen državljan ve, kje je njegova pot, če se čuti prizadetega po vladnem aktu. In dejstvo je tudi, da je oblast prepovedala nastopiti Orjuni v Kranju. Vkljub temu so v svoji skrajni »discipliniranosti« prišli Orjunaši iz Ljubljane v kroju, da se je začelo med orož-ništvom že zgodaj zjutraj prerivanje in slačenje uniformiranih Orjunašev. In vkljub temu, da ravrto ta organizacija najbolj vpije po državotvornosti, se je ta »državotvornost« najbolj gorostasno dokumentirala v Kranju z silnim vpitjem, pretepi in demonstriranjem, .ki je pokazalo višek — milo rečeno — skrajne netaktnosti celo pred tribuno kralja in kraljice ...
Orjunaši so se zbrali na desni strani Narodnega doma, odkoder se je začelo vpitje že kmalu po deseti uri. V skupini so imeli dve orjunaški zastavi. Ko je upravna oblast odredila, da se jim zastavi zaplenite, se je začelo mučno prerivanje med orožništvom in Orjunaši, spremljano od le-teh naravnost z besnostjo. Drog zastave se je zlomil, Orjunaši so jo dobili nazaj. Na povelje državne oblasti, da sc jim odvzame zastava, pa je nastopil kot posredovalec župan mesta Kranja Pire, ki je prevzel odgovornost, da se bo proslava zavr-šila brez incidenta.
Mi danes samo ugotavljamo: Ogromna množica udeležencev je skrajno obsojala te nastope in celo njihovi prijatelji v državni upravi so majali z glavo. ., Ljudstvo je čakalo, kdaj se prodre kordon in kdaj se otvori
—	nc slavnost, ampak vsesplošni pretep! In mi nimamo izraza, da bi dovolj točno označili
j dejanje, ko je z govorniške tribune nek član ; razpuščenc Orjune preko glav ljudi, ravno ko
1	so polagala vence druga društva, ob navzoč-| nosti kralja, vlade in discipliniranega vojaštva
zagnal na spomenik venec z napisom: »Petru Mrkonjiču razpuščena Orjuna — Živela Orjuna!« Mi smo videli vladne zastopnike, mi smo videli tudi dr. Baltiča, ki jc sedaj veliki župan v Ljubljani... in čuli smo tudi splošno sodbo, ki absolutno ne sme ostati brez kon-; sckvencl
Daljna dejstva: Vršila sta se dva pretepa
—	člani Orjune so sc zakadili med jeseniško toduo in Orlovske prapore in ored cerkvijo
je razpuščena Orjuna imela celo shod! Popoldne so hodili Orjunaši v popolni uniformi po Kranju, in to, ko je Orjuna razpuščena in ko se je slavnosti udeležil tudi veliki župan dr. BaltiČ!
Orjuna je trobila celo s svojimi trombami! In še eno dejstvo: orožniški častniki so neprestano morali hoditi pomirjevat in nekaterim, ki so člane razpuščene Orjune opozarjali, da morajo spoštovati zakon kot drugi, so odgovorili: Naša pravica je pesti
Mi za danes ne bomo podrobneje našte. vali vseh izgredov, ker vemo, da bodo imeli tudi nadaljnje posledice. Odgovarjala bo tudi oblast. Mi obžalujemo, da se je na tak način skrajno omadeževala vsesplošna narodna slavnost, ko se je odkril spomenik vzoru demokratičnega ljudskega vladarja, ki je vedno visoko spoštoval zakon, Petru I. In zato za danes ugotovimo samo to dejstvo, da morajo dobiti narodne svečanosti ne privlačujoč, ampak odbijajoč značaj, če se bodo ponavljali nedeljski dogodki v Kranju. Kdo je za ta izgred bil in je še odgovoren poleg povzročiteljev samih, pa je tudi jasno.
Ueležlce
A Bratci med seboj. V »Nar. Dnevniku« priobčuje dr. Kukovec odprto pismo na dr. Kramerja, direktorja »Jutra«. Dr. Kukovec je hud, ker je »Jutro« smatralo za potrebno ugotoviti, da dr. Kukovec ni več član SDS, kea je govoril na radičevskih shodih. Dr. Kuko-i vec pravi, da hoče misliti s svojo glavo, ne ! pa s Kramarjev« in pravi, da mora Kramer j njega poslušati, ker je starejši. »Če boš upro-! pastil druge, bo varok, ker nisi pripustil iz. j kušenejšim ljudem do besede in si resno j skrb dotičnikov v svoji aroganci proglasil za ! izdajstvo,« pravi dr. Kukovec Kramerju. V j nadaljnem očita dr. Kramerju, da ga je na-| padel, ko je izvrševal to, kar sme vsak cestni I pometač, da je prisostvoval javnim shodom, j »Napad na mene v takem položaju ni borba i po načelih vojskovanja, ampak je brigantstvo, j ki se ne more več obravnavati po načelih po-j litike,« pravi dr. Kukovec. Konča pa takole, i ko se sklicuje na odločevanje svobodnih mož: j »Na tem polju pa sem jaz z ozirom na inte-i rese našega naroda in njega svobodoljubnost i in pravičnost tako siguren uspeha, da Ti mo-I ram reči, da je sploh le za Tebe vprašljivo, I ali se boš še sploh smel kdaj prikazati v naših krajih med poštenimi ljudmi z ozirom na to, kar si proti meni brez vzroka zagrešil ali zagrešiti skusil.« Krepke besede za »najpo-štenejšo« SDS in »resnicoljubno« »Jutro«.
A Evo denuncijanta! »Jutru* je, delegiranje prišlo že v kri in meso. V nedeljskem uvodniku je zapisalo: »In žalostno je,rda^|®ia-peštvo) povsod seje razdor in sovraštvo, rajz-dvaja narode in države, da najde janičarje, ki pod raznimi gesli gredo v boj proti lastni domovini in tako seveda tudi med Slovenci in Hrvati, kjer cele politične stranke, kulturne organizacije, družbe, dobrodelna društva, zadruge itd. vse pod vodstvom škofov, širijo odpor proti državi, proti narodni združitvi, proti ustavni ureditvi, gojijo malkontent-stvo .. .< — In denuncijamt se ni zavedal, da bodo ravno isti dan, ko je denuncijacija izšla, njegovi varovanci v Kranju pred nosom predstavnikov oblasti širili odpor proti državi in njenim odredbam ter proti njeni ustavni ureditvi!
A Kaj ve naš trgovski svet. Po »Jutru« to, da je imel baš od klerikalne politike največ škode. Iz lastne skušnje pa to, kaj se je z njim godilo, ko je bil predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav in demokratski veljak od trgovstva v Ljubljani pred Mestnim domom izžvižgan. In še to, na kar »Jutro« samo namiguje, ko piše, »da hoče »Slovenec« maskirati prehod raznih neznačajnežev in egoistov med klerikalne konzumarje«. Torej: če nočeš plačati tajništvu SDS harača, tedaj lop po tebi kot »neznačajnežu in egoistu« po zgledu Jadranske banke. In še to: če se »Jutro« poteguje za stanovstvo, mu gotovo slaba prede. Dokaz; Učiteljstvo v Celju, ko je ušlo SDS in začelo stanovsko gibanje, zato pa ga je »Jutro« napadlo. In kakor običajno: zmag! SDS na zapadni fronti bo v tem, da bo spel enkrat temeljito — tepena.
A Lastna slika. Pribičcvičeva demokratska »Riječ« piše: »Ko so v opoziciji, tedaj zahtevajo največ svobode, shodov, agitacije in dogovorov, parlamenta in naroda. Ko sfl pa na oblasti, tedaj preganjajo svobodo misli, razbijajo shode svojih političnih nasprotnikov, žvižgajo na parlament in obračajo narodu hrbet. To je karakteristika današnjih vlasto-držcev, radikalnih in radičevskih. Demagogi v opoziciji in najhujši rcakcionarci na oblasti.« Se strinjamo s pristavkom, kar bi moral povedati že Pribičevičev organ, da velja označena karakteristika v prvi vrsti za — SDS. Ali ne PePe?
A Kaj bo delal Radič? Na shodu v Vinici je izjavil Radič tudi to krilatico: »da bomo delali mii na to, da bodo prihodnje volitve na I Bolgarskem svobodne.« O tem, da ne morejo i radičevci napraviti niti tega. da bi bile seda-I nje občinske volitve v Srbiji in Črni gori | svobodne, kakor tudi o tem, da vladni radi-| čevci ne zmorejo niti tega, da bi bila ukinje-| na obznana nad vladno radičevsko stranko, seveda Radič ni govoril. Menda je čutil, da njegove »senz.acionelne izjave« o domačih razmerah ne vlečejo več.

tCoLf se godi doma
Odkritje spomenika kralju Petru I. v Kranju.
Bil je dan, vreden spomina velikega pokojnika. Dan, ko je demokratični slovenski narod odgrnil zaveso s spomenika, ki bo kazal mimoidočim zgodovino demokracije srbskega naroda, ko je veliki pokojnik za Obrenoviče-vimi gazitelji ustavnosti proglasil ustavnost in demokratizem za svojo zvezdo vodnico, in s tem položil temelj napredka in zdravega ljudskega razvoja predvojne Srbije. Bil je svečan dan, slavje volje in ljubezni do naroda, do domovine, ki v vzvišenem cilju ne povprašuje po sijaju in ne okleva niti trenutek, ko je treba kot primus inter pares nastopiti zadnjo pot na Kalvarijo in pretrpeti višek herojstva — umik preko Albanije, da potem tem silnejše občuti z narodom v rešeni domovini, združeni z ostalimi brati, zarje Vidove. Slavje, ko se je zbral slovenski narod, da praznuje in odgrinja dokument in testament, z občutki gor-kote kot tedaj, ko je doumel globino visoke pesmi: O vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda ... in prevzame dedščino z odločnim: hočemo! Saj je bil On naš prvi dejanski demokrat, osebnost med osebnostmi, zgled vojaka in izvrševalca napovedb naših Prešernov in naših Jenkov, da nam bodo v svobodi milejše zvezde zasijale. In v sredi naše Gorenjske v Kranju se je v nedeljo odgrnil spomenik, da gledamo z njim v preteklost in iz njenih naukov kujemo bodočnost...
Nedeljski Kranj se je oblekel v praznično obleko in nobena hiša ni kazala vsakdanjega lica. V zelenju slovenskih in državnih troboj-nic se je zbiralo ljudstvo že v ranih urah. Vlaki so prinašali vsako uro nove navale, zastopnike oblastva, korporacij in društev, uniforme so se spletale v pester narodni venec, da je človek imel pred seboj malo sliko našega naroda, njegove točne opredeljenosti in velikih organizacij. Po ulicah so udarjali zvoki godb, ko je vojaška godba spremljala častno četo vojaštva in je širom Slovenije znana jeseniška godba spremljala 425 orlovskih in or-liških krojev z 10. prapori v gimnazijsko kapelo k sv. maši. Z nova novi vlaki, znova novi tisoči, da je bil Kranj okoli desete ure z domačini in gosti, zlasti okoli slavnostnega prostora, dobesedno zasut.
Že okoli 10. ure so morali nastopiti reditelji, da pravočasno omeje prostor slavno-sti, kjer je bila pripravljena slavnostna tribuna za kralja in kraljico in so bili odrejeni prostori za druge dostojanstvenike. Do pol enajste je bil razpored skoro končan in ude-eženec je imel pred seboj pestro, prekrasno »liko: Ob gimnaziji na trotoarju se je zbrala dolga vrsta šolske mladine, na levi cesti parka orlovske in orliške čete, nasprotno na desni sokolsko članstvo, na galeriji in pred Narodnim domom narodne noše, nasproti tribune cel gozd društvenih praporov in zastav, v sredi parka, kot da prihaja pomlad, beli pomladek rdečega križa, okoli tribune vojaški in civilni dostojanstveniki, zastopniki vseh slovenskih kulturnih in narodnih društev. V ozadju so gledale na to slikovito množico v kristalno jasnih obrisih Kamniške planine in Karavanke vkljub temu, da je na mesto od časa do časa rosil rahel dež, ki je pa med slavnostjo popolnoma prizanesel.
V pričakovanju.
Točno ob pol dvanajstih je zašumel dvorni avtomobil, kralj in kraljica v spremstvu generala Hadžiča, ministra dr. Pej-iča in ad-jutanta Pogačnika sta dospela. Godba je in-tonirala državno himno, povelja so zadonela na levo in na desno, zastave in prapori so se pripognili v pozdrav. Po vojaškem sprejemu je bilo kralju predstavljeno vse osobje, 3 letna Lea Sabothy je kraljici podarila lep šopek cvetlic. Kralj in kraljica, ki je imela na sebi slovensko narodno nošo, sta zavzela svoj prostor na tribuni, po ozračju pa je zadonel orkan živio-klicev in tisoče rok je mahnilo v pozdrav spoštovanemu vladarju in kraljici, ljubljenki našega naroda!
Govor obč. odbornika g. F očka.
»Vaši veličanstvi, milostijiva kraljica, do-brotljivi kralj, predstavniki naše vojske, ci-vilnin obasli, gostje in meščani!« je začel obč. odbornik g. Fock svoj govor, poudarjajoč nato, kako slovenskemu narodu ni sijalo pogosto zlato solnce sreče in svoboda mu je bila vedno tuja. Zato ve in zna ceniti tem bolj svobodo sedaj. Pred 500 leti je ustoličil zadnjega vojvodo pri Gospej Sveti, ko je njegov brat na Kosovem izgubil zlato svobodo. Brala v trpljenju sta postala tudi brata v veselju. Pokojni kralj Peter je bil nositelj jugoslovanske ideje. Desetletja so trajala pripravljalna dela, danes pa odkriva Slovenija tej ideji prvi spomenik, ki bo znanilec tudi lepše bodočnosti.« Govornik omenja nadalje dela pokojnega kralja Petra, njegov pohod preko albanskih gora, naših Termopil, odkoder je zasijala svoboda. Če bi bil pokojni tedaj vsaj malo okleval. Bog ve, kakšno usodo bi pisala zgodovina. Junaštvo in plemenitost sta bila njegova karakter-na znaka. Junaštvo je rodilo junaštvo, zvestoba zvestobo. »Kot znak hvaležnosti, znak zvestobe do dinastije odkrivamo ta spomenik v bodrilo mladim, da bodo tudi njena dela enaka. Naj se nam vsem vtisne v obraz la slika! Živel kralji Živela kraljica!«
Četa odda salve, lopovi za grme, godba zaigra državno himno, spomenik se odkrije,
okrog njega zaorijo viharni klici kralju Aleksandru, kraljici in kraljeviču Petru.
Zupan Pire sprejme v imenu občine spomenik v svoje varstvo in izjavlja, da ga bo skrbno čuval. Poleg Prešerna in Jenka bo ravno ta spomenik najlepši za Kranj in bo pričal, da so se izpolnile Prešernove: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Župstn Pire položi v imenu občine prvi venec. Pevski zbori zapojejo »Domu« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Med petjem so položila vence vsa slovenska društva, mestna občina Ljubljana, Orel, Sokol, Narodna obrana, Zveza slovenskih vojakov, Slovenska ženska društva, Učiteljska društva, Jadarnska Straža, Gasilci, Soča, Primorke, bivajoče v Jugoslaviji i. dr.
Kralj govori.
V	tišini se zahvali kralj iz tribune: »Zahvalim se za vdanost napram naši hiši, za prisrčen sprejem, ko ste odkrili spomenik mojemu očetu. Delo osvoboditve naj nam bo simbol dela za napredek naše države. To nam je potrebno, da izpolnjujemo vsi našo veliko dolžnost! Živeli!« Živahno aklamiranje je sledilo prisrčnim besedam.
Defilacija se je izvršila v najlepšem redu. Sprevod je otvorila vojaška četa z godbo, za njimi je korakalo okrog 200 Sokolov s prapori, nato jeseniška godba Kat. prosv. izobraževalnega društva, za katero se je kralj izredno zanimal. Za jeseniško godbo je zavihra-lo deset orlovskih praporov, za katerimi je korakalo 320 Orlov v kroju in 160 Orlic samo iz ekspoziture Kranj; za njimi gasilci s 5 zastavami, pevska društva, društva v Jugoslaviji živečih Primorcev i. dr.
Ko je kralj odhajal, se je še enkrat prisrčno poslovil od zastopnikov vojaških in civilnih oblasti in predstavnikov društev. Zelo dolgo je bil v razgovoru z rezervnimi oficirji. Ob odhodu se je podpisal v spominsko knjigo mesta Kranj in ko je odhajal, se je vsem zahvalil za prisrčen sprejem. Bilo je zelo lepo, je dejal. Ob navdušenih ovacijah je odpeljal kralja in kraljico dvorni avtomobil proti Bledu, ko so se še pod klancem nad Kranjem zbrani Orli, Orlice in Sokoli še enkrat od njiju prisrčno poslovili.
Zakuska.
Mestni župan Pire je na čast gostom priredil v zgornji dvorani Narodnega doma za-kusko, ki je bila prav prisrčna in katere se je udeležil poleg ostalega odličnega občinstva tudi minister za finance dr. Ninko Perič. V razgovoru z novinarji je dejal, da se mudi na Bledu samo v resornih zadevah. Z Bledu odpotuje na Dobrno, kjer je njegova obitelj. Na Dobrni ostane nekaj dni, nato pa se vrne v Belgrad. V politiki, je dejal, ni nič novega.
V	popoldanskih urah se je vršila ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma in v mestnem parku, ki je potekla običajno.
Lepa je bila večerna razsvetljava. Na strehi Narodnega doma so spuščali rakete v najrazličnejših kombinacijah. Izstrelki rimskih luči in razsvetljava doma je bila naravnost nekaj posebnega, Zlasti srečno uspele kombinacije z razvrstitvijo barv in mesecem, ki je dal znamenje, da je treba iti domov.
Celotna proslava je bila v resnici lepo zamišljena in mesto Kranj nima enake v svojih analih.
Potrebna ugotovitev.
