izvirno znanstveno delo UDK 599.4:551.44(497.4 Dolenjska) LETN A DINAMIK A POJAVLJANJ A PODKOVNJAKO V ( Rhinolophu s spp.) V NEKATERI H JAMA H N A DOLENJSKE M Andrej HUDOKUN Zavod z a varstvo naravne in kulturne dediščine, Si-8000 Novo mesto, Skaiickega 1 IZVLEČEK Leta 1994 smo ugotavljali značilnosti letne dinamike pojavljanja populacij netopirjev iz družine podkovnjakov v njihovih najpomembnejših jamskih zatočiščih na Dolenjskem. V jamah Jazbina, Lukenjska in Krška jama so se prek celega leta zadrževali osebki vrste Rhinolophus ferrumequinurn in R. hipposideros, v turistično urejeni Kostanjeviški jami pa tudi vrste R. euryaie. Pri opazovanih vrstah je bila v teku leta zabeležena podobna dinamika pojavljanja. Največ netopirjev je bilo v jamah v času hibernacije od novembra do začetka marca, potem pa se je do junija število postopno zmanjševalo, junija smo v vhodnem delu Luknje in Jazbine opazovali tudi porodniške kolonije velikih podkovnjakov. Najmanj podkovnjakov smo zabeležili v jamah julija in avgusta, ko jih ob pregledih praktično ni bilo več. Lov z mrežo je vendarle potrdil pojavljanje manjšega števila osebkov, a tudi pogoste obiske netopirjev od zunaj. Septembra so se podkovnjaki začeli postopno zbirati v jamah, oktobra pa so bile kolonije že polnoštevilne. Dobljene podatke smo uporabili kot izhodišča za pripravo naravovarstvenih smernic pri upravljanju in varstvu jam. Ključne besede: podkovnjaki, Rhinolophus, Chiroptera, letna dinamika, Dolenjska UVOD Netopirji so ena najslabše preučevanih in tudi naj­bolj ogroženih skupin sesalcev v Sloveniji (Kryštufek 1991), vendar prav na tem prostoru dosegajo tudi veliko vrstno pestrost (Kryštufek & Červeny, 1997). Z izjemo prispevkov o njihovi razširjenosti so ekološko obarvani vpogledi v njihovo življenje redki. S tem člankom že­limo prispevati k poznavanju njihove letne dinamike pojavljanja v nekaterih dolenjskih kraških jamah. Kraške jame so za netopirje pomembna zatočišča, saj se vanje zatekajo prek celega leta. Da bi ugotovili, kakšno vlogo imajo jame v življenju netopirjev, smo leta 1994 spremljali značilnosti letne dinamike njihovega pojavljanja v najpomembnejših zatočiščih na Dolenj­skem: jazbini, Lukenjski jami ter turistično urejenima Kostanjeviški in Krški jami. Pri opazovanju smo se osredotočili na vrste iz družine podkovnjakov, ki tudi sicer prevladujejo v jamah na Dolenjskem. Te si po­čivališča praviloma izbirajo na izpostavljenih delih pod­zemskih dvoran, kjer so zaradi pogostih obiskov in osvetljevanj moteni. Dobljene podatke smo uporabili kot izhodišča za izdelavo naravovarstvenih smernic pri upravljanju in varstvu jam. V prispevku navajamo tudi druge opažene vrste netopirjev. OPiS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Značilnosti opazovanih jam Jazbina, severno vznožje Kočevskega Roga, pri vasi Podturn, je 120 metrov dolga suha vodoravna jama. Vhodni rov je prostoren, srednji del je ozek in težko prehoden erozijski rov, zaključuje pa se z večjo po­dorno dvorano. Jama je na več mestih lepo zasigana in zaradi bližine vasi tudi pogosto obiskana. Andrej HUDOKLIN : ISiTN A DINAMIK A TODKOVN)AKOV (RHINOLOPH'JS SPP.) V NEKATERI H JAMA H N A DOLENJSKEM , 323-328 Luknja, izvirna jama v zatrepni dolini reke Temenice vhodnem delu je jama v dolžini 300 metrov urejena za pri Novem mestu. Dolga je dobrih 50 metrov. Za ožjim turistične obiske. vhodom je večja vhodna dvorana, ki po krajšem ero-Krška jama, izvirna jama reke Krke. jama je vodo­zijskem rovu prehaja v končno kapniško dvorano s ravna, dolga 220 metrov, zaključuje pa se s sifonskim sifonskim jezerom. jezerom. Z a vhodom se razširi v podorno dvorano, ki se Kostanjeviška jama, vodna jama v vznožju Gor-pod stropom odpira z manjšim vhodom. Ta del je za jancev pri Kostanjevici na Krki. Meri prek 1500 metrov netopirje tudi najbolj zanimiv, jama je bila pred nekaj in je ena večjih na Dolenjskem. V jami se menjavajo leti turistično urejena, oba vhoda pa zaprta z rešetkami. aktivni, občasno poplavni in fosilni vodni rovi. V Tab. 1: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - jazbina. Tab. 1: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave fazbina. vrsta/species - datum/c/afe 1.2. 