Štev. M
V Ljubljani, t četrtek, dne 23. junija 1903.
Velja po pošti: aa celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— um tctrt leta „ „ 6 50 vm en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
hm celo leto naprej K 20'— » 10'-» 5'-„ V70
aa pol leta
P
um četrt leta /im cn mesec
Am poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 H.
SLOVENEC
Leto mu.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . za je? ko trikrat
13 h 11 „
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod {cz .i	dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
u« v.-ažajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. . ^ Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Zadružno w%
Občni zbor »Zadružne zveze« postaja vsako leto bolj nekak jugoslovanski gospodarski parlament. Kajti število zadrug se tako množi, da je danes že okoli 380 zadrug v tej najmočnejši zadružni organizaciji južne Avstrije. Od Drave do Crnc gore združuje »Zadružna zveza« zadruge raznih panog, denarne, kmetijske, obrtne, prodajalne, nakupovalne itd., in uspeh jc tak, da povsod ljudstvo v zadružništvu pozdravlja svojega rešnika od gospodarskega propada.
Or. Krek otvori zbor iu konstatira sklepčnost. Pozdravlja zastopnika osrednje zveze barona Storka z Dunaja in nato vse mnogoštevilne udeležnike iz raznih dežela, tudi iz Dalmacije in Istre.
Baron Stoik pozdravi občni zbor »Zadru žne zveze« v imenu »Osrednje zveze avstrijskih zadrug« na Dunaju. Znano jc, da »Zadružna zveza« izborno deluje in da obsega že izredno veliko število članic. Vsako zadružno gibanje ima več dob: Prva doba je doba navdušene ustanovitve, potem pa pride težko delo: Notranja izpopolnitev, in sredi tega hvaležnega dela .ie zdaj »Zadružna zveza« v Ljubljani. Vsaka zveza ima tak razvoj, tudi »Zadružna zveza«. Nc sme se v zadružništvu gledati samo na trgovsko korist. Mi vidimo v zadružništvu veliko silo, ki naj med ljudstvom širi krščansko ljubezen do bližnjega in tako splošni napredek. Prepričan, da »Zadružna zveza« deluje v tem smislu, pozdravlja v imenu vseh združenih avstrijskih zadrug.
Dr. Krek: Hrvatska poljedelska banka pozdravlja, ker se ne more udeležiti po zastopniku, zborovanje. Kmetijska družba po g. predsedniku,Otonu pl. Deteli izgovarja svojo nenavzočnost, ker ima sama občni zbor, ter želi uspeha.
Nato prečita g. Premrou zapisnik zadnjega obč. zbora, ki se odobri.
Poročilo načelništva.
Dr. Krek: Tak občni zbor .ie neka točka miru v zadružnem življenju, s katere gledamo nazaj na težave in uspehe, a tudi naprej za bodoče delo. Hvala Bogu za prošlo leto! Napadi na Zvezo so nehali. Načelništvo ni v političnem časopisju prav nič iskalo zaslombe zase. Vkljub burnem političnem boju sc Zveza ni prav nič premaknila in nobena članica sc ni udeležila boja. Zveza jc delovala mirno in njeno delovanje se jc konsolidiralo. Držal sem obljubo, da smatram kot dolžnost, da zaupanje, ki smo ga dosegli za časa brezvestnih napadov, poplačamo z vestnostjo in delavnostjo.
Deluje se mnogo boljše, pomanjkljivosti so se odpravile, načelništvo in uradništvo deluje v lepem sporazumu, za kar zasluži zahvalo dr. Pegan.
Nekaj novih nalog nas čaka: Dosedaj jc bila naša centralna blagajna močno aktivna, v bodoče bo zmanjkalo denarja. Vzrok jc ta, ker hočemo skrbeti za zanemarjene dežele, Istro in Dalmacijo, ki veliko denarja potrebujejo, pa tudi, ker se jc pokazal večji podjetni duh med našim ljudstvom, ki išče denarja.
Stopili smo v zvezo z raznimi zvezami: gorenjeavstrijsko, nioravsko itd. in posrečilo se bo dobiti denarja. Kaže sc, da jc centralna blagajna na Dunaju Rptrebna. Iz politiških razlogov, češ, da bi bila taka centralna blagajna podpora centralizmu, so jo nekateri avstrijski narodi odklanjali. Mi pa stojimo na drugem stališču. 'lak centralizem, ki nam pomaga, je koristen. (Tako .ie.) Zato bo predložil resolucijo, da sc pozivlje vlada, da ustanovi tako centralno blagajno.
Važna akcija za zadružništvo jc ta, da bi sc vojaške potrebščine kupovale pri kmečkih zadrugah, zlasti potrebščine za mornarico v Pulju pri nas. Zadružna zveza bo podpirala to akcijo in vsi se je naj udeležujejo. Z živino začnimo, potem pridejo na vrsto kmetijski pridelki. To bo velik dohodek za naš kmečki stan. Zadružna zveza je vedno in povsod pripravljena pri vsakem takem podjetju pomagati. (Odobravanje.)
Dr. Pegan.
Lansko leto jc bilo leto dela, nc lc zaradi napadov, ampak ker se je delalo intenzivno za izpopolnitev zadružne organizacije.
Bilo je mnogo tajnih in zahrbtnih napadov zoper Zvezo. To velja za Istro, Štajersko in Kranjsko. A našli smo o pravem času sledove nasprotnikov in jim štrene zmešali.
Osnovale so sc že letos različne zadruge in sicer 27, mlekarske, ena sitarska, razne obrtne itd. Priglasilo je svoj pristop 10 zadrug, snuje se jih 12. Čez cn mesec jih bo 390, tako da bomo po številu druga zveza v Avstriji. To .ie izreden razvoj. Naj vsak vse, kar mu ni všeč, naznani naravnost načelništvu! V listih se nc zagovarja Zadružna zveza, ker neče zaiti na politično polje. Uradništvo se je pre-ustrojilo v Zadružni zvezi in imamo samostojno knjigovodstvo, ki mnogo hitrejše iu dobro dela od dne do dne brez zaostankov.
Pridobili smo kot revizorja g. Svitoslava Premrova, ki ima nadzorstvo revizij. Prej ni bilo mogoče točno delati, zdaj pa pojde vse gladko in redno.
Lani se jc grajalo nerazmerje upravnih stroškov, zlasti plač višjih in nižjih uradnikov. Danes jc vse urejeno in naše nižje uradništvo je dobro plačano, ker stojimo na stališču, da sc dobro uradništvo mora tudi dobro plačati.
Letos je prišlo 7859 dopisov za rešitev, to je ogromno delo za uradništvo. Na dan pride po 44 dopisov, in poleg tega mora uradništvo šc ustno poslovati in reševati mnogo
notranjih stvarij. Odposlanih ie bilo pa 10.314 dopisov lansko leto 15.297 dopisov.
Od novega leta dobivajo vse zadruge potrjena svoja vplačila in se vsakih 14 dni pošiljajo računi tiskovin. Tako se lahko natančno kontrolira in sc računski zaključki hitro in lahko sestavijo. Letos sc ie že razposlalo 3520 takih dopisov.
V »Narodnem gospodarju« se jc sprožila misel Zadružnega doma, ki pa ni našla odmeva. Misel Zadružnega doma pa jc bila samo vprašanje, o katerem sc naj razmišlja. Danes stvar še ni zrela.
(iledc revizij moramo pripomniti, da je naša zveza najcenejša. Drugod se plača 100 kron, za kar pri nas 45 kron.
Zadruge naj se lc obračajo do načelništva za svet in do uredništva »Narodnega gospodarja«, da končni Odgovori pridejo na znanje vsem zadrugam.
Na Kranjskem nas čaka tudi šc velika naloga, da izpeljamo zadružno organizacijo, ka-Kor tudi po sosednih pokrajinah. Štajerci bodo skoro gotovo ustanovili svoj pododbor in naše delo se bo koncentriralo na Kranjsko.
Načelništvo je imelo lani 19 sej, letos žc sedai 12, odslej vsak teden po eno sejo.
Dr. Krek prebere brzojavko »Saveza srp-skih poljedelskih zadruga« in zadruge v Položen.
Letni račun iu bilanca.