Priznamo, da je težko prirediti vsesplošno svečanost ob današnjem političnem razburjenju, da bi ustregli vsem in bi bila podana popolna harmonija. Ali vendar nismo pričakovali, da bo ravno v Kranju in baš ob taki slavnosti, ko srno jo vendar pričakovali vsi, dobilo strankarstvo tako izrazito obiležje. fn mi res ne vemo, kakšen vtis je mogel dobiti n. pr. preprost, strpljiv tujec, ce je nedeljski slavnosti prisostvoval! Protesti sobotnega večera so znani, so se dovolj glasno čuli, zato jih ne bomo ponavljali. Za danes ugotovimo samo dejstva: Dejstvo je, da so imela vsa društva natančno določen proslor in dejstvo je, da so se orlovske vrste postavile tja in tam osiale, dočim so Sokole razpostavljali sem in tja, kot da gre za razstavo. Dejstvo je, da so reditelji Orlicam hoteli zabraniti vstop v sprevod — seveda ker ni bilo Sokolic, dasi da so poprej vse vabili! Dejstvo je, da so dobili orlovski zastopniki vabilo na zakusko šele po eni uri popoldne in se je v znak protesta nihče ni udeležil. Dejstvo je, da v Narodnem domu neprestano svirala orjunaška himna, da se je vobče uganjalo čudno-malenkostno strankarstvo, ko so na primer ravno pred orlovske vr3te spustili množico, dočim je drugod kordon držal! Dejstvo je, da je bilo določeno, da se med polaganjem vencev ne govori in so se edino Orli držali programa! In dejstvo je, da so se nad to strankarsko politiko ogorčeno pritoževali gasilci, ki so dejali, da drugič ob takih razmerah sploh ne bodo sodelovali! In dejstvo je, da so s prvimi popoldanskimi vlaki odšli vsi orlovski kroji po soglasnem sklepu, da se je kršil značaj prireditve in kot disciplinirani ljudje ne morejo biti tam, kjer ni — discipline! Ali jih niste videli, koliko jih je bilo samo iz kranjske ekspoziture in so nekateri hoteli uničiti njihov ttis z govoricami, da. je tu zbrano vse, kar se je dalo zbrati?! — Tudi te mučne vtise so odnesli udeleženci iz Kranja!
Orlovski dan v Šmartnem pri
Litiji.
Bil je to zopet lep orlovski dan, v čast okrožju in celi organizaciji. Ob prihodu primerno ojačenega ljubljanskega vlaka na litijski kolodvor je sprejelo došle člane, članice in orlovske prijatelje domače orlovstvo. Litijski župan g. Lebinger je omenil v svojem pozdravu veliko delo, ki ga je orlovstvo izvršilo za narodno prosveto.
Nato se je formiral sprevod. 115 članov v kroju, 85 članic, 92 naraščaja ter 00 civilistov z znaki s 14 konjeniki, 7 prapori, 13 narodnimi nošami in z železničarsko godbo »Sloga.- na čelu je korakalo skozi Litijo v Šmartno.
Šmartno se je vzradostilo svojih gostov. Pokali so možnarji, vihrale so zastave in orlovstvo je korakalo, živo pozdravljano in obsipano s cvetjem. Pred cerkvijo je bila defilacija pred prapori. Ob 10 je pri maši govoril g. dekan, po maši pa je bil tabor, na katerem je g. Tumpej imel slnvnostni govor. Brat Langus je pozdravil kot okrožni predsednik, v imenu šmarske občine pa županov namestnik.
Popoldan jo bil javen nastop. Množica je že precej pred pol 4 napolnila telovadišče. Prikorakalo je 122 članov v dvanajsterostopih s prapori na čelu. Strumen nastop, krepka izvedba je gledalce navdušila. Telovadci so želi zasluženo priznanje. članice, 85 po številu, niso zaostajale, celo prednjačile so v izvedbi vaj. In orodna telovadba! Videl si lažje vaje, a lepo sestavljene, videl pa si tudi vrhunske sestave, ki so te morale zadiviti radi težkoče in spretnosti. Tudi mladi orlovski rod ni hotel zaostajati. 92, vseh, malih in velikih, hlačatih in krilatih je svoje vaje izvedlo povsem ugodno. Rahlo netočnost v kritju in boječnost je gotovo od-vagala vnema v izvedbi. Simbolična vaja »Orel leta prot' gorani« je bila prijetna izprememba. Izvajana je bila s spremljevanjem .pevskega zbora. Vaja, lepa že po sestavi, ej bila izvajana jako skladno in je ta točka žela krepek plosk. Skok s palico jo pokazal, da se med Orli ta panoga lahke atletike zelo resno goji. Z napetim zanimanjem je sledilo občinstvo tekmi v štafetnem teku med dvorsko in šentpetersko srenjo za prehodno darilo. Zmagala je dvorska srenja in si s tem za eno leto priborila prehodnega bronastega tekača.
Po telovadbi se jo razvila prijetna in domača zabava, ki jo je sicer hotel dež nekoliko motiti, in je trajala do tedaj, da je dal okrožni trobentač znamenje za odhod, nakar se je članstvo odpravilo v sprevodu z godbo na čelu, prepevajoč, polno novega ognja za orlovsko delo, na litijski kolodvor.
Cela prireditev je izzvenela kot orlovska manifestacija. Točna priprava, discipliniran nastop, res orlovsko ponašanje je gotovo pridobilo orlovstvu zopet novih prijateljev.
Tovariši iz svetovne vojne!
Še malo dni in spet oži ve b reški klanci kot črno mravljišče samih mož in starejših fantov, ki bodo imeli svoj pohod ne na krvavo poljano kot pred 12 leti, marveč na blaženi dvor rajskega Marijinega smehljaja. Gori na Brezje 8. avgusta vsi trpini iz vojnega meteža! Ogromni večini je bila Marija vodnica v težkih dneh, ostala jim je to še sedaj; pa tudi skeptik, ljubljeni tovariš, ki ga razjeda dvom, verski neinir, ta ali oni pomislek napram veri večine našega ljudstva, bo vseeno usmeril svoj korak gori, zato da bratsko stisne žuljavo desnico svojih sotrpinov. General in rudar, kmet in uradnik, bivši avstrijski ali antantin slovenski bojevnik, vsak dobrodošel! Bratje, to je naš dan! Odložite kose in peresa, plug in stroj in tam gori v tem ljubljenem kraju kraju prižgimo zopet bakljo one možate ljubezni, ki je tako žarko plapolala v temi strašnega klanja. — Polovična vožnja pod običajnimi pogoji. Nikar ne zabite, na odhodni postaji dati žigosati Vaših kart do Otoč in nikomur jih ne oddajajte! Izkaznice dobite na Brezjah. Kar najbolje je poskrbljeno za vsakoga v duševnem in telesnem oziru. Dokažimo, da nismo veterani, ampak čvrsti možje, stebri naših kmetij, delavnic, pisarn, in da v vojski nismo posiroveli, temveč da smo izšli izčiščeni iz groznih valov svetovnega požara. Tovariši ki berete, agitirajte pri onih, ki jim listi ne pridejo v roke! To nedeljo 8. avgusta vsi, prav vsi na Brezje! Vsi vlaki bodo primerno oja-čeni, vodstvo železnic nam gre v vsakem oziru hvalevredno na roke. Tovariši: 8. avgusta na veselo bratsko svidenje!
Protest.
V zadnji številki »Novin« je izšel protest zoper prizadevanje nekaterih, da bi se dolnji del Prekmurja odtrgal od Slovenije. Protest se glasi:
»Podpisani najodločneje protestiramo proti temu: 1. da bi se doljnji del Slovenske Krajine od-■ trgal od Slovenije in an združil s Hrvatsko. Ml smo Slovenci z dušo in telesom. 2. V tekočem letu se je ustanovila v Slov. Krajini nova, takoimeno-vana »Neodvisna prekmurska stranka«, ki se na vso moč vsiljuje narodu. Voditelji te stranke pravzaprav sami ne vedo. kako podlago ima njihov program, zato pa najodločneje protestiramo, da bi se še nadalje vsiljevala narodu ta stranka. 3. Mi smo Slovenci in verskega prepričanja, radi teg« se oklepamo stranke, ki je na krščanski podlagi. Ta stranka pa je »Slov. ljudska stranka«.
Da prihaja od strani naroda od dne do dne do enakih in podobnih protestov, je povzročilo novo gibanje, katerega voditelji mislijo, da je njihova največja naloga, uničiti sedanjega političnega voditelja g. Klekla in spraviti Prekmurje (Slovensko Krajino) pod hrvatsko nadoblast.«
Nas narod protestira in bo protestiral še naprej, da s tem pokaže javnosti, da si ue da vzeti svojega — slovenstva.
i Darujte za Ljudski sklad SLS!
V Šmihelu pri Novem mestu bo v nedeljo dne 8. avgusta
orlovski dan
novomeškega okrožja!
■ ■■■■■■aBBBBjHBBHffiaaBBIBBH
Kongres cestnih železničarjev v LiuhSjani.
V posvetovalnici ljubljanskega mestnega magistrata je v nedeljo, 1. t. m., pričel kongres cestnih železničarjev, ki je trajal tri ure ter je sprejel važno, a kratko resolucijo, za-htevajočo prevzem cestne železnice po mestni občini in obenem nje razširjenje v vse važnejše okoličanske kraje in centre delavskih družin. Glavne skupščine so se udeležili v velikem številu vsi izven službe sc nahajajoči člani ljubljanske organizacije, kakor tudi zastopniki mestne občine in drugih javnih korporacij, katerim je socialni in materialni položaj delavstva in napredek mesta sploh pri srcu. Navzoči so bili zastopnik mestne občine ljubljanske ravnatelj dr. Miljutin Zamik, bivši občinski svetnik Josip Pire, zastopnik Delavske zbornice g. Tokan, ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Sagadin, dalje zastopnika avstrijskih organiziranih cestnih železničarjev g. Lausch in Schalay, rodom Hrvata, in zastopniki zagrebških cestnih železničarjev pod vodstvom predsednika njih organizacije g. Josipa Bačiča.
Predsednik ljubljanske organizacije cestnih železničarjev g. Anton Furar jc otvoril glavno skupščino, poudarjajoč temeljne cilje in stremljenja cestnih železničarjev po reorganizaciji in razširjenju cestne železnicc in obenem toplo pozdravljajoč navzoče zastopnike javnih oblasti in korporacij.
Tajnik organizacije g. R. Bitenc je skup. ščini podal zanimivo zgodovinsko in socialno pravno poročilo o nastoju, razvoju in razmerah pri cestni železnici. Navajal jc postanek ljubljanskega tramvaja, pravno razmerje med ljubljansko občino in delniško družbo cestne železnice. Omenjal je tudi delovanje posebne komisije občinskega sveta, ki jc po prevratu pregledala notranje poslovanje družbe. Komisija jc imela marsikateri uspeh pri družbi, katere centrala sc nahaja na Dunaju, Poročilo navaja na to mezdne borbe Uslužbencev cestne železnice za izboljšanje njih socialnega in notranjega položaja. Poročilo dalje ugotavlja nujno potrebo, da se sedanja mreža cestne železnice razširi na vse važne okoii-čanske občine, osobito proti Sv, Križu, Je-žici, Šiški in Viču. Potrebno je tudi, da uprava cestne železnice uvede modernejše vozove, že z ozirom na tujski promet. Tajnik organizacije navaja dalje v svojem poročilu borbo članov za kolektivno pogodbo, katere je prvo dosegla 1. 1919. na podlagi splošnega zapisnika in z intervencijo Splošne železni-čarske organizacije za Slovenijo v Ljubljani, katere članice so bili cestni železničarji, a so pozneje prestopili v drugo organizacijo. Važno za cestne železničarje je tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja. Hud boj vodijo cestni železničarji za uveljavljenjc službene pragmatike. V tem boju jih jc krepko podpiral bivši občinski svetnik g. Jože Pire. Končno se je spomnil tajnik v svojem poročilu vseh v 25 letih umrlih tovarišev, ki jih jc 16 po številu. Skupščina se je dvignila s sedežev ter jim vzkliknila: Slava jim!
Ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Sagadin je nato v glavnih obrisih poročal o pokojninskem zavarovanju cestnih železničarjev. V imenu UJNŽ jc skupščino pozdravil g. Juh, v ime mestne občine g. dr. M. Zarnik. G. Jože Pire pa je v svojem govoru podčrtali apel vseh ljubljanskih slojev po razširjenju cestne železnicc.
Predsednik organizacije ccstnih železni-čarjev v Gradcu g. Vinko Lausch je v imenu avstrijskih organiziranih ccstnih železničarjev pozdravil kongres, obžalujoč, da niso radi notranjih diferenc navzoči zastopniki iz Bel-grada, Sarajeva in Subotice. G. Josip Bačič je v imenu zagrebških cestnih železničarjev naglašal solidarnost z Ljubljano ter izrazil upanje, da pride končno do zbližanja vseh cestnih železničarjev v Jugoslaviji ter končno do ustanovitve enotne stanovske organizacijo.
Glavna skupščina jc nato sprejela kratko resolucijo, ki zahteva:
Mestna občina ljubljanska se naproša, da čim preje izvede odkup cestne želcznicc pod pogoji, ki so določeni v tozadevni pogodbi med tvrdko Siemens & Halskc in med mestno občino. UJN2 in Delavska zbornica sc naprošata, da dasta inicijativo za sklicanje shodov, na katerih naj sc javnost zainteresira za odkup cestne želcznicc. Dnevno časopisje se naproša, da to akcijo podpre s primernimi članki. Odkup cestne železnice je zlasti važen, ker je v zvezi z razširjenjem in napredkom cestne železnice, kar jc važno za prospeh ljubljanskega mesta.
Družba cestne železnice sc poživlja, da v najkrajšem času sporazumno z delavskimi zaupniki izdela vsem socialnim zahtevam odgovarjajočo pragmatiko.
Popoldne se je na vrtu restavracije Mi-klic vršila dobro obiskana veselica, katert so sc oe*tni železničarji v lepem številu udeležili.
Iftnevne novice
k Knezoškof dr. A. B. Jeglič v Ameriki.
Clevelaudska »Ameriška Domovina«:, ki ni iz-rečno katoliški list, je prinesla o priliki obiska knezoškofa dr. Jegliča v Clevelandu škofovo sliko in uvodnik, v katerem piše med drugim: »Še nikdar, odkar bivajo Slovenci v Zedinjenih državah, niso imeli časti in prilike, da bi jih obiskal slovenski katoliški škof iz stare domovine. Letos ob priliki Evharističnega shoda se je i>odal sivolasi slovenski vladika, naj-plemenitejši slovenski višji pastir, Anton Bo-naventura Jeglič, na 4000 milj dolgo pot, da obišče nekdanje prebivalce svoje škofije. To je dogodek brez primere v zgodovini ameriških Slovencev. Največja slovenska naselbina v Ameriki — slovenski Cleveland, s častjo in spoštovanjem pozdravlja danes priliod svojega nekdanjega višjega pastirja. Videl bo goreči apostol Krisla, da je v Clevelandu še vedno ogromna večina naroda zvesto vdanega veri svojih očetov in mater. Nimamo sicer sijajnih zgradb božjih, kot smo jih bili vajeni v stari domovini, toda narod ima še vedno iskreno vero v srcu do naukov, katere nam je naš vladika dal, ko smo bili še v stari domovini.«
k Novi hvarski škol. Novi hvarski škof don Niko Pušič je minulo soboto v Belgradu položil prisego. Obiskal je ministra za vere. Naslednji dan se je odpeljal v Zagreb, kjer opravi duhovne vaje. Prve dni septembra bo posvečen in vstoličen. Novi škos je po rodu 7, Visa; katoliški krogi pričakujejo, da bo napravil konec, politični agitaciji za pravoslavje, ki jo zadnje čase izvaja na Visu radikalna stranka s sodelovanjem splitskega pravoslavnega Župnika S. Urukala.
k Na Trsat! Nepreklicno samo do sobote 7. t. m. sprejema Kat. prosvetno društvo v Škof ji Loki priglase za romanje na Trsat in izlet na otok Krk. Za vlak in stroške društva pošljite 150 Din; kdor se bo peljal tudi na Krk, naj pošlje še 25 Din za parnik. Iz Škofje Loke se odpeljemo 13. t. m. zvečer; vlak bo sprejemal romarje do Metlike. Vrnemo se 16. t. m. zjutraj. Pevci, pripravljajte se za petje! Kaj bomo peli na Trsatu, smo objavili že v nedeljskem »Slovencu«. Pred nami sta šla dva odbornika pot pripravljat. Pravita, da bo lahko vsakoimi žal, kdor ne pojde z nami. Priglasite se, še je čas!
k Javno vprašanje. Prejeli smo in objavljamo sledeče javno vprašanje, v nadi, da sc oglasi kdo od tajnikov naših strokovnih organizacij, ker gre za koristi nad 100.000 članov okrožnega urada, bratovskih skladnic in železničarske bolniške blagajne: Spoštovani gospod urednik! Prosim Vas, gospod urednik, za objavo naslednjih vrstic v Vašem cenjenem listu. Pred dalj časa sem bil pri Okrožnem
RABITE"
k*l oblačilnega blaga?
V
NE KUPUJTE
ničesar prej, preden si ne ogledate nove manufakfurne trgovine
A. POTOKAR
Ljubljana, Vodnikov trg 2
uradu za zavarovanje delavcev zaradi popravila mojih zob. Tam so me izpralevali, kje in koliko časa sem bil zadnja leta v službi, nazadnje so mi pa rekli, da do umetnih zob nimam pravice, za plombiranje pa da moram nekaj doplačati. Pokazali so mi nek časo-pis, v katerem so bila objavljena neka navodila Delavske zbornice. Zahteva, da moram kot član urada plombe tako rekoč sam plačati, ko vendar ves čas, kar delam, točno plačujem visoko zavarovalnino, se mi je zdela neverjetna. Obrnil sem se privatno do nekega znanega mi uradnika, kaj mi je storiti, da sc mi popravijo zboje, radi katerih pogosto trpim na želodcu. Rekel sem mu, da se bom pritožil pri Delavski zbornici, on pa mc je zavrnil, da tam ne bom nič opravil, ker se mnenje Delavske zbornice krije s stališčem Okrožnega urada. Uradniki dobro vedo, da se z navodili, objavljenimi od Delavske zbornice, člani v nasprotju z zakonom o zaščiti delavstva od 1. 1922. prikrajšujejo, toda morajo pri vladajočih razmerah molčati in delati tako, kakor višja oblast od njih zahteva. Prosim Vas, gospod urednik, da to objavite: mogoče se vendar najde kak strokovnjak ali jurist, ki bode pojasnil zakon, da člani ne bomo trpeli škode.
