Ceiovec, petek, 17. januar 1975 Neodgovorno hujskanje Ne vmešavanje marveč iegitimen interes izvršni svet SR Siovenije ostro zavrni! tendenciozne izjave dežeinega giavarja Wagnerja Očitna .preusmeritev" v manjšinski politiki, ki jo je čedalje bolj opaziti tudi pri S PO, [je v zadnjem času privedla že tako daleč, da se k nestvarnim iin tendencioznim izjavam, pa celo k neodgovornim izpadom zatekajo tudi visoki in najvišji predstavniki dežele. Zgovoren primer takega .spodrsljaja" je bil govor deželnega glavarja V/agnerja, ki ga je le-ta imel na pragu novega leta v radiu, kjer je v zvezi z manjšinskim vprašanjem ostro napadel Slovenijo zaradi njenega upravičenega in legitimnega zanimanja za usodo in položaj svojih rojakov v Avstriji. To je v Sloveniji razumljivo privedlo do odločne reakcije ter je sekretariat za informacije v tej zvezi objavil naslednjo izjavo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Grožnja s sHo Ameriški predsednik Ford je te dni govoril o gospodarskem položaju svoje dežele in njegova ocena je bila vse drugo kot razveseljiva. Današnji gospodarski položaj Amerike namreč velja za eno najresnejših kriz novejše zgodovine. Predsednik Ford pa je te dni — hote ali nehote — razkril v svoji deželi tudi še drugo krizo: ameriška politika se spet nevarno nagiba v smer odkrite grožnje s silo, po potrebi pa tudi uporabe sile za dosego svojih ciljev. Ko je ameriški zunanji minister Kissinger prejšnji teden izjavil, da bi Amerika lahko uporabila silo, gotovo ni imel pred očmi le teoretično možnost, kakor je to nekaj dni za njim skušal .popraviti" predsednik Ford, ko je menil, da Kissinger ni izjavil, da bo Amerika uporabila silo, da bi s tem dosegla spremembo cen nafte, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda, temveč da je .možna tudi uporaba sile, če se bo industrijski svet znašel v zanki". Dovolj konkretnih primerov namreč dokazuje, da odgovorni politiki v Washingtonu prav nič niso izbirčni pri uporabi sredstev, kadar stremijo za določenimi realizacijami svojih načrtov. In med njimi prav gotovo ne zaostaja Kissinger, o katerem vedno bolj prevladuje mnenje, da se je s svojimi zadnjimi izjavami in diplomatskimi akcijami znašel na najboljši poti, da povsem zapravi ugled Nobelovega nagrajenca za mir. Da pa se taka politika ne omejuje na grožnje s silo, kaže najnovejši razvoj v Vietnamu, kjer so ameriške .demonstracije zavezništva" — ne nazadnje z letalonosilko .Enterprise" — privedle do tega, da se je težko preizkušena dežela dve leti po pariških sporazumih o premirju spet znašla na pragu novega oboroženega spopada. AfeJ naj/mij pod/e oNi^e prorf Kdrodnostn: na Korošcem že od nekdaj spadajo po-s&Ks: nesramnega podtz^avanjn ne-toja/nost: do ožje ^oroš^e in širše avstrijske domovine, /zredno pestra je paleta najrazličnejših namigavanj, obrekovanj m očitkov, vsem pa je sknpno eno.* napraviti v javnosti in med večinskim narodom vtis, kakor da so koroški Slovenci tisti, ki ogrožajo mir v deželi, ki so proti nedeljivosti Koroške in proti neodvisnosti Avstrije. Prav tako pa sodijo v ta okvir t%di gesia o ogroženi meji, o nevarnosti slovenizacije Koroške, o prastraha in o posiljevanju nemško govoreče večine, čemnr vsema da so krivi 37ovenci. Hajskačem v znanih nacionalistični organizacijah siaži aporaha tega besednjaka kot dokaz apravičenosti nphovega obstoja. Poda ža/ se takih n^zbotnzh metod posiažajejo tadi odgovorni predstavniki po/itičnega ztvijenja. Kam sicer naj bi avrsti/i .poztv" predsednika koroške OVP Pacberja, ki je na konferenci fank-ctonarjev v Beijaka letošnji voii/ni ^ ^ko/e asmerii.' .Najmanj, kar tabko pricakajemo od sodržavljanov, kz se priznavajo k s/ovenski narodnosti, predvsem pa od njihovih vodi-tetjev. je odkriti ,da' za nedeljivo Koroško in za svobodo Avstrije." ..podta/ni" očitek neioja/nosti priaja iz ast č/oveka. ki je predsednik drage najmočnejše stranke in hkrati namestnik deže/nega giavarja vsekakor osebnost, ki bi se mo-^aia zavedati odgovornosti za izjave, ki jih podaja v javnosti. P to izjavo pa se je Sacher znašei povsem na ii-"^i Neimafdiensta, ki prav tako vedno znova zahteva iojainostno iz-javo koroških .Slovencev in njihovega vodstva.