(i. (jjuro Rašica poroča o letnem računu in izvaia sledeče:: Z zadovoljstvom lahko gledamo na denarno poslovanje na Zveze v minulem upravnem letu. Poslovanje ni samo o vseh posameznih panogah napredovalo, nego je sklenilo prvikrat z dobičkom, ki je skoraj pokril zgubo, katera se je vlekla prvih šest let skozi naše računske zaključke. Koncem VI. upravnega leta 1905 .ie bilo še zgube K 23.971 38, dobiček v minolem letu znaša pa K 19.579-86, ostane še nepokrite zgube K 4391 52 vin. Vloge članic v tekočem računu, ki so znašale dne 31. decembra 1905 K 5,498.80276, dne 31. decembra 1906 pa K 6.922.696-99, torej so narastle v rač. letu za K 1,423.894 23. Kredit članicam v tekočem računu jc znašal dne 31. decembra 1905 K 5,223.47864. dne 31. decembra 1906 pa K 6,857.789-36, torej se .ic- zvišal za K 1,634.31072. Vodstvo zveze jc vedno smatralo eno izmed najvažnejših svojih dolžnostij, da vpliva na stalnost, oziroma na znižanje obrestne mere. Zato jc ohranila neizpremenjena obrestna mera tudi v računskem letu, ko se jc denar na svetovnem trgu znatno podražil. Pri tem so tudi zvesto pomagale članice »Zadružne zveze«, ki so ostale zveste svojim zadružnim smotrom. Obrestna mera za vloge jc ostala neizpremenjena 4'/:>%, za kredit pa 5%. Pripisanih in sprejetih obresti za kredite v tekočem računu in za naložen denar je »Zadružna zveza« dobila v računskem letu K 318.065 64. izplačala, odnosno pripisala vlogam v tekočem računu K 289.553 15,
iu ie na naslov obresti imela dobička K 28.512 49 vin. Ce tcniu še prištejemo sprejete del-credere 1.16881, dobiček pri tiskovinah kron 1.593:10, državno podporo K 20.000, in ne-vzdignjeno dividendo za deleže »Zadružne tiskarne« K 900, dobimo iz teh naslovov dobička K 52.174-40. Uradni stroški so znašali K 43.63751, prištevši zgubo pri »Narodnem gospodarju« K 56556 in odpis inventarja K 45619, torej so znašali skupno K 44.659 26, odštevši povrnjene stroške K 11.47006, in predplačane K 59466, skupaj K 12.06472, ostane stroškov v pokritje K 32.594 54, od-bivši to od zgoraj izkazanega dobička ostane dobička za leto 1906 K 19.579 86. Promet, ki jc v letu 1905 znašal K 32,036.748 88 ie v letu 1906 narastel na K 43,777.396-64 in je bil tedaj večji za K 11,740.64776. Koncem leta 1905 je bilo v Zvezi včlanjenih 285 zadrug, od katerih jc odšteti 11 zadrug, ki so se nahajale v likvidaciji. Ostane potem koncem leta 1905 včlanjenih 274 zadrug. Koncem leta 1906 je bilo včlanjenih v zvezi 341 zadrug, danes pa j t v zvezi že 380 zadrug. Zadruge so se delile tako: Hranilnic in posojilnic 138; kmetijskih, gospodarskih in konsuninih zadrug 88; mlekarskih zadrug 46; vinarskih zadrug 6; oljar-ske zadrtige2; zvezi 2; žrebljarski in železo-obrtni zadrugi 2; delavska stavbena zadruoa 1; kamenoklesarska zadruga 1; mizarska zadruga 1; mlinarska zadruga 1; :nostovna zadruga 1; sadjarska zadruga 1; sodarska zadruga I; sodovičarska zadruga I; surovinsko-črcvljarska zadruga I; tiskarska zadruga 1; zeljarska zadruga I; živinorejska zadruga 1.
Po deželah Zvezinega okoliša se delijo zadruge sledeče: Kranjsko: hranilnic in posojilnic IU. kmetijskih zadrug 33, mlekarskih zadrug 42, raznih 14, zveza 1; Primorsko: hranilnic in posojilnic 36, gospodarskih zadrug 40, mlekarske zadruge 3, raznih 5, zveza 1 Dalmacija: hranilnic in posojilnic 21, konsum-ne zadruge 4, razni 2; Štajersko: hranilnic in posojilnic 13, kmetijskih zadrug 10, razni 2; Koroško: hranilnica in posojilnica 1, kmetijska zadruga 1, mlekarska zadruga 1.
Dr. Laginja pojasnuje neke točke v bilanci.
Poročilo nadzorstva.
Dr. Schueitzer predlaga odboru absolutorij. Nadzorstvo jc v 4 sejah natančno pregledalo poslovanje »Zadružne zveze« in prišlo do prepričanja, da se zadružna misel veselo razvija. Le izjeme so one zadruge, ki se slabo drže.
Knjigovodstvo je v Z. z. iako dobro preurejeno, in nadzorstveno delo je bilo zato lažje, za kar gre tudi zasluga gosp. Podles-nikti. Nekatere zadruge se preveč zanašajo na revizijo iu svoje posle premalo skrbno vodijo, odtod izvirajo iKitcm stroški za revizije. Predlaga: Pri reviziji gospodarskih (kon-stunnih) zadrug se naj posebno ostro postopa pri inventuri in pri kreditih, ki jih najemajo.
iira
Zlati hrošč.
(Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil I. M.)
(Dalje.)
Ko sem dospel do obrežja, sem zapazil eno koso in tri lopate, očividno nove, ležati na dnu čolna, v katerega smo se imeli ukrcati.
»Kaj pomeni vse to, .lup?« sem vprašal.
»To je kosa. massa, in lopate.«
»Prav gotovo; toda, kaj delajo tukaj?«
»To je kosa in lopate, ki sem jih kupil za massa \VilI v mestu m vražji trgovec ima sedaj veliko denarja, ki sem mu ga moral dati zanje.«
»Toda kaj, za božjo voljo, hoče tvoi masa Will s koso in lopatami?«
»To je več, kakor jaz vem, in zlodej nai me vzame, ako nc verujem, da jc to več. kakor vem. Vse pa prihaja od hrošča.«
Ko sem sc prepričal, da ni mogoče nobenega pravilnega odgovora dobiti od Jupitra, katerega ccli razum sc je zdel, da je prevzet-po hrošču, sem stopil sedai v čoln in odrinil. Z ugodnim in močnim vetrom smo kmalu dospeli do malega zaliva severno od Fort Moul-tric, in nekako dve milji dolga pot nas je kmalu pripeljala do koče. Bilo jc okoli treh popoldne, ko stno dospeli tja. Legrand me jc željno pričakoval. Zagrabil je mojo roko z nervozno razburjenostjo, ki mc je vznemirila ter pomnožila suninjo, ki sem jo žc omenil.
Njegov obraz je bil naravnost smrtno bled in njegove globoko udrte oči so se svetile nenavadno. Po nekoliko vprašanjih, tičočih se njegovega zdravja, sem ga vprašal, ker ravno nisem vedel reči kaj boljega, ali je že dobil skarabeja od poročnika G—.
»Oh, da,« jc odgovoril močno zarudel, »dobil sem ga od njega prihodnje jutro. Nič mc ne more zapeljati, da bi sc ločil od tega skarabeja. Ali veste, da ima Jupiter čisto prav glede njega?«
»V katerem oziru?« sem rekel z žalostno slutnjo v srcu.
»Ker meni, da je hrošč v istini zlat.« Te besede jc izgovoril z neko popolno resnostjo in jaz sem sc čutil radi tega neizrekljivo žalostnega.
»Ta-le hrošč naredi mojo srečo,« je nadaljeval z zmagoslavnim nasmehom, »mi povrne zopet posestva moje rodovinc. Ali sc jc potemtakem čuditi, da ga častim? Odkar jc sreča smatrala primernim, podariti ga meni, ga morem jaz samo prav rabiti, in potem pridem do zlata, ki mi ga on kaže. Jupiter prinesi mi tega skarabeja.«
»Kaj? Hrošča, massa?« Najrajši ne bi imel nobenega opravila s tem hroščem sami morate iti ponj.«
\ Nato se je Legrand pomenljivo iu ponos-i«) vzdignil ter mi prinesel žuželko iz neke s Jeklene posode, v kateri jc bila zaprta. Bil id krasen skarabej in v onem času še ne-zn?Hi naravoslovcem naravno v znanstvenem oziru velika pridobitev. Imel je dve okrogli črni marogi na hrbtu blizu enega konca, eno daljšo pa blizu drugega. Krila so bila zelo trda in svitla kakor zlato. Teža žuželke
je bila zelo pomenljiva, in ako sem sc oziral na vse tc stvari, skoro nisem mogel Jupitru šteti v zlo njegovega mnenja o njeni. Toda kako si naj tolmačim Legrandovo soglašanje s tem mnenjem, si nisem mogel na noben način raztolmačiti.
»Poslal sem po vas,« je rekel s ponaša-jočim se glasom potem, ko sem si ogledal žuželko, »poslal sem po vas, da bi mogel imeti vaš svet iu vašo pomoč pri izvrševanju namenov usode iti hrošča «
»Moj dragi Legrand,« sem vzkliknil ter ga prekinil,« vi sc gotovo počutite slabo in bi bolje storili, ako bi sc malo bolj varovali. V posteljo morate in jaz ostanem nekoliko dni pri vas, dokler sc ne počutite bolje. Mrzlico imate in —«
»Potipajte mojo žilo,« je rekel. Potipal sem jo in, da priznani resnico, nisem našel niti najmanjšega sledu o mrzlici.
