ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUZENEGA DELA OBCINE LJUBLJANA BEZIGRAD V LETU 1976 Anallza poftlovnega u»peh* pospodarsklh organizacij idruienega dela bo Iwkral nekoliko sirse ohravnavana, sa] smo z letom 1976 zwkljuf-ili prvo leto petJetnega srednje-roineRa plana. Prav tako bomo v uvodnlb poglavjih an*II-Slrali v januarju 197* sprejete stnernice o drufcbenoeko-nomskem razvoju obtjlne v letu I9'ti. Podatki, objavljeni v tej analizl, so irpani iz zakljuc-oJh racunov, to Je bilanc stanja in iisneha ter posebnih podatkov, kf so jili predlozile OZD na oddelek za gospo-d&rtitvo. Prav tako smo nekaiere podatke crpali ist piibli-kacij Zavoda SKS za slatistikd, republiSkega komitcja za triisce in cene in Eepubliskega zavoda za plan. ZaI v i-asu pisanja te analize sc of so obdplani vsi podatki n eojipodar-ikih pibaiijih v SKS, tako. da bi Ikhko kompleksno pri-merjaJi rexultatc beilffrajskega gospodarstva. Pr<*d samo analizn poslovanja beSipraJskega cospod»r-itva prejclejuio nceno izvajan.fa smernic gospodarskega raz-»o.ja v letu 1976 ter izvajanjc srednjerotnega plans razvo-ja obcine v obdobju 1976—1980. Uffotavljamo, da smo dospgli vreto ugodnili rezalUtov In s tern uresnicili v smernlcali zastavijene naltiRP. Tako 5mo dosegli predvideno rasl druzbfnepa proizvoda. No. minalim raKt ~n oilst. tiam kljub Infiacijl za^otavi^a v •memicah doloceni cilj 5 odst. Lahko trdimc*. da so vse panoge preseRle ta odstolck. Ve morpmo pa to trditi za kolicinski obseg prolzvodnjr. T^Ra nlso dosegle trgovina, gradbeniSlvo in obrt. Na wktorjn raposlovan.ia sm« do-Beglj 1 odst. povedanjii zaposlpnih. \' smernlcah smo prod-videvali 3-odstotno rast. Nismo pa v stnikturf zaprtslovanja doses'' predvitlena gihanja. PreveC smo zaposlovali v trffo-vini in nPEdjipodarslvu, premalo pa v industrljf. >lotno smo presegli produktivnost. V pov-predju znasa ta indeks 117. Ce ga reduciramo z ra*tt,jn cen, ki nedvomno vplivajo na visino indeksu, oslaja ta vsekakor okrog 5 odst., kar Je v primerjavi z zastavljenim eiljem — 2 odst. — lep dosezek. Teniu primerno smo tudi pove£all realne osehne doliodke. Ti so dosegli nivo 103 odst.. kar Je za 2 odst. ve£. kot smo pftstavljall v sinernlfah. Primerjava doseiene delitve druzbettega prolz\'oda in planJrane delitve pa nam kaie. da le nismo ntdriail prcd*1dene proporce. Tu ffrt la krlllC-no ocenitev poll tike dditve dohodka. Element 1975 1978 Razlllu BazSirjena reprodtikcija Splosna in skupna pnraba Osebna poraba 29,5 36.5 —3.0 S8.0 41J +33 32.5 S2.2 —fl.3 Oruibeni protzrod t ioo.*> 100,0 «,u Ker smo v smernicah » leto 1976 vendarle opoStevaU vali dokaj krlticne pogoje gos\K>tlarjenJa, s katerimi }e g<>-spoilarstvo stopulo v sredn.ierofno planiranje. no tudi ciljl v smemieah relativno nlzko postavljeni. It JUi pri-mtrjamo s cilji srednjerocnega plana. Povpre£na stopnja rastl druzbenega prolzvoda naj 1)1 blla v petlli leti 6f2 odst. Tudi to stnpnjo wno v celoti dosegH, Oeprav je za 1.3 odst. visja, kot to veLja ta. smer-nk* za leto 1976. Praktlfno so jo preseffli v vseh panogaJi. Na scktorju luvesttcij nismo dosegli predvldenih spre-memb slruktitre, kakor tudi ne prettvidene vl^lne. Pred-vsem ne raste obseg realnlh investirijskih vlaganj. Pri ln-ve«ticljakih naloibah .}e |reba npoxoriti, da je v prvent letu teiko oeenjevatl doiteganje plansklh petletnih ciljev, saj je vlaganje v nove objektf ponavadi vecletno. Na sektorju delitve druibenega produkta ixrazlto ru-Sitno predvidene okvlre. DELTTEV DRU1BENEGA PBOIZVC»A l! ¦9 s 3 I a I SI isl il' Raz^lrjena reprodukcijn 26.5 »a.8 +4^ —3,0 Splosna in Skupna poraba 41.3 27.1 —0,9 + SJ Osfbna poraba 325 29.1 —3,4 —0,3 Dru^beni arobrvod 100.0 100,0 0.0 O.tf \t prtkazanih premikov je jasno dvoje krlticnih dej-rtev- Povecuje »e delei sploSne in skupne porabe, na ka-terega v OZl> direktno nintajo toliko mo/^iosti vpllva. I>rUg preniik pa je premajhno zniianje deleza osebne po-rabe. ReLativni premik je torej ocitno nasprmen. Za dose-ganje predvldenih proporcev v letu 1S1J0 bi morali povecMi razslrjenn reprodukcijo ' v ntrukturi driilve t* 7,3 odst.. zin^njsati splosnn jn skupno porabo sa 4.2 odst. in se osebno porabo za nadaljnjih 3.1 odst. <¦« na sptoAno ocenlmo uresirifevanje smfnierojnefa plana, moramo ugotoviti, da ga ne ureshicujemo na Inve-ittcl>Aein podrocju in na podrocju deUtve dobodlu. Vn- snKujemo pa ga na podrodju fcvalitete in obsega poslo-vanja. ANALIZA POSLOVANJA BE2IGRAJSKEGA GOSPODARSTVA Laco 197fi predstavlja leto veLUuli sprememb tako v druzbenem kot ekonomskem sniislu tudi za bezigrajsfco gospodarstvo. To prilagajanje ni btto brez te&asv in bolecia, saj smo izkaeovali v polletju skoraj 500.000.000 din izgub. V devetih meseciii je bila izguba ze sedamkrat manjSa. Ob konou leta pa Jahko ugonajvijamo, da izgub prakticno ni ves5. Oboinsko goapodapsfero Je tako vefi kot spodbudmo kan-fialo lansko poslovno leto ter s tern pokazalo, da je spo-sobno velike prilagodljivosti. 