■k Ali veš, da so veliki slovenski možje: Janša, Fr. Prešeren, M. Cop, J. Pogačar, T. Zupan, Svetina, Fr. Fingžgar, Jalen... bili rojeni vsi v župniji Breznici na Gorenjskem? Ali veš, da bodo naši umetniki tem možem postavili v novem »Društvenem domu« na Breznici spominske slike? Ali razumeš, da bo zato vsak zaveden Slovenec z veseljem segel po srečkah v prid »Društvenemu domu« na Breznici!
* Da bo natančno! (K članku Izjemna »pravica« za duhovnike.) Prejeli smo: Gosp. J. M. kaže rutino v presojevanju duhovniškega položaja, vendar potrebuje članek pod gornjim naslovom popravka, ker se je tudi njemu pripetila nesreča, da je vse fare po Hrvatski in Slavoniji vrgel »v en koš«! Mnogo je fara po Hrvatskem, ki vse drugo prej, samo blestijo ne! Posebno bivša vojna Krajina (granica) jih ima večino. Evo, kako bleste: bira = 0, nikakršna: ne prosta ne obvezna. Tudi drva mora župnik kupovati; mašue intencije: = 0, niti ene same sv. maše vse leto nikdo ne naroči; pogrebi: 30 Din in za to sijajnost mora duhovnik spremiti vsakega mrliča prav do hiše, pisarniška taksa: morda (komaj) vse leto 100 Din, katehetske »nagrade« niso bile nikoli znane. Nadarbinsko zemljo — največ (od 6—7 oralov) do 15 oralov — mora župnik seve s tujimi močmi obdelovati, dobesedno edinemu mesečnemu dohodku 480 Din (največ) preti zdaj še 15 % odbitek. Pomanjkanje duhovščine je postalo pri nas že kritično, saj letos ne pošlje poldrug milijon duš broječa zagrebška nad-Šk<jfija niti enega novomašnika v pastirstvo.
•k Vpokojitve na srednjih šolah. Vpoko-jeni so srednješolski profesorji: dr. Alfonz Levičnik in Josip Šilih v Ljubljani in Anton Cestnik v Celju.
-A- Učiteljska imenovanja. Iz Belgrada poročajo, da je v prosvetnem ministrstvu podpisan ukaz o učiteljskih imenovanjih v ljubljanski in mariborski oblasti.
k I« veterinarske službe. Za veterinarja v Kranju je imenovan Fran Č o k. — Vpoko-jena sta veterinarja Anton Korošec v Kranju in Fran Martelanc v Kočevju.
•k Izpiti dijakov-vojakov. Zadnja dva meseca so se v Valjevu vršili izpiti tamkaj služečih dijakov vojakov. V petek so se izpiti zaključili. Vsi dijaki — 20 po številu so z uspehom prestali izpit.
•k Državne štipendije sa študij t inozemstvu. Ta čas študira v inozemstvu 55 drž. štipendistov. Izvzemši četvorice bodo vsi do. vršili nauke koncem oktobra t. 1.; dva izmed četvorioe položita izpit meseca februarja, dva pa meseca marca prih. leto. Kakor ■ poročajo iz Belgrada s© letos štipendije ne bodo oddajale.
k Dekanijski tabor Marijinih drulb za
dekanijo Zavrč. Dekanijski tabor vseh Marijinih družb iz dekanije Zavrč se bo vršil na gričku zavrčke podružnice Device Marije dne 15. avgusta. Ob 10 bo slovesna služba božja s pridigo g. kanonika Časla. Po službi božji bo zborovanje na prostem krog cerkve. Po zborovanju bodo večernice. Tabora se udelo žijo fantovske in dekliške Marijine družbe iz vse dekanije in vljudno je vabljena še tudi druga mladina.
■k Podporno društvo slepih, Wolfova 12, Ljubljana, je na svojem rednem letnem občnem zboru izreklo med drugimi iskreno zahvalo vsem dobrotnikom, ki so se s kakim darom spomnili bednih slepih in s tem olajšali vsaj nekoliko njih bedno stanje, dalje vsem uredništvom slovenskih dnevnikov za njih vestno priobčevanje člankov, pevskemu društvu »Slavec« za brezplačno prepustitev dvorane, direkciji državnih železnic v Belgradu za dovolitev polovične vožnje članom in njih vodnikom. V nadi, da nam ostanete tudi v bodoče naklonjeni, kličemo vsem iskrena hvala!
k Razširjenje kolodvora. Gornja Radgona je zelo važna železniška postaja glede prometa med Avstrijo in Prlekijo. Gornjeradgonska postaja je zelo mala in je njeno tesnost po letih uvidela tudi železniška uprava. V torek, dne 27. julija se je mudila v Gornji Radgoni komisija, ki je pregledala in odobrila načrte: kako in v kakem obsegu se bo razširil gomjeradgon-ski kolodvor.
k Položaj v zagrebškem občinskem odboru. Zagrebške »Novosti« poročajo pogovor z županom Heinzlom o priliki izstopa kluba HSP iz delovne večine občinskega odbora. Zupan Heinzel je rekel, da vztraja na stališču, da se mora strankarska politika izključiti iz občinske posvetovalnice. Na vsak način bo zahteval od ostalih klubov večine tožnih izjav; ako se pokaže, da večina njegovemu programu ni naklonjena, proračuna sploh ne bo več sestavljal — v predalu ima že pet mesecev pripravljeno demisijo. — Kakor pišejo zagrebški listi, more kriza v občinskem odboru vsak dan planiti. Federalisti so najbolj nezadovoljni in žele iti na volitve, pri katerih upajo zmagati in izvoliti nato za župana dr. Ante Trumbiča. Heinzel se jim je v zadnjem času posebno zameril še s tem, da je prijavil svoj izstop iz nekdanje Hrv. Zajednice.
k S cigaretami se je založil za delj časa, kakor je dobila tudi naša policija obvestilo, neznan tat, ki je vlomil v Dolenji Lendavi v tamošnjo glavno trafiko. Odnesel je skoro vso zalogo raznih cigaret, tobaka, cigaretnega in za pipo, cigar, okoli 80 zavojev cigaretnih papirčkov in pa nekaj kolkov in znamk. Po približni cenitvi je odnesel tega blaga skoro za 8000 Din. Pravijo, da je prišel preko meje, kamor se mu je tudi posrečilo spraviti svoj plen.
k Najden utopljenec. V Muri je utonil 18. julija pomočnik brivca Cividicija v Gornji Radgoni. Pomočnik se je šel kopat v Muro, zagrabil ga je krč in je utonil. Utopljenca so potegnili iz Mure blizu Beltinec šele te dni. Utop-j ljenec je bil rodom Hrvat.
■k Avtomobilska nesreča. Včeraj okrog | 12. ure je avtomobil vojnega ministrstva po. j vozil odvetniškega uradnika pri dr. Ježu g. i Franca Bratino. Bratina je težko ranjen in se nahaja v bolnici.
k Založništvo šolskih knjig v Zagrebu. ! Prosvetni minister poveri posebni komisiji nalogo, da prouči organizacijo Založništva
šolskih knjig v Zagrebu. Ustanova naj U se po ministrovih načrtih razširila na cek državo.	^^
tri Pr0f; dr' HttraPin * Zagrebu. Minole JljS? 86 t V 'Tailčlškanskem samostanu v Zagrebu vršila proslava 700 letnice sv. Frančiška Asiskega Kot glavni govornik je prišel iz Rima frančiškan Hrvat - dr. Teofil Hara pla, profesor temeljnega bogoslovja na mednarodnem frančiškanskem vseučilišču sv. Antona v Rimu. To je tačas edini Hrvat, ki zavzema v Rimu znanstveno stolico. Slovi kot izvrsten govornik. P0 rodu je iz Klanica-bogoslovje je dovršil v Zagrebu, od 1908 do 1911. je študiral v Rimu in postal doktor-nato je predaval modroslovje na bivši frančiškanski gimnaziji v Varaždinu, a 1 1919 ^ ga pozvali na stolico v Rimu.
*	Strašno neurje v Splitu in okolici. V Splitu m okolici je divjalo minolo soboto Strašno neurje. Toča je popolnoma uničila vse okoliške vinograde tako, da dve leti ne bodo rodili. Splitsko veliko polje in Zgorajekaštel-ako polje sta popolnoma opustošena. V Splitu so se vsled naliva zamašili kanali in voda je zalila vse nižje ležeče trgovine, pekar, ne itd. Škoda je ogromna.
kr Tovarna mila »Merima« v Kruševcu v popolnem obratu. Nekateri časopisi so objavili vest, da je bila ob priliki poplave uničena tovarna mila v Kruševcu. Toda to poročilo ne odgovarja dejanskemu položaju. — Tvornica nam sporoča sledeče: Ker se je dne 21. julija t. 1. utrgal v okolici Kruševca oblak, je voda nenadoma pridrla do našega podjetja, porušila dve steni od ograje ter poplavila tvornično dvorišče s subterenom, v katerem so sc nahajale sirovine in neznaten del nepredelanega mila za pranje perila. Celotna škoda, povzročena po tej elementarni nezgodi, znaša 126.760 Din, ki je tudi uradno potrjena po komisijskem pregledu od rasinj-skega srezkega poglavarstva pod št. 14.490. Tovarna je bila čez nekaj časa že popolnoma urejena ter je pričela z normalnim obratovanjem, tako da se naročila, dana nam od naših poslovnih prijateljev, niso zakasnila pri izvršitvi niti za en dan. — Iz pisarne tovarne mila »Merina«, Kruševac.
*	Nož med dijaki. Minolo soboto je v Nišu petošolec Voja Vučkovič v prepiru z nožem sunil svojega sošolca Aleksandra Hof-mana in ga težko ranil.
*	Uspeh Vidovičeve šole. Te dni je z odličnim uspehom položilo izpite na državnih srednjih šolah v Sarajevu in drugih mestih do 30 dijakov Vidovičeve srednje šole za odrasle v Sarajevu. Sedaj študira na naših vseučiliščih 80 absolventov te šole.
*	Snaga na železniških postajah. Pro. i metno ministrstvo je razposlalo vsem želez.
niškim posiaja-m okrožnico, v kateri opozarja, da mora po vseh postajnih prostorih biti največja snaga.
•k Brezplačna vožnja. Po odredbi financ-nega ministrstva imajo vsi bivši borci na srbskih bojiščih in solunski fronti pravico do brezplačne vožnje v kopališča.
*	Krošnjarenje na železnicah ostro prepovedano. Prometno ministrstvo je ponovno izdalo najstrožjo odredbo, da se vsako krošnjarenje po železniških vozovih brezpogojno zabrani.
kr Vozno olajšave za vojake. Prometno ministrstvo je obvestilo vse železniške oblasti, da imajo pravico do četrtinske cene na železnicah tudi vojaki, ki odhajajo na dopust v civilni obleki; izkazati se morajo le z vo. jaškimi listinami, iz katerih je razvidno, da so pod zastavo.
■k »Radnička Reč«. Belgrajska policija jo prepovedala tudi 3. številko »Radničke Reči«.
-k Svetovna dijaška konferenca v Hel-singforsu. Dne 1. t. m. se je v Helsingforsu
Dva jubileja velikih • Slomškovih zamisli.
Ravno k 75 letnici dveh del Slomškovih, ki razširjata največji blagoslov, je izšlo povabilo od lavantinskega škofijstva k vnetemu sodelovanju za njegovo beatifikacijo.
Na prvo, za Cerkev in slovanstvo nadvse pomembno, započeto povodom duhovnih vaj v frančiškanskem samostanu v Brežicah 1. 1851., je ž eopozoril g. dr. Fr. Grivec. Je to delo za zbližanje pravoslavne cerkve, bratovščina sv. Cirila in Metoda, ki se je ohranila iz spoštovanja do svojega ustanovitelja v lavantinski škosiji zdaj pod imenom Bratovščina (apostol-stvo) sv. Cirila in Metoda in ima z Apostol-stvom isti vzvišeni namen in iste pravec. Naj bi se na novo razcvetela!
Druga Slomškova ustanova izza istega leta pa je za ohranitev vere in nravnosti ined ožjim slovenskim ljudstvom ne manj pomembna in blagoslovljena — Družba sv. Mohorja. O tej ustanovitvi poroča dr. A. Medved v svojem A. M. Slomšeku približno sledeče:
Dne 25. februarja 1851 je Slomšek bil v Celovcu ter je navdušil mestnega kaplana Andreja Einspielerja za ustanovo društva. O veliki noči se je Slomšek z njim in špiritualom Zorčičem v ŠL Andražu natančneje in podrobneje pogovoriL
Ravno te dni, — 27. julija 1851 — Je 75 let, kar so celovški rodoljubi izdali vabilo k ustanovitvi. Ta klic se je raznesel po vsej Sloveniji kot blisk in od vseh strani so odmevali veseli giasovi. Le nekaj dni po tem oklicu pa
je pisal Slomšek iz Št. Andraža: »Veseli me, da društvo, ki sem ga že pred sedmimi leti osnovati mislil, pa ga nisem mogel, se spet izbujati in oživljati vidim. Da pa moje veselje tudi kaj sadu obrodi, podlago in temelj temu društvu s tem položim, da petsto goldinarjev v bankovcih temu društvu darujem. Kakor hitro društvo v življenje stopi, bodem ta svoj dar društvenemu odboru izročil, zraven pa še tudi obljubim, za društvo delati in ga podpirati, kolikor premorem.«
In ostal je mož-beseda do smrti. L. 1852. je Družba sv. Mohorja stopila v življenje. Ze prvi letnik je tudi duševno podprl. Kajti med pet knjigami, ki so 1. 1852. izšle, je tudi »Šola veselega petja za pridno šolsko mladino«, katero je spisal Slomšek s pomočjo župnikov Virka in Hašnika. Slomšek je plemeniti in slavni oče Družbe sv. Mohorja. Je tudi, kar nasledke zadeva, najplodovitejša misel Slomškove bistre glave. Mnogo dreves je vsadil slovenskemu ljudstvu v veselje in korist, a toliko najžlahtnejšega sadu ni obrodilo nobeno kot le-to.
Mohorjeva družba je Slomškova slava, neminljiv spomin, ki bo njegovo ime" blagroval od roda do roda med hvaležnimi Slovenci. Za pouk in nedolžno veselje, ki ga Mohorjeve knjige razširjajo po slovenskih krajih, bo Slomšku vsa domovina v vek hvaležna iz srca.«
Prva — celovška, — in posredno zdaj tudi goriška Mohorjeva družba, bo, trdno upamo, težka utež na tehtnici Slomškovih zaslug, ki jih bo komisija za njegovo bonifikacijo med drugim nadepolno predložila v Rim.
M. d. U.:
Bonifacio.
(Tip mladega človeka naših dni.)
Bonifacio je za časa svojega življenja iskal sebe in umre, ne da bi bil sebe našel. Njegov slučaj je podoben slučaju barona Miinchhaus-na, ki je menil, da se more za lastne lase potegniti iz vodnjaka.
Bil je, v svojo nesrečo, pameten človek, ki si je vbil v glavo delovati originalno in ekstravagantno. Šel je tako daleč, da tega, kar so storili drugi, ni storil; in sicer iz istega razloga, iz katerega so to delali drugi: Vedno se je prizadeval, da bi se razločil od navadnih ljudi, a kljub temu se mu ni posrečilo, da ne bi končno postal eden izmed njih.
Nočem očrtati slike o njem. Rečem le, da je Bonifacio fantastično bitje, ki živi v »um-stvenem svetu« ljubega Kanta, v neke vrste petih nebesih. Resnica pa je, da sem vsikdar, kadar mislim na Bonifacia, v skrbeh in se me lotijo srčne muke.
»Kakšne so moje sposobnosti?« — se je vprašal Bonifacio, če je bil sam.
Pisal je pesmi in jih zopet strgal, ker se mu niso zdele zadosti originalne; te so ga spominjale na znanega pesnika, one na drugega. Smatral je za malomeščansko, če bi ga drugi imeli za sentimentalnega; še hujše se mu je zdelo biti romantičen (sicer kaj se pravi romantičen?); za najbolj malomeščansko pa je smatral obupajoče prizadevanje. Pisal je ironične pesmi, verze polne hrepenenja za vsem, kar je človeškega in božanskeea, in ko iih ie
po mesecu dni zopet bral, je tudi te raztrgal z besedami: »Grozno, taka hinavščina! Ko sem vendar čisto drug!« Potem je pisal zopet nove verze, topot čisto nežne, v katerih je govoril o
domačem ognjišču, o družini, o svoji rodni
vasi. Ti verzi so mogli ganiti do solz, a raztrgal jih je prav tako. »Brezokusne neumnosti! Taka nebeška glasba je omledna in sladkobna.«
Ubogi Bonifacio 1 Vsak dan je rodila jutranja luč v njegovih možganih novo idejo, ki je umrla skoro ob isti uri kot je zatonilo solnce.
V družbi svojih prijateljev je bil Bonifacio vesel, toda če je bil sam, se je prisilil do žalosti in se besno vlekel za ušesa: To bi bilo pa res komično! Vodnjakova površina je bila mirna, on pa notri v vodnjaku!
Mnogo knjig je začel brati, a malo skon-čal; bolj mu je prijalo sanjarenje kot čitanje. Vsakemu avtorju je predbacival, da mu še nečesa manjka; razume se, nečesa mu je manjkalo ... enak je bil drugim in to je bilo grozno!