»Toda vi utegnete biti drugače bolni, četudi nimate mrzlice. Dovolite mi, da vam za sedaj nasvetujem sledeče: Prvič, pojdite v posteljo, drugič «
»Motite se,« mi jc segel v besedo, »jaz se počutim tako dobro, kakor le zaniorem pri tem vznemirjenju, ki ga trpim. Ako mi v resnici želite dobro, me bodete osvobodili tega vznemirjenja.«
»Iu kako se nai to stori?« »Zelo lahko. Jupiter in jaz se podava na neko ckspedicijo v gričevje na celini in pri tej ekspediciji potrebujeva pomoči osebe, na katero sc zamorcva zanesti. Vi ste edini, komur moreva zaupati. In naj imamo uspeh ali ne, razburjenost, ki io opazite sedai v meni, se bode potem takoj polegla.«
»Prav rad sem vam na uslugo, kakor le želite,« sem odgovoril, »toda ali hočete s tem reči, da ie ta vražja žuželka v kaki zvezi z vašo ekspcdici.io v gričevje?«
»Da, jc.«
»Potem, Legrand, se jaz ne morem udeležili tako nespametnega dela.«
»Zal mi je zelo žal ker potem morava poskusiti midva sama.«
»Poskusiti sama! Človek je v istini blazen! Joda stoj! Kako dolgo nameravate izostati ?«
»Najbrže celo noč. Odidemo takoj in se vrnemo na vsak način ob solnčnem vzhodu.«
»In ali mi hočete obljubiti pri svoji časti, kadar vas minejo te muhe in bode zadeva s hroščem (ti dobri Bog!) rešena v vaše zadovoljstvo, da sc potem povrnete domov ter molče sledite mojim nasvetom, kakor tudi nasvetom vašega zdravnika?«
»Da. obljubljam; sedai pa na pot, ker nimamo, da bi izgubljali čas.«
S težkim srcem sem spremljal svojega prijatelja. Odrinili smo okolu četrte ure Legrand, Jupiter, pes in jaz. Jupiter je nosil koso in lopate po vsej sili je hotel nositi vse bolj iz bojazni, kakor se je meni zdelo, ker ni zaupal nobeno orodje preblizu svojega gospodarja, kakor pa iz kake prevelike mar-liivosti ali vslužnosti. Njegovo obnašanje ie bilo skrajno trdovratno in »ta vražji hrošč« so bile edine besede, ki so tekom potovanja prišle preko njegovih ustnic. Kar sc tiče mene, sem imel skrbeti za dvoje svetilk, medtem ko sc je Legrand zadovoljil s skarabejem, ki ga jc imel privezanega na koncu vrvice nekega biča, ter ga je mej potom vrtci kakor
Osobito v teh dveh točkah morajo biti revizorji strogi in brezobzirni. Prekoračeni krediti izvirajo še iz prejšnjih let in se tudi zmanjšujejo.
Revizije.
(losp. Premrou poroča o revizijah, ki se jih je lam izvršilo 152. Več ni bilo mogoče, ker so bile nekatere dolgotrajne in osobje ni zamoglo več. A za bodoče bodo revizije pogosteje, da bo vsaka zadruga vsaj enkrat na leto revidirana. Revidiralo se je:
Na Kranjskem 100 zadrug, na Štajerskem 8. na Goriškem 7, v Istri 22 in v Dalmaciji 15 zadrug.
Za v bodoče se bo vpeljala natančna klasifikacija zadrug, ali so dobre ali slabe. Opazilo se je, da se prepovršno ravna pri čitanju revizijskih poročil, ki sc morajo takoj po zakonu prečitati v skupni seji načelstva in nadzorstva. Teh sej manjka ali se ne zabeležijo. Revizor je dolžan najstrožje postopati in zadruge, ki ne bi izpolnjevale zakonitih določil, bi se morale kaznovati. Namen revizijskega zakona je, da se odpravi vsaka nerednost in lahkomišljenost, revizorji pa jamčijo z vsem svojim premoženjem za rednost svojih revizij in njih posledice.
Nato razpravlja govornik o posameznih napakah, ki so se našle pri revizijah. (Izide v »Narodnem Gospodarju.«)
Razvije se debata, h kateri se oglase g. Remškar, dr. Pegan, Štefan Rihar, dr. Pogačnik, ,baron Stork, dr. Lampe, Kolarič, Premrou, ki naznani, da se bodo vršile tudi superrevizije, ki bodo dognale zanesljivost prejšnjih revizij.
Oprošča se dvorni svetnik dr. E rti. ki bi imel priti kot zastopnik c. kr. poljedelskega ministrstva, pa je zadržan.
Volitve.
Izvoljeni so v načelstvo. Dr. Ivan Ev. Krek. dr. Evgen Lampe. Anton Belec, kanonik Josip Šiška, Kovačevič iz Dubrovnika, dr. Luka Jelič, Zadar, M. Kump, Ivan Kregar, Ivan Traven Šmartno, nadučitelj Ravnikar, Trnovo, Ivo Sancin, Buzet, Gorišek, vikar Celje, dr. Ivan Benkovič, Brežice.
V nadzorstvo: Dr. Viljem Schueitzer, dr. Dolšak. dr. Pogačnik, Podlesnik, dr. Anton Janežič. Ivan liladnik, Konrad Te.\ter, Matija Rant, dekan Lavrenčič.	(Konec.)
140. občni zborc.br. kmetijske družbe kranjske
se je vršil danes dopoldne v veliki dvorani »Mestnega Doma« ob udeležbi do 200 družabnikov.
Dež. glavar pl. Detela je zborovalce in zastopnika dež. vlade vladnega svetnika viteza Laschana prisrčno pozdravljal ter se je osobito zahvaljeval g. vitezu Laschanu kot poročevalcu dež. vlade. Nadalje je pozdravljal zastopnika dež. odbora g. vodjo drž. poslanca in dež. odbornika Povšeta. (Zivio klici.) Kmetijska družba ob svojih vspehih lahko z veseljem praznuje svoio 140-letnico. Naša družba je najstarejša v Avstriji. Kmetijska družba je ustanovila prvi časnik »Novice«, ki so probudile Slovence. Zasluga za to gre tedanjemu tajniku Kmetijske družbe dr. Jan. Bleivveisu. Počasi, a krepko je napredovala naša Kmetijska družba tako, da s pomočjo države in dežele ter pomočjo članov centralnega odbora ter duše Kmetijske družbe ravnatelja Pirca stoji sedai danes ta-korekoč na prvem mestu v Avstriji.
Slavna cesarica Marija Terezija je bila, ki je sprožila misel o skupinah za napredek kmetijstva. S tem jc položila temelj kmetijskim družbam. Tudi naš cesar je navdušen pospeševatcli kmetijstva, zato »Slava!« mu. (»Slava« klici.)
Po tem samoslovenskem pozdravu gosp. dež. glavarja pozdravlja slovenski in nemški zbor in 140-letnico družbe v imenu deželne vlade in na dopustu se nahaiajočega gosp. deželnega predsednika g. vitez Laschan. Vlada bo prizadevanje kmetijske družbe vedno podpirala.
čarodejec. Ko sem opazil ta poslednji, jasni dokaz blaznosti svojega prijatelja, se skoro nisem mogel vzdržati solz. Vendar se mi je zdelo, da je najbolje, ako se udam njegovim muham vsaj za sedaj ali dokler ne bi mogel storiti kakih bolj energičnih korakov z zaupanjem na uspeh. Med tem časom pa sem ga skušal izpraševati glede namena ekspedi-cije, toda vse zastonj. Potem ko se mu je posrečilo pripraviti me do tega, da ga spremljani, se je zdelo, da se noče pogovarjati o nobeni drugi stvari manjše važnosti, in na vsa moja vprašanja se mu ni zljubilo odgovoriti nič drugega kakor: »Bodemo že videli.«
Na gorenjem delu otoka smo s pomočjo majhnega čolna prekoračili potok, splezali na višie ležeče obrežje na celini in hodili v se-verozapadni smeri skozi zelo divjo in zapuščeno pokrajino, kjer ni bilo videti nobenega sledu človeške stopinje. Legrand je z veliko odločnostjo kazal pot; ustavil se je sem m tja samo za en trenutek, da opazuje gotova znamenja, ki si jih je zapomnil pri prejšnjih prilikah.
Na ta način smo hodili okoli dve uri in solnce je ravno zahajalo, ko smo dospeli do pokrajine, ki je bila neskončno bolj žalostna, kakor katera, ki smo jo kedaj videli. Bila je nekaka visoka planota blizu vrha nekega skoro nepristopnega hriba, gosto obraščene-ga od vznožja do vrha in kar posuta z velikimi skalami, ki so se videle, kakor da bi ležale po zemlji okoli in ki sc v mnogo slučajih samo raditega niso zvalile doli v dolino, ker so jih podpirala drevesa, na katerih so slonele. Globoke grape na vseh straneh so dajale prizoru nekako bolj resno veličastnost.
V imenu dež. odbora kranjskega po^ zdravlja kmetovalce kranjske dežele g. dež. odbornik Povše. Kmetijski stan tvori večino naše dežele s tem je pokazana pot deželnemu zboru. Ako kmečki stan procvita, srečna domovina naša. Kmetijstvo more le tedaj procvitati, ako ima dovolj kmetskih delavnih moči. Govornik se bavi z nedostajanjem delavskih moči in izseljevanjem v Ameriko. Ljudstvu treba vstvariti predpogoj, da vstraja v domovini. Z zadovoljstvom konstatira, da se je zadnja leta posebno živinoreja lepo pričela razvijati, zato hoče dež. odbor posebno pospeševati živinorejo in njene panoge, dalje bo skrbel za vinogradništvo, ki se nai vedno bolj povzdiguje. Dež. odbor bo vršil svojo dolžnost in akcijo ter bo v prihodnjem dež. zboru stavil konkretne predloge, da vedno bolj procvita kmetijstvo. (Živahno odobravanje.)