2e od polletja naprej je go-spodarstvo ponovno v faai rasti. Na zaCetku moramo ugotovita zelo dober reaultat po-adovanja, ki ga kljub zaistem ozMjanju v drugem polletju, niamo * prieakovala. Celotoo be^igrajako gospodarstvo je ustvariio celotJiega dohodka za 19.3S2.131.000 din, kar znese 6 odsit. nominalno vefi kot leto diii prej. GQede na to, da so 3tro§ki poveCanu samo za 4 exist., ter so v skupnem zne-Sfcu znaSali 15.953.786.000 din je dosezen dohodek (iwvo ustva-rjena wednost) v viSlni 3.709345.000 din. V primerjavl e Islam dni prej je pave&uije 19 odst. Vpllv rasti cen se-veda jii izJrijufien. Glede na razmaroma zadovoljivo zadr-fcevanje rasti cen v lanakein letu, kar je tudi eden izmed u^>ehov stabilizacije (cene so v povprefiju povefiane aa okoli 10 do 12 odst.) je iskazano reaflno pove&nje doseie-nega dohodka mod 1 In 9 odst. V tern fiasu Se vedno ne razipolagamo s pravilnkii! deflator]!, da bi lahko to6no do-loeili stopejo rastd doseienega dohodka. Kljub temu je tak realen resulteit vefi kot aadovoljiv. Vtel podatkt v tej acA-lizi kot seveda tudi v vseh zakljudnili rafiuoih temeljljo na pla6anl real bad ji. Tako Je ostanek dohodka reaJen, sred-stva podeljena v skl&de tudi. Vsi odnoss so miwgo balj eisti kot v sastemu fakturirane reaidzaclje. Prod nam ao tudi organizacije. ki so poslovno leto rakljufiile slcer pozl-tivno, vendtu z minimalaun ostankom dohodka. Takiiu or-ganozacijam pa bo troba posvetirf Se posebno poaomost. Zelo pewnembno je dejstvo, da tzgub praktiono ni. Med* tern, ko smo v devatmesedj'U lani ugotavljali, da kar M orgainiaEtcij ssdruien^a dela ni dosegio dovolj dohodka za kricje pegodfoenih, zakonskih, samoujpravno dogovorjeDiii obvezivasti te,r osebnih dohodkov ter med njimi iskaU tudi potenclalne kandidate za izgubo ob koncu l&ta, &ta de-jaaisko poslovno leto saimo dve organizaciji zdruzenega dela aakljTieiLl z negativnim rezultatom. To sta Labod TQZD TIP-TOP Ljubljana z 648.000 din y.gube ter PROD — Pod-jet.je za prkLobivanje in predeiavo materialov, v ustanav-tjanju z 1.356.000 din. Obe izgubi sta ze pokriti. Prva ia lasmega sklacia skupne porabe, druga pa ia sredstev usta-noriteljev. Tako beiigrajsko gos5x>darsCyo praktifijio letos mma tezav z iagubami ter pofcrivanjem izgubljenlii ared-stev. Tak rezultat naeproti ostaleinu gospodarstvu ne-dvomno predstaVlja uspeih. Ce pregledujemo raamerje med rastjo cedotoega dohod-lca in doseJenega dohodka po dejavnosti morajno najprej agotoviti nasdeduje: vse deja^iiost), razexi stanovanjaiko ko-munalne dejaivnosti, so uspele Mtreje povefiati ce3otni dohodek, kot pa so jim rasli stroSki. Tako je ekonomifi-nost poslovanja v vseh dejavnostih izboljiana. To pa as neposredno odraia v hitrejSi rasti doseienega dohodka, ki je povsod mzen v stanovanjsko komunalni dejawnosti poveCan fie bolj kot pa dosezeni dohodek. CELOTNI IN DOSE2ENI DOHODEK Dejavnoat Cel. doh. t mUj. din Dos. doh. Indies v mitj. IndustrJja 3.943,7 113 1.178.9 122 Gradbenistvo 2.834,7 107 978,2 118 Promet 701,5 123 30«,9 131 Trgovina 10.838,7 103 897,6 117 Gostinstvo 87,7 114 34,4 118 Obrt 614,2 108 242,4 109 Stan. kom. dej. B0.2 191 28,4 139 O2D in negosp. 271,3 , 116 140.3 131 SKUPAJ 19.362.1 106 3.709.1 119 Vei podaiJd v tabeli so norauialni, Vidimo, da ima najhitrejso ekspanzijo stanovanjsko komunalna dejavnost, kjer je ceioml dohodek kar za 91 odst. veCji kot leto dni prej. Zelo zadovoljivo rast. reaJizacije izkazujejo tudi ostale dejavnoeti, raaen gradbenistvo in trgovina. Te dve dejavnosti sta po obsegu del v lanskem letu izpod nivoja predlanskega ieta, median ko je dejavnost obrti ostala v priblizno enakem nivoja. V gradbeffiistvu in trgovini je bil ispad reatizacije v prvem polletjn lanskega Ieta najbolj moc&n, tako da se u> v skupnem seStevku tudj ob koncu Ieta mocno pozna. Kljub temu pa sta tudi ti dve dejavnosti Dominatno us:varili visji celouii dohodek, ko: leto dni prej. Glede na to, da sta gradberustvo in trgovina v struk-turl obcinskega gospodamva na drugem in tTetjem mestu po velikosti, je vpliv na celotno gospodarsko rast zelo mo-Con. Tako je celotnj dohodek bezigrajskega gospodarsr.va povecan sarno za 6 odst. v lanskem letu. kar pomeni za 2—3 indeksne tocke nizji obseg celotnega dohodka kot leto dni prej. Ponovno pa moramo na tem mestu opozoriti na stabilizacijsko obna^anje celotnega gospodarstva na pod-rofiju rasti sU'oskov. saj so porabljeaia sredstva v oeloU poveCana le za 4 odsc. To pa je bila osnova za hitrejse povefianje dohodka in s tem produktivnosti. Ve6krat je is bilo opozorjeno, da se lahko stroSki zmanjSujejo tudi na ra£un neialoCanja amortizacije nad predpisanimi stopnja-mi, kar spada v pristojnosfc samih organizacij zdruzenega dela. Venctar v obfiinsitem gospodarstvu teifco govorimo o tem. Amortizacije nad predpisanimi stopnjami so orga-niaacijfl Mo6ile 192563.000 dm. kar je 2 odsi. manj kot leco prej, Ieta amortizacija pa predstavlja v strukturi vseh poraWi«iih sredstev le 12 odst. Po drugi strant pa je obveana amortizacija. corej po predpisanih stopnjah po-vetfana kar za 44 odst., anaSa skupaj 371.153.000 din ter predstavlja v strukruri vseh porabljenih sredsiev 2,4 odst. Reeniltati stabilizacijskegs obna£an.|a gospodarstva na podroCju stroSkov teko rezultirajo v razmeroma visokih stopnjah dosezenega dohodka. Be^igrajsko gospodarstvo ie doseglo 3.709.345.000 din dohodka ali 19 odsr. vei kot leto dni prej. Najhitrejfio rast doseienega dohodka izka-zude promet 31 odst., stanovanjsko-komunalna dejavnost 30 odst., ter OZD iz negoepodarstva 31 odst.. sledijo pa industnja s kar 22 odst;. pove&nja dosezenega dohodka, gradbeniSwo in gostinstvo z 18 odst., trgovina s 17 odst., ter na koncu obrt z 9 odsc. Industnjska dejavnost je tako vodiUna dejavnost. v obcini z 1.178.958.000 din dohodka, sledl gradbeniStvo z 978518.000 din dohodka, na tretjem mestu pa je trgovina z 847.633.000 din dose£enega dohodka. Glede na to, da so v lanskem letu postavljene nove osnove ugotavljaryja in obrafiunavanja celotnega dohodka (plaCana