Katere so moje sposobnosti? je bilo njegovo večno, mukapolno bolestno vprašanje. Začel je graditi nov filozofski sistem, in ko ga je skoroda dovršil, je moral nenadoma spoznati, da so to, kar je on rekel, že drugi povedali, in strgal je liste, polne študij, skic in pripomb, na drobne kosce.
Ni bilo panoge znanosti, v kateri se ne bi bil poskusil. A vse, brezizjemno vse, je bilo že tako naširoko izhojeno! Se li izplača toliko truditi se, da izkopljemo davnej znane stvari? In nato šc nadaljnja nesreča: vsflk« resnica učinkuje, ko ie odkrita, trivialnol
otvorila svetovna konferenca dijaških Krščanskih zvez (nekatolišklh). Navzočih je 1500 delegatov iz 50 držav. Na konferenco je dospel tudi Mahatma Ghandi iz Indije.
■k Revizija zakona o taksah. Včeraj se je v generalnem ravnateljstvu davkov v Belgradu sešla komisija, ki ima nalogo, da na podlagi došlih izjav gospodarskih korporacij pripravi revizijo zakona o taksah.
O Ameriški izletniki. Sinoči oh devetih je odpotovalo z brzovlakom iz Ljubljane 50 ameriških izletnikov iz raznih krajev Slovenije, ki so se mudili pri svojcih na obisku. Izbrali so si splošno Znano francosko linijo Ljubljana—Pariš—Ha vre, kjer se bndo 11. avgusta vkrcali na znameniti br/.oparnik »Pariz«, ki jih povede po petdnevni vožnji v novo domovino. Želimo jim srečno pot in obilo lepih spominov iz naše mile Jugoslavije.
0 Včerajšnjo neleljo je bilo toliko prireditev izven mesta, da je to čutila tudi policija, ki ni imela skoro nič opravka. Tudi uradni list »Policijski dnevnik« ni imel sko-ro nol.enih posebnih objav. Aretirali so in spravili na varno v policijske zapore samo neko potepinko, kd so ji take aretacije itak dobrodošla sprememba. Poleg nje so aretirali tudi nekega malega fantiča, bolj v poznih urah pa nekaj veseljakov, ki so bili preglasni v svojem dobrem razpoloženju. Tudi trije go. stilničarji so bili ovadeni radi prekoračenja policijske ure, ker niso mogli spraviti pravočasno pivcev iz svojih prostorov. Pač pa jo bilo vloženih izredno dosti ovadb radi prestopkov cestno policijskega reda in sicer največ radi prehitre ali nepravilne vožnje kole* sarjev, motociklistov in avtomobllistov. — Tako je potekla nedelja mirno in se ni /godilo nobenih večjih nesreč.
O Nedeljski železniški promet v Ljubljani. V Ljubljani je bilo v nedeljo 1. t. m. več veselic in javnih prireditev. Vse te prireditve so končale mirno, brez večjega incidenta in intervencije varnostnih organov. Glavni val ljubljanskega prebivalstva pa se je v ne. deljo obrnil proti Gorenjski, predvsem v Kranj. Železniška uprava je v nedeljo zjutraj z ozirom na velikanski naval občinstva močno ojačila garniture rednih gorenjskih vlakov in obenem sestavila posebne vlake. Vsi vlaki so bili močno natrpani in cenijo na podlagi izdaje voznih listkov, izdanih pri glavnih blagajnah glavnega kolodvora, da so vlaki vozili na Gorenjsko nad 12.000 eseb. Osebni promet na progah se je neovirano vršil in nI bilo nikake nesreče. Samoumevno, da so vlaki na povratku v Ljubljano prihajali z ozirom na ta velikanski naval z malimi ali večjimi zamudami.
© Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov ima danes ob 8. uri zvečer važno sejo. Vsi gg. odborniki naj se je zanesljivo udeleže.
© Šahovski klub Ljubljana-Bežigrad ima svoj ustanovni občni zbor v torek dne 3. t. m. ob 20. ur.i v gostilni g. Kačiča na Dunajski oesti. Ljubitelji šaha vabljeni.
O Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo dne 1. ,t. m., je uspel nepričakovano lepo. Potek občnega zbora je pokazal, kako se prebivalci v okolici Sv. Krištofa za. vedajo potrebe in namena novoustanovljenega društva. Ob otvoritvi pozdravi najmlajšega bratca g. Nabergoj v imenu šišenske prosve-te, g. Šerjak v imenu Št. Jakobske prosvete, g. župnik Petrič, ki je bil nujno zadržan, pa pozdravi zborovalce z bodrilnim pismom za uspešno delovanje. Tajnik Prosvetne zveze g. Zor je v svojem globoko zasnovanem govoru pokazal neizorane njive, pokazal je, kje in kako moramo širiti pravo kulturo. Nato se ugotovi, da je pristopilo takoj ob ustanovitvi 116 članov, kateri izvolijo prvi odbor, ki s(,
je konstituiral: predsednik Janez Sajovic, blagajnik Plestenjak Ivan, tajnica gdč. Zinka Trink in knjižničar Wagger Ivan. Pregledniki računa so: Korenčan Matko, Trink Alojz, in Plestenjak Ivan ml., razsodišče pa gg. Rihai, Verbajs in Kermavner Ivan. Naprej po začrtani potil
O Tatvine koles so se začele zelo množiti. Vsak dan skoro prihajajo ovadbe izvršenih ali poskušenih tatvin koles in to po deželi in v mestih, posebno v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, kjer imajo ti nevarni tiči še najbolj ugoden teren, ker jo popihajo z ukradenim kolesom kar preko meje in ga , vnovČijo v Avstriji. Včeraj je prijavil tatvino i svojega kolesa neki stanovalec v hiši Ciril Metodove ulice v Ljul ljani. Kolo je bilo shranjeno v veži, je znamke »Jogo« in je vredno i 1500 Din.
O Noliub obiskovalec. Včeraj sta se ja. vila na polic;ji dva pekovska vajenca iz Po-Ijrnske ceste Miha Lapuh in France Tratar. Prijav la sta, da se je splazil prejšnji večer v njihovo s"alnico neznan tat, ki je prišel skozi vrtno e grajo in skozi odprto okno in je po tej poti tudi cdšel. Ukradel jima je skoro vso obleko, perilo in čevlje in pa Lapuhu 1000, Tratarju pa 258 Din gotovine. Tat je moral biti v sobi dobro znan in je bržkone kak bivši pomočnik ali vajenec, ali pa tovariš okradonih. Vlomilca sta se hotela vtihotapiti tudi v neko sesednjo hišo, kar pa se jima ni posrečilo in so jih prepedili.
Marvlbor
□	Mariborski radikali terorizirajo svoje pristaše. Na našem sobotnem shodu se je pripetil slučaj, da je eden od radikalnih generalov, ki so prišli na shod, surovo nahrulil nekega udeleženca, češ: »Vi ste naš, nimate tukaj ničesar iskati, takoj domov!« Možakar je bil svoječasno res vpisan pri radikalni stranki, pa takrat sigurno ni vedel, da je prišel s tem pod osebno nadzorstvo in bodo pri radikalih tako skrbeli za njega, da mu bodo določali nazadnje vsak korak, katerega mora v javnem življenju napraviti.
□	Študijska knjižnica. Ob priliki nastanitve novega knjižničarja, ki jc dodeljen dosedanjemu osobju pod vodstvom ravnatelja g. Zunkoviča, je sprožilo »Jutro« v javnost svojo patološko mržnjo proti vodstvu knjižnice in proti knjižnici sploh. Ugotavljamo le, da je »Jutro« s tem napravilo še posebno krivico g. ravnatelju Zunkoviču, ki je požrtvovalno organiziral in uredil študijsko knjižnico v Mariboru. Kdor je videl knjižnico preje in pa zdaj, ko je urejena, se mora naravnost čuditi, kako je bilo mogoče to izvesti. Razumemo, zakaj se vrši ta borba proti študijski knjižnici potom kulturno najvišje stoječega »Jutra«. Ne skrb za študijsko knjižnico, ampak da spravijo na mesto njim nepriljubljenega sedanjega ravnatelja svojega pristaša, to je motiv te gonje, ki zasluži, da je javno ožigosamo kot pristno demokratsko nekulturnost.
□	Na potu okrog sveta na motorju sta se dva dijaka iz Nemčije preteklo nedeljo mudila v Mariboru.
□	Banke v Mariboru poslujejo v mesecu avgustu nepretrgoma od 8. do 14. ure. Blagajne so odprte od 8. do 'A 13. ure.
□	Grdo sredstvo. V zadevi prodaje Tur-nerjevega posestva, ki se dejansko ni izvršilo, sta »Jutro« in »Slov. Narod« napravila pravo jeremijado in v tej napadla ljudi prav krivično. Pogledajo naj raje, kdo je zidal Narodni dom, kjer so zdaj oni gospodarji, morda se jim vzbudi čut hvaležnosti do »nemških rok«, katerih so se zdaj naenkrat ustrašili. Tako postopanje je pač grdo,
□	Porcijunkula. V mariborski frančiškanski cerkvi je bilo tc dni izredno veliko romarjev, ki so se udeleževali porcijunkulskih odpustkov.
□	Nesreča pred frančiškansko cerkvijo.
Pred cerkvijo Matere milosti je bila v ponedeljek precej velika gnječa ljudi. Nepreviden voznik, neki kmet, je zavil s konjem z Aleksandrove ceste v Frančiškansko ulico s tako naglo vožnjo, da se ljudje niso mo-ili umakniti. Pri tem je povozil neko žensko, ki je dobila težke poškodbe in jo jc rešilni avto odpeljal v zdravniško oskrbo.
□	Mestna plinarna dobi v kratkem novega odjemalca — delavnico in kurilnico državne železnice. Dosedaj se je zalagala s plinom iz lastne plinarne, ki pa je zelo nerentabilna. Delavnica porabi zelo mnogo plina za obratovanje nekaterih specialnih strojev in naprav.
□	Razgrajanje ob zgodnjih jutranjih urah se je zadnje čase zopet razpaslo. Neki mladi gospodje si take šale v pijanosti pogostomn dovoljujejo. Opozarjamo policijo, da jim stopi malo strožje na prste ter to razvado odpravi.
□	Poroka, Preteklo nedeljo sta bila v mariborski stolnici poročena g. Adolf Čeb, strojevodja v Mariboru, in gdč. Terezija Breznik. Poročal je nevestin brat g. Janko Breznik, kaplan na Rušah. Bilo srečno!
□	Znamenito delo na prodaj. V Mariboru jc na prodaj Onkens Wcltgeschichte v 44. vezanih zvezkih. To znamenito zgodovinsko delo je sestavljeno od raznih zgodovinarjev in je izšlo samo v eni izdaji. V Jugoslaviji sta od tega dela samo dva eksemplara, in sicer eden na vseučiliščni knjižnici v Zagrebu, drugi v zasebnih rokah v Mariboru. Nakup tega dela bi svetovali kaki večji knjižnici. Malen kostno ceno in naslov prodajalne pove uredništvo »Slovenca« v Mariboru.
□	Občni zbor Marijanišča se je vršil dne 1. avgusta t. 1. ob štirih popoldne v poslovnih prostorih. Iz poročil posnamemo, da je to zelo važno humanitarno društvo že precej razširilo svoje delovanje in da ima večje, da-lckosežne načrte, ki jih upa v doglednem času izvesti. Dela v tem oziru čaka itak neizmerno veliko. Dozdaj je Marijanišče moglo prenočevali po 10 do 15 služkinj dnevno. Nabavilo si je v to potrebno posteljnino. Društvo je imelo 67.536 Din prometa. Dohodke je debivalo od članstva. Prav izredna podpora, ki je omogočila nadaljevanje dela, je bila podpora mestne občine v znesku 5000 D. Pri volitvi odbora se je izvolil dosedanji odbor, in sicer: predsednik kanonik Fr. Ča[l. podpredsednik dr. Juvan, tajnik prof. Zivor' nik, blagajnik P. Pavel, odbornik J. Slabe,. Društvu želimo največjih uspehov, ki bomo tem večji, čim večja bo občna naklonjenost in zanimanje javnosti za društvo.
□	Predaja pOslov komisarju na mariborskem okrajnem zastopu. Kakor je že poročal naš list, je razrešil veliki župan dosedanjega komisarja mariborskega okrajnega zaslopa g. dr. Leskovarja in poveril vodstvo zastopa Pucljevemu radičcvcu Lipovšeku. Predaja poslov komisarju se bo vršila prihodnjo sredo na okrajnem zastopu. Novi komisar in novi sosvet bosta poslovala od četrtka naprej.
$if. Jernej
Letošnji pafrocinij pri Sv. Miklavžu na Gorjancih se vrši prihodnjo nedeljo dne 8. avgusta in sicer bo sveto opravilo ob 9. uri dopoldne. Izletniki, ki radi obiskujete naše skrivnostne, s čarom Trdinovih bajk prepredene Gorjance, uredite temu primemo svoj izletni načrt in izprosite pred vsem — lepo vreme.
Hogašlca Slatina
Nova maša pri Novi Štifti. Dne 25. jul. je daroval svojo prvo najsv. daritev č. g. Jakob Ri-chter; ob tej priliki se je nabralo med svati 368 Din za bogoslovsko društvo »Slomšek«: v Mariboru. Vsem darovalcem Bog poplačaj I
G. Leopold Kovač, tenorist kr. opere v Ljubljani, in g. Karel Jeraj, profesor konservatorija v Ljubljani, priredita dne 7. avgusta t. 1. v voliki dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini koncert z sporedom naših solospevov in opernih arij.
Ne dvopiinio, da bndo gostje Rogaške Slatine radi I prihiteli na koncert naših domačih priljubljeni* ' umetnikov.
Ljubno ol) SavMnfi
Kapi,'lilijo hočejo prodati. Gotovo bo tudi šo javnost zanimalo, da nameravajo nekateri naši trški velmožje prodati kaplanijo nekemu zasebniku. Toda to je nerodno, ker je ne morejo prodati. Kaplanijn je sicer last Irgu, u le i' toliko, da jo mora trg |K>pravljati. Upravitelj in oskrbnik kaplanijo je pa vsakokratni kaplan. Zato ima kaplan v kaplaniji stanovanje neizpodbitno, pa naj so spravijo nanj vsi nasprotniki. Kuplanija se pa lahko takrat proda, če se sezida nova.
Snvinf&Iza dolina
Žalec. Jakobov sejem, kateri se ie vršil v soboto dne 24. julija, je izpadel v splošnem slabo. Se pač vidi, da smo Savinjčani la čas kot uradnik koncem meseca ter sveti i»lna luna v denarnice. — Hišo z gostilniškimi prostori in gospodarsko poslopje, last g. Kukca, je kupila Savinjska posojilnica v Žalcu.
Sprememb« posesti. Hišo, v kateri se nahaja lokal za trgovino in pekarijo, last g. Kalza na Polzeli, je kupil nn javni dražbi g. F. 1'iršek, trgove« na Polzeli.
&1® d esisl:: a 1'zra finu
Tiirniščo. Pred par dnevi se je ustanovila nova hranilnica in posojilnica, ki bo poslovala pod predsedstvom g. kaplana Greifa; v vodstvo so izvoljeni odlični in priljubljeni domačini. '/. novo posojilnico bo ustreženo zelo mnogim.
Odobrene agrarne pogodbe. Minister za agrarno reformo je potrdil 127 pogodb, ki so jih sklenili agrarni interesenti M. Sobote z zastopnikom veleposestvn grof« Sapary. Prodajalec je postopal precej korektno, tako da cene niso bile previsoko in radi lega ni prišlo do pritožb.
©opisi
Kdo, za Boga, naj bi našel resnico, ki bi se zazdela ljudem večno nova?
Bonifacio je v svoji notranjosti bil dober človek. Toda po vsej sili je hotel v svetu zunaj iskati sebe. Vbil si je bil v glavo, da postane slaven mož. Vprašanje je bilo le v tem, najti pravo pot. Dom, družina, domača sreča — ali! to so bile banalitete, Id so ga brez kraja dolgočasile.
Da bi svoje živce vzbičal, je v nočnih urah žaloval in se vdajal bridkostnim mislim, ki jih je sveža sapa na cesti odnesla kot oblake.
Ko je govoril, je pozabil na svojo vlogo in razkril svoje srce: čisto priprosto in naivno, navadno človeško srce.
Bonifacio je ljubil, a njegova ljubezen je bila žaljivo neoriginalna. Sličila je poljubni ljubezni kateregakoli navadnega junaka v povesti. Ženska je bila ovira. Gotovo pride tisti, ki sam teče, prej do cilja, kot oni, ki vlači za sabo žensko. Platon, Tomaž Akvinski, Dekart in Kant so bili samci. To je razsrdilo reveža.
Največ ga je mučilo dejstvo, da je moral delali, če je hotel živeti. In vrhu tega je bilo življenje tako vulgarno in tako navadno kot delo.
Midva, on in jaz, sva šla nekega dne v mraku na izprehod. Ubogi človek se je skoroda zadušil; jaz sem zgrizel jagodni Ust.
>V tem življenju nimamo časa za kaj drugega kot za življenje!« je rekel. Pogledal sem ga začudeno in z bojaznijo in se oddaljil instinktivno korak od njega.
»Glej,« je nadaljeval, »tuintam sem še vesel in tuintam žalosten. Stvari ne vidim ne svetlih ne temnih. Nečesa mi manjka. Ne vem, kaj je z menoj, a nekaj je v meni. Pravijo, da sem nor, vse te stvari da so samo izmišljotine in blodnje, jaz da sem čudaški človek (pri teh besedah so se njegove oči zadovoljno zasvetile). Vsi bedaki me zaničujejo, in ker sem še dober človek, moram žolč, ki ga izločajo moja jetra, sam prebaviti.« —
Ubogi Bonifacio! Nočem reči, da se je razjokal, kajti to bi bila laž. Nisem ga videl jokati, a morda je požiral solze. Zgodilo se je že, da so ljudje kakršenkoli skrivnosten listič, ki ga niso hoteli dati iz rok, požrli — in celo prebavili, kar je še hujše.