Ravnatelj g. Pire prečita pozdravno pismo »Zadružne zveze«.
Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1906
je (Kidal ravnatelj g. G. Pire:
Od lanskega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih šest podružnic, in sicer v Gameljnah, v Gradišču pri Litiji, v Raki, v Dragi, v Štrekljevcu in v Tacnju, tako da ima družba sedaj 130 podružne.
Konci leta 1906. je bil v kmetijskem ministrstvu z Najvišjo odločbo ustanovljen ži-vinozdravski svet in so bila njegova pravila na Najvišjem mestu potrjena. Na predlog glavnega odbora .ie bil za družbenega zastopnika v tem svetu za prihodnjo triletno dobo imenovan gospod Frančišek Povše, graščak, drž. in dež. poslanec, za njegovega namestnika pa družbeni tanik, gospod ravnatelj Gustav Pire.
Vložili zapisnik izkazuje leta 1906 2178 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 29.059 (1170 več kakor lansko leto).
V družben pisarni, kj jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg 'njega še 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, I knjigovodja, 2 skladiščna uradnika ter 1 pomožni uradnik. Sedem družbenih uradnikov in 2 služabnika, ki pomagata tudi v skladišču, je skupaj dohilo plače 14.310 kron.
Podružnice imajo sedaj 29 drevesnic; 20 podružnic v vinskih krajih ima tudi večje ali manjše trtnice in nektere tudi vzorne vinograde.
Družbena podkovska šola. Ta šola, ki jo ima družba že 60 let v svoji oskrbi, je pravzaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih na-redeb mora obstati, prizadeva družbi toliko neupravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtev zanjo. Glavni odbor bi bil sicer temeljiteje postopal a sc je moral ozirati na dejstvo, da je ta šola edina te vrste s slovenskim ličnim jezikom. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborom in z magistratom stolnega mesta Ljubljane merijo na to, da naj se način vzdrževanja podkovske šole tako izpremeni, da bodo omenjeni činitelji dovolj prispevali in tako družbo vsakih žrtev odvezali. Obljubljena ie tudi podpora za popravo in za popolnjenje potrebnega poslopja. Čc bo možno, se zopet ustanovi živinska bolnica.
Družbena sadna drevesnica. Družba ima sedai dve drevesnici, in sicer staro na bivšem poskusnem dvorcu na Poljanah, kamor tudi spadajo v najem vzeti prostori na Turnski graščini barona Čodelliia, in novo drevesnico na prostoru v Gornji Šiški, ki ga je družba kupila leta 1904. Gospodarstvo v novi drevesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23 do 24 tisoč visokodebelnih in pritličnih sadnih dreves raznih plemen in vrst.
Družbeni dvorec na Viču. Ta dvorec ima družba sedaj trinajsto leto v zakupu. Njegov namen je delati poskušnje z raznimi semeni, vzgajati plemensko goved ter dajati prostor za kupljenje plemenske živali, ki se s pomočjo državne in deželne podpore razdeljujejo po deželi.
Obdarovanje starih zaslužnih kmetijskih poslov. Leta 1906 je bilo obdarjenih 10 poslov z darili po 20 K. Ti posli so služili v isti hiši, oziroma pri istem gospodarju nepretrgoma i>o 40 do 50 let.
Kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani. Šola je združena z internatom, kjer imajo gojenke stanovanje in hrano. Šola je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška, ki s strokovnimi učitelji vred oskrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. Družbena gospodinjska šola je danes odločno najbolje urejena v Avstriji. Njene vzorne naprave so izborno učilo našim kmetovalcem, ki jih je že več 100 prišlo gledat in se učit v Marijanišče.
Deželna poskusna klet v Ljubljani, ki ima namen širše občinstvo seznanjati z dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kupčiji, ima očiten uspeh; zato družba upa sedaj dobiti pri me-rodajnih krogih potrebne podpore.
Zalaganje poučnih kmetijskih knjig. Leta 1900. je odbor pričel z izdajo »Kmetijske knjižnice« in jc doslej izšlo 8 zvezkov. Poleg teh knjig izdaja odbor kratke spise z naslovom »Gospodarska navodila«, ki vsebujejo poučno tvarino o važnih gospodarskih vprašanjih.
Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec«. Leta 1906. je završil XXill. letnik ter se ga ie tiskalo 7500 izvodov.
Priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom. Kmetijska družba je 1. 1906 izvršila: 2424 pošiljatev 1693 strankam raznih semen v teži 35.974 kg. 4499 pošiljatev 2931 strankam umetnih gnojil v teži 2,861.000 kg, 1704 pošiljatev 1531 strankam raznih krmil v teži 142.780 kg. .163 pošiljatev 298 strankam galice in žvepla v teži 142.780 kg, 1032 pošil-
jatev 745 strankam raznega kmet. orodja in strojev, 1032 pošiljatev drevja.
Družba je torej v letu 1906 priskrbela 9230 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 355 vagonov ter je to blago oddala v 10.022 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel nad milijon kron. Ker je družba kupila 355 vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko odala, zato jc blagovni promet znašal 710 vagonov ali 35 polno naloženih tovornih vlakov.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem. da jc udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti predenice čistega de-teljnega semena, raznih žit, krompirja in pesnega semena. Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1906 se iih je [»rabilo 286 vagonov, torej ravno za 66 vagonov več, kakor leta 1905.
V tekočem letu, t. j. leta 1907. Kranjska prav gotovo porabi že 400 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Čc se pa upošteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, dočim gre v drugih deželah večina porabljenih umetnih gnojil na rovaš veleposestva. se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo.
Za pospeševanje vinske kupčije in vin-stva sploh je glavni odbor priredil meseca novembra 1906 v Ljubljani 3dnevno vinsko razstavo v zvezi z vinsko poskušnjo, ki se je izborno sponesla in je bila zelo dobro obiskana.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 780 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli stfbvencijske bike čez določeni dve leti za pleme.
Mlekarstvo. Leta 1906 je bilo na Kranjskem 77 mlekarskih zadrug, torej 12 več, kakor v letu 1905., in 12 planinskih sirarnic. Te zadruge in sirarnice so razpečale 12,350.000 litrov mleka in so zanje dobile 2 in pol milijona kron. Poleg omenjenih zadrug in planinskih sirarnic jc v tem letu delovalo tudi več zasebnih mlekarn, ki so razpečale okroglo 1,000.000 litrov mleka. Skupni dohodek vseh mlekarn je torej znašal kaka 2,000.000 kron ter je njih promet dosegel okroglo 4 milijone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva skoraj docela novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobivajo novih dohodkov v znesku dveh milijonov, kar je primerno glavnici 40 miljonov kron.
Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme, ki so se nadobavili iz priznanih rej. Oddajali so se s pomočjo države podpore po znižani ceni. Oddalo se je vsega skupaj 127 plemenskih prašičkov. To delovanje družbe ima najboljše uspehe.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe. Glede delovanja konjerej-skega odseka 1. 1906 je omeniti sodelovanje pri premovaniu konj, oziroma njegova prireditev v 9 krajih dežele.
Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil »Slovenskemu čebelarskemu društvu«.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1906 izposlovala 1000 K državne podpore.
V	letu 1904 s tolikim uspehom pričeto prirejanje poučnih kmetijskih potovanj se je tudi v letu 1906 nadaljevalo. To leto se je namreč priredilo poučno potovanje na Solno-graško, da bi se udeleženci tamkaj poučili o reji pinegavske govedi. Jeseni I. 1906 je bilo prirejeno poučno potovanje na južno Tirolsko, da bi sc udeleženci poučili o tamošnjem vinstvu in sadjarstvu, potem so pa šli še na razstavo v Milan.
Pričetkom leta 1906 je družba priredila štiridneven poučni tečaj za živinorejo v Sel-cah, ki se je tako izborno sponesel, da odslej družba vsako leto priredi več takih tečajev. Leta 1907 so se vršili žc trije taki tečaji, in sicer trije večdnevni živinorejski tečaji v Gornjih Gorjah, v Komendi in v Prevojah ter tridneven mlekarski in perutninarski tečaj za žene in hčere kmetovalcev v družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani. Tudi uspeh teh tečajev je bil izboren, izvzemši tečaj v Prevojah. Družba preskrbuje tudi natančno statistiko o letini.
V	ne posebno povoljnili razmerah družbe se mora pridobitev 7000 udov, rešitev 29.059 poslovnih števil v pisarni, promet nad 700 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je letos prekoračil poldrugi milijon kron, in poleg tega šc popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Omenjeni novi dohodek iz mlekarstva, v kakovosti in kolikosti zboljšana govedoreja in prašičja reja. pomnoženi pridelek vsled porabe umetnih gnojil itd. pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto več milijonov kron. Poročevalec predlaga, nai občni zbor izreče zahvalo visoki c. kr. vladi, slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki so družbo pri njenem delovanju veledušno podpirali.
Poročilo in predlog občni zbor soglasno sprejme.
Odobri sc računski sklep za leto 1906, ki izkazuje dohodkov 804.376 K 23 v in stroškov 744.402 K 81 v. Denarni promet družbe je
znašal 1,608.752 K 46 v. Primera aktiv s pa-sivi pokaie družbenega aktivnega premoženja 86. 413 K 25 vin.