realizacija) ugtrtavljamo v tej analizi novo kate-gorijo neplacane realizacije, torej tistih poslov, ki so 4e opravljeni, a Se ne placard ter jih tako ne v&tevamo niti v ceilotni dohodek, niti v strosek. Celoma neptacana realizacija znaSa 515^23.000 din, kar predstavlja 2,7 odst. ce-Iomega izkazanega dohodka. Najve^ja Je neplacana realizacija v trgovini (skoraj ena polovica neplaiane realizacije) ter presega dvesto mtijonov din, znesku sto milijonov dto pa se priblizujejo v industriji. gradbenistvu in v OZN i* negospodarst-va. Poglejmo kako je bil dohodek, ki ga je gospodarstvo doseglo v visini 3.709-345.000 din podeljen. Iz dohodka po-krivamo zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti, nato bru.to osebne dohodike in ostale oseibne prejemke ter ostanek dohodka. Ostanek dohodka pa de-lirno naprej v poslovni skJad, rezervni sklad in skJad skupne porabe. To delitev bomo pr^tazali sinteticno in sicer na pogodbeaie obveznost. davke in pii&pevke iz dohodka (vkljuCno prtspevke iz osebnih dohodkov), neto osebne dohodke in prejemke (osebna poraba) ter poslov-na in rezenoia sred^cva. V delitvi tako kot je prikazana tu nista izkazana sianovanjski prispevek ter aredstva na-menjena v sklad skupne porabe. Razmerja, ki so navedena v tej tabeli so zelo znacilno. Od 3.709.345.000 din dohodka je slo 272.991.000 din za skla-de skupne porabe ter za prispevke stanovanjskim skupno-stim ter v lasma si-edstva za stanm-anjsko izgradnjo t okviru sklada skupne porabe. Ta raiesek ni izkazan v tabeli. anese pa 7,4 odst. dosezeaiega dohodka. Najbalj opaz-no je, da pogodbene obveznosti in davki in prispevki iz dohodka jzkazujejo hitrejSo rast od dosezenega dohodka. da osebni dohodki v masi rastejo enako hitro kot doseze-ni dohodek. ter da v rasti mocno zaostajajo tista sredstva. (ci jih je gospodarstvo namenilo v poslovna In rezervna s-redswa. Med pogodbene obveznoeti upostevamo obresti za kre-dite zavarovalnine. provizije m bancna sredstva ter razne eianarlne. Med davke in pnspevke pa prometni davek. sakonske obveanosti po obCinskih, republlikih in zveztilb predpisih, druge zakonske obveznosti. del dohodka za po trebe druzbenih sluzb. prispevke interesniin sk-upnostim negospodarstva ler vse prispevke iz osebnih dohodkov. Ta kategorija je najbolj poskocila. Ce je lani gospodaxstvo izlofiilo iz dohodka za davke in prispevke 814.000.000 din je letos ta znesek poskocil ze na 1.049.880.000 din; po dejav-nostih so stopnje rasti povsod visoke, se posebej v pro-metu. stanovanjsikem in komunalnem gospodarstvu hi OH) iz negospodarstva (40 odst. in vei). Tako so razmerja deiitve dosezenega dohodka letos spremenjena in kot lahko vidimo v nasiednjih tabelah v korist prispevkov in davkov ter na rafiun sredstev, ki jih izloCamo za poslovna in rezervna sredstva. DELITEV DOSEZEVEGA DOHODKA PO DE.1A\NOSTIH Doeeieni In- Pogod. In- Davki in In- Neto In- Za posl. In- dohodek deks obvezn. deks pr. iz doh. deks OD deks in rez. s. deks Industrija 1.178.956 122 92.930 106 344.82* 192 477.237 122 160.274 103 Gradbenistrro 97S.213 118 34.785 133 300.384 128 450.778 11* 123.641 113 Promet 208.942 131 66.330 130 42.206 145 66.300 120 22JS6 174 Trgovina 897.633 117 116.648 127 236.580 125 298544 125 175.685 96 Gosttostvo 34.430 118 1.986 94 10.073 134 14.216 121 6.253 108 Obrt 342.4« 109 6.603 136 71.799 122 112.855 110 28.4S5 91 St.-kom. dej 26.413 13B 2.340 75 7.303 1*1 12.946 137 3.4o2 441 OZD te negosp. 140.308 131 2.774 135 36266 139 65.488 120 22.140 106 fikupaj 3.708.346 119^ 3&XK SI 1.049^80 120 1.498.812 U9 583^1 106 Leto STRUKTURA OSEBXEGA DOHODKA Zapogodb. Za davke Za neto Zaposl.in obvezn. in prisp. OD rez. sredstva 1975 1976 9,3 9.4 28,3 30,6 43,8 43,6 18.6 16,4 Medtem, ko je dele£ pogodbenih obveznosti in neto osebnih dohodkov ostal priblizno na isti visini, je delei sredstev za poslovna in rezervna sredstva letos za 22 poena nizji kot lani, medtem ko je delei sredstev za davke in prispevke iz dohodka letos za 2,3 poena visji kot lani. Tako rast sredstev za razvoj mocno zaostaja za rasr-jo dohodka, priblizno za 2,3 poena. Le v stanovanjsko-komunalni dejavnosti ter prcmetu je to razmerje izboljsa naprej vplivaJ na padanje reprodukcij-ske sposobnosti. Gospodarsh'O izloda sredstva za enosta^Tio reprodukcijo z amortizscijo, ki predstavlja izrabo osnovndh sredstev v procesu dela in se obrafiunava v porabljenih sred-stvih, torej strofiek. Osianek dohodka pa predstavJja eista ustvarjena sredstva za razSirjeno reprodukcijo, ki jih gos-podarstvo nalaga v nova osnovna a!i obratna sredstva. V delitvi druSbenega proizvoda (amortizacija + dosezeni dohodek) stejemo za sredstva reprodukcije gospodarstva obe kategoriji skupaj. saj je v praksi pri posameznih pri-merih tezko razmejevati investjclje, ki predstavljajo direk* tno zamenjavo izrabljenm osnovnih sredstev od nakupa dodatnih novih osnovnih sredstev (zamenjani stroj je na-vadno boijSi od starega, torej Je v njem tudi del novega ^roja). ugotavlje.11, da Je gospooaswo izlofllo 26,4 odstotka druibenega prolizvoda (dosezeni dohodek + obe amortizaclji) za raz&Irjeno reprodukdjo. Venctar mo-ramo tu poudaritl, da gre velik del tega na rafiun amor-tdzaciije. Poglejmo to primerjavo v Steviffisah. STRUKTUK.% SREDSTEV ZA REPRODUKCUO v 000 din Dojawjost to t- %.% 1:3 Irtdustrija Gradbenifitvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt St.-kom. dej. OZD lz n^. 