Tuintam je bil tako vesel, da sem že mislil: posrečilo se mu je, potegniti se iz vodnjaka; —zelo čudna, nečloveška veselost se ga je polotila.
Bonifacio ni bil ne pesimist ne optimist. Bonifacio ni bil sploh nič, niti ni hotel kaj biti, ' niti ni vedel, kaj je hotel. Ubogi Bonifacio!
Pač: hotel je nekaj biti, kar je vzbudilo pozornost. Toda kako in kaj, lega sam ni prav vedel.
Zakaj naj tako staro povest še naprej pripovedujem? Vzemite Bonifacia, dajte mu par udarcev s kladivom tu in tam, preoblikujte ga, da bo odgovarjal zahtevkom realnosti, in povejte mi potem, ali niste poznali nobenega ■ Bonifacija J
l Samo njegov konec moram še povedali.
Obstojata dve varijanti o tem, ki sta obe vpo-števanja vredni.
Po prvi je končal Bonifacio kakor je začel; vedno isti, kot je bil, in vedno iščoč sebe, ne da bi se kdaj našel. Končal je kot poleti oblaki: dokler je živel, je dajal sence, in ko ga ni bilo več, je solnce ožarjalo prazno liso.
Po drugi varijanti je dobil Bonifacio tu udarec in tam udarec, dokler ni dobil svoje oblike, se poročil, imel otroke in prišel končno kot oče do dolgoiskane originalnosti, ki je, ker je tako splošna, obenem tako čudna. Njegove poslednje besede so bile: »Potemtakem ostanite zdravi, preljubi otroci!«
Obstojajo še druge varijante, kajti te rastejo iz tal kot gobe; a v vseh teh varijantah se prikazuje prava resnica, obrobljena po tisoč okraskih in dodatkih.
29. avgusta bo v Št. Vidu pri Stični
DOLENJSKI TABOR
PROSVETNE ZVEZE!
Zavrč. Brod preko Drave pri Zavrču 3o vedno ni popravljen. Okrajni zastop v Ptuju se je lotil tega dela s polno paro, a so popravila tako velika, da jih ni bilo mogoče dogotoviti v enem tednu. Dve novi železni ladji sedaj pleskajo in napenjajo žico. Upamo, da bodo tokratna popravila držala nekaj let. Zaverčki brod je namreč zelo velikega pomenn, ker tvori najkrajšo zvezo med ptujskim poljem in Hrvatsko.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Gasilsko društvo v MošUanjcih je slavilo zadnjo nedeljo 20 letnico obstoja in plodonosnega delovanja. Ta proslava so je začela ob navzočnosti sosednjih društev, g. |>v-i siunca Vesenjaka, komisarja ptujskega okrajnega ; zastopa g. M. Brenčiča in več drugih odličnih gostov s službo božjo. Po cerkvenem opravilu je golil gasilcem poslanec domačin g. V e s e n j a k. ildne je bila dobro obiskana vrtna veselica z ališko igro, deklamacijami in godbo. Ob pri-i te proslave je pozval k Sv. Marjeti g. Vese-njak župane iz Ptujskega polja in se je dogovoril z njimi glede regulacijskih del na Dravi od Ptuja (io Sv. Marka, kjer trga reka še sedaj ob suhem vremenu posestnikom zemljo in gozdove. Škoda, katero je povzročila zadnje mesece Drava s trganjem zemljišč, je ogromna in so že nekateri kmetski domovi ob Dravi v resni nevarnosti.
Cankova. Preteklo nedeljo se je izvršila v Cankovi blagoslovitev novega oltarja prosv. Srca Jezusovega. lSlagoslovitev je izvršil g. kanonik dr. Maks Vraber ob veliki slovesnosti celotne župnije, ki se je ta dan presv. Srcu posvetila. Oltar jo umetniško delo mariborskega umelnika g. Sojča.
Krčovina. Na prijaznem gričku v Krčevini pri zgodovinski, več stoletij stari kapelici g. lio-lariča se je preteklo nedeljo kot redno vršila popoldanska pobožnost, ki so jo opravili okoličani, nato pa mesečno društveno zborovanje. Društvo v Krčevini že ima pripravljen prostor in nekaj lesa za svoj društveni dom. Sedanji požrtvovalni od. bor bo svoje delo v tem oziru kar najbolj nadaljeval. Vsa prireditev je bila posebno z. oz.ironi na druge hrupne zabave po mariborski dolini, prav idilična.
Novice fsc Amerike
CELOVŠKI ŠKOF MED AMERIŠKIMI SLOVENCI.
»Amer. Slovenec« poroča: »Prvo nedeljo po kongresu smo imeli v našem mestu dva kardinala: Faulhaberja iz Monakovega in Piffla z Dunaja. Ra-/,un teh so bili še štirje škofi, dva opata ter mon-signor Seipel, bivši avstrijski koncelar ter številno drugih monsignorov in duhovnikov.
Celovški škof dr. Adam Ilefter je bil gost našega g. župnika Mažirja. Daroval je sveto mašo ob devetih v naši slovenski cerkvi. Pred pridigo je naš g. župnik škofa prisrčno pozdravil ter mu predstavil župnijo. Cerkev je bila polna vernikov, ki so prevzvišeneniu z veliko pozornostjo sledili. V srčnih besedah se je g. knezoškof zahvalil za prijazen sprejem in še osobito Slovence pohvalil za njihovo stanovitnost v sv. veri.
Po sv. maši je prevzvišeni blagoslavljal vernike, ki so klečali olj vhodu pri cerkvi ter pred župnišč^m. Mnogo je tudi osebno nagovoril ter so za vse iskreno zanimal. Posebno je bil vesel, ko /nu je g. župnik razlagal, kako se je ta župnija šele pred petnajstimi leti začela ter kako se sploh v Ameriki žuimije sistematično in z veliko previdnostjo začenjajo in nadaljujejo, dokler ni Vse v pravem toku, kar pa navadno vzame eno generacijo. Z vidnim zanimanjem je sledil župnikovim izvajanjem, češ, da cerkev ni najpotrebnejše poslopje pri ustanovitvi župnije. Šola gre pred vsem. Iz števila učencev in naraščaja šole so v par letih šele more sklepati na bodoči razvitek župnije. Povprečno se računa iz števila učencev nn število družin, vsaka družina po pet udov. Ako ima n. pr. šola 300 učencev, bo župnija imeln približno 300 družin itd., kakor pač šola raste. V šoli se začasno lahko rabi dvorana za božjo službo, ako ni drugega primernega poslopja blizu. Nedaleč od šole se po-! tem postavi župnišče ter tudi samostan za sestre. Tudi dvorana je neobhodno potrebna za shode, zborovanja, veselice, igre itd. sele ko so vsa ta poslopja poslavljena in povečini, se začnejo delati načrti z.a pravo cerkev. To je navadno po preteku desetih ali več let, kar je pač odvisno od verskega stanja nove župnije, ki je merodajno za velikost in kakovost nove cerkve.
V našem slučaju je župnija stara petnajst let Imamo vsa potrebna poslopja: šolo, župnišče, samostan, dvorano, mežuarijo in tudi začasno ccrkvi-co, ki je bila poprej dvorazredna ljudska šola. To poslopje sicer ni lepo in tudi ne docela primerno za cerkev, toda, dokler je župnija šele v razvoju, služi cilju ravno tako dobro, kako velika katedrala. Ko bo dolg na vseh drugih poslopjih poravnan in že nekaj za novo cerkev naloženega, se pa bo začelo s šla v bo nove cerkve, veiiko in lepe.
G. knezoškof Itofter se je po božji službi večkrat izrazil, da bi ne bil tako srečen, ako bi bil
maševal v veliki katedrali, kot je sedaj, ko je sv. daritev opravil v naši priprosti majhni cerkvici. Še celo našemu g. škofu je povedal, da se je pri nas mnogo naučil.
Pri odhodu je še blagoslovil našega dušnega Dastirja, kakor tudi župljane.
+ Priznanje slovenskemu zdravniku v Ameriki. Ugledni slovenski zdravnik v Chicagi dr. Jos. E. Uršič je bil ininole dni imenovan za člana posebnega zdravniškega odbora, ki vodi višje nadzorstvo nad zdravstvenimi razmerami v mestu. V odbor se imenujejo le najsposobnejši zdravniki.
+ Skavtska četa svoje vrste. V Cincinatiju, O., imajo skavtsko četo, v kateri so samo pohabljen-
ci in nebogljenci. Vsi dečki hodijo v Šolo za pohabljene otroke v tamkajšnji generalni bolnišnici. Človekoljubi posvečajo tem dečkom posebno skrb. it 10 letnim slovenske župnije t Newyorku.
Dne 4. julija t. 1. so Slovenci v Newyorku slovesno praznovali 10 letnico svoje samostojne lare. Slovesno službo božjo je opravil provincijal p. Regalat Čebul j; opoldne so se zbrali še živeči pijonirji lare pri sedanjem župniku Rev. Kerubinu Beglju, zvečer pa je bila v cerkveni dvorani velika prireditev, pri kateri so sodelovala vsa slovenska društva. Fa-ra. ki je imela ob ustanovitvi 43 tisoč dolarjev dolga. je odplačala doslej 43 tisoč dolarjev. Temelj fari jo položil Rev. Benigen Snoj, ki so se ga spomnili farani ta večer na hvaležen in časten način, —o—
Kulturni pregledi
Ro.
Z&Msl&i
Ameriško ienstm
I. Novi poklici žensk
Narodna ženska stranka je imela v Washing-tonu sijajno zborovanje. Veliko se je govorilo o napredovanju žensk v raznih poklicnih vrstah. Govori so nam vzorna slika navzgor vodečih potov, po katerih so šle voditeljice ženske osamosvojitve.
Najprvo je govorila gospa Ries o bančni s tT o k i. »Ko sem začela pred desetimi leti s svojim novim poklicem, so se mi zdele ovire skoraj nepremagljive. Moj prvi predstojnik v uradu mi je odkritosrčno rekel: »Delajte, kolikor hočete, trudite se in bodite pridni in vztrajni, kar morete, Vaše častihlepje ne bo nikdar zadovoljno. Ženska, čeprav je veliko čez povprečnost inteligentna, ne bo v trgovskem življenju nikdar vodila. To pa zato ne, ker žensk v delu ne vzamemo za resne.« Pa je vendar šlo ,pridna je bila, delavna, danes ima lzborno službo in ugledno socialno slališče. Pravi, da se je vzgojila ob smotrenem in uspešnem delu ženske stranke v Zedinjenih državah, ki je ženske šele prav dvignila iz njih stališča manjvrednih itržavljanov in ki danes lahko na svojo zastavo zapiše besede: »Zmožnim je pot prosta k
Gospa Nielson je državna nadzornica šol v Severni Dakoli, ena od sedmih višjih šolskih nadzornic v Zedinjenih državah. Govorila je o izredni sposobnosti žensk za to službo in je bodrila ženske, naj se jih več zanima za njo. »Šola in vzgoja spadata v ženske roke, ker jih maternost po naravi za to usposablja.«
Gospa Cathrop dela načrte za gledališke kulise in kostume. Pravi, da je prve vzorce zaznamovala s črkami svojega moža in jih poslala na ogled. Ravnatelju so se dopadli in je dobila veliko naročil. Ko je pozneje enkrat sama prišla k ravnatelju, se je zelo čudil, videč damo pred seboj. »Zelo pametno je bilo, da se niste takoj izdali, je dejal. »Vi ste prva ženska, s katero smo stopili v kupčijske stike. Danes ima gospa Cathrop dela več kot preveč.
Gospa Stevens gre pa malo predaleč, se nam zdi. 90 odstotkov njenih zahtev so kristali, 10 pa vendarle ne. Govorila je o suženjstvu zakonske žene. »Delo gospodinje naj bo plačano! To delo naj se prizna kot poklicno delo! Žene in dekleta naj se poklicno izobrazijo za svoj bodoči odgovorni poklic v otroški sobi, kot mati, kot vzgojiteljica, kot prijateljica svojih otrok. Veda o dojenčkih naj se vpelje kot obvezen predmet v dekliške šole — zelo pametno —. Produševljeno gospodinjstvo in kot krona — priznanje, ne samo v besedah, temveč tudi v denarju. Delo gospodinje naj se plača kakor vsako drugo delo. To naj pride kot postavna določba v zakonsko pogodbo. S tem bo prenehala zadnja sled ženskega suženjstva v Zedinjenih državah.«
II. Ameriške ženske za mir.
Med najpomembnejšimi osebnostmi sedanjega Stoletja je slovita ameriška govornica Jane 'Adams. Vsak dan ima v kakšnem mestu predavanje, njena agitacija obsega ves svet »Če počivam, rjavim,« pravi. Sredi med požarom svetovne vojne je prišla 1. 1915. v Evropo, v Haag, in se Je postavila na čelo »lige za mir in svobodo«. Kakšna je bila tedaj osebna nevarnost za vse sodelujoče ženskel Saj so bile vendar državljanke vojskujočih se držav! Liga se je zelo razširila, v vseh delih sveta delajo njena poslanstva. Osrednji urad je v Ženevi, vodi ga Američanka M. Dothy. Vse evropske države so ustanovile podzveze, v Ameriki sami je trideset skupin. Letno zborovanje ameriških zastopnic se je vršilo letos v Newyorku, vodila ga je Jane Adams. Povedala je marsikaj prav zanimivega, veliko doslej neznanega. Na primer: »Izdelovalnice orožja so izborna kupčija, njih lastniki so mednarodno organizirani in so pred svetovno vojno gospodovali na političnih odrih. V Evropi so bili tile: Krirpp na Nemškem, Skoda v Avstriji, Schneider-Creuzot na Francoskem, Maxim na Angleškem, Putilov na Ruskem. Kakšna je bila mednarodnost, nam pove zlasti tovarna Putilov: Kapital je bil francoski, akcije angleške, inženerji nemški, armada ruska. Mednarodnost železnih rriagna-tov je vladala svetu. Leta 1914. so sklenili v New-yorku pogodbo, ki je obsegala milijone duš, ne pogodbo med državami, temveč pogodbo med gospodarskimi zvezami. Glavni dve osebi sta bila Amerikanec Carnegie in Nemec Krupp. Govori se o politiki, delajo se pa kupčije. Zbujamo narodne čute množice, zato da prodajamo petrolej, bombaž in železo. Angleži so dobili nadzorstvo nad Mezopotamijo, Amerikanci petrolejske vire na Kitajskem. Smodnik, s katerim so zadušili Francozi upor v Maroku, je nesel ameriškim tovarnam 40 milijonov dolarje?. Vam pa, drage moje, so govorili o strahotah vojne v Maroku. Tisti, ki so z nesrečo drugih zaslužili tisoče in tisoče dolarjev, so s sladkim obrazom sočutja dali en dolar za ubla-ženje bede in nesreče.« S temi besedami je sklenila Jane Adams svoj govor, ki je zbudil vsestransko pozornost. In drugi dan je šla z dvanajstimi pacifisti dela v Belo hišo k predsedniku Coolidjjeu
in je zahtevala, naj ameriški senat sklene zakon, ki prepoveduje visokošolcem vpisovanje v vojaško službo. »Pri vzgoji mladine moramo začeti, v otroški sobi in v šoli, če hočemo, da bo na svetu res zavladal mir.«
55 mirovno vzgojo otrok so ameriške ženske res že praktično začele. Najoddaljenejše radiopostaje posredujejo mirovna poročila otrok. Na veliki dan miru v majniku so na primer otroci šole v New-yorku, ki jo vodi gospodična Blake, poslali otrokom sveta radioporočilo, ki je našlo povsod gorak odmev. Gdčna Blake je prišla nato v Ženevo in je organizirala tam podobno poročilo v evropske postaje. Dečki in deklice v Ženevi v starosti 12 do 13 let so poslali med drugim švedskim otrokom ta-le pozdrav, v otroški njegovi preprostosti res gan. Ijiv: »Majhni tovariši drugih deželi Ne poznamo vas, a radi vas imamo. Kaj ne, ko bomo dorastli, ne bomo trpeli, da bi nova vojna prinesla nove grozovitosti na svet in da bodo morale naše matere zaradi nas jokati in biti žalostne! Mi bomo nov narod, ki bo v vesoljni ljubezni vsem pripravil novo domovino namesto bojnega polja.« In od nekod na severu je prišlo v odgovor nežno otroško poročilo: »Mi tukaj gori na severu živimo že sto let v miru. Pa smo vendar slišali, kaj so grozote vojne, po otroškem Rdečem križu in po »rešite otroke k. Hočemo vam pomagati vse dni in vse ure, da okrepimo vas in vaše starše proti novi vojni.«
Strahotne sMke o grozotah bodoče vojske je rakrivala v Ženevi Marcela Capy. Prisostvovala je vsem brezuspešnim sejam Zveze narodov, s studom se je obrnila proč od neodkri-tosrčnosti poklicnih politikov. V modernem vojskovanju je Industrija veliko važnejša kot vojaki. Kemično tovarno lahko v 40 urah spremenimo v vojno tovarno. Dušljivi plini, ki jih danes proizvajajo, imajo nepopisno moč. Kaj pomenijo stotisoči vojakov, če bo mogla ena sama zračna ladja v par urah iztrebiti cela mesta. Ženske, otroci in starčki, ti bodo smrtne žrtve v bodoči zračni vojski. Danes ima prvo besedo kemična industrija. Odprite vendar oči, drage moje, ve, ki ste matere, ve, ki morate braniti usodo svojih otrok, podajte si čez oceane /oko v zvezo proti strahotam bodoče plinove vojske, ki se že vsepovsod pripravlja!« In iz poalnšav. stva ven so se dvignile Japonke iz daljnega vzhoda, blede nordijske žene, temnopolte prebivalke iuga — in vse so v Meduarodni hiši v Ženevi položile v roke Američanke prisego, da bodo delale za sveto stvar miru z vsemi razpoložljivimi močmi. Marcela Capy je končala: »Militarizem je v službi denarja, pa naj ima to ali ono obliko, to ali ono ime. Namerile smo daljnoglede na ves svet, poznamo razmere v Italiji tako dobro kot na Češkoslovaškem ali na Balkanu ali ua Kitajskem ali pa tam doli v Južni Ameriki!«
In prav tam v Južni Ameriki se nekaj plete. Med državami Peru, Bolivija in Chile je okraj Tacna-Arica, ki bi ga rade imele vse tri. .»Nočejo sprejeti razsodbe Zedinjenih državah in se krčevito pripravljajo na vojsko. Komu na ljubo? Vojni industriji Severne Amerike. In da bi jih Severna Amerika ne zasuznjila, so se nekateri krogi obrnila za pomoč na Japonsko. Torej: tu Japonska, tam Amerika. Kam pridemo?«
Tako opazujejo in pregledujejo žene ono-stran oceana polne skrbi svetovni položaj in vidijo oblake viharja, kamorkoli pogledajo. Kdo naj pomaga, kaj naj nas reši? Zveza narodov? Ne. Mir nam bo dala in svetovno vojsko bo zabranila samo svetovna zveza mator.