Volitev odbora.
Deželni poslanec Pire predlaga, naj sc z vzklikom izvoli za predsednika dosedanji predsednik, član gosposke zbornice, dež. glavar g. Oton pl. Detela. Se soglasno zgodi. Predsednik Oton pl. Detela, živahno pozdravljen, obljublja, da bo kot se je kot 30-letni deželni poslanec potegoval v deželnem zboru, potegoval za kmetijske koristi tudi kot predsednik »Kmetijske družbe«.
Tudi volitev petih odbornikov se na predlog deželnega poslanca Pirca izvrši vskli-koin in so izvoljeni soglasno dosedanji odborniki gg.: Henrik baron Lazzarini, poslanec Josip Pogačnik in pristav »Kmetijske družbena Grmu Viljem Rohrman, na novo pa: potovalni učitelj Fr. Gombač in kanonik Andrej Kalan.
Sprememba pravil.
Po poročilu ravnatelja Pirca se soglasno sprejmejo predlogi glavnega odbora, ki določa stalno nameščenje družbenih uradnikov in slug ter njihovo penzijo. Odslej bo imel glavni odbor pravico imenovati uslužbence in jim določati penzije. Spremenita se tudi §§ 29 iu 35 glede lažjega poslovanja in delovanja podružnic.
Predlogi odbora.
Občni zbor potrdi ustanovitev novih podružnic.
Za konjerejski odsek naj sc najame posojilo 10.000 K. Sprejeto.
Lenarčičeve zadruge.
Na vrsto pride samostalni predlog g. Lenarčiča z Vrhnike, naj se vse nakupovalno delovanje »Kmetijske družbe« postavi na moderno zadružno podlago. Iz podružnic oziroma poleg podružnic naj se zasnujejo na podlagi zadružnega zakona v svrho nakupovanja zadruge z omejenim poroštvom, h katerim naj vsak kmetovalec pristopi z malim deležem. Taka zadruga bi imela nameri nabave kmetijskih potrebščin. Predmeti bi se tako ceneje dobili. Centrala teh zadrug naj bi bila v Ljubljani, centralni odbor naj bi se izpopolnil, da bi preskrbel vse potrebščine, katere so mu te zadruge sporočile. Ta centrala bi morala preskrbovati tudi kmetovalce s primernimi kmetijskimi stroji. Po razvitku zadružnega življenja razširi se delokrog zadrug podružnic na razne kmetijske pridobitne svrhe. Tajniška dela pri teh zadrugah-podružnicali naj opravljajo plačani tajniki, ki naj, dokler posli ne naraščajo, opravljajo posle bližnjih kmetijskih pbdružnic. Osrednjemu odboru se naroča, da izdela pravila v sporazumu z deželno vlado. Skliče naj se izvanredni občni zbor, na katerem naj odbor poroča o ustanovitvi takih zadrug in predloži nova pravila v potrjenje. Najame naj se poseben uradnik,, ki bi to osnovo tudi izvršil.
Župnik Hladnik govori proti predlogu, češ, da bi bilo tako omejeno delovanje pri podružnicah, katere imajo nekatere komaj 20 članov, predrago. Kako naj bi se pri takih podružnicah nastanil še plačani tajnik. Predlog je naperjen proti ustanovi, ki že obstoji. Po raznih krajih bi se razpor le še bolj poostril. Sedanji gospodje pri kmetijski družbi so preobloženi, da bi mogli še te zadruge revidirati. Moči enega revizorja bi delo presegalo, ker je podružnic do 100. Vsa zadeva je problematična. Podružnice lahko isto izvršujejo nc da bi bile podvržene zadružnim zakonom.
G. Lenarčič brani svoj predlog, češ, da bi ne bilo treba take zadruge samo iz udov podružnice. Ravnali bi se po potrebi. Na narodnogospodarskem polju se ni treba bati nobene konkurence. Predlog ima namen, da se kmet. življenje postavi ;ia zadružno podlago. Problematične niso take zadruge drugod in tudi pri nas bi ne bile.
Tavčar iz Se!c pozdravlja Lenarčičev predlog.
Lenarčičev predlog je bi! sprejet. Proti so glasovali samo trije člani.
Drugi predlogi.
Nadučitelj Žirovnik čita utemeljevanje svojega samostojnega predloga, da naj osrednji odbor upliva, da se upeljejo pri voiakih strokovna predavanja za kmetovalce in za obrtnike.
Podružnica Dovje po g. Smoleju predlaga, da nai se v zimskih mesecih vrši občni zbor kmetijske podružnice. Sprejeto.
Župnik Piber prosi, da bi osrednji odbor priporočal prošnjo Bohinjcev, da bi živino-zdravnik redno ambulatorično zdravil v Bohinju in naj se v ta namen izposluje subvencija.
Deželni odbornik Povše obljublja, da bo deželni odbor storil primerne korake za razširjenje živinozdravniške službe po deželi in skrbel da se pomnože dotične ustanove.
Imenom novomeške podružnice utemeljuje g. Rohrman, naj kmetijska družba izda vzorne načrte kmetijskih stavb. Sprejeto.
Kostanjeviška podružnica po g. Bučarju predlaga: V »Kmetovalcu« naj bodo tudi daljši agrarno-politični članki in naj se tako »Kmetovalec« razširi. Ako mogoče, naj bi postal v par letih »Kmetovalec« tednik.
Župnik Hladnik je proti daljšim agrarno-političnim člankom, ker bi se druga tvarina morala preveč krajšati. Priporoča kratke notice agrarno političnega značaja. Predlagatelj Bučar pravi, da je mislil informativne članke ter je zato, da se besedica »daljši« izpusti. G. Gombač je tudi proti daljšim člankom, ker se ne bero. Govornik je za tednik.
Predlog kostanjeviške podružnice se sprejme. Nadalje ista podružnica predlaga
priredbo pogostejših kmetijskih poučnih tečajev posebno na Dolenjskem. (1. Skalicky pravi, da je priredil že mnogo tečajev, a ima poslušalce cclo iz drugih dežel, samo iz nekaterih krajev Dolenjske, posebno iz Št. Petra ni imel še nobenega. Glavni krivci niso potovalni učitelji, ampak Dolenjci bi morali se nekoliko bolj zanimati za gospodarski napredek. Ravnatelj Pire želi, da bisc tudi na Kranjskem uvedel isti sistem, ki ga imajo na Primorskem, da bi vsako okrajno glavarstvo imelo svojega potovalnega učitelja, ki bi šel vsem gospodarskim društvom na roko. Gombač govori za ureditev potovalne službe in naj se v tem oziru vpliva na vlado, da že reši dotične vloge. Sprejeto.
Kmet. podružnica v Vodicah predlaga po nadučjtelju Juliju Slapšaku, naj poslanci posredujejo, da se odda tudi mesto čebelarskega nadzornika na Kranjskem in siccr naj se to mesto podeli kakemu Kranjcu.
Podružnica Mokronog predlaga, da osrednji odbor deluje na to, da pridemo kmalu do deželne zavarovalnice in vsaj na vlado vpliva, da se dajo vinogradnikom trte in se naj razširi sedanja deželna trtnica ali pa se naj ustanovi velika trtnica za celi krški okraj. — Utemeljujeta predlog gg. Hladnik in Zupančič. G. Povše govori za centralno trtnico in pravi, da bo stavil v deželnem zboru predlog, da država in dežela dasta vsaka po 10.000 kron, da se dajo ljudstvu cepljenke brezplačno ali po nizki ceni na razpolago. G. Skalicky je za organizacijo po okrajih ali občinah z enakimi težnjami. Prične naj sc v Št. Janžu, in ondi, kjer cepljenk najbolj žele, ne pa v krškem okraju. Gombač govori za centralizacijo. Zgo-rajšnja predloga se sprejmeta.
Kamniške podružnice po g. Benkoviču izročeni predlogi, da se poslski red izpremeni, da se vpelje kmetiško poslsko zavarovanje, naj se izdajajo premije za starejše posle, ker bi se s tem kontingent kmečkih poslov novi-šaJ, poziv za spremembo lovskega zakona in za ustanovitev odseka za zboljšanje zemljišč se sprejmo. Poslanec Povše omenja, da je včeraj sc sešel na Dunaju agrarski sestanek 200 poslancev. To bo močna falanga za kmeta in je »Slovenska zveza« že uložila predlog za starostno zavarovanje poslov, kmetov in obrtnikov.
Predlog za ustanovitev odseka za zboljšanje zemljišč je g. Benkovič po pojasnilih g. poslanca Povšeta za sedaj umaknil.
Predloga g. Lenarčiča, ki centralnemu odboru naroča, naj temeljito prouči izseljevanje poslov v Ameriko in nasvetuje državnemu zboru in deželni vladi, kako temu odpomoči in da naj se sestavi načrt zakona v obrambo deteljne predenicc, se sprejmeta, nakar predsednik ob tričetrt na I. uro popoldne zaključi občni zbor.
Držnuni zbor.