327 .M2 105.241 97.847 S8.764 3.492 17.810 4-747 8.938 180.247 123.841 22.398 175.685 6.253 29-465 3.452 22.149 407.589 228.882 120.245 274.449 9.682 47575 6.199 31.087 55,7 45,8 81,3 35,9 35,4 37,6 57,8 28,8 Skupaj 564.113 563.291 1.127.409 50,0 Vidlmo, da je gospodarstvo v porabljenih sredstvth latoCMo ravno toliko amortizaoije kot Je ix dotiodka laloCilo sredstcv za reaervne in poslovne sklade. Amortizacjja Je celo veSja od sredswv za sklae osnovnih sredstev, kar je tudi eden izmed vzrokov nizje rentabilnosii v letu 1976. Vsekakor pa moramo pouds-riti, da je gospodarska ekspanzija v zadnjih mesecih lan-skega leta rentabiinost modno poprsnla, saj smo v 9 me-s*ciii belezili poveCanje koeficients obratanja nbratnrh sredstev ter zelo hitro rast doseienega dohodka. Povprei-na dosezena rentabiinost lani je 41,3 din na 100 din poslov^ nih sredstev. ob povpreCnem t-empu ra^-oja prvih devetih mesecev pa bi dosegla v lanskem letu komaj nivo 35,6 din. Ppeitivna raelika zadnjih treh mesecev rnaSa kar 5,7 din na 100 die sredstev. To kaSe na zelo ugoden razvoj goe- podarstva ob \oncu lanskega leta, Sal pa je bilo to pre-malo, da bi dosegli nivo leta 1975. Najvisjo rentabiinost imajo O2D iz negospodarstva. 97,4 din, najnizja pa je v trgovini in prometu. 26.8 oziroma 28,9 din na 100 din povpreCno uporabljenih poslovnih sredstev. Ekonomiinost, ki je razmerje celotnega dohodka ter porabljenih sredstev za doseganje tega dohodka, smo ome-njali ze na zafielku analize. ko smo ugotavljali hitrejso rast dohodka od rasti celotnega dohodka ter stabtlizacijsko obnaianje na podrofiju --troskov. EkonomiCnost poslovanja znasa v po\-preeju gospodarstva lani 123 din celoinega dohodka na 100 din porabljenih sredstev ali 3 odstotke ve£ kot leta 1975. To je aelo dober reAUtat, Vse ctejavnosti iz-kazujejo pozitiven indeks ekonomidnosti. razen stanovanj-sko-komunalne dejavnostt, Seveda je ekunomiCnost mofino odvisna od tipa dejavnosti. tako izkazuje trgovina ekono-mlCnost 109 (ali 109 din celotnega dohodka na 100 din porabljenih sredstev oziroma 9 din dosezenega dohodka na 100 din porabljenih sredstev i ter indeks poveOanja eko-nomiCnosii 101 oziroma l odstotek, kar je ob velikem prometu, ki ga trgovina ustvarja, povefianje dosejenegn dohodka kar za 17 odstotkov. Nasprotno pa OZD iz negospodarstva z 100 din porabljenih sredstev dosegajo 207 din celotnega dohodka ali 13 odstotkov ve£ kot leta 1975, kar pa rezultira nato v 31-odstotnem povecanju dosezenega dohodka. Ekonomicnost v znesku 100 ali manj bi pomenHa ostvarjanje izgube z naCenjanjem lastne substance. Takega primera lani v nasl obcini ni bilo. AKUMUU\TIVNOST IN REPRODUKTIVNOST I I Dejavnost j?| | g| | Industrija 14^ 85 6.1 78 GradbeniStvo 12,0 95 9,8 80 Promel 9.9 139 2,6 130 Trgovina 19,3 90 4,8 . 92 Gostinstvo 18.1 91 6,2 72 Obrt 11,9 84 7,6 78 St.-kom. dejavnost 12,1 327 10,7 306 OZD in neg. 14,3 95 14,5 52 SkupaJ U.3 89 b,9 87 Glede na to, da iz dohodka plafiujemo vrsto obvez-nosU in pokrivamo osebne dohodke, lahko neka organi-zacija all pa dejavnost kljub dobri rentabilnosti vseeno ne ustvarja dovolj dohodka, da bi lahko izlotfala tudi sredstva za sklade. Zato vedno opazujemo tudi podatke aku-mulativnostj ter reproduktivnosti. AkiimulatK-nost. ki predstavlja delez sredstev za po-slovne in rezervne sklade gospodarstva nasproti doseze-nemu dohodku z amortizacijo II je v lanskem letu niija kot leto dni prej. Enostavno akumulativnost gospodarstva pada. Lani ie gospodarstvo izloCilo povprefino 143 odJStot-ka dosezenega dohodka za sklade, kar znese 11 indeksnih toik manj kot leto ,9 — 100,0 Trgovina 84,5 8,7 6,8 100,0 Ostale dejavnosU 98.2_______0A_______l^_______100^ Celotno gosp. 88,0 7^ 4,8 100,0 leto 1975 93,2 2,7 4,2 Tudi pri uvozu zasiedimo izboljfianje regionalne struk-ture. Delez uvoza iz drzav v razvojiu je sicer minimalno povefian, spremenjena pa sta tudi deleza uvoza z zahoda (5 odstotkov manjsi dele2) in vzhoda. NajveCji delei zavzema v vseh dejavnostih uvoz z zahoda. V industriji in gradbeniStvu je ostala razllka uvoz z vzhoda, trgovina in ostale dejavnosti pa si Se naprej prizadevajo za menjavo blaga in storitev z drzavami v razvoju — trgovina uvaia iz ten dezel 6,8 odstotka od skupne vrednostl njenega uvoza! V nadaljevanju analize bomo obravnavali poslovanje organizacij zdruienega dela se bolj podrobno v okviru pofiameznui dejavnosti, kajti vsaka dejavnost posluje v speciaenih pogojlh in so zato rezultati gospodarjenja prav tako raalifini. V posameanih poglavjih bomo spremljali gibanje posameznlh organizactj zdruzenega dela, predvsem fcistih, ki so na posameznih sektorjib gospodarjenja ttWeSili kriti*nejse resultate. INDUSTRIJA V letu 1978 je v industriji poslovalo 30 temeljnih orga-nizacLj zdruzenega dela in njihovih skupnih sluzb. Te so ustvarile kar 20 odstotkov celotnega dohodka vsega be&i-grajskega gospodnrstva. Dele2 dosezenega dohodka in-pa sredstev namenjenih v poslovni in rezervnd sklad pa Je skoraj tretjina vseh v beflgrajskem gospodarstvu. Izgirbo smo zabeleiili le v eni temeljnl organizaciji, in sicer t la-bodu TOZD TIP-TOP, ki pa je miniraalna in znaSa 940.000 dm. V industriji je zaposleno 9J00 delavcer bar predstav- IJa 35,9 odstortca vseh zaposlenih v bezigrajskem gospo-darstvu. Dele* industrije v vseh pogledih, tako glede na Stevilo zaposlenih po dosezenem dohodku ali po sredstvib, namenjenih za poslovni in rezervni sklad postavlja industrijo na prov mesto po pomembnosti. Industrija je tudi v srednjeroCnem planu predvidena kot glavnl vzvod raz-voja. Se prav posebej to velja za elektroindustrijo tn zi-vilsko