Po zatvoritvi Groherjeve razstave/
1 V St. Vidu pri Stični bo 1 dne 29. avgusta 1926 • I. doienj. prosvetni tabor
S to razstavo je stopil pred nas kos naše umetnostne preteklosti in brez dvoma zelo sijajen in genijalen. Če jo je publikum sprejel tako sramotno hladno in malomarno, je to le znamenje, da stoji še prav tam kot pred 15—20 leti, da je nazadnjaški kakor je bil tedaj in vselej; in celo še bolj, ako premislimo, kakšne fraze o napredka in kulturi je bil med tem časom že premlel. Ne smatram za kulturo dejstva, da naše moči popolnoma absorbira eno edino gibanje, ki je slučajno v modi in aktualno, pa bodi to umetnost ali politika ali šport ali kaj drugega. Komaj preteklo dobo je označeval neke vrste glad po vsem, kar ima z umetnostjo opravka, danes je to mesto zavzel šport in zdi se, da smo po njem omamljeni pozabili vso drugo. To priča o zelo malo smotrnem razdeljevanju naših energij in — tako delajo otroci.
Nad umetnikom ima publikum fatalno moč; fatalnejšo nego v velikem, v majhnem narodu. Že v predprevratni Avstriji, ki je bila dokaj večja nego Slovenija, imamo zalo dva zgleda, ki jim na primer na Nemškem ni tako lahko najti analogij: Oskar Kokoschka in Egon Schiele. Slovenska zgodovina zadnjega časa nam jih pa nudi zadosti. Le štejmo; in Groharjev je med njimi, tudi oni iz 1. 1926. Pa to preiskovati, bi bila posebna naloga, pri nas že dostikrat nakazana in povdarjena. K temu pridenimo še okoliščine, v kakršnih }e n. pr. Grohar prišel do rednega umetniškega dela: »Drvar, hlapec in pastir,« pravi katalog. S pastirjem in skoro na enak način se pričenjajo biografije italijanskih umetnikov pri Vasariju, pastir je bil tudi naš Meštrovič — a kakšna razlika med njim in Groharjem. Za Giotta in Meštroviča pastirstvo tako rekoč legendarna nujnost, ki sijaj umetnika v naših očeh le povečava, za Groharja pa legendarno brezpomembna, a materijelr,o in duševno tem usodnejša resničnos' Sta onadva morda večja umetnika nego on? Ako ne, pa katerem nepravičnem zakonu si moramo to razlagati?
V sredo pastir; '.obe, najsitudi kronološko to ne bi bilo čisto pravilno, nas povede kat. štev. 5 (župnik Eržen vidi Abrahama) in 1 (Kmečki godci) temu pojmovanju niso nič preveč daleč: Umetnost kmečkih znamenj in končnic, čije početke jasno sledimo menda šele v prosvitljenostni dobi, a odtlej temeljito. Z ogromno skupino podob, ki so bile razstavljene, stopimo v prvo pomembnejšo, rekel bi, portretno dobo Groharjevega dela. Nad povprečnost te podobe ne segajo, vendar imamo v njih že vse polno znakov, ki napovedujejo individualizacijo mladega Groharja. Kat. štev. 25 in 28 sta varijanti istega motiva — obskrat »Naš Peter«, — ali kar ima Grohar pri drugem napram prvemu novega povedati, je barva in samo barv.i. Nekako ob koncu te perijode je nastala po mojem »podoba bradatega moža« (39), čigar oči, so izdelane v povsem drugačnem stilu: poteza se da ločiti od poteze, vsaka je masivna in polna verve, često prekinjana, ofekt pa rezultira iz vsega kompleksa barvnih lis. Bil bi to že popolen impresijonizem v našem zmislu, da ni toliko, rekel bi baročne slikovitosti in idealistike v teh barvah. Grohar misli ob tem času v dveh barvnih stilih (razne druge eksperimente povsem abstrahiram): prvega pričenjata omenjena dva Petra, nadaljujeta pa dve drugi varijanti: 31 in 53 (Kmečka peč) ter 66 in 66a (Brna). Zlasti ta poslednja nam spet jasno dokazuje, da Grohar niti formalno niti kompozicijonalno niti uiotivično nima nič pripomniti, da mu namreč vso pozornost tu absorbira vprašanje svetlobe in posredno barve. Štev. 47 (Sv. Družina) spada istot.ako sem in je označena po empiričnem študiju luči napram štev. 46 (Jezusovo rojstvo), ki pripada Gr. drugemu barvnemu stilu. Tega je pojmovati obratno od prvega: v prvi vrsti kot vprašanje barve in posredno svetlobe. To je baročna poteza na Groh. slikah kot je na primer štev. 3 (Emavs), dalje cela vrsta izredno kolori-stičnih osnutkov za religijozne kompozicije, ki se zde kot podelLkana platna in se ohranijo še v kesnejšo dobo: 4 primeri »Sv. Ciril in Metod«, izmed katerih je onega v kat. reproduciranega nazvati baročnega v pravem smislu besede.
Več primerov zaradi pretesno odmerjenega časa pri obisku razstave ne morem navesti, da no zmedem česa, strokovnjak in bodoči monograt Groharjev bo že vedel, kaj mislim in katero delo Se spada v ta, katero v drugi krog, ako se bo na ta izvajanja seveda oziral. — Morda ni odveč,, če opozorim, da se ta drugi Groharjev barvni stil nahaja pretežno na verskih podobah, kjer se druži zelo lepo s tradicionalnim zlatim sferičnim poljem (na celi vrsti primerov), dočim je prvi omejen na pro-fanne snovi in, prenesem na sveto, zbudi, značilno, vtis nekega dualizma in neenotnosti, kar je n. pr. zelo zanimivo študirati na veliki sliki »Srca Jezusovega« (74). Ali je pretirano, če pokažem tudi mo-tivično razklanost tega dela v onem kontrastu med figurami v narodni noši in onim heroično razgaljenim levim možem ? Poleg te slike je visela štev. 47 (Jezusovo rojstvo), čuvstvovana v stilu zgodnjega italijanskega baroka, zelo idealistična, a enotnejša nego ta.
Groharjev umetniški obraz v tem času ne razodeva miru: ni ga predmeta, ki ga ne bi upodabljal, a svet gleda v barvi. Eden izmed osnutkov za Srce Jezusovo (72, 73) je slikana Groharjeva filozofija. Na vseh straneh je zaprežen v umetnostno preteklost svojega naroda. Vse polno nalog strmi vanj: portret, verska podoba, krajina, genre itd. in vse hoče biti rešeno. Napor Groharjev ob tem času je nadčloveški.
II.
S takimi članki se umetn. osebnost navadno ne osvetli izčrpno in tudi ni njih namen. Vendar pa smatram dnevno časopisno kritiko za mnogo važnejšo od revijalne, zlasti v majhnem narodu. Odtod večja natančnost, s katero skušam na tem mestu razumeti Groharja kot pojav umetniške Slovenije
V nadaljnji fazi G. slikarstva nekatere izmed zgoraj omenjenih nalog kot zanj začasno nevažne lahko eliminiramo. To so n. pr. genre, ki ga G. odslej ne goji več, dalje portret, ki je umetniško napram prvi dobi manj pomemben kljub nekaterim nadpovprečnim (75, Umetnikova mati; 103, Občinski svetnik). Lahko rečemo, da portret za dolgo dobo ostane na mrtvi točki. Dalje je eliminirati versko podobo, ki izza poizkusov okrog 1. 1900. tudi ni napravila bistveno novih korakov in je v »Križa-nem« (148) brez dvoma tam, kjer se to okrožje neha. (Glede raznih oltarnih slik, ki niso bile razstavljene, seveda ne morem izreči nobene sodbe.) Z dvema primeroma je bila na razstavi zastopana karikatura, ki mi je pa v ostalem premalo znana, da bi mogel karkoli drugega o njej reči nego da je bil G. tudi v tem močen talent. Sorazmerno z odstopanjem drugih snovi pa stopa čedalje bolj v ospredje narava in postane za dolgo tako rekoč edini predmet, ki umetnik nanj misli.
A Grohar ne bi bil pri njej ostal, to moremo z gotovostjo sklepati. Prav pod konec življenja jame v njegovih delih zopet nastopati figura in temu primerno se vrše gotove spremembe v stilu. Kam bi bilo vse to umetnika privedlo, kaj bi se bilo iz tega rodilo, nam ni več dano vedeti. A če za poga, tedaj za Groharja velja, da je umrl, preden je začel.
(Konec sledi.)
* Razstavo sein na žalost mogel posetiti šele zadnji dan. Žalibog tudi nisem mogel izrabiti dovoljenja g. dr. Mesesnela za obisk po zatvoritvi.
To in ono
Od kedaj nosimo očala?
Dandanes je število onih, ki nosijo očala, brezmejno, na milijone jih je, vedno pa ni bilo tako. Pred Baronom, drugi trdijo pred Salvigno degli Armati sploh niso poznali očal. Portret kardinala Hugo de Provence iz leta 1380. ima očala. V .14. stoletju so pritrjevali očala tako, da so tanko pločevino potisnili na čelo pod klobuk. Šele v 18. stoletju se je pojavilo jekleno pero, ki obe stekli pritisne na nos. Toda prvi ščipalniki niso bili nič kaj elegantni. Iznajdba pa je vedno napredovala, tako da so bila očala in ščipalniki koncem 18. stoletja približno taki kot dandanes.
Preveč realistično.
Znana je dogodba, kako je neki angleški mornar v gledališču splezal na oder, ko je videl, kako neusmiljeno muči mož svojo ženo ter v mnenju, »da gre zares«, moža na vse načine premikastil. Toda odkar se je to dogodilo, je preteklo že mnogo let. Oni dan pa se je v enem londonskih gledališč pripetilo nekaj sličnega. Igralec namerava izvršili samomor. V ta namen zleze na obzidek, da bi se vrgel v Temzo. Ravno ko je imel namen svojo namero izvršiti, je neka žena v parterju skočila pokoncu ter pričela vpiti: »Držite ga, držile ga!« Na srečo pa je nadaljnji potek igre lak, da prijatelj odvrne samomorilskega kandidata od njegovega sklepa in tako se je razburjena žena kmalu pomirila.
Ženske — bibliofili. Grška princezinja je ustanovila prvo žensko mednarodno biblio-filsko družbo. Uradno ime jc: 101«. Vsake leto bodo izdale bogato ilustrirano delo v kai možno dovršeni zunanji obliki. Sedanje pred' sedstvo tvorijo dame: princezinja Bassano, gospa Paul Claudcl, žena slovečega katoliškegs pisatelja, princezinja Helena Šakovski in gospa Gompel. Imenovanih bo še nekaj odličnih žena.
Reinhard Johannes Sorge — (f 20. julija 1916), Ob priliki desetletnice smrti so vsi nemški literarni krogi brez ozira na konfesije slavili spomin umrlega mladega pesnika lirika, mistika — konvertita Sorgcja. Krog njegovih bravcev in ljubiteljev stalno narašča.
Gospodltirsžvo
Hranilne vloge v Sloveniji.
V »Uradnem listu« štev. 69. z dne 31. julija je objavljen izkaz finančne delegacije o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji.
Iz tega izkaza je posneti, da so znašale hranilne vloge koncem II. četrtletja 489,827.860 Din napram 464,943.761 Din koncem I. četrtletja. Vloge so torej narasle za 24,884.099 Din ah 5.3%. Kako se je gibalo stanje vlog od leta 1924. dalje, kažejo sledeči podatki: 31. marca 1924 247,064.009 Din, 30. jun. 1924 263,108.924 Din, 30. septembra 281,829.665 Din, 31. decembra 1924 311,503.116 Din, 31. marca 1925 327,947.302 Din, 30. jun. 1925 354,660.850 Din, 30. septembra 1925 383.743.063 Din, 31. decembra 1925 419,620.706 Din, 31. marca 1926 464,943.761 Din, 30. junija 1926 489,827.860 dinarjev.
Opaziti je, da hranilne vloge ne naraščajo več tako hitro kakor pa lani. Povprečno je znašal lani četrtletni prirastek 33 milijonov dinarjev. Vloženo je bilo tekom četrtletja na knjižice 50,658.221 Din, vloge v tekočih računih so pa znašale 28,702.789. Skupaj torej vloženo 79,361.010 Din. Dvigi v teku II. četr-letja so znašali 54,476.911 Din.
Koncem II. četrtletja izkazuje naraščanje vlog 22 hranilnic, padanje vlog pa 4 hranilnice. Padec vlog pri dotičnih štirih zavodih je le malenkosten.
Čeprav so se hranilne vloge tekom 2 let skoraj podvojile, vendar še niso dosegle predvojnega stanja; pač pa so dosegle preračunano v zlato koncem II. četrteltja 95% predvojne višine.
Vzrok razmeroma hitrega naraščanja hranilnih vlog v letu 1925. in I. polletju 1. 1926. ! je iskati predvsem v posledicah gospodarske krize. Največji del prirastka ni smatrati za novonastali, temveč le za novonaloženi kapital, ki radi krize, zmanjšanega obratovanja, manjših zalog itd. postane prost. Popolnoma napačno bi bilo, če bi iz predloženih številk, oziroma iz prirastka hranilnih vlog hoteli sklepati, da se gospodarsko stanje Slovenije razvija povoljno.
Stanje vinogradov na Štajerskem.
Slabo vreme noče prenehati. Grozdja se fe itak že malo izleglo in še to je cvetelo izredno dolgo. Mnogo cvetja, in to še posebno žlahtnih vrst, se je osipalo. Peronospora in 'pepel grozita uničiti še to, kar je preostalo. Tzgledf glede množine letošnjega vinskega pridelka zelo slabi. Čisto sigurno je, da nc bomo dosegli' lanske kvantitete niti od daleč ne!
Kljub slabim izgledom vinogradniki škropijo zelo marljivo in žvepljajo, da si ohranijo vsaj zdrav les za prihodnje leto. Kop nič rie izda, ker vsled bujne rasti trave zelo bujno poganjajo.
Vinske cene so poskočile povprečno za Vt — 10 pri sortiranem blagu, katerega je zelo malo, celo za 1 Vi—2 Din. Povprečnega vina mešanih vrst je še precej po kleteh.
Gotovo pa je, da bodo vse stare vinske zaloge izčrpane do novega leta.
Vinogradniki ne silijo več s prodajo, a tudi konzum se je poslabšal znatno. Vinski trg bo oživel letos krog septembra.
Naš izvoz v I. polletju.
Po carinski statistiki je znašal naš izvoz v prvem polletju tekočega leta 2,646.625 ton v vrednosti 3938,353.129 Din napram 2,145337 ton v vrednosti 4506,486.074 Din v prvem polletju prošlega leta. V količini se je torej izvoz povišal za 471.288 ali 21.5%, v vrednosti pa je padel za 568,132.945 Din ali za 14%. V zlatih dinarjih je znašal naš izvoz v prvem polletju tekočega leta 359,377.159 zl. Din napram 879,699.815 zl. Din v I. polletju I. 1925. V zlatu računano se je torej vrednost izvoza zmanjšala za 20,322.656 zl. Din ali za 5.5%.
Mednarodna trgovska zbornica je izdelala
načrt, ki naj bi dopolnil znani Davesov reparacij-ski načrt. Že na lanskem zborovanju mednarodne trgovske zbornice se je ugotovilo, da more Nemčija plačati vojno odškodnino le tedaj, če se Ji omogoči izvažati produkte svoje industrije. Ker bi pa povečan izVoz konsumtivnih dobrin ogrožal industrijo onih držav, ki prejemajo vojno odškod. nino in v teh državah povzročal brezposelnost, se je izdelal načrt, po katerem naj bi Nemčija izvažala predvsem produkcijske dobrine, torej one dobrine, ki služijo v svrho investicij. Namerava se uvažati stroje, aparate in orodje, ki se ne izdelujejo v teh državah. Tak uvoz no bi povzročal brezposelnosti, temveč bi le povečal možnost produkcije. — V zvezi s tem načrtom bi se ustanovila mednarodna financijska družba za gospodarsko povzdigo kolonij. Družba bi preskrbela obratni kapital, Nemčija bi pa dobavila stroje, orodje in izvršila pohebne inštalacije. Ker bi bila po tem načrtu Nemčiji dana možnost povečanega izvoza in s tem možnost plačevanja vojne odškodnine in ker bi obenem ta način plačevanja ne ogrožal gospodarskih interesov onih držav, ki prejemajo od-škodnimo, ni dvomiti, da ga merodajni krogi an-tante sprejmejo.
Izgledi za produkcijo umetnega olja in bencina. V laboratorijih nemške Bergin-družbe se je izdelala rentabilite'na kalkulacija za produkcijo sintetičnega olja in bencina po Borginovem patentu. Po tej kalkulaciji bi stal končni produkt, sintetično olje, z vsemi stro!ki in odpisi pri investicijah, le 78—92 mark za tono. Ce primerjamo današnje cene petroleja na svetovnem trgu, ki se gibljejo med 140—190 mark za tono, tedaj je jas. no, da bo produkcija umetnega olja zelo dobička-nosna.