O »Slovenskem klubu«
so pisali listi, med njimi tudi »Edinost«, »Slovenski Narod« in vsi naši liberalni listi, popolno neresnico. Vse, kar se je o predsedniku pisalo, se je tikalo Ivčevičevcga kluba, ki je v njem tudi Ivan Hribar. »Slovenski klub« sc je šele tik pred volitvijo prvič posvetoval o predsedniški kandidaturi. Cemu lažejo liberalni listi tudi o takih stvareh, res ne vemo. Saj jim nič ne pomaga. Suho dejstvo je, da so Hribar in drugovi prej sklenili glasovati za VVeisskirchnerja, nego »Slovenski klub«, ki je pametno in previdno počakal, da se je situacija pojasnila. Ali bo kak list tako pošten, da bo preklical žalitve naših poslancev?
Izprememba poslovnika.
Dunaj, 26. junija. Vladna predloga o izpremembi poslovnika ne vsebuje samo po-množitve podpredsedniških mest, ampak še sledeče bistvene izpremembe: Proračunskemu odseku se dovoli za sestavo poročila o proračunu šesttedenski rok, ako odsek kljub temu nc izvrši svoje naloge, začne plenum kljub temu drugo branje. Le poročevalec sme govoriti, kolikor mu drago; vsi drugi govorniki smejo govoriti v generalni debati samo tričetrt ure. pri podrobni razpravi pa 20 minut. Omejijo sc takozvani stvarni popravki in razprave o poslovnem redu. Poimensko glasovanje o vladnih predlogah se more vršiti le, če to zahteva 100 poslancev. Poslance, ki motijo mir in kalijo red, sme predsednik izključiti najprej od 5, pozneje od 14 sej. Za razžalitev izvenparlamentarnih oseb se poleg graje lahko kaznujejo poslanci tudi s tem, da se jim odvzame dijeta in se začasno izključijo od sej.
Agrarna zveza.
Dunaj, 26. junija. Danes popoldne so se zbrali agrarni poslanci iz vseh strank in narodnosti iti so soglasno sklenili osnovati svobodno agrarno zvezo v svrho zavarovanja avstrijskega poljedelstva. Za sestavo pravil se jc izvolil odsek ospiih članov.
Socialni demokrati.
Dunaj. 26. junija. Jutri vložijo socialni demokrati sledeče predloge in interpelacije: Diamant interpelira. ker se je razveljavila volitev socialnodemokraškega občinskega sveta v Gorlicah; tržaški Oliva bo interpeliral zaradi postopanja politiške oblasti v Pulju, ki jc pri občinskih volitvah stala baje na strani Hrvatov, Winarsky in Brettschneider se bosta pritožila, ker sc v nižjeavstrijskem deželnem zboru z neprestano odgoditvijo imuniteta krščanskosocialnih poslancev na umeten način podaljšuje. Na predlog Rennerja bodo socialni demokratje k predlogu o saniranju deželnih financ dodatno predlagali, na vlada v prihodnjem zasedanju deželnih zborov vsakemu deželnemu zboru predloži volivno reformo na podlagi splošne in enake volivne pravice.
Dnevne novice.
-i- Preveč so ga potegnili. Cujte in strmite! Applauditc amici! Komaj jc On prestopil prag poslanske zbornice, že so čakale nanj vse slovanske stranke, da ga posade na predsedniško mesto. Kaj sta proti njemu dr. Kramar in dr. Začck? Pritlikavca, politični ničli, ker ne govorita vseh slovanskih jezikov. In v ljudskem parlamentu jc umesten le tak predsednik, ki razume in govori vse slovanske jezike. In to je edino g. Ivan Hribar, poslanec ljubljanskega mesta. Toda nesreča je hotela, da je član premajhnega kluba in še novinec v državnem zboru. »Toda že dejstvo« — je pisal »Narod« — »da so Poljaki sprožili njegovo kandidaturo, kaže jasno, kake simpatije kako zaupanje in kak ugled ima Hribar med slovanskimi poslanci.« — Kar je preveč, je preveč. Da bi se »Narod« tako norčeval z načelnikom liberalne stranke, jc naravnost ne-čuveno, ker »Narodov« slavospev je vzbujal mej poslanci nepopisen smeh. Iskali so z Dio-genovo svetilnico istega poljskega poslanca, ki je sprožil to senzačno misel, pa ga niso našli. Istina pač je, da se je dopisnik krakovske »Nove Reforme« z galerije oziral po zbornici ter zagledal že znanega mu župana ljubljanskega. V istem trenutku se je spomnil županovih na-pitnic na shodih slovanskih časnikarjev. In rodila sc nm je misel: Kaj ko bi Hribar sedel na predsedniškem stolu! Mislil je ter poslal to misel svojemu listu. To je čital dopisnik Kra-mafevega glasila »Den« ter tudi to raco prinesel na krožniku svojim čitateljem. Slovenski šaljivec pa more napisati šaljivi prizor: »Predsedniški kandidat«.
+ »Slavenska mlsao« žaluje nad strankarskim razporom med Slovenci ter pravi: »Ali so Slovenci napredovali toliko kulturno, ekonomsko in politično, da so ravno oni poleg Francozov prvi pozvani, da rešijo težka vprašanja cerkve in države, liberalizma in kieri-kalizma?« Na to naj odgovori Ivan Hribar, pod katerega predsedstvom je sklenila narodno napredna stranka kulturno borbo! — Dalje piše »SI. Misao«, da jc v imenu borbe za vero in borbe za napredek, ki se je izpre-vrgel v samo slepo sovraštvo proti veri, prišlo tako daleč, da zdaj ena zdaj druga stranka paktira z Vsenemci. Tu nai da pojasnila Ivan Hribar! Potrditi mora. da se nikdar ni zvezala z Nemci »S. L. S.«, pač pa liberalna stranka. Ivan Hribar mora globoko zardevši, če ima še kaj časti, priznati »Slovenski Misli«, da je oče slovensko-nemške zveze, ki še obstoji, in katero je potrdil s svojim podpisom. Ivan Hribar mora priznati, da je on kriv teh razmer, vsled katerih ne more niti slovenski ravnatelj priti na slovenski zavod. Ivan Hribar mora priznati Hrvatom, da ou obstruira v deželnem zboru predlogo, po kateri bi za večne čase Slovenci dobili brez Nemcev neoporečno večino v kranjskem deželnem zboru. Ivan Hribar mora priznati, ua ie liberalna stranka protinarodna in protiljudska in cla Ic nio zadene krivda za vse slabe posledice, ki izvirajo iz njenega boja proti potrebam in koristim slovenskega ljudstva. Zato je tudi edino Ic Hribarjeva stranka kriva razdora v jugoslovanski delegaciji.
+ Novi poveljnik deželne brambe. Kakor je zvedel »VViener Abendblatt«. jc cesar imenoval nadvojvodo Friderika vrhovnim poveljnikom deželne brambe.
+ Občinske volitve na Trati na Kočevskem so razveljavljene. Naši poslanci so storili svojo dolžnost.
+ Domžalski demonstranti, ki so bili obsojeni pred dvema letoma, dobivajo danes po-zivnicc, naj gredo v zapor. Ljudstvo je zelo razburjeno.
—	Grand hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici, ki se slovesno otvori v nedeljo 30. junija, bo zlasti izletnikom k Bohinjskem jezeru in na Črno prst ter sploh v Bohinj prav dobro došel. Priporočamo ta hotel, ki je v domačih rokah, tudi vsem letoviščarjem, ker se dobe lepe sobe in krasna stanovanja. Restavracijo je prevzel dobroznani restavrater iz Ljubljane g. Avguštin Zajec, ki bo po zmernih cenah prav dobro postregel obiskujočim gostom. Novi hotel se priporoča zlasti večjim družbam in društvom in kakor čujemo bosta že prvi teden imeli Učiteljsko društvo za radovljiški okraj in društvo »Pravnik« svoja občna zbora v tem hotelu.
—	Nov slovenski list v Ameriki. »Slovenski Narod« je naslov tednika, ki ga je začel izdajati v Pueblu Rudolf Gregorič.
—	Peticijo za slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole so odposlala po poslancih »Slovenskega kluba« društva: »Slov. kat. akad. društv. »Danica« in »Zarja in »Slov. diiaška zveza«.
—	Slovenci v Pragi. Vseh Slovencev in Slovenk, ki se udeleže praških slavnosti je doslej naznanjenih 4.32,
—	Izlet na Črno Prst priredi tržaška podružnica S. P. D. prihodnjo soboto in nedeljo. S Črne Prsti sc bo vršil odhod k jezeru in k Savici. Istočasno polete tudi kranjski planinci na Črno Prst.
—	Iz Kranja. Ustne mature na naši gimnaziji, ki se jc končala v sredo, sc je izmed 24 osmošolcev udeležilo 18, ker jih ima 6 semestralni ponavljavni izpit. Trije so napravili maturo z odliko, 13 jim ima prvi red, eden jc propadel za dva meseca in eden za eno leto. Zreli so sledeči maturantje: Čop Mihael iz Dobrave, Dobravec Janez iz Boh. Češnjice Erzin L. iz Šmartna pri Kamniku, Klopčič Jožef iz Železnikov, Kodre Jožef iz Podgorja Krivic Rudolf iz Volčjega potoka, Mazovcc Janez iz Perovega. Musi Franc iz Jezerskega (z odliko), Pogačnik Jožef iz Vodmata, Pokoren Ivan iz Škofje Loke, Puchcr Fr. iz Kranja (z odliko), Sušnik Lovrenc iz Breznice (z odliko), Tavžeij Franc iz Zdenske vasi, Vidic
Janez iz Stranske vasi, Vidmar Janez iz Vidma in Zaplotnik Franc iz Luž.