industrijo. kemifino industrijo In geolosko rudarsko dejavnost, ki predstavljajo prioritetne panoge v tern sred-njerodnem razvoju. Druzbeni proizvod v vseh- teh dejav-nostih naj bi rasel nad 10 odstotkov letno, zaposlovali pa naj bi po stopnji 3 odstotke letno. Ind-ustrijske temeljne organizacije zdruienega dela so v lanskem letu dosegie 3.943.721.000 din celotnega dohodka, kar je za 13 odstotkov vefi kot v letu 1975. Med temeljnimi organizaeijami so najbolj povefiale celotni dohodek Savske elektrarne TOZD Elektroprenos in TOZD Telekomunika-dje, Tonosa, Ljubljanske mlekarne DSSS, Geologki zavod TOZD GRD in DSSS. Niiji celotni dohodek pa so zabe-leiili v Energoinvestu TOZD Transformatorji ter v LABOD TOZD TIP-TOP. Industrija je dosegla 1.178.958.000 dosezenega dohodka in s tern le tega povecala za 22 odstotkov v primerjsivi z letom poprej. NajveCje povefianje dosezenega dohodka so zabelezili v Fuzinarju, IMP TOZD TEN, Labodu TOZD TIP-TOP, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne in v Geo-lo&kem zavodu. Gibanje teh dveh ekonomskih kategorij kaze na kore-nito izboljsanje ekonomifinosti poslovanja. saj so porab-Ijena sredstva zaostajala za rastjo dosezenega dohodka oz. celotnega dohodka. Industrija je iako povefiala ekonomiC-nost za 4 odstotke. Za veC kot 10 odstotkov so povecali ekonomifinost v Fuzinarju, IMP TOZD TEN, Labodu TOZD TIP-TOP in v Delu DSSS. Industrija ni dosegla povprefine likvidnosti v gospo-darstvu. Terj&tve so se zmanjsale za 22 odstotkov. medtem ko so obveznosti do dobaviteljev narasie za 6 odstotkov. V kupcih in drugih terjatvah kna industrija vezanih 109.746.D00 din veC kolikor znasajo njene obveznosti. Zaloge so se v industriji povefiale za 19 odstotkov. to pa pomeni. da jih je tudi v koliCinskem smisiu vefi kot lansko leto. Neprimerno vefije zaloge kot leto poprej so Imeli IMP TOZD Klima. Puzinar, Iskra TOZD TELA, La-bod TOZD TIP-TOP in pa L.iubljanslce mlekame DSSS t«r GeoloSki zavod TOZD Gp.D. Zaostreni pogoji gospodarjenja in bojazen. da ne bi ustvarjali zadostnega oslanka doiiodka je povzrofijla zmanj-Sanje amortizacije nad predpisanimi stopnjami. Le sest temeljnih organi2acij je povefialo to obrafiunsko postavko. Za celotno panogo industrije je znadilno moCno pove-fianje virov poslovnili sredstev. Predvsem so se pove^ali tuji viri, tako da je delei lastnih virov samo 30,1 odstotka. Do 10 odstotkov lastnih virov imajo Elma, Jugocryl In Prod. Industrija ima zeio zastareJa delovna sredstva, saj jih je 2e 76.4 odstotka odpisanih. Nad 95 odstotkov je odpisa-nih delo\-nih sredstev v Iskra Avtomatika TOZD TELA, Energoinvest TOZD Transformatorji (99,4 odstotka!), IMP TOZD TEN in Belinki. Produktivnost so v industriji v povprecju dvignili za 20 odstotkov nominalno. NajveCji premiki navzgor so v Unis TOZD Rog, Energoinvest TOZD TransEormatorji, IMP TOZD TEN, Labod TOZD TIP-TOP 1290!). Ljubljanske mlekarne DSSS in GeoloSki zavod OZD GRD. Produktivnost pa so znMali v Tubi, Istoi Avtomatiki DSSS, Jugocryl in t Embi. Akumulati\Tiost se je v celoti znizala za 17 odstotkov. PoveCaJi so jo samo v TKG, Unis TOZD Rog. IMP TOZD TUN, Tehnika TOZD IBI, Ljubljanske miekame TOZD Mleiiame, Emba in Mladinska knjiga TOZD Tiskarna. . Povpre&ii osebni dohodek na zaposlenega je 3.98ft din In le nekoliko visji od gostinstva, ki je na zadnjem mestu. Najvasji osebni dohodek je bil izplacan v Iskri Avtomatiki DSSS. in sicer 5.600 din. najnizji pa v Labodu TOZD TIPTOP 2-389 din- Osebne dohodke sta znizsli le Jugocryl in Tehnika TOZD IBI- Najvisji rwrast osebnih dohodkov pa je zabelezen v Ljubljsnskih inlekarnah DSSS in TJnis TOZD Rog. Posebej je treba omeniti poslovanje Proda, t. j. pod-jetje v ustanavljanju. Izguba je bila priCakovana, saj pod-jetje v ustanavljanju se ni v stanju realizirati kakrSnekagolt dohodka. Edina njihova sredstva predstavljajo obresti. Izgubo pokrivajo po pogodbi ustanovitelji. GRADBENfSTVO V gradbenistvu je razvrscemh 40 temeljniji organizacij zdruzenega dela in njihovih skupnih sluzb. Za industrijo je v gradbenistvu zaposlenih najvefi ljudi, in sicer 7.267 kar je 3 odstotke veC kot leto poprej. DsLvarili so 2.834.690.000 din celomega dohodka !n 978.213 din dosezenega dohodka. Prvi Je povefian za 7 odstotkov, drugi pa za 111 odst. v nasprotju za leto poprej. Del dohodka za poslovni sklad in rezervna sredstva je oblikovan v viSini 123.641.000 din, kar je za 13 odst. ve4 za leto poprej. Najvecje pove-Canje obsega poslovanja zasledimo pri projektanLskih or-ganizacijah, medtem ko so gradbeniske TOZD zmanjsale obseg del. V podobnih smereh se gibljejo tudi podatki o doseienem dohodku. Podatki o dohodku namenjenem za poslovni sklad in rezervni sklad pa so zelo razlieni. Tudi pri teh je oCitno, da je projektaniom ostalo ve<5 kot grad-bincem. Izstopajo le Termlka TOZD Montana, IMP TOZD ELM. Iz teh podatkov je mofcno ugotoviti. da se je eko-nomitnost v gradbenistvu v celoti moftno popravila. Tudi za ekonomicnost velja :stt ugotovitev kot zgoraj. Najbolj so ekonomifinost popravili v Konstrukti in Smeltu ter In-clustrijskem biroju. Veliko zmanjSanje ekonomiCnosti pa je opaziti v Biroju za projektiranje, Kmetijski( zemljiski skupnosti in Instalaciii DSSS. Lfckvidnost v gradbenistvu se je mofino izboljSala. Ter-jstve so se znizale za 33 odstotkov, obveznosti pa za 7 odstotkov. Kljub temu Se vseeno dolgujejo drugi gradbenistvu vefi kot dolguje gradbenistvo drugim (15.340.000 din). Zaloge so se v gradbenistvu pove£ale za 19 odstotkov, indeks po