Francoska narodna banka je zvišala diskont-■no mero od 6 na T/s%.
Trgovska pogodba z Avstrijo. Avstr. agrarci zahtevajo revizijo trgovskih pogodb z onimi državami, ki uvažajo agrarne produkte. S pomočjo novih carin na agrarne proizvode naj bi avstrijska vlada pritisnila predvsem na Jugoslavijo. Kakor se zatrjuje, vlada zaenkrat ne napierava podvzeti nikakih korakov v tej smeri.
Deficit italijanske trgovske bilance znaša Za prvo tretjino tekočega leta 3.2 miljard lir. Napram lanskemu letu se je zvišal deficit za 50%. Uvoz iz Jugoslavije je znašal 4.5% celokupnega uvoza, izvoz v Jugoslavijo pa 2% celokupnega izvoza.
Poslabšanje češkoslovaške trgovsko bilance v juniju. Deficit trgovske bilance za mesec junij znaša 159.2 milijonov Kč napram 21.9 milijonov K5 v juniju lanskega leta.
Stabilizacija poljske valute. Ameriška študijska komisija pod vodstvom prof. Kemmerera je po večmesečnem študiju poljskega gospodarstva nasvetovala poljski vladi stabilizacijo poljskega zlata pri relaciji 1 dolar = 9 zlatov. Ta stabilizacijski kurz je izračunan z ozirom na produkcijske
stroške poljske premogovne ln tekstilne Industrije. Nameravana deflacija do zlate paritete (1 dolar = 5.18 zlatov) naj bi se opustila.
Odprava konkuria. Ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o imovini tvrdke Anton Splihal v St. IIJu pod Turjakom; ker je bila vsa masa razdeljena, je odpravljen konkurz o imovini tvrdke Mihael Zupan v Kosezah št. 28.
Konkurz. Razglašen je konkurz O imovini Pe-regrina Žandarja, zidarskega mojstra v Lukovici št. 8. Termini: 5. avgust, 2. september in 16. september.
Borea
Dne 2. avgusta 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.491-1.3.531 (13,515 den.), Italija 184.48-185.68 (183.75-184), I^ndon 275.05 —276.25 (275.65 den.), Newyork 56.467—56.767 (56.62 den.), Pariz 147.81—149.81 (136-138), Praga 167.38-168.38 (167.90 den.), Dunaj 799.25-803.25 (801.25 den.), Curih 10.948-10.988 (10.967).
Curih. Belgrad 9 (9.11), Budimpešta 72.30 (72), Berlin 123.025 (123.0375), Italija 16.825 (16.70), London 25.1275 (25.127), Newyork 516.875 (516.95), Pariz 13.15 (12.592), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 73.10 (73.125), Madrid 79.60, Sofija 3.7625 (3.7625), Amsterdam 207.65 (207.7375), Bruselj 13.50 (13.25), Oslo 113.20, Stockholm 138.36, Ko-penhagen 137.05.
Dunaj Podon.-savska-jadran. 850.500, Zivno 697.000, Alpiue 805.000, Greinitz 107.000, Kranjska industrijska 321.000, Trbovlje 429.000 Hrv. esk. 142.000, Leykam 116.000, Hipobanka 70.000, Avstr. tvornice za dušik 211.000, Gutmann 240.000, Mundus 1,080.000, Slavonija 34.500.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—73.50, vojna odškodnina 296 bi., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 193—195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—90, zaklj. 90, Prašte-diona 868—873, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55-65, šešir 103 den.
ZagTeb. 7% invest. posoj. 73—73.50, agrari 39—41, vojna odškodnina 284.5—285.5, avg '288— 289, sept. 288—292.5, Hrv. esk. 100-100.5,' Kred. 102—104, Hipobanka 55—56, Jugobanka 92—92.25, Praštediona 865—870, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50—51, Srpska 130 den., Eksploatacija 13—15, Šečerana 265—270, Niliag 16 bi., Gutmann 195 den., Slavex 115 den., Slavonija 31-32, Trbovlje 340-345, Vevče 105 den.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.445—485, Kodanj 187.40—80, London 34.33-43, Milan 22.86-96, Ne\vyork 705.75—708.25 (ček 703.55—707.70), Pariz 18.06—16, Varšava 77.05-55. Valute: dolarji 703.25. angleški funt 34.27, francoski frank 18.42, lira 23.52, dinar 12.43, če.škoslov. krona 20.885.
Praga. Devize: Lira 109.295, Zagreb 59.45, Pariz 85.30, London 163.95, Newyork 33.70.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami 5-6 od 4 m naprej, 5-7 5-6 m, 6-8 4—10 m, 7-9 5-11 m, fco meja 3 vag. 268—268, zaklj. 268, bukova, meterska. suha, zdrava drva, fco vag. meja 20.50 bL, bukovi železniški pragovi: 2.51 m do 2.60 m, 13.50-14X23-24, fco v. meja 38—39, bukovi pragovi 2.45 22X12 V-, fco vag. meja 32—33, trami merkant., glasom no-ie, od3-3 do 8-10, 4—11, fco vag. meja 255 bi., de-i&ke, smreka, jelka, 30 mm, I., II., III., monte, od 39 cm naprej, media, 22, fco vag. naklad, postaja '430 bi., deske, smreka, jelka, 20 mm, I„ II., lit, monte, od 14 cm naprej, media 18, fčo vag. nakl. post. 420 bi., hrastovi pragovi, 2 m, 22X15X14, leo vag. meja 40 bi., hrastovi pragovi, 1.80 m, 12X18, fco vag. meja 22 bi., bukovi neobrobljcni plohi, 27. 40, 60, 100 mm, I., II., III., monte, od 2 m naprej, blago suho, fco vag. meja 495 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšemica nova, za avgust, fco naklad, post. 270 bi., koruza, par. slov. post 230 bi., koruza, fco vag. naklad, post. 177.50 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., oves novi, fco naklad, post. 150 bL, fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi.
Cerkveni vestnik
Bratovščina hv. Rešnjega Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnoat v četrtek dne 5. t m. v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva aveta maša, ob jx>1 6. uri pridiga in ob 6. uri »v. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Orel
Zagorje. Dne 8. avgusta priredi telovadna društvo »Orel« v Zagorju peši/.let v Št. Jurij pod | Kumom. Popoldan bo na vrtu g. br. Medveda telo-! vadni nastop. Po telovadbi bo prosta zabava z bo-gatim sporedom. Sodelovala bo godba na pihala. Vljudno vabimo vse prijatelje mladinskega gibanja, da se nam ta dan pridružijo. Bog živil
Glasba
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko gtft.
sbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zor ko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljan. Zvon«. Avguslova številka (brez književne priloge) prt-naša E. Adamičev moški zbor z baritonskim ao lom »Ljubi dokler je čas.- in prireditev narodne »Jaz imam pa konjča belega za moški zbor po Fr. Maroltu. Priporočamo! Naročite se na »ZborecJ Letna naročnina le 40 Din.
Knjige in revije
S »Karadžordžem« po Sredozemskem morju,
Spisal Fran Šuklje. Samozaložba. Prav vedra tn i zanimiva je ta knjižica, v kateri opisuje izlet od-1 lične jugoslovanske družbe s Sušaka na Krf in j Malto, v Tunis in Alžir, mimo Balearov. Bareelo-| ne, v Marseille, Nizzo in Genovo, na Elbo, v Ne®-pelj, 1'alermo, Dubrovnik in nazaj domov. Priporočamo.
Naše difašfvo
Zborovanje, ozir. tečaj SDZ se bo vršil r
dneh 10., 11. in 12. avgusta na gori Oljki v župniji Braslovče pri Celju. Obravnavala se bodo dr-žavnopolitična vprašanja. Natančnejša spored še objavimo i>ravočasno. Hrana bo stala dnevno a Din, manj premožnim se bo cena se znižala. — i zborovanje je dovoljena (»olovična vožnja z odlokom M. S. br. 19.737-26. Kupite pri odhodnih postajah cele enosmerne, na obratni strani z vlaž. I nim postajnim žigom žigosane karte,, ki veljajo j tudi za povratek; potrdilo o udeležbi dobite na ! zborovanju. — Odbor SDZ.
Srednješolcem! Slike naših srednješolskih or-' ganizacij izidejo v »Ilustriranem Slovencu« v nedeljo dne 29. avgusta t 1.
NasenanSIa
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od borova seja v sredo dne 4. avgusta t. I. ob 20 uri v veliki 4 dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za čre-slom«.
Javni nameščenci — člani organizacij« somišljenikov SLS in strok, zveza se vabijo na odbor©-vo sejo danes v torek dne 3. avgusta 1926 v kleti konzumnega društva ob 20 uri. Nujno vabim, vse odbornike, da se seje j>olnoštevil. udeleže. Obravnavalo se bo o sklepu »Osrednje zveze* glede odpovedi sodelovanja pri raznih drugih društvih Sklep sporočimo čimpreje OZ! Prosim polnošte-vilne udeležbe s ctrani članstva. — Predsednik.
Potei;edoi;cin/a
Manjša vsota denarja se je našla in jo izgubi tel j dobi popoldne po 2. uri za Bežigradom št. 4 (mestna hiša) pri Petru Komatarju.
Kanarček se je našel. Dobi se v Zeleni jama št. 8 pri Mariji Žitnik.
Sven Elvestad: Ta
Roman.
Da, kdo? To je bila ravno uganka. Gozdar kratkiomalo ni imel nobenega sovražnika, kolikor smo vedeli. Bil je miroljuben, res da precej nedostopen človek, ki najrajši ni občeval z drugimi gosti, ki je le redkokdaj govoril pri jedi in se podajal sam na dolge izlete.
»Vi ste ga poznali že od prej,« mi je rekel medicinec, »morda vam je prišla kakšna misel —«
»Poznal sem ga površno,« sem odvrnil, »v vsem sem se sešel z njim dva do trikrat, zato ne morem dati nobenega pojasnila.«
»Kaj, če bi bil roparski umor?«
Težko; tako medicinec kakor jaz sva opazila, da mu ni manjkal ne njegov prstan z diamantom in ne zlata verižica od ure.
Sedaj se je pridružila gospodinja in nam sporočila, da gospodar prošlo noč ni spal v svoji postelji; ostala je postlana. Čez noč ga torej sploh doma ni bilo.
Potemtakem bi se mogel umor dogoditi že včeraj zvečer.
To je medicina očitno nekoliko osupnilo.
»Pravzaprav bi moral spoznati to iz sledov,« Je godel, »kajti ponoči je deževalo. Kdaj je pričel dež?«
Večina jih je menila, da okoli polnoči.
Medicinec me je pogledal.
»Zdi se, da ste se na nekaj spomnili,« je dejal.
»Da,« sem odgovoril, »deževati je začelo precej točno okoli ene.«
»Odkod to veste?«
»Bil sem tedaj še pokonci in slišal padati prve težke kaplje. Morem vam tudi, gospodične in gospodje, dalje povedati, da sem med enajsto in pol-dvanajsto uro šel čez vres.«
»Ali ste tedaj kaj slišali?«
»Slišal sem voz, ki je drdral na zelo oddaljeni cesti, to je bilo vse.«
»Ali ste prišli iz dvorca?«
»Da, prišel sem z Gjaernaesa. — Kdo ga je videl zadnji, še živega?« sem vprašal nenadoma.
Odgovori so se glasili zelo različno.
Nekateri so ga videli včeraj pri večerji, gospo-spodinja ga je opazila, ko je odšel uro pozneje v svojo sobo, neka gospodična ga je videla ob pol desetih v lovski obleki s puško na rami, ko se je pripravljal na odhod, gospodično je prijazno pozdravil in spregovoril par besed o tem, pri čemer je pokazal na nebo in rekel: »Poglejte, gospodična, kako hitijo beli oblački, to je deževni ohlip, ki jih podi pred seboj.«
»Toda vi,« je dejal medicinec. »Vi ste ga najbrž videli še pozneje?«
»Ob polenajstih,« sem odgovoril, »sem videl gozdarja Blindeja zadnjič v njegovem življenju.«
Sedaj sem pripovedovai, kaj se mi je pripetilo prejšnji večer; da sem videl priti Blindeja iz Gjaer-naeškega dvorca in kako je izginil v vres. Opisal sem vso stvar zelio previdno in posebno nisem ničesar omenil o tem, da je bil prišel gozdar iz stanovanja gospodične Hilde.. Ko sem končal, so molčali moji poslušalci dolgo časa vsi zamišljeni. Gospodične so se plašno spogledale in medicinec je pripomnil:
»Na vsak način je čudno, da vas niso pustili v hišo, mladi Gjaernaes je drugače vendar zelo družaben človek.«
»Imel sem vtis,« sem odvrnil, »kakor da bi se dogajalo na dvorcu nekaj picsebnega. Oskrbnik jd bil ves zmeden in njegov glas je zvenel izredno resno, ko mi je dejal, da ne sinem stopiti v hišo. Mislim, da sem na ta ali oni način prišel v kar najneugodnem čas", gotov sem pa, da tega ni bila kriva mojh oseba.«
Menite tedaj, da se je nekaj dogajalo na dvoru?«
»Da, tega mnenja sem zares.'«
»Toda kaj izvanrednega niste videli?«
»Ne, pravtako nisem ničesar slišal. Iz dejstva pa, da je zagorela luč sedaj v tej sedaj v oni sobi sem sklepal, da je vladalo v hiši gotovo vznemirjenje.«
Medicinec je godel nekaj o tem, da bi se gozdar-jeva smrt morda dala spraviti v zvezo z očitnim razburjenjem, ki se je pojavilo v sicer tako mirnem dvorcu.	!
»Kako se vam je zdel Blinde včeraj zvečer? Ali ' je bil razburjen?^
•Nikakor, sem odvrnil, Idi je miren kakor navadno. Njegov obraz ni kazal niti najmanjše vznemir- I
jenosti; postal je deset korakov proč od mene, prav pri velikih hruškah in si prižigal pipo; vžigalica mu je vzplamtela prav pred obrazom, tako da sem razločil sleherno njegovo potezo. Ne, bil je zelo miren.«
Na ta način smo govoričili ves popoldan. Zagonetni umor nas je tako zmedel, da so se ista vpra sanja ponavljala vedno znova. K temu je prihajala še domišljija. Krožiti so začele majhne neverjetnosti, silna živčna razdraženost se je bila polastila žensk, ki niso mogle niti jesti, po najslastnejših jedilih samo malo pobrskavale in puščale v kozarcih do polovice mleka, tako zelo so hlepele po pogovoru, ki jih je vedno znova navdajal z grozo. Kaj je hotel gozdar še tako pozno zvečer v Gjaernaesu? S skrivnostnim pogledom v dvoje ženskih oči se je pričelo, sledil je premeten nasmeh, ki naj bi razodeval, da tudi one marsikaj vedo, in že je bil roman v polnem teku. Gozdarja so dostikrat videli v družbi gospo, dične Hilde. Sam Bog naj ve, kaj naj bi Blinde iskal
v tem kraju, ako mu ne bi bilo samo do tega, da bi se shajal z gospodično Hildo, on, ki je vendar imel svoje gozdove, velike dovolj, da se je nahodil po njih do mile volje. Namenoma sem zamolčal Hildino ime, ker sem vedel, da se v svojih domnevah gibljejo ženske najrajši v gotovi smeri. Prav iz tega vzroka nisem povedal, da sem ob polenajstih zvečer videl Blindeja priti iz njenega osebnega stanovanja. Kljub temu so ženske domnevale, da gre za neverjetno ljubezensko dramo. Napol so bile dobile na svojo stran tudi medicinca, in ko se je zvečer razglasilo, da se pelje mimo gospodična Hilda, je drla na ve* rando tropa žensk in moških, ki so goreli od želje, da bi videli junakinjo iz lica v lice.
Gospodična Hilda se je peljala mimo na tako-, imenovanem »pajku«. Sama je sedela na vozu in naglo podila konja, pri čemer je držala vajeti krepko nalepljene in strmela je nepremično naravnost predse: Na glavi je imela belo volneno čepico, ki si jo je bila z dolgo iglo pripela na goste rjave lase. Iglo sem mogel razločno videti kajti njena pozlačena glavica se je iskrila. Od strani sem razločno videl tudi njen dekliški obraz, bolj bled ko navadno. Iz njenih -potez se je odražala gotova napetost, pravtako kakor bi hotela tajiti jok. Zelo se ji je mudilo, kr«' i:u je na desno, in voz je zginil v oblaku prahu.
iiSSIII-ElliEill
u o
O
•<
n n
£ o
D 5'1
rt c-. t o. _
. .	>0
' n	o
e	-<
t	°
i 3	04
1 O	"
o,	a
ts> N
<	3 3 o
£T
S-
2. o
r k-
. a
00 S.
r—
OH
c- D
B o
<	O
S 3
N a
S ?
P 2P
n -o
o
•o
n
O
C/5
o a *
B' S o «
z
£3
to p S
° S <~> 0S.0
CA
O K- ■
s: ^
C
-I »
i o o to 3 2.
"pO ' 0 £ 3 _ B
• ^ co _ 00 JC 3 to
■o' w 5' 5
° ^	ž "S
p a	ffl S
B «	g j
n'	0 o
o a.	c., <
K* -	S _
Z' -	o &
< S	p =
S. 3.	. S
» »	1 s
pc 3	M ^
O o	P B N
s S"	3 3
=1115111 iii=l!i=
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev IIJDOVIK BARAGA Ljubljana, ^tVJ^l^o6'1
Zanimivosti
NENAVADEN TOVOR.