Ic Nesreča v gorah. Iz Podljubelja nam poročajo: Na Harlovcu blizu Borovclj se je ponesrečil Valentin Fajčaher iz Dol. Padel je 150 metrov globoko in z razbito glavo in udi obležal na neki skali. Tovariši so ga zgubili iz oči v nedeljo zjutraj ob 5. uri; najden pa je bil šele v ponedeljek zvečer. Harlovc sicer ni nevaren hrib, čc pa se gre po njem sprehajat človek, ki ima polno glavo žganja kakor Laj-čaher, pa tudi on zahteva svojo žrtev.
•— »Trento-Trleste.« To garibaldinsko društvo, pod čegar krov se zatekajo vsi irc-dentisti, katerim postajajo avstrijska tla iz enega ali drugega ozira prevroča, ima po Italiji v vseh večjih mestih močne sekcije in skupaj nad 115.000 članov, katerim načeluje profesor na padovanskem vseučilišču z imenom Tropea. Primorski neodrešenci so dolgo delali na to. da bi se osnovala tudi v bližnjem Vidmu sekcija tega društva, a jim je vedno izpodletelo, če tudi imajo tam mnogo in uglednih zaščitnikov, ker sta se temu vstavljala italijanska vlada in zloglasno društvo »Dante Alighicri«. Da sta sc ta dva faktorja vdala, mora imeti kak poseben pomen. Istina je, da se je v sredo v Vidmu ustanovila podružnica »Trento-Trieste«; pristop*, je takoj 29 moških, 14 ženskih in 5 nedclttnih članov, vsi iz Primorja. V pripravljavnem odboru so bili samo profesorji raznih šoi v Vidmu. Ustanovnega shoda se je udeležilo več Goričanov in nekaj Furlanov; na njem je predlagal tržaški žid NVertheimer, nai se novoustanovljeno društvo udeleži 4. julija Garibaldijevega slavija, kar ie bilo seveda sprejeto z velikim navdušenjem in hreščanjem na Avstrijo. Na omenjeno slavije se poda z Goriškega vse. kar neodrešeno leze in gre.
Otvoritev slovenskih planinskih koč. Na Črni Prsti 28. t. m., na Kredarici, v Vratih in na Kamniškem sedlu 29. t. m. Koča na Kredarici in Aljažev dom sta vedno založena tudi s svežini mesom, Kadilnikova koča samo ob nedeljah in praznikih.
Štajerske nouice.
š Stoletnica dr. Jos. Muršca. Sto let je
preteklo, odkar se je v Bišu v Slovenskih goricah narodil Josip Muršec. Na rojstno hišo sc niu letos vzida spominska plošča. lir. Josip Muršec je vodil I. 1848. graško društvo »Slovenijo« in z njo vse politčno življenje štajerskih Slovencev. Spisal jc nadalje slovensko slovnico v slovenskem jeziku in s tem omogočil reden pouk slovenskega jezika v šolah. Murščeva slavnost se namerava pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah vršiti meseca avgusta.
š Nemški natakarji iu policaji pospešujejo, kakor kaže sledeča zgodbica, zelo izdatno tujski promet v Celju. Prišla jc zadnjo soboto v Celje soproga nekega vinotržca s Tirolskega, namenjena v Dobrno. Ustavila se je v enem najboljših celjskih hotelov, v katerem io je pa začel zalezovati neki natakar. Da bi se ga otresla je odšla v kavarno in od tam v drug hotel prenočevat. Ker je nesramnega natakarja primerno zavrnila, je poslal v nedeljo zjutraj v dotični hotel policaja, češ, da je tam neka propala ženska. Gospa jc bila kar začudena nad toliko drznostjo in se ni hotela dati aretirati. Policaj je bil, kakor je dotičnica izjavila, z njo zelo surov. Morah so jo slednjič z vozom peljati na rotovž — tam se je skazala in gospodje so se jeli grozno opravičevati! Tako vabijo nemški natakarji in policaji tujce v Celje !
š Umrl je posestnik in mizarski mojster na Teharjih Martin Stojan.
Ljubljanske nouice.
lj Potres v ljubljanski okolici. Iz Št. Vida nad Ljubljano nam poročajo z dne 26. t. m.: Danes, 26. junija, ob 10. uri dopoldne, smo čutili tu močan, kake tri sekunde trajajoč, potresni sunek. Škode ni napravil nobene.
Izvrševalni odbor poštnih oliciantov javlja: Sporazumno z obema centralama poštarjev in poštnih oficiantov na Dunaju, vršil se bode organizatorni shod v Ljubljani v soboto, dne 29. junija 1907, ob 4. uri popoldne v prostorih »Hotel Ilirija« s sledečim vzpore-dom: Nagovor predsednika; naše stališče; organizacija; slučajnosti. —- Želeti bi bilo, da sc tega važnega shoda udeležijo v polnem številu sploh vsi prizadeti, v istem hotelu zlato verižico. Natakarico so seveda obdržali v zaporu.
lj Nesreča. Ko se je včeraj popoldne peljal neki gospod z neko damo z izvoščekom iz Švicarije proti Marije Terezije cesti, se je konj iz neznanega vzroka splašil. Izvošček je konja brzdal in ker ga ni mogel vzdržati, je konj zadel z vozom v ob cesti stoječi kostanj se prevrnil in skoro popolnoma razbil. Oba gosta sta padla iz voza in se ie k sreči le gospod lahko poškodoval na obrazu. Konja, ki se jc bil odtrgal, so vjeli izvoščeki na Dunajski cesti.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Novi ban — novi Khuen.
Budimpešta, 26. junija. Ko sc je končala o železničarski predlogi generalna de bata, sc je vnela dolga debata zaradi poslovnega reda. Predsednik Justh je namreč naznanil. da bo namreč le petim hrvaškim poslancem dovolil govoriti, namesto petnajstim ki so se oglasili, češ. da so ti predlogi vsi identični med seboj. Seja sc jc prekinila.
Budi ni p e š t a , 26. jun. Jutri bo novi ban Rakodczay zaprisežen. Novi ban se je izrazil, da sc bo strogo držal zakona.
Dunaj, 26. junija. Bivši ban Pcjačevič je sledeče izjavil o svoji demisiji: Cesar me je
zelo milostno odpustil. V jezikovnem vprašanju glede na železničarsko predlogo sem zastopal popolnoma stališče hrvatskih poslancev. VVeckerle ni delal sporazumno z menoj. Z menoj vred bosta demisionirala tudi sekcij-ska načelnika Nikolič in Roje. Rakodczay ne bo imel prijetnega položaja, ker ga ljudstvo zelo sovraži. On je iz Khuenovih časov, je zelo zaplenjal liste in več kmetov na smrt obsodil. Hrvaški listi pišejo, da bo novi ban ■nažarski huzar, mažarski komisar na Hrvaškem, ki bo naletel na odpor hrvaškega naroda. Hrvaški narod bo, ako bodo razpisane nove volitve, volil Starčevičance, ki so najhujši nasprotniki Mažarov. Resolucionaši se bodo morali boriti pod starčevičanskim praporom.
NEVARNI DOGODKI NA FRANCOSKEM.
Ko je došel vlak z upornim 17. pešpol-kom iz Agda v Villefranche sur mer, so vo-ake, katerih je 550, vkrcali na dve križarki, ki odploveta v Sfax. V Tunisu bodo uporni polk razdelili v pet stotnij, ki bodo tvorile en bataljon. Najbrž bo (Milk nameščen v daljni Gaffi, kjer so sedaj bile takozvane kazenske kom-panije. Vodja upornega gibanja, Marcellin Albert, sc je 26. t. ni. javil sam oblasti. Do tega koraka so ga prisilili viničarji sami, ki mu nič več ne zaupajo, ker ga je Clemenceau pridobil zase. Viničarski odbor v Argel-liersu je sklenil nadaljevati gibanje, dokler vlada ne revidira pravkar izdanega zakona proti ponarejanju vina, ne odpokliče vojaštva in izpusti zaprtih demonstrantov. V zbornici se je s 316 proti 223 glasovom sklenilo odgo-diti posvetovanje o zakonskem predlogu glede na odpravo vojnih sodišč in sicer zaradi dogodkov med upornimi vojaki 17. pešpolka.
Telefonska In brzojauna poročila.
KOROŠKI SLOVENCI IN »SLOVENNSKI KLUB.