posameznih temeijnih organizacijah zelo varlira. tako da so v IMP DSSS dosegie W-te indeks 220. v G. P. Beifgrad pa 70. V celoti pomeni za gradbeniStvo to pove-Canje koiiCinskega povefianja zalog. GradbeniStvo je edina dejavnost, ki Je povefiala amor-tfzacijo nad predpisanimi stopnjami, res pa je, da je na to moeno vplival zakon o revalorizaciji. osno\-nih sredstev. Od Stiridesetih predlagateljev zakljuCnega raguna je Je 14 cbradunalo amortizacijo nad predpisano stopnjo. To so: Slovenija ceste TOZD VG in NG. Termika TOZD Montaza in DSSS, IMP TOZD ELM in se nekateri drugi. Viri poslovnih sredstev so se povefiali za 43 odstotkov. V gradbenistvu so se povecali lastni viri bolj kakor tuji viri, To velja samo se za Stanovanjsko komunalno dejavnost in OZD iz negospodarstva. Delez Iastnili virov znafia 35,5 odstotka. Ta odstotek je v posameznih TOZD zelo razli^en. Nekateri razpolagajo skoraj s samirni lastnimi viri. To so predvsem manjse projektantske orgnnizacije in pa G. P. Bazigrad TOZD I. TOZD III. Podj&tje za vzdree-vanje avtocest SRS. Od drugih veCjih temeljnih organizacij gradbenistva pa imajo majhen deiei lastnih sredstev Slovenija ceste TOZD VG, Smelt in Slovenija ceste TOZD NG ter Instalacija TOZD Montaza. Stopnja odpisanosti delovnih sredstev je nekoiiko nad obCinskim po^-preijem. Najbolj iztrofiena delovna sredst\-a Imajo Vodnogospodarsko podjetje. Slovenija oeste TOZD NG, Cestno podjetje TOZD Gradnje in pa IMP TOZD Montana. Najmanj iztrosene delovne priprave Imajo v LTJZ. Smelt, Hidroinzeniringii, Agroobnovt — obeh TOZD in pa v Obnovi ter Instalaciji DSSS. GradbeniStvo je dale* najmanj storilo na podrodju produktivnosti. Nominalno je ta porasia samo za 4 odstotke. Ker pa so se cene dvignile dosti vefi kot 4 odstotke. ka4e na to, da prizadevanja na tern podrofiju niso zado-voljiva. OCitno so rezerve v gradbenistvu se mofno 'neiz-koriicene. saj kljub posodabljanju in nov* tehnologiji na zaposlenega ustvarimo manj kot smo v preteklem letu. Taksrii so v: IMP TOZD PB. Agroobnova TOZD Gradnje. TOZD Mehanizacija in DSSS. Kmetijska zemlji^ka ricup-nost, Vodnogospodarsko podjetj«, Instalacija TOZD Monta- Ba. Fohvattaio lahfco proJeWantsfce organlzacrtjc (LTJZ, Smelt, Industrijski biro). Akumuiativnost gradbeoiis'tva je prav tako upadla. Niso rodke temeljne organizacije, kjer Jim je akumulativnost upadila za vefi kot 50 odstotkov (AgToobnova TOZD Meha-nizacija, Kmetijsko zemljiSka skupnost,). PoveCano akiunu-tativnost lahko zasledimo Ie pri projektantskih organiza-cijah in pa pri Cesfcnem podjetju TOZD Gradnje, Termika TOZD Montaza In DSSS. GradbeniStvo kot dejavnost belezi naJmanjSi porast osebnih dohodkov. Tako so se gTadbincero mizali realni osebni dohodki. Ohramili so sicer nadpovprefien osebni do-hodek, vandar je ta pogojen s pogoji dela te dejavnosti. Nominalno so se osebni dohodka zni2ali v AZA, Agro-obnova DSSS, Slorcnija ccste TOZD VG in TOZD NG. Tudi povifianja osebnlh dohodkov so najvi5ja v projek-tantsklh organizacijah in pa v Agroobnovl TOZD Gradnje, G. P. Beiigrad TOZD II in DSSS, Instalacija DSSS in TOZD Montaza. NajviSji osebni dohodek na zaposlenega so izpIatevaJi v Industrijskem biroju, ta znaSa 8.015, pod 4.000 din pa imajo v glavnem lemeljne organizacije grad-bemSke operative (Slovent^a ceste VG, Agroobnova TO2D Gradnje, G. P. Obnova SploSne gradnje, Slovenijaceste niake gradnje to Cesto podjetje TOZD Gradnje ter Pro-jekting biro). PROMET V dejavnostJ prometa deluje pet organizacij zdruie-nega dela, lei imajo skupaj 1.018 zaposlenih ali 3,9 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu Beiigrada. To so Cestno podjetje DSSS s 16 zapos'.enimi, Inefcs-Adria Avlopromet z 289 zaposlenimi, Cestno podjetje TOZD vzdrfcevanje s 194 zaposlendmi. RepubliSka skupnost za ceste z 289 zaposlenimi ter PTT TOZD servis s 170 2aposlenimi. Le-ti so lani ustvaxill skupaj 701.497.000 din celotnega dohodka, kar je 22 odstot&ov veC kot leto dni prej ter dosegli 206.942.000 din dohodka, kar znafia 31 odstotkov vefi. V ptometu je prodiikttvnost vseh dejatTiosti v ob-Mni najvifija in znaSa 210^fl4 din dohodka in amortizacije II na zapoSTenegs PoveCanJe prothifctfrnostl v lanskem !etu anasa 24 odstotkav. Poslovni rezultati so zelo ugodni. Aku-mulativnost je pove^ana sa 39 odstotkov, kar je zelo dobro, kljub temu da je najnlfija med vsetni dejavnost.m-i in znasa 95 odstotka dohodka. Ta rezultat gTe na rafiun Ineks-Adria Avioprometa, ki je zelo speoififina dejavnost z izjemno obremeaiitvijo dohodka s pogoribenimi obveznostmi, sJcoraj 6 odstotkov dohocOta morajo nainenitl za otoresti in zava-rovalnine (3-krat vec kot znasajo osebni dohodkf v tej temeljni organizaciji adruzenega dela), prav tako pa tudi amortizacija predstaylja v strukturi porabljenih sredstev izjemen dele* (amort.teaci.