* tistega Neimatdiensta. ki je objavi/ članek z genocidno zamislijo .dokončne rešitve" koroškega vpra-Mnja v K%f der Neimat leta 1970 in dopusti! hajskaški izpad proti sioven-KND^naziji ^ lanskem zborovanja Sicer pa očitati manjšini neiojai-nost, ker se obrača za pomoč na marčni narod in na mednarodno javnost, pomeni postavljati stvari na če bi bilo vprašanje pravično arejeno znotraj države, go-fovo ne bi bilo potrebno iskati podpore zanaj njenih meja. V ostalem pa /e v današnjem sveta splošno priznana pravica, da se manjšina povezaje s svojim matičnim Narodom in da se — ce doma ne najde razamevanja — obrne tadi na mednarodne forame; evropska deklaracija o človekovih pravicah zagotavlja to možnost celo posameznika, toliko bolj mora imeti ?o pravico narodna skapnost. , ? o bi moral vedeti tadi deželni glavar IVagner, ko govori, da bi mo-raii imeti vsi pred seboj predvsem 'nterese koroške in ne toliko sosednih dežela. Ne vemo, kaj je pri tem točno mislil, nedvomno pa sta v posebnem interesa naše dežele in njenih prebivalcev ne glede na narodno pripadnost ali politično prepričanje mirno sožitje in enakopravno sodeio-yj*nje. Kdor se bori za pravice manj-stne in za njeno resnično enakopravnost, se dejansko bori za mir v de-2fii in s tem za interese Koroške. Koroški Slovenci se vsekakor ne bomo pastili astrahovati v našem opravičenem boja — ne od tistih, ki nam javno grozijo in nas dejansko napadajo; pa tadi ne od onih, ki nam skašajo „po ovinkih" podtikavati nečastna dejanja, da bi tako zastrapiii odnose med obema narodoma in onemogočili pravično rešitev naših življenjskih vprašanj. V posebni novoietni oddaji radia Ceiovec z dne 29. 12. 1974 je de-ieini giavar Koroške g. Wagner govori! tudi o sodeiovanju in odnosih z Jugosiavijo in SR Siovenijo, in sicer v duhu, ki ne samo da ni v skiadu z žeijami za dobrososedske odnose, temveč poskuša (e odnose foimačiti na tendenciozen in popačen način. Dežeini gtavar Wagner je ob tej pritožnosti dejai, češ da „v sosednji Sioveniji govorijo o probie-mih, ki jih ne poznajo aii jih nočejo poznati a!i pa prihaja mimo po-znavnaja do izjav, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju". Te besede so biie izrečene potem, ko je giavar Wagner sam apeiirai, da se .nekatere stvari s področja manjšinske poiitike imenujejo s pravim imenom", in to izjavo dopoini) s tem, da je .dobra sosedska poiitika možna samo takrat, če so se sosedje pripravijeni odpovedati vmešavanju v notranje državne zadeve sosedov". V zvezi s to izjavo je potrebno poudariti: interes siovenskega naroda, to je SR Siovenije in s tem tudi Jugo-siavije za poiožaj, živijenjske pogoje in pravice Siovencev, ki žive v Avstriji na Koroškem in Štajerskem, kakor tudi gradiščanskih Hrvatov, je iegitimen interes, ki te-meiji mimo drugega tudi na doio-čiiih državne pogodbe, s katero je obnovijena repubiika Avstrija, in torej ne pomeni nikakršno vmešavanje v notranje zadeve sosedne države. Po vsem, kar se dogaja zadnja ieta na Koroškem, ko se ignorirajo upravičene zahteve siovenske narodnostne skupnosti, izražene v neštetih spomenicah, izjavah in drugih dokumentih njenih predstavnikov, po tem ko se istočasno dopušča divjanje heimatdienstovskih in drugih šovinističnih in neonacističnih krogov, ki so med drugim vse dosie) onemogočati izvršitev dotočb državne pogodbe giede manjšinskih pravic in ceio avstrijskega zakona o dvojezičnih napisih na Koroškem, je skrajno naivna in neodgovorna trditev, da v Sioveniji .govorijo o probiemih, ki jih ne poznejo aii nočejo poznati". Vsakomur mora biti jasno, katera je tis*e stran, k: je giuhe in noč?: spoznati in upoštevati zahteve svojih državijanov siovenske narodnosti, rojenih na Koroškem. Še posebno pozornost vzbuja način, kako dežeini giavar Koroške podtika uradnim organom SR Siovenije odgovornost za posiabšanje odnosov, pri tem pa naj bi še vedno iahko