8.3. 9.4. | 8.5. 5.6. 6.7. 19.8 16.9. 15.10 19.11.1994 mali podkovnjaki 11 5 9 -3 2 1 2 12 18 14 R. hipposideros veliki podkovnjaki 147 147 93 45 60 1 6 18 160 190 R. ferrumequinum 40* * porodniška kolonija (maternity colony) Tab. 2: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - Luknja. Tab. 2: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave Luknja. vrsta/species 1.2.1994 16.3. 9.4. 8.5. 5.6. 6.7. 4.8. 19.8 14.9. 15.10. 14.11. datum/c/afe mali podkovnjaki 7 3 4 2 2 1 2 2 1 10 2 R. hipposideros veliki podkovnjaki 14 16 126 120 1 2 2 2 30 85 2 R. ferrumequinum 30* * porodniška kolonija (maternity colony) Tab. 3: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov -Kostanjeviška jama. Tab. 3: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave Kostanjeviška jama. datum/c/afe 2.2.1994 13.3. 10.4. 15.5. 3.7. 21.8. 24.9. 22.10. 27.11. vrsta/species mali podkovnjak 10 0 2 0 0 0 0 1 1 R. hipposideros južni podkovnjak 150 0 66 0 0 0 2 250 280 R. euryale veliki podkovnjak 48 60 2 5 0 0 4 20 57 R. ferrumequinum Tab. 4: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov -Krška jama. Tab. 4: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats -Krška jama. vrsta/species 1.2.1994 17.4 15.5. 17.8. 29.9. 30.10. 19.11. datum/c/afe mali podkovnjak 17 2 0 0 5 25 24 R. hipposideros veliki podkovnjak 5 2 0 0 10 9 9 R. ferrumequinum Andrej HUDOKL1N : LETN A DINAMIK A PODKOVNJAKO V (RHINOLOPHUSSPP.) V NEKATERI H JAMA H N A DOLENJSKEM , 323-32B METODA V izbranih jamah smo netopirje popisali enkrat mesečno od februarja do novembra 1994 med 9. in 15. uro. Osebke posameznih vrst smo prešteli, v primeru zgoščenih kolonij pa tudi fotografirali. Da bi dobili podrobnejši vpogled v število tam živečih osebkov in vrst, smo v poletnem obdobju pred jamami tudi lovili z mrežo. REZULTATI IN RAZPRAVA jazbina V jami smo redno opazovali velike in male pod­kovnjake. Največ netopirjev je bilo zabeleženih v času prezimovanja. Veliki podkovnjaki so prezimovali v strnjeni koloniji v podorni dvorani na koncu jame, mali podkovnjaki pa posamič po vsej jami. junija je bila krajše obdobje v vhodnem delu tudi porodniška kolonija velikih podkovnjakov. Obe lokaciji sta bili visoko pod stropom in varni pred obiskovalci. 6. julija in 19. avgusta smo lovili z mrežo pred jamo. !z jame je v mraku zletelo večje Število netopirjev (vsaj okoli 30), medtem ko so bili ob pregledu jame opaženi le redki. Z mrežo je bilo ulovljenih prvič pet in drugič šest velikih podkovnjakov, ki so prileteli iz jame. 19. avgusta je bil ujet tudi obvodni netopir Myo(is dau­bentoni, ki je letel v jamo. Luknja V jami so prevladovali veliki podkovnjaki. Največ smo jth opazili v prehodnem obdobju - pomladi in jeseni - pozimi pa veliko manj. Malih podkovnjakov je bilo ob­čutno manj, občasno pa smo opazili tudi posamezne giadkonose netopirje: obvodne M. daubentoni in dolgo­krile Miniopterus schreibersi. Veliki podkovnjaki so se praviloma zadrževali v končni dvorani, julija pa je bila pod vhodnim spodmolom opažena manjša porodniška kolonija, ki se je sicer zadrževala v razvalinah bližnjega gradu. Lov z mrežo pred jamo je bil opravljen 2. oktobra. V 25 minutah je bilo ujetih 33 velikih podkovnjakov. Več osebkov se je ujelo z zunanje strani. Iz jame je priletel v mrežo tudi Myotis daubentoni. Ko stan je viška jama V jami so bili ob obiskih zabeleženi mali in veliki podkovnjaki, prevladujoči pa so bili južni podkovnjaki (do 280). Veliki