|a ie skora] tolikSna, kot osebni dohodek). Akumulativnost in reproduktivnost v deja\"nosti prometa rasteta, >beinsk€ira gospodarslvi. v trsovini je hilo zaposlenih latii 4.858 ljudi ali 2 iristotka ve£ kot leto dni prej. Ti predstavljajo 18,7 odsu>tka vsen zaposlenih v gospodar-stvu Beiigrada. Ustva.i'Ui so ve£ kot polovico celotnega dobodka gospodarstva Ur 24,2 odstotka dosezenega dohod-ka in 31 odstotkov sredstev za ]>oslovne in rezervne skla-de beiigrajskega gospjzlarsiva Tako kot v dev&tmeseiju je promet povecan za 3 odstotke, porabLjena sr&dstva za 2 odstotka, kar pomeiii ugodnu razmerje ekonomienosti. ter nato tudi povefianje d^bezeneg.i dohodka. ki zn&sa 897633.000 din ali 17 oditotkov vefi kot leta l'J75. Dejavnost trgovine je bila v lanskem letu pod niufinim uda-rom sistemskih sprememb, ki so zelo zavrle promet ter je v poletju trgovina izkazovala izgube v visini 430 milj. din. Od poletja napr^j ie je pcslovna situacija stalno iz-boljsevala, pa tudi orga.iiz,aeije trgovine so se prilagajaie novim gospodarskim aiuncijam. V devetih mesecih je bilo Se v&dno dobrih 51 rrulj. izgub, ob koncu leta pa lzgub v trgovini ni! Ocenjujeno. du je to velik uspeh teh dejav-no&ti, ki je uspela v drugi polovici leta vsaj delno nado-mesttti zamujeno ter astvsriti dobre poslovne rezultate, kljub manjsemu realnemu obsegu poslovanja. Zaloge v trgovini :ia predsiiivljajo vec problema, visje 60 aa 17 odstotkov naspum sLanju 1. 1975 ter znasajo dobro milijardo din, prodaja pa se vedno intenzivno narasCa. Dosezera dohodek je tak3 povetan za 17 odstotkov. prav toliko tudi druzbaui prcjzvod (ali bruto dohodek) te dejavnosti. Samo 5 OZD ni uspelo povefcati doseienega dohodka za 5odstotkjvt, Elektrotehna TOZD Elgro (zni-zanje za 23 odstotko/i, Lesnina TOZD notranja trgovina na debelo {znizanje za 23 orlstolkov), Elektrotehna TOZD Elex tznizajije za 23 odsiork: vl, ter Astra TOZD zunanja trgpvina (aiizanje za 15 octetotkovs. V vseh teh organiza-cijah tede Se posebno nv ?nzivna aknija prilagajania novim druzbenoekonomskim v^on-'som. Tako kot v ostalih d-^javnostih so tudi v txgovini raz-raerja delitve dohodka oovisana v fikodo srelsrev. ki gredo t poslovni rezer\ni *klvl rer v sklad skupne porabe. DEUTEV DOUODKA TUCOVINF. Pogodbene Obveznosti 116.64H.0O0 127 13.0 Davki in prlspevki 23^.580.000 125 26^ Neto OD 298.944.000 125 33,3 Poslovni in rezervni Sktadi 175.685.000 & 19,6 Skladi skupne porabe in stanovanjski prispe. 69.7^.000 lOfl 7,7 Pobodek________________________897-533.000 117 100 Pogodbene obvezn)>M rastejo najhttreje lobresti za kredite) predvsem na ra0i:n Lesnine TOZD NT prodajna mreza, ki ima dvainpolkvat verasljiva je lahko Ie Icvaliteta teh sredstev, sa] je delei lastnih poslo^h sredstev za polovico nizji kot oh koncu leta 1975. To ka2e na zelo veliko navezano:-t na banSne kredite, §e posebej na podrodju obratnih sredstev. To se odraza tudi na pove-fanju pogodbenih ob^eznosti. Kratkorofini banCni krediti so namrei' zelo dragi. GOSTINSTVO Pet OZD iz dejavnost! go»tinstva je v letu 1976 moCno pove^alo obseg storitev (tndeks 114> in pri tem ustvarilo za 18 odstotkov veS dosezenegs dohodka. Celotnega dohodka so realizirali 87.750.000 din in dosezenega dohodka 34 mill-jonov 430.000 din Se bnlj kot te kategorije so povefiali druzbeni proizvod. S ism so seveda povefali ekonomiinost poslovanja. To ni uspelo le IMP TOZD Druzbeni standard. Najbolj so povefiali obseg poslovanja in s tem oba dohodka v gostinskem podjetju Crnute in IMP TOZD Druzbeni standard. Zmanjsali pa ^o obseg poslovanja v Oostinskem podjetje TOZD Defavsiu. restavracija. Za talc obseg poslovanja. predvsem pa zax&di povefia-nja zalog in financiranja le-teh - so poveCaij vire poslovnih sredstev za 28 odstoLkov, Tx:c\ v tej dejavnosti so te vlre pridobUi predvsem v baJikt.h. V obrti so ustvarili za 8 odstotkov veC sredstev. ki so jili namenili v poslovni in rezerynl sklad. MoCno so jih zniiali v Cestnem podjetju TOZD Delavska restavrscija tn IMP TOZD Druzbeni standard. Mofino pa so poveCali ta sredstva v Gostinskain podjetju Beiigrad. Takoj tukaj je treba ze ugotoviti, da so se bistveno znizali pospeseno amortizacijo, saj je le-ta v poveCanem obsegu obrafiunana le v Gostinsko prehrambenem centru. Prodtiktivnost v gostinstvu je na ugodnem nivoju razen v Cestnem podjetju TOZD Deiavska restavracija, kjer se je le-ta zmanjsala za 6 ortscotkov. Gostinstvo v celoti pierhoftno povefiuje naloge, saj so te narasle za 50 odstotkov^ Osebni dohodki &o s^ v gostinstvu bistveno popravili, saj so se dvignili za lil cdstotkov. V Cestnem podjetju TOZD Delavske resLavrpci.'e so jih znizali za 1 odstotek. medtem ko so jih v IMP TOZD Druiheni standard povefiali kar za 33 odstottcov. Kljub temu so v povpreSju osebni dohodki v gostinsLvu na dnu lestvice po dejavnostih ^a Bezigradom, V gostinstvu so la minimalno dodatno zaposlovali, saj 6 na novo zaposlenih pi-edstavlja indeks 102. Opozoriti gre na dejstvo, da je akumulativnost v gostinstvu najbolj padla in to v vseh OZD razen v Gostin-skera podjet.ju Be4igrad. OBRT Obrtnih 20 OZD }e lansko leto zakljufiilo poslovanje v zmanjsanem obsegu, Lako po fizifineni produktu kakor tudi po zaposlenih. Celotni dohodek se je sicer povzpel na 614.223000 din in ie tako za 8 odstotkov vecji, vendar je to predvsem rezultat visjili cen. Tudi dosezeni dohodek se je povedal na 242.i43.000 din in je tako 9 odstotkov viS-ji. Tako je ekonomifcnost posfovanja porasla, Med tistirai OZD. ki so bistveno zmanjsale svoj cetotni dohodefc in 5 tem tudi dosezeni dotioa°k vedina njih pa tudi ekono-mi&iost so Tapetde*r»r. Pohi^tveno mizarstvo, Zavod za rehabilitacito TOZD 3o6a, Umetnj kamen. Kamin, Mon- taia, Zelo veliko poveC-anje obsega del pa sta aabeleiila oba TOZD, Minoptast in Plastor, kot ijidl IMP TO2D Dvigalo. Tak obseg poslovanja so uspeli v obrti opraviti z a odstotnim poveCanjem poslovnih sredstev. Dodatni viri pa so bili predvsem bancni krediti. Delez lastnih virov je sicer velik 70.8 oditatkov, vendor pada. prav tako so tudi v obrti iist.varili manj skiadov, in-debs 91 in Se to ob zjnanjsanju pospesene amortizacije, Indeks 76. Tu so predvsran krHiene OZD Tapetdekor, Po-hiS^veno