govoriti o .reiativno dobrih sosedskih odnosih med prebi-vaici Siovenije in Koroške", iz take trditve izhaja, da v Sioveniji obstojajo raziična staiišča in ocene giede dogajanj na Koroškem in v Avstriji, kar je v popotnem nasprotju z dejanskim stanjem. izraziti moramo obžaiovanje, ker je dežeini giavar sosednje Koroške ziorabi! oddajo, katere namen je b:io pogiabijanje, razumevanje in sodeiovanje treh sosednjih de-žei. Namesto tega pa vsebuje izjava dezinformacije in zionamerne tendencioznost), s katerimi nastopa današnja uradna avstrijska poiitika napram tugosiaviji. Zaradi takšnih odnosov, o katerih pričajo tudi konkretne navedbe jugosiovanske note Avstriji z dne 29. oktobra 1974, se ob novem ie-tu predsednik izvršnega sveta Siovenije Andrej Marinc ni odzvat va-biiu ceiovškega radia. Meni) je, da takšne priiožnosti niso primerne za poiemike z avstrijskim tiskom in sta-iišči avstrijske viade. Ugotavijamo, da staiišča g. Wag-nerja ne dajejo osnove za diaiog, niti ne kažejo na takšno priprav-ijenost. Povsem razumijivo je, da osnovo za konstruktiven diaiog, kakor tudi za dobrososedske odnose iahko predstavijo edinoie izvrševanje avstrijskih obveznosti iz do-iočii avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov. O tem pa g. Wagner ni spregovori) niti besede. Toliko izjava izvršnega sveta Slovenije. Kako upravičena in kako pravil- na je bila ta izjava, pa je pokazal deželni glavar Wagner sam, ko se je pri svojem odgovoru spe! zatekel k .politiki ptiča noja" (ta praksa skrivanja ali sprenevedanja postaja v avstrijski manjšinski politiki vedno bolj očitna!). Slep in gluh za jasna določila državne pogodbe in za pravice, ki jih ima Jugoslavija kot sopodpisnica tega mednarodnega dokumenta, je Sloveniji oziroma Jugoslaviji znova očital vmešavanje v notranje zadeve, hkrati pa se sam precej očitno vmeša) v zadeve Jugoslavije, češ da tam ni svobode tiska. Njegovo namigovanje na .poskus zastraševanja" pa je naravnost zlonamerno spričo njegove .jasne govorice", kajti kot deželni gtavar bi moral vedeti, da je v interesu koroškega prebivalstva predvsem mirno sožitje v deželi — to pa je možno seveda le ob dejanski zagotovitvi vsestranske enakopravnosti in popolne enakovrednosti obeh narodov. Dvojezični napisi na Tržaškem V času, ko se na Koroškem oziroma v Avstriji še vedno skušajo z zahtevami po ugotavljanju ali preštevanju manjšine izmikati jasnim določilom državne pogodbe, je vsekakor razveseljiva vest, ki jo je pred nedavnim objavil Primorski dnevnik v Trstu: da so proti koncu lanskega leta na celotnem področju tržaške pokrajine postavili dvojezične italijansko-slovenske smerokaze. S tem je bilo — kakor piše vodilno glasilo slovenske narodne skupnosti v Italiji — skoro do kraja rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na pokrajinskih cestah. Pač pa je še odprto vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov in smerokazov na državnih cestah, ki jih upravlja ustanova ANAS in kjer prihaja tudi do največje zmede, saj se tujci ne znajdejo in ne vedo, katere ceste peljejo v jugoslovansko zaledje Trsta. Iz poročila Primorskega dnevnika povzemamo, da je pokrajina postavila nad sto dvojezičnih smerokazov na osnovi političnega sporazuma, za katerega uresničitev si je prizadeval odbornik za javna dela Lucijan Volk (slovenski svetovalec, izvoljen na listi socialistične stranke Italije — op. ured.). S tem je bil v praksi izpolnjen vsaj prvi del programa, postavljena pa sta bila dva .sporna" smerokaza Trieste-Trst, in sicer eden v dolinski in drugi v devinsko-nabrežinski občini. Ravno ta dva napisa naj bi služila kot nekakšen zgled in naznanilo za prihodnost, ko bodo tudi še na preostalih mestih postavili manjkajoče dvojezične smerokaze. .Zanimivo je," z zadoščenjem ugotavlja Primorski dnevnik, „da okrog postavitve dvojezičnih smerokazov ni bilo v tržaškem pokrajinskem svetu nobene razprave in da proti temu sklepu niso protestirali niti misovski (neofašistični — op. ured.) svetovalci, kar priča, da gre za stvar, ki jo krajevno