podkovnjaki so prezimovali v turističnem delu pod stopnicami, južni podkovanjaki pa v Podorni dvorani, kjer jih turistično obiskovanje in osvetljevanje jame ni motilo. Večje količine iztrebkov so bile opažene tudi v Kapniški dvorani, vendar netopirjev tu nismo opazili. Lov z mrežo je bil opravljen 3. julija in 24. septembra pred vhodom v jamo. Čeprav so bile jame ob pregledih skorajda prazne, je lov pokazal, da se v jami zadržuje manjše število vseh treh vrst podkovnjakov, veliko pa jih je priletelo tudi do jame. Krška jama Kljub velikim količinam iztrebkov, ki so vidni na vzhodnem obrobju vhodne dvorane, smo opazili malo netopirjev, jama je za podkovnjake pomembna pred­vsem v času prezimovanja. Več je bilo malih pod­kovnjakov, nekoliko manj velikih, ki pa niso bili nikdar združeni v koloniji. Opažena sta bila tudi dolgonogi netopir Myotis capaccinii in navadni netopir M. myotis. Značilnosti letne dinamike pojavljanja podkovnjakov v jamah Velik podkovnjaki Rhinolophus ferrumequinum Opazovanje letne dinamike pojavljanja velikih pod­kovnjakov v opazovanih jamah kaže, da so se v jame najbolj množično zatekali od oktobra do začetka aprila, v poletnih mesecih pa so jame zapustili. Hibernacija je trajala od novembra do začetka marca, ko prezimujoče kolonije niso spreminjale svoje lege in številnosti. Za hibernacijo so si veliki podkovnjaki izbrali izpostavljena mesta na stropu dvoran, kamor ne sežejo vplivi zuna­njih temperatur. Izjema je bila Luknja, v kateri so bili številčni vrhunci doseženi v prehodnem obdobju aprila in oktobra. Spomladi so se kolonije postopno manjšale, veliki podkovnjaki pa so bili opaženi po vsem jamskem poligonu. Topli vhodni deli so rabili kot zatočišča porodniških kolonij v Jazbini in Luknji. Lov z mrežo v poletnih mesecih je potrdil po­javljanje manjšega števila osebkov v jamah, veliko pa jih je zvečer priletelo na ogled vhodnih delih jam. Septembra se je število velikih podkovnjakov v vseh jamah začelo povečevati, tako da so oktobra ponovno oblikovali približno enako velike zimske kolonije. Mali podkovnjaki Rhinolophus hipposideros Malih podkovnjakov je bilo v opazovanih jamah na splošno veliko manj kot velikih, a lahko kljub temu razberemo podobno sezonsko ritmiko. Tudi pri njih igrajo jame ključno vlogo v času prezimovanja od oktobra do začetka marca. V nasprotju z velikimi so bili mali podkovnjaki posamično raztreseni po vsem jam­skem poligonu, številni med njimi pa so se med posa­meznimi zimskimi popisi premaknili. Spomladi je njiho­vo število hitreje upadlo kot pri velikih podkovnjakih, tako da so bili poleti v jamah opaženi le redki. Lov z mre2o v poletnih mesecih je potrdil, da se zadržujejo v jamah, septembra pa so se začeli postopno vračati. Andrej HUDOKLIN : LETN A DINAMIK A PODKOVNJAKO V WHINOLOPHUS 5PP.i V NEKATERI H JAMA H N A DOLENJSKEM , 323-328 Južni podkovnjaki Rhinolophus euryale tesno skupaj. O b zimskih popisih je bilo videti, da ne spijo tako trdno, saj se je obris kolonije spreminjal, tako Z a ugotavljanje značilnosti letne dinamike južnih kot tudi njena lega. Kolonija se je razbila že sredi marca, podkovnjakov bi bilo potrebnih več opazovanj, na tako da jih v jami ni bilo opaziti od maja do septembra. splošno pa lahko rečemo, da se kaže podobna dinamika Tudi tu je lov z mrežo potrdil navzočniost posameznih kot pri sorodnih vrstah podkovnjakov. V času prezi-osebkov prek poletja in pogoste obiske od zunaj. movanja so oblikovali kolonijo, vendar se niso zgnetli veliki podkovnjaki število 3 4 5 6 7 8 čas SI. 1: Veliki podkovnjaki, letna dinamika. Fig. 1: Great horseshoe hats, annual dynamics. mali podkovnjaki 10 1 1 število L_Z ] Krška Kostanj. Luknja jazbina SI. 2: Mali podkovnjaki, letna ritmika. Fig. 2; Little horseshoe hats, annual dynamics. SI. 3: Kolonija velikih podkovnjakov v jazbini (Foto: A. Hudoldin). Fig. 3: A colony of great horseshoe bats in the cave jazbina (Photo: A. Hudoklin). SI. 4: Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) v jami Luknja (Foto: A. Hudoklin). Fig. 4: Lesser horseshoe bat in the cave Luknja (Photo: A. Hudoklin). ZAKLJUČEK Pri opazovanih vrstah podkovnjakov je bila zabele­žena podobna sezonska dinamika. Največ netopirjev je Spremljanje letne dinamike pojavljanja podkovnja-bilo v jamah od oktobra do aprila, do junija pa so se kov v izbranih jamah je pokazalo, da jim te z izjemo postopoma umaknili iz jam. V tem času pa so bile v vročih poletnih mesecev pomenijo pomembno zato-vhodnem delu Luknje in jazbine opažene porodniške čišče prek celega leta. V jamah jazbina, Lukenjska in kolonije velikih podkovnjakov. Najmanj podkovnjakov Krška jama so bili opazovani veliki podkovnjaki Rhi-smo zabeležili v jamah julija in avgusta, ko jih ob nolophus ferrumequinum in mali podkovnjaki R. hippo-pregledih praktično ni bilo. Lov z mrežo je kljub temu sideros, v turistično urejeni Kostanjeviški jami pa tudi potrdil navzočnost sicer manjšega števila osebkov, a južni podkovnjaki R. euryale. tudi pogoste obiske netopirjev od zunaj. Septembra so Andrej HUDOKUN : LETN A DINAMIK A PODKOVNJAKO V (RHINOtOPHUS SPt>.) V NEKATERI H JAMA H N A DOLENJSKEM , 323-328 se pocikovnjaki začeli postopno zbirati v jamah, oktobra ZAHVALA pa so bile kolonije že polnoštevilne. Opazovane jame si zaradi stalne navzočnosti neto-Prispevek je povzet po raziskovalni nalogi "Eviden­pirjev zaslužijo posebno naravovarstveno pozornost. V tiranje prezimovališč netopirjev", ki jo je leta 1994 neturistični Luknji in jazbini je treba zagotoviti nadzo-finančno omogočila Občina Novo mesto. Za strokovno rovan vstop ali njihovo zaprtje, v primeru turističnih pomoč pri izvedbi naloge se zahvaljujem dr. Borisu urejene Kostanjeviške in danes tudi Krške jame pa se je Kryštufku. treba z upravljalcem dogovoriti o režimu obiskovanja in osvetljevanja. ANNUA L DYNAMICS OF THE OCCURRENC E O F HORSESHOE BATS ( RHINOLOPHU S SPP.) IN SOME CAVES O F DOLENJSKA Andrej HUDOKUN Institute for the Protection of Natura! and Cultural Heritage, SÍ-8GQG Novo mesto, Skalickega 1 SUMMARY In 1994, characteristics of the annual dynamics of occurrence of horseshoe bat populations in their most important cave shelters in the Dolenjska region were studied. In the caves jazbina, Lukenjska jama and Krška jama, individuals of the species Rhinolophus ferrumequinum and R. hipposideros were present through the entire year, while in the cave Kostanjeviška jama (accessible for tourists) the species R. euryale were recorded as well. In the observed species, similar dynamics in their occurrence was noted throughout the year. The greatest numbers of bats in the caves were recorded at the time of hibernation, i.e. from November to early March, and during the following three months their numbers gradually decreased. In June some maternity colonies of great horseshoe bats were also observed in the eastern part of Jazbina and Lukenjska jama. The lowest numbers of horseshoe bats in the caves were recorded in July and August, when there were practically none. Net hunting still confirmed the presence of indeed smaller number of individuals, but some frequent visits by them from outside as well. In September the horseshoe bats began to gather in these caves gradually, and by October the colonies were full-numbered. The obtained data were used as a background in the preparation of nature conservation guidelines in the management and protection of caves. Key words: horseshoe bats, Rhinolophus, Chiroptera, annual dynamics, Dolenjska LITERATURA Krystufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije. Krystufek, B. & J. Cerveriy, 1997: New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, 35: 89-93, Bonn.