mizarstvo, Za/cW za lehabilitacijo invalidov TOZD Sofia, GP Bezigrad TOZD IV. SOP Cmufie, Umet-ni kamen, Kamin in iCriJial. pohistveno mizarstvo je ze integrirano in bo v bodoCe lazje dosegal boljse reaultate. Vendar velja ugotoviti, da tako raadrobljena obn v> ne zagotavlja hitrega napredka. Integracijski napori vseU v obrti morajo biti ena od osnov-nih nalog v letu 1977. Obrme OZD so lan&kj leto kijub povecanim obratnim sredstvom za 10 odstotkov in aalogam za 32 odstotkov razpolagaie z veliko denarniini sredstvi indeks 207. To so uspeli tudi z bistvenim izboljsanjem HkvidnosU. Terjatve so znizali za 55 ods^orkov obveanosti pa 24 odstotkov. Tako sedaj obit dolguje simboliSnih 191.000 din drugim OZD, kar pomenj praxticno ravnovesje. Pri analizi zalog v obrti je treba ugL>t*jviti, da se pn nekaterih OZD moftno povefiujejo. Za celotno obit velja, da je proces izrabljanja delovnib priprav med najhitiejsi-mi, saj znasa rasi odsinliov odpisanosti kar 10 odstotkov, kar je petkrat vet ad obOinakega povprecja. Ce to pove-zemo se z dejstvom- la so vse oblike akumulativnosti pa-dle, je obrt na tern saktorjj nedvomno v krittfni situaciji. MoCno poveCanje zdpcsienih Je treba preveriti v GP Bezigrad TOZD IV in v Uslug!, fieprav so ti novi delavci prispevali k povefianju produktivnosti v Uslugi, medtem ko je v prvem produktivnost padia. Padla je &e v Gral Avtoobnovi, DES TOZD Elektro servis in y Umetnem kamnu. OD so se poveOall na nivoju obdinsKega po\rpre*ja. Mo6no i2stopajo v poveianj i Gral Avtoobnova, Tapetdekor, PohiStveno miziistvo in Kamin. Prav pri vseh gre ugotoviti, da jim tudi akumulativnosi pada. Korekcija OD navzdol bi jim popravila to slabo sliko. STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST Ta deja^-nost, to je ie v devetih mesecih lanskega leta izkaaovala zelo skladne rezultate poslovanja je v aadnjih \anskih mesecih dozivtla zelo hilro eV.spanzijo. Tako so rezultati poslovanja zelo dobn. Celotni dohodek je pove-6an za 91 odstotkov, dose^eni dohodek pa za 39 odstotkov ob manjsern ^tevilu aiposlenih kot v letu 1975. PovpreOno je bilo zaposlenih' v stanovanjsko-komunalnj dejavnosti 195 ljudi alt 2 odstotka manj kot leto dni prej. Tako je produktivnost pove^ana za 30 odstotkov, najbolj od vseh dejavnosti v obdini in dosegla nivo 142.060 din dohodka In amortizacije II na ztposienega. Samo promet in trgo-vina jzkazujeta viSjo produktivnost. Vendar pa so tudi osebni dohodki zelo poskofiili Se posebej v zadnjih tren mesecih. Ce je bilo gibanje pro-duktivnostl in OD v devetmeseCju Se sfclacino, Je ta sklad-nost sedaj porusena. V ') meaecib ie zt\z&&\ povpveCni OD na delavca 4.823 din, iX>vpre5je celega leta pa znaSa 5.197 din. Tako so povprecm osebni dohodki za 37 odstotkov viSji kot leta 1975 (produktivnost je pove^ans samo za 30 odstotkov) ter je m poveCanje ved kot dvakrat ve^je od p«>vp™^nega povefiaiija osebnth dohodkov celotnega go-spolarstva. Tako razmerj'i nikakor ni v skladu s smerni-cami o druzbenoekonomakem razvoju obfine ter srednje-rocnim pianom. To neskudje pa gre na nuhm predvsem Samoupravne stanovaiijske skupnosti, kjer je produkliv-nost za 4/5 nizja kot l<*ni, OD za 19 odstotkov visji ter komunalnega podjetja TOZD 2ale. kjer je produktivnost povedana samo za 16 oistotkov. OD pa kar za 4a odstotkov tar s tern dosegijo povprefije 4360 din na delavca. Tudi v lej dejaiiTiosti so mof'TiO poskoevki iz dohodka (kar z* 41 odstotkov) ter masajo dobro Cetrtino dose4enega dohcclka . Medtem ko je ob aitr: rasti calotaega doiiodJui eko- nomiCnost pedla za 1/4 ter rentabilnost za 7 odstotkov, akumulativnost mo6no rr,.te in je trikrat ve«ja. Ceprav Se vedno ne dosega otxSinskega povprefija- Leta 1975 so na-menili v sWade 3,7 oUtotkov doseSenesa dohodka, leta 1976 pa ze 12,1 odstotkov. Na spiosno lahko ufe-otovimo, da izka^ije stanovanjsko-komunalna dejavnost dMie poslovne rezultate in Je prak-tifino med najboljsimi v okviru obfiinskega goapodarstva. OZD IZ NEGOSPODARSTVA V tej skupira je 7k!;uCentb 9 OZD v glavnem s pod-roCja znanosti, ki aapostu.tt.i'1 1.055 delavcev ali 4.1 odstotkov vseh delavcev tnega dohodka (16 odstotkov vee kot leto dni prej) ter: doseglo 140.308.000 din dohodka (kar 31 odst. ve£ k w. 19 din. Tore) kljub izboljSani ekonomt^nc-sli poslovwxja akumulativnost pada. Relativno manj sredstev je nsumenjenih za razvoj kot leto dni prej. Samo tri OZD no nominalno lani pove-6ale del sredstev iz dohodka, kf ga namenjajo v sklade. To so ZRMK TOZD 1HMK. ki je izlocil voC kot 8 mflijo-nov din v te namene (mdeks 131), Dopisna delavska uni-verza za dofarih 7 irulij^nuv t«h sredstev (indeks 120). ter Zavod za prochiktivnoat rtela dober miHJon din (.Indeks 119). Vse organizaoije pa w. povefiale del sredstev iz dohodka, ki gre za osebne dohodke in osebne prej-^mke ter del, ki gre za davke in prispevke Iz dohodka. Davki in pri-spevkl znasajo za vse OZD iz negospodarstva kar 36.256.000 din ali 1 ,'4 dohodka, osebni dohodki in prej-anki pa skomj polovico dohodka. Masa osebnih dohodkov je najbolj povefiaaa v Centru za. gospodarsko svetovtnega gospodarstva. Problematika se pojavlja predvsem v s'eri delitve dohodka, medtem ko so rezultati poslovanja dobri. Izvrini svel oMIiwkf skupSfine Jf na svoji 150. redni seji 30. marca 1977 obrivnavitl Analizo poslovnega u»i>eh» Ko»i>odarskih organlzaclj in jo sprejel -polnit«v smernlc o diMzl>enneUnnomskem raavnjii tibclnr Bef^TMt v leta 1977, bo IzvrSnl ivet pr^ravii do wje oWinsk^ skupsclne. Ljubljana, marec 19*7