prebivalstvo v celoti razume in odobrava. Zato je toliko bolj nujno, da se postavijo dvojezični krajevni napisi in dvojezični smerokazi tudi na državnih cestah." Hkrati pa zadnji razvoj kaže, da se v Trstu približuje pozitivnemu zaključku tudi boj za uveljavitev pravice slovenskih odbornikov in svetovalcev, da bi v občinskem in pokrajinskem svetu lahko uporabljali svoj materin jezik. V pokrajinskem svetu je slovenski socialistični svetovalec Volk tozadevno zahtevo utemeljil, češ da ni mogoče v nedogled odlašati uveljavljanja pravice, ki spada med osnovne pravice človekove osebnosti in da ni mogoče pristajati na diskriminacijo, ki temelji edino na fašistični neetiki. Pri tem je mislil še iz fašistične dobe izvirajoči zakon, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika v uradih in pred sodišči. In posebej je opozoril tudi na prakso v okoliških občinah, kjer v občinskih svetih že več let nemoteno uporabljajo slovenščino, .kar priča o medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, ki se je ustvarilo na tržaškem področju med pripadniki obeh narodnosti". Tudi avstrijski tisk kritizira neizpolnjevanje državne pogodbe Spe! enkrat smo koroški Siovenci krivi vsega. Hodimo v Siovenijo oziroma Jugosta-vijo, kjer „biatimo" Avstrijo in tako dobavijamo .municijo" za „neosnovane napade" proti naši državi. Take in podobne očitke beremo v skoraj vseh tukajšnjih tistih ter jih siišimo iz ust ne samo zastopnikov znanih protisiovenskih organizacij, marveč tudi v govorih visokih in najvišjih predstavnikov dežeine poiitike. Vendar pa !e nismo samo Siovenci tisti, ki bi opozarjati na dejstvo, da Avstrija še vedno ni izpoinita svojih mednarodnih obveznosti. Ha te neizpoinjene dotžnosti v zadnjem času spominja tudi det avstrijskega tiska, in to ne samo komunistični tisti (ki so v očeh ..pravih" avstrijskih in še posebej koroških patriotov prav tako .domovini nezvesti" kot Stovencij, marveč tudi gtasita, ki niso obremenjena s takšnimi grehi neio-jainosti. in o nevrnjenem arhivskem gradivu spioh nič ne priznava." Kako zgrešeno je takšno ravnanje Avstrije, dokazuje dr. Veiter z navajanjem konkretnih primerov nerešenih ali povsem nezadovoljivo rešenih določil člena 7, predvsem glede enakopravnosti manjšinskega jezika v sodstvu in upravi. Nato pa ugotavlja, da si je Avstrija v svojem odgovoru na jugoslovansko noto ter pred mednarodnimi forumi, kot so bili manjšinski seminar OZN v Ohridu, mednarodna manjšinska konferenca v Trstu, zasedanje UNESCO tn OZN, prizadevala ustvariti .neresnični vtis", kot da je člen 7 v celoti izpolnjen in da torej ni znano, kaj naj bi bilo še odprto. Zato je jugoslovansko zunanje ministrstvo na avstrijsko noto delno vsekakor upravičeno ugotovilo, da kaže Avstrija negativen pristop k tej problematiki, poudarja dr. Veiter in meni, da očitno poslabšanje zunanjepolitične klime, v kateri se je znašla Avstrija, izvira iz resničnih avstrijskih zamud. Nadalje Veiter pravi, da tudi študijska komisija in razni kontaktni komiteji ne morejo prispevati nič pozitivnega, dokler Avstrija ne bo ustvarila pogoje za to, da se bodo narodno zavedni Slovenci in Hrvati lahko počutili kot enakopravni Avstrijci med domovini zvestimf Avstrijci. .Ker je vendar znano, kakšne skrbi imajo manjšine v Avstriji — namreč skrb za obstoj, ki ga ogroža usmerjena asimilacija — bi moralo vendar uspeti, da bi zavrgli trditev ,č!en 7 je povsem izpolnjen, celo presežen, kaj pa še hočete!'. Seveda bi k temu morala prispevati tudi množična občila, predvsem avstrijski časopisi. Toda žal danes na primer na Koroškem ni več dnevnika, ki bi imel pogum, da bi sploh še podprl kakršnokoli skromno žefjo Slovencev." Podobno kot dr. Veiter v tedniku .Die Furche", je Stephan Valjda v reviji .Profil" prav tako kritično ugotovil, da odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto ne more spremeniti dejstva, da republika Av- vedno je vse Ni Jofo/;, :/% WHO?ner pondu/jdTno r<2z/;čne m/s/Z m feore:tčno prfo/?MČ%7no, n: r/ouo/f, sc MTMo v sredstvih ;%vnega o/ypeščdHj% skoraj