Te dni je v Le Havre pristal parnik, na katerem je bila popolnoma gotova vila poslana iz Newyorka na Francosko. Hiša je bila postavljena v Ameriki ter ima popolno opravo kakor tudi vse potrebščine za kuhinjo. Cenijo jo na 100.000 dolarjev. Pred prevozom je bila v Brooklynu delj časa razstavljena ter si jo je na stotisoče ljudi ogledalo in jo občudovalo. Postavljena bo v Grand Palais v Parizu. Zveza ameriških industrijcev jo je poslala kot darilo Franciji ter naj se podari onemu, ki ima največ zaslug za Francijo. Odločitev jc pripuščena posebnemu francoskemu odboru, ki bo tega moža poiskal.
BANKOVCI IZ USNJA.
Kitajska je bila prva država, ki je misel tovani denar nadomestiti z bankovci uresničila. Prvi kitajski bankovci so bili iz usnja in še dandanes se v nekaterih krajih velike države plačuje z usnjem kot polnovrednim denarjem. Ti usnjati bankovci imajo svojo zgodovino postanka. Cesar U-ti je bil nekoč v denarni stiski, zato je silil v svojega zakladnika, naj si izmisli kako sredstvo proti suši blagajne. Takrat je veljal predpis za vse kneze, dvorjane in druge, da so si s kosom usnja pokrili obraz, kadar so stopili v katero cesarjevih soban. Zvili zakladnik jo je kmalu pogruntal. Izdal jc ukaz, da se sme za sprejem uporabljati samo usnje jelenov iz cesarskih lovskih revirjev. Takoj je nastalo silno povpraševanje po tem usnju, cena se jc dvigala v neznanske višine, blagajna cesarjevega dvora se je pa polnila. Usnje cesarskih jelenov je polagoma zadobiio stalen kurz. povsod se je jemalo kot plačilno sredstvo in tako so nastali prvi bankovci.
SKRIVNOSTNI VPLIVI.
Ženski čeveljčki iz ribje ali kačje kože so sedaj v modi. Res ie lična taka luksuzna obutev, toda vedno bolj prevladuje mnenje, da nošnja čevljev iz kože strupene živali povzroča nesrečo.
Neko dekle, ki je nosila solne iz kože kače klopotače, je postala tako nervozna, da ni bila za nobeno rabo. Ko je čevlje zavrgla, bila takoj zopet zdrava.
Neki drug tak slučaj pripovedujejo o neki ženi. Najprvo se je urezala v roko, potem zvila nogo, a tretja nezgoda je bila ta, da se Je lestva pod njo zlomila ter je padla na tla, pri čemur si je glavo precej poškodovala. Šla je k nekemu »čarodeju«, ki ji je povedal, da je vzrok njenih nezgod, ker ima na klobuku trak iz kačje kože. Res je imela klobuk, okrašen s kože indijske kobre, ene najstruperejših kač.
Neka dama v Londonu je pri starinarju kupila lepo obleko, katero je nekoč nosil mandarin. Predelala jo je v večerni ogrinjač ter šla v njem v gledališče. Ko se je vrnila domov, je bila smrtno bleda in vsa prepa-dena. Pripovedovala je možu, da je imela cel večer vtis, da za njo stoji Kitajec z ostrim nožem v roki. Ogrinjača ni več nosila, in vsa stvar je bila pozabljena. Več let po tem dogodku pa ga je oblekla njena hči, ko je šla na koncert. Njej ni bil prav nič znan dogodek z materjo, a ko je prišla domov, je bila blizu omedlevice. Ko se je nekoliko umirila, je povedala isto zgodbo kakor pred leti njena mati.
RESNIČEN DOGODEK.
Bilo je med svetovno vojno. Na nekem kolodvoru v Nemčiji jc bahato hodil po peronu napihnjen major, kjer je bil kolodvorski poveljnik. Iz vlaka stopi utrujen domobranec, natovorjen, da se je krivil pod težo ter gre mimo majorja, ne da bi ga pozdravil. »No, no,« se zadere major nad vojakom, »kaj pa to, ali me ne poznate?« Domobranec nekaj časa rejenega oficirja ogleduje, nato pa zmaje z glavo, rekoč: »Ne! Bil sem v Galiciji, pred Verdunom in v Romuniji, toda vas nisem tod nikjer srečal.«
MORSKI SVETILNIKI.
Že Homer omenja svetilni ogenj in eno sedmih čutov sveta starega sveta je bil svetilnik na otoku Pharoe pri Aleksandriji. Od rimskih svetilnikov je ostal še Herkulev stolp v La Coruna v Španiji. Obmorske države izdajo vsako leto miljone in miljone za vzdrževanje svetilnikov. Kanal La Manche med Anglijo in Francijo ima nad 250 svetilnikov, ob severnem morju jih ima Nemčija približno ravnotoliko. V splošnem morajo biti vsi vhodi v pristanišča razsvetljeni. Potem istotako morske ožine, izlivi rek, pečine in peščeni nasipi. Seveda niso to vedno impozantni stolpi kakor so n. pr. Corduan ob izlivu Gironde, Eddystone pred angleškim pristaniščem Ply-mouth, Bellrook na vzhodni obali Škotske, Helgoland v severnem morju, Rotersand ob az'ivu Wesere, Hanstholm pri Skagerraku, Diinfcirchen, Calais, Gris-Nez in še mnogo drugih. Vsi ti so prava čudesa stavbene umetnosti. Postavljanje svetilnikov je mnogokrat združeno s siluimi težkočami, posebno konstrukcija temelja. Dostikrat ni na dotičnem mestu solidne podlage, postaviti ga morajo na pesek in prigodi se, da morski valovi v eni viharni noči razrušijo, kar je stalo leta truda, polnega dela. Eddystone je bil dvakrat porušen, po valovih in streh. L. 1881 je morje odneslo svetilnik Rotersand, ko še ni bil popolnoma dogotovljen.
Kot čuvaji svetilnikov pridejo v pošterv samo zanesljivi in neustrašeni možje. Dogodi se, da se svetilnik ob hudem viharju pretrese. Čuvaj je odrezan od suhe zemlje in ob svetilniku je mogoče pristati le, kadar je morje mirno. Velika je njih odgovornost in majhna zanikernost je ladjam s stotinami potnikov lahko usodna. Nikdar ne sme biti brez luči, noč in dan mora čuvaj imeti odprte oči. Silno težlca služba je to.
Najvažnejši del svetilnika je seveda svetilka z lečami, zrcali in kar še spada sem. Ne ve se natančno, b čim so v starih časih svetili. Pozneje so prižigali premog, ki je bil naložen v železnih košarah, toda ta luč ni bila daleč vidna. Dandanes uporabljajo električno luS> potem olje, petrolej in parafin. Toda ti viri luči bi ne zadostovali, ako bi ne bilo priprav za ojačenje svetlobe. To se vrši potom vzbo-čenih zrcal in leč. Posebnega pomena je iznajdba francoskega fizika Fresnela, namreč žaromet, sestavljen ne iz ene leče, katera je predraga in težka, pač pa iz majhnih delov brušenega stekla. Druga važna naprava v svetilniku je ona, ki luč suče in vrti, tako da jo more mornar tako razločiti od dragih stoječih luči ali zvezd.
Mornar navadno že preje, ugleda v oblakih odsev luči svetilnika, kot pa luč samo in se že pravočasno po tem ravna. Ako se nahaja luč svetilnika recimo 15 metrov nad morsko gladino, opazevalčevo oko pa 4 in pol metra, potem bo v ugodnih okoliščinah ugledal luč svetilnika na 23 km daljave.
Tudi ameriški nebotičniki v nekaterih mestih služijo kot svetilniki. Stolp 250 m visokega Woolwcrth-buildinga v Newyorku ponoči zablesti v morju luči. Mornarji opazijo to svetlobo na 200 km daljave.
"Darovi
Podpornemu društvu slepih, Wolfova ulica št. 12, Ljubljana, so darovali: Hranilnica in posojilnica Kranj 100 Din; g. Obran Matija, Maribor, 50; mestna občina Črnomelj 100; Tribuna (F. Batjel) tu 100; g. Ig. Vok tu 20; Marinko I. tu 20; Vodiškar Ivan tu 20; Hranilnica mestne občine Celje 500; mestno županstvo Krško 100; Mrovlje Marija, Št. Vid, 200; mesto venca na krsto umrlega g. Frana Žana daruje rodbina Josip Kozak 100; rodbina Ig. Zargi daruje mesto venca na krsto umrle gospe Tauzes-Miiller 50; mesto venca na krsto g. dr. Jueto Rožiča daruje Emil Tschurn 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem se kar naj-iskreneje zahvaljuje odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2. avgusta 1926. Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. vlaga » %	Veter In brzina t m	Oblač-nost 0-10	Vrsta padavin		V Ljubljani je
krai	ros						ob opazovanju	v mm So 7»	
	7	764-3	13-2	91	NNE 0-5	10	megla		
Ljabllana (dvorec)	8	764-5	14-0	88 56	NNE 0'5	10	megla	0-2	S m S
	14	76P8	21-1		E 1	10	dež		
	21	763'2	18-3	70	S 1	5		•	Eb
Maribor		763*6	16-0	78	NW 3	3			£ 3
Zagreb		764-1	15-0	17	S 1	3			■o o
Belgrad	8	7627	17-0	85	W 3	7		9-0	
Sarajevo		764-3	13-0	88	W 1	6			® " «. o
Skopl|e		762-3	20-0	63	NW 1	9			8-
Dnbrovnlk		761-4	24-0	42	NE 1	9			s-IN
Praga	7	762-0	13-0	—	S 3	10	dež	2-0	a
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajsko vremensko poročilo za torek, dne 3. avgusta. V severnih alpskih krajih je pričakovati še nadalje spremenljivo in mrzlo vreme. V južnih krajih oblačno vreme brez posebnih padavin. Temperatura bo zrastla.
Franc Pavlin
trgovec
Ivica Pavlin roj. Novak
PL. GIFTBERG
POROČENA
Ljubljana, dne 1. avgusta 1926
Citraši in citrašinje!
ske narodne pesmi za citre in petje je izšel v drugi predelani izdaji. Na razpolago bo zdaj vseh enajstero zvezkov. Cene so: I., II., IX. in XI. zvezek po Din 20.—, drugi pa po Din 18,—, »Petelinč-kova ženitev« po 4 Din, Tri pesmi: »Jaz bi rad rudečih rož« itd. Din 8.— Nabožne pesmi za citre po 5.— Din. Prosim, povzetje je drago, pošljite z naročilom takoj denar. — Priporoča se Iv. Kiferle, Ljubljana, Gosposka ulica 9.	5247
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se
računajo više.
Za odgovor znamko I
2 kolarska vajenca
sprejmem talcoj. Naslov v upravi pod št. 5150.
KMETSKO DEKLE
vajena tudi šivanja, išče mesta v župnišču ali dobri kat. družini, kjer bi se šo izurila v boljfti kuhi. - Naslov v upravi pod St. 5228.
VAJENEC
s primer, šol. izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini z ineš. blagom. - Naslov v upravi lista pod Stev. 5S34.
Tesar, mojstre
oblastveno izkušene — išče strokovna ustanova. Dopise na upravo lista, podružnica Maribor, pod številko 523—23. 5173
2000 DINARJEV
slane cela priprava za Izdelovanje usnjatlli tržnih torbic i. t. d. z 12 vrečami usnja in 5 različnimi VEor-cl. - Pouudbe pod: >Dobra eksistenca. St. 5141 upravi.
VEČ KANARČKOV
in kanark naprodaj. Po-izve se: Zelena jama 124
SOBA. zračna, s separ. vhodom, se takoj odda. Sp. Šiška, Gasilska 9.
Pohištvo
je zaradi selitve naprodaj v Krakovski ulici 9, Ljubljana.
EIHEH9EIUESH)
naročnino
IIIEIIIEIItEIHE
Pletenje
!U T. RABIČ
> Ljubljana ^orska^
Večji zajčji" HLEV
pripraven, kupi Jančigaf, Ljubljana 7.	5151
Bukova DRVA
SUHA, kupuje Dražba »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralia Petra trg štev. 8.
V stanovanje
in HRANO ter skrbiio od-gojo sprejme mestna učiteljica DVE UČENKI od 10—14 let. Na razpolago je klavir ter laška in nemška konverzacija. — Naslov v upravi lista pod Stev. 5J25.
KUPUJEM starjnQ ,
moško obleke, pohištvo in drugo. Plačam najboljše. -Zadostuje dopisnica, pridem na dom. — DRAME Martin, Gallusovo nabrežje Stev. 2S.
Prodam hišo
(enenadstropno) na deželi blizu Ljubljane, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti blizu želez, postaje, zelo pripravno za obrtnike: peka, kolar-ja ali sodarja, ker istih ni v bližini. Naslov se sc izve v upravi »Slovenca« pod štev. 5125.
Izložbeno okno
dobro ohranjeno, srednje veliko, poceni naprodaj. Poizve se na Krekovem trgu 7/1 — v pisarni F. FABIAN, Ljubljana. Naprodaj je tudi več vrat, železnih, starih strojev in železja itd. 5118
volnenih in bombažastih Tt . Iru izdelkov t ar podpletenje v. NAJEM vzamem
nogavic, se sprejme na ozir. kupim manjše PO-dom. Delo solidno, cene j SESTVO, obstoječe iz nizke. - Melbijor Babnik, 3 sob, kleti, vinograda, Zg. Šiška, Vodnikova 100 skupno ca. 4000 m2 zem-
------j ljišča, v Sloveniji. Pla-
Prodam 2 Čevljarska čam deloma v gotovini, ' ostanek na obroke. Naslov v upravi pod: 5192.
šivalna stroja
V MARIBORU
Dr. Ambrožič
je odpotoval na dopust in dva tedna
ne ordinira.
POZOR! g
i
I ■
I
■
I
I
pozor! OTVORITEV.
Pristna dalmatinska vina od Brata Lasan se bodo toniti v gostilni
n. ZGONC
Cesta v Rožno dolino Stev. 36.
Dobro črno navadno	Din 10"—
Opolo belo in rdeče	* 12'—
Opolo Vis	. 14 —
Pristni tropinovec	, 40*—
Cez ulico vsa vina 1 Din cenele.
Se toplo priporočata za obilen obisk
Marija zgonc In DraCa Lasan
POZOR! - DRVA NAJCENEJE
nabavite pri IVAN ŠIŠKA, parketna tovarna in parna žaga — Ljubljana — Metelkova ulica št. 4
BUKOVI ODPADKI OD PARKET, za 1M kg:
kratki 20 Din, dolgi 15 Din na skladišču. Dostava na dom pri odjemu vsaj 500 kg po 5 Diu za 100 kg. BUKOVE CEPANICE, suhe, prost, meter:
meter dolge po 140 Din, kratko žagane po 150 Din, klano po 165 Din, strankam v Ljubljani na dom. ODDAJA V CELIH VAGONIH:
cepauice 22 Din za 100 kg. okroglice 18 Din 100 kg, vse Jianko vagon Ljubljana — glavni kolodvor.
Trgovci, uradi, banke Itd., preskrblte si drva po teb najnliijlh cenah! — Na skladišču se oddaja drva tudi v najmanjših množinah !
GR1TZNER
Edino najboljši šivaim stroji in koEes@
za rodbino, obrt in industrijo so le
Najnižje cenel GrEtsner, Adler Tudi na obroke! UUBUSNf., blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Dolenja vas pri Ribnici razpisuje zgradbo OBČINSKE HIŠE brez dodaje gradiva. Načrti in pogoji ter drugi pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v stavbeni pisarni »Gradidom« z o. z. — Pražakova ulica št. 3 v Ljubljani, in pri občini od dne 30. julija naprej.
Pismene ponudbe je staviti — posamič ali skupno — do petka dne 6. avgusta t. 1, opoldne pri občini v Dolenji vasi. V nedeljo dne 8. avgusta ob pol 3 popoldne pa se vrši ustna dražba za tesarsko in krovsko delo na licu zgradbe.
Župan v Dolenji vasi.
velika, znamke Siuger (cylinder), še čisto nova, E2.«ČŠ?P«,I)in- in i1 f?'ACH. 1 priporoča galanterijo, SlfcPAR., vzelo dobrem drobnarijo, toaletne pred-stanjn, za 2200 Din. Naslov mcte „iBtarske in vrvar-pove uprava pod Stev. »243.	sl;u izJelke
DRAGO ROSINA
VETRINJSKA ULICA 2S.
Za izkazano sočutje in spremstvo k zadnjemu počitku našega nepozabnega, dobrega soproga in očeta, izrekamo pre-častiti duhovščini, čast. oblastvom, društvom ter vsem, ki so rajnkemu izkazali zadnjo čast in sc ga spominjali s cvetjem, naše iskreno zahvalo.
Sioveujgradec, 2. avgusta 1926.
Marija Rebul m otroci.
Zidana BREZALKOHOLNA
točilnica
colo leto odprta, pripravna tudi za stanovanje, so takoj proda. — Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Vele-sejm — Lattermaunov drevored.	5229
iii dobro ohr.,
napo! zaprti — ena avovprežna, druga enovprežna, sc po ugodni ceni prodasta. — Več se izve; Pogačarjev
trg štev. 3, na dvorišču.
2 kočiji
poslovno knjigo,
naCrtan® in umm p® Vasi oscBni želji
bodete najbolje postrežem Pozor, izletniki v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6/II.
In turisti! ilH:rHl=mr:m=Mi:=iii=:m=ni:^m~m:=iii™iii:=:!ii
v hotelu Sv. Duh ob Boh.
Jezeru navadno kosilo 15 Din, boljše 20 Diu, prenočišče 12 — 20 Din, penzion 40—55 Din samo za onega, kdor so sklicuje nn ta oglas. — 7,a obilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir.	5011
v i!»
dobavi KMETIJSKA ZADRUGA v Ptuju.
otroške majce, mrežaste, modne '9 srajce, kravato, nogavice v
raznih barvah, dokolenice, paHce, nahrbtnike, ŽCpke, dišeče milo, potrebščine za kroiaie, Šivilje in čevljarje. NajniSje cenet
PETEimC, LJUBL5ANA
OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
Za Jugoslovansko tiskano y Ljubljani; Karol Če6.
Izdaiateli: dr, Fr. Kolovec,
Urednik: Franc Ternetfls^.