Gospodarske stvari.
Kako minister kmetijstva grof Falkenhayn zagovarja potrebo podpore kmetijstvu,
4. dan U m. je bila v zbornici poslancev razprava državnega proračuna za potrebščine kmetijskega minister-stva. Pri tej priliki je gospod minister razložil potrebo, da državni zbor dovoljuje vsako leto nekoliko denarja v podporo kmetijskim zadevam. Najprej je povdarjal to, da je naše cesarstvo pred vsem poljedelska država in da bode tudi za zmerom ostala poljedelska, a ne zato, da ne bi Avstrijanci bili spretni tudi za obrtništvo, ampak zato, ker je geografična lega avstrijskih dežel v primeri z drugimi deželami taka, da njih prebivalci ne morejo dospeti do one visoke stopinje obrtništva, po kateri bi s svojimi izdelki tujim deželam, katerih obrtnija na višji stopinji stoji, iz rok izvili kupčijo.
Po mislih ministrovih bo tedaj blagostan Avstrije zmerom odvisen od blagostanja kmetijstva, če bo pa kmetovalcem dobro slo, se bodo tudi rokodelci in obrtniki dobro počutili, kateri bodo premožaišim kmetovalcem več svojega blaga poprodali.
Skrb za blagostanje poljedelcev mora tedaj glavni nalog vsake avstrijske vlade biti, še posebno pa tistega ministra, ki se „minister kmetijstva^' imenuje.
V tej skrbi nas ne sme motiti to, da nismo v stanu odvračati slabih letin in da ne moremo zadržavati velikega napredka tujih držav na polji kmetijstva. Zadovoljni moramo biti, da vspešno delamo tam, kjer delati moremo. In to polje je dosti obširno. Ce tudi nebd prisiliti ne moremo, da dežuje, če je dalje časa suša bila, imamo vendar moč v svojih rokah, da snujemo naprave, po katerih vodo napeljujemo na taka zemljišča, katera moče potrebujejo. In če tudi ne moremo zabra-niti neviht, katere hipoma velike plohe z gord v doline vlivajo in cele okraje potapljajo, smo vendar v stanu, za take naprave skrbeti , katere odvračajo ali pa vsaj zmanjšujejo škodo po tacih nevihtah. Od druge strani pa moremo zemlji, da ne pride ob svojo moč, z umnim gnojenjem povrniti to, kar smo jej vzeli, in če zmerom pravo sadimo ali sejemo na pravem mestu in če vsajeno dobro gleštarao. Tako moremo tajn, kjer se je poprej le malo pridelavalo, zemljo posiliti do dvojnega in celcS do trojnega pridelka brez skrbi, da bi opešala. S tem, da se poslužujemo boljega poljskega orodja in praktičnih strojev (mašin) polajšamo si veliko svoje delo.    Ži-
vinorejo moremo zboljšati z vpeljanjem žlahoih plemen. Poleg vsega tega pa je minister povdarjal veliko korist^ in potrebo poduka  v kmetijskih strokah in po različ-^ nih potih,  ki  naj   bi dohajal mlajšim in starejim kmetovalcem.
Zato je gospod minister kmetijstva nado izrekel, da mu bode državni zbor morebiti še višji znesek na razpolaganje dal, kakor ga je ministerstvo kmetijstva do sedaj dobivalo. *)
Kar se tiče državne podpore , katero ministerstvo daje družbam kmetijskim, je njegovo mnenje to, da j*: tam in v tacih razdelkih treba družbe kmetijske podpirati, kjer njim samim denarne moči manjka, da bi to za deželo storile, kar je neobhodno potrebno. Kjer je državna podpora v preteku več let uže precejšni vspeh dosegla, ondi sme ministerstvo nekoliko popustiti podpiranje in drugim razdelkom kmetijstva nakloniti, ki podpore bolj potrebujejo.
To so na kratko razložena načela, katera je minister grof Falkenhajn v zbornici poslancev v gori navedeni seji razložil, iskreno povdarjaje resnico, da blagostanje Avstrije sloni na blagostanji kmetijstva, — liberalci pa so ga zato v zbornici in po judovskih svojih časnikih grdo napadali, kričeči, da le v obrtnijstvu tiči liberalizem, kdor pa obrtnijstva nad vse ne slavi, je nazadnjak itd. Se ve da judovski šaher in judovski ,,nix zu handeln" to je parola dandanašnjih krščenih in nekrščenih liberalcev! Minister grof Falkenhajn pa je pravo zadel, da kmetijstvo je glavni steber Avstriji bilo in bode, — s tem pa ni objavil, da bi obrtnija ne imela svoje veljave.
*) Gosp. ministru je za subvencije kmetijskih družeb dovoljeno 330.000 gold.
List 20.