Dunaj, 27. junija. »Slovenski klub« je sklenil podpisavati interpelacije in predloge poslanca Grafenauerja ter je to že javil vodstvu koroških Slovencev.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 27. junija. Predsednik VVeiss-kirehner ie otvoril današnjo sejo državnega zbora ob 11. uri dopoldne. Zbornica je odobrila njegov nasvet, da se predsedstvo zbornice v zalivalo za prestolni govor pokloni cesarju in izreče udanost zbornice. Nato je sledila volitev zapisnikarjev. Vlada je predložila predlogo o delni izpremembi poslovnika. Torki in srede bodo za vladne predloge in seje v torkih in sredah smejo odpasti le, če dve tretjini poslancev za to glasuje; petek je določen za predloge poslancev. Govoril je ministrski predsednik Beck, ki je med drugim povdarjal, da ga loči prepad od socialne demokracije, kar ima pa socialna demokracija socialno-re-formatoričnega, na tem pa bodeta vlada in zbornica rada delali. Dolžnost zbornice je izgubljene pozicije med prebivalstvom zopet pridobiti. Živimo v do biorganizacije, zato naj se organizirajo tudi mešč. sloji. Vladna politika bo politika poštenih ciljev, poštenih sredstev in ravne poti. Vsak spoštuj zakon, pred katerim naj bodo vsi enaki. To zahteva blagor vseh. (Živahno odobravanje.) Med došll-mr vlogami je peticija za slovensko vseučilišče. K tej peticiji je med burnim odobravanjem slovenskih poslancev govoril slovenski poslanec dr. Korošec najprej slovenski, potem pa nemški. Med dr. Koroščevim govorom je prišlo do živega besedovanja med poslancema dr. Benkovičem in Markhlom. Po prečitanju došlih ulog se je pričela razprava o nujnem predlogu za saniranje deželnih financ. Prvi je govoril dr. Gessmann, za njim pa socialni demokrat Renner, ki je zahteval uvedbo splošne in enake volivne pravice tudi za deželne zbore. Med Rennerjevim govorom je prišel v ložo gosposke zbornice ogrski ministrski predsednik dr. VVeckerle. Hrvaški poslanci so ga sprejeli z burnimi »Abzug«-klici. Nekateri na levici so proti temu protestirali. VVeckerle je ostal v loži četrt ure. nakar se je odstranil. Finančni minister dr. Korytowski je naznanil, da bo jeseni predložil predlogo o saniranju deželnih financ. Notranji m nister Bienerth se je izjavil proti splošni in enaki volivni pravici, češ, da imajo deželni zbori le administrativni in ne zakonodajni pomen. Nato je govoril član nemške liberalne stranke dr. Redlich, ki je protestiral proti temu, da vlada vidi v deželnih zborih le administrativni aparat ter je govoril za splošno in enako volivno pravicd tudi za deželne zbore. Za Redlichom je govoril češki socialni demokrat dr. Soitkup za splošno in enako volivno pravico v deželnih zborih in ostro napadal veleposestnike. Zadnji govornik je bil dr. Rybaf', ki je svoj govor slovenski začel in nemški nadaljeval o saniranju deželnih financ. Jutri govorita generalna govornika. Vlada je danes predložila zahtevo po »mesečnem proračunskem provizoriju. Jezikovno vprašanje napravlja vladi silne tež-koče. Češka zveza klubov je postavila danes vladi ultimatuin, da se mora vlada v par dneh odločiti glede protokoliranja čeških govorov in Interpelacij. Do tedai Čehi na ulože nobenega predloga in se tudi k besedi ne oglase.
RAZBURJENJE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 27. junija. Imenovanje Rakod-zaya za bana jc vzbudilo tu veliko ogorčenje. Bati se je izgredov. Poslanci bodo nadalje-vali brezobzirno obstrukcijo. Splošno se sodi, da bi po novih volitvah prišli na površje Starčevičanci, ki nagodbe od 1868 sploh ne priznajo. Poslanci pridejo danes sem in bodo slovesno sprejeti. V soboto in nedeljo imajo poslanci po celi Hrvaški shode.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičew
—"""	v LJubljani, Wolfove ulice štev. 12	štev. telefona 2in
Ustanovljena let« 1854.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
2469 16l> - .i ■
v lodeih 1 n steklenica
Podružnica s v Spljetu. s
Delni&ka glavnica i i i K 2.000.000. i i
LjuMjnnsIio Kreditna banka v Ljubljani, strm m m z:::
nudi k žrebanju I. julija
promese na Dunajske komunalne srečke a K 15*5, slavni dobitek K 400.000'-„ kreditne srečke	a K18 -, „ , K 300.000'
Obe promesi skupaj le K 32.
Naznanilo.
Roman Vidoni v Dobrunjali, lastnik nove opekarne (Ring-ofen), priporoča slavnemu občinstvu dobro žgano
stavbeno
OPEKO
Zaloga velika. - Postrežba točna in nizke cene. 14394—2
Podružnica s v Celovcu, s
1 Rezervni fond 1 1 1 i K 200.000. 1 1 1
preselil na Turjaški trs i
(Katoliški dom)
v lepi legi, za vsako obrt pripravna, z lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacijsko „ pravico. Natančnejše se izve pri T. Šcntakak, Vransko.	l44l 3_2
ter se tudi na novem mestu priporoča slav. občinstvu zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
1451 5—1
Franc Kreč.
Klobuki se sprejemajo v popravo. 480 15
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. I
pod »Narodno kafarao"
Električna razsvetljava.
Od 23. junija do vštevši 29. junija 1907:
i Kalifornija i
mm ...........................iiI
O O O
Kdor želi svoje posestvo aH trgovino
vsake vrste kakor tudi tovarne, hiše, vile, zemljišča, pen-zionate posestva, mline, opekarne, hotele, gostiine, kmetije
naglo in naravnost prodati
ali dobiti na nje hipotečno posojilo, naj se predvsem zaupno obrne na prvo strokovno, strogo reelno in največje podjetje
Prva avstr. borza §
za trgovino in realitete
Največji kršč. strokovni list. Centrala na Ounaju.
Glavno zastopstvo:
Ljubljana, Spodnja Šiška
Cesta na drž. železnico št. 149 13V6 6-3
Razglas.
V svrho delne prezidave stolpa in nove stolpne strehe farne cerkve v Radoljici oddala se bodo zidarska, tesarska, kleparska in kamnoseška dela.
Načrti, stroškovnik, splošni in specijalni stavbni pogoji so na pogled v župnišču v Radoljici.
Pismene ponudbe se morajo doposlati do 4. julija t. 1. cerkvenemu predstoiništvu v Radoljci in ondi je tudi položiti predpisana varščina.
Cerkveno predstojništvo si pridržuje pravico, da prosto voli med dospelimi ponudbami, in lahko tudi razpiše nov natečaj, če bi mu ne ugajala nobena vloženih ponudeb, ali pa si dela in dobave zagotovi na kak drug primeren način.
Cerkveno predstojništvo v Radoljici,
dne 2j. junija 1907.
1450 3-1
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno tnake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2o?4 32
Prva ljubljanska velika žjalnica kave
Dunajska cesta, nasproti kavarni „Evropa".
En že rabljeni, a v dobrem stanu se nahajajoči
rudarski sveder
CBergbohrer)
s palicami vred, se ceno proda. — Kje, pove upravništvo »Slovenca". 1437 3=1
mmimminHffimšmmtifmmmnS;
mi
„tAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani.
Železniški vpokojenec
43 let star, ki je že tri leta služboval v uradniški skladnici za pisarja, išče primerne
pisarniške služb,
Ponudbe pod „Zvesl in zanesljiv" upravniStvu ..Slovenca".
1452 3—1
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
looo 52—8
lekarnar Piccoli, Ljubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:	--
Malinov SirUD naisk,rbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-
-£H delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo
gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 150, '/» kg steklenica K -'90, poštni zavoi neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg!
Bibe" bre*a,koho,na pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo __l gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
Železnato vino vseb"ie Slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne - otroke lahko prebavljiv zeleznat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za Želodec ie1želod« krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje --telesa pospesujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
——— Naročila se točno izvrfie proti povzetju. ————
Ivan Podlesnik mL
Llubllana - - - Stari trs itev. 10
i
i
Podružnice:
Praga I mtoUlnlciml: Graben 95, Mila atran, Most .lica 17, Bftde., Brno, Oika Up>, Cfttka KM.Iea, Horar.kl Zamberjg, MSdli.«, flori Ji«., Plie., SriUra la Ubere«.
Menjalnice na Dunaja:
I. V.llitllc 10, II. Taboratraia« 4, lil. UofargaMa 77 (T.gal Rcuowcfa), III. L0-wewraaa« 27, IV Vltdoar Ha.ptatraaa. 13, V. Sch&nbranncr.tra.ac 88 a, VI. Gompe.dorftratr. 22, VII. Marlablleritraoe 7«, VIII. Lircbtaltldcr.lra.a« 132, IX. Al.rr.traa.a >2, X. Pav.rllco.trai.. S«, XVIII. Vlbrlotaralraoe 12, XIX. Dflbllngcr Haapt.tr IS. XIX. Haapt.lra... 22.
Manjalnična delniška družba
Priporoča svojo
trgovino s klobuki In je vi jI
160-
mm
Velika zaloga
CD
Solidno Maso
OD
Zmerne cene

19
ME It C UR"
Dunaj, I.. VVollzeile 10.
Ako. kapital K 20,000.000. Baaer saklad K 8 500.000
Najkulantnejai
W nakup in prodaja n
vaeh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arefik, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptirai^e -««
_t«*rebanih »»stavnic ln obligacij, srečk ln kuponov.