VESELI ZAMORČKI S KATOLIŠKEGA MISIJONA. Kardinal Celso Costamtini: PU XII. - VELIKI MISIJONSKI PAPEŽ (K o n a q.) SPREMENITEV INOZEMSKIH MISIJONOV V KRAJEVNO CERKEV Svet oče Pij XII. je v avdlij'enci miisijonisikih družb 1. 1944 dejal: Vieliki cilj ^"'sijonov je utrditi Cerkev na novih ozemljih in tam storiti vse potrebno) da požene 'dne korenine, tako da bo mogla nelkega dne živeti in se razvijati brez podpore "sijonske organizacije. Misijonsko delo ni samo sebi namen. To delo se ne ustavi P|i zavarovanju in zaščiti svojiih postojank. Njegov cilj je, iz vsega sveta napra-V|*'i sveto deželo. Stremi za tem, da ponese kraljestvo Vstalega Odrešenika, kate-U rnu je bila dana vsa oblast v nebesih in na zemlji (Mat 28, 18) in vladanje nad Slc‘> preko vseh pokrajin, do zadnje koče in do poslednjega človeka, ki prebiva na na^6m (planetu” (A.A.S. 1944, str. 208). Vse to točno odgovarja apostolski metodi. Sv. Janez, ki je vzor vseh misijo-^rjev, J® dejal, ko je govoril o Kristusu: “Illum oportet crexoere me autem minui” ' an ^ gp). jjp rjj.j papež ni bil Palestinec, marveč Latinec. Kjer koli je sveti Pavel > je ustanavljal Cerkev s krajevnim episkopatom in duhovščino: “Zato —tako '^G Titu — sem te pustil na Kreti, da oskrbiš imenovanje starešin (to je škofov) 11 lazličnih krščanskih skupinah” (Ad Titu,m 1, 5). , . Veliki apostol smatra, da je njegova naloga enaka nalogi modrega arhitekta, 'M Postavlja temelje zgradbi. Drugi bodo nato oskrbeli njeno ohranitev in redno Pl;av°. (Pu'im. I Kerin. 3, 10). N on enim misit me Christus baptizare, sed evan-CJedzare (I Korin 1, 14). p Sv. Janez Krizostom, patriarh v Konstaitimoplui, se je trudil, da. bi spreobrnil . e: da ibi njegovi misijonarji mogli bolj uspeti, je izbral nekega gotskega duhov-ffa in ga posvetil za škofa; in barbari so postali kristjani. To kar hoče papež, ni torej kaka /novost, ,marveč preprosit in čist povratek k Postolskim metodam. Redovni zavodi in misijonarji, ki so tako papeški kot niso t \ n‘koli v preteklosti, ubogajo svojega vodnika in misijonsko delovanje napreduje. "menno je, opozoriti tudi na to, da v preteklosti ni manjkalo misijonarjev in ■ anstvenikov, ki so že takrat hiteli s pripravami za žetev današnjih dni. Sv. oče J XII. Je v svojem plodovitem papeževanju ustanovil 157 misijonov, od katerih ° prešlo na domačo duhovščino. |. V veliki okrožnici Evangelii Praeconeis pravi: “Nenehoma se moramo zahva-‘ Gospodu, ker. . . je bila izoblikovana že številna krajevna duhovščina in ne-(.• 0 cei'kvenih ozemelj je bilo zaupanih škofonv domačinom. Če je končno moglo pri-0 tega, je to pred vsem zasluga inozemskih /.misijonarjev.” o .Meliki papež je v govoru z dne 24. decembra 1945 pojasnil nadnarodni značaj Pc a plamti v eni sami skrbi, ponesti najvišjo luč vere vsem narodom, pospeševati človeško omiko in bratsko slogo med narodi” (Epist. 'Per libenti equitem, A.A.S. 1950, str. 727). OSVOBODITEV MISIJONOV OD VMEŠAVANJA INOZEMSKE POLITIKE Politična zaščita je dala nekaj koristi pri primitivnih narodih, kot pri ispre-ornjenju barbarov v Evropi in kasneje v Latinski Ameriki in na Filipinih. Misijonska delavnost je bila vključena v osvajanje in kolonialno organizacijo. Španski t P^ngalski vladar, oba odločna katoličana, sta hotela dati meč v službo križa, da človeška pohlepnost je v prenekaterih sllučajih isprevngla položaj in postavila Jz v službo meča. iPolitična zaščita je bila prenesena tudi na Vzhod in Skrajni zhod med narode antične arnike, širjenje vere je bilo oblateno pred očmi ^‘vernikov. Nomen Dei per vos blasphemabwr inter gentes (Rim 2, 24). Dovolj je, spomnimo na misijonsko tragedijo na Japonskem, ki se je že približala izpre-,’nJenju) nato pa je bila stoletja zaprta in sovražna krščanstvu. i... V 12. stoletju se je Sveta Stolica čutila posebej ovirano po privilegijih, ki so •odobreni španskemu in portugalskemu vladarju. Po dolgem proučevanju in zlienih poizkusih je Gregor XV. leta 1622 ustanovil sv. kongregacijo za širjenje re. iPiajstor pravi: “To ministrstvo za misijone je stremelo predvsem za tem, da tr v''av’ značaj misijonov bolj enostaven in cerkveni tako, da misijone čim bolj’ ccn-a'žira in kar najtesneje mogoče poveže s Sveto Stolice* ter jih osvobodi laičnih eriK kolonialnih držav, ki go grozile, da jih uduše. t Tako se je vsaj v načelu in zasnovi, potem ko je bil premagan neštevilen odpor, u .1 v praktični stvarnosti posrečilo zboljšati in poduhoviti misijonske metode, sil široko in bolj samostojno škofovsko hierarhijo misijonov, dopolniti dotok d lu^' z drugimi narodi in svetnimi duhovniki, povečati in izpopolniti prispevek '"načega duhovništva in pomožnih sil... 1^ luko se je že v vodilnlih smernicah pokazal tisti ddeal, ki ga novo nastala "gregacija ni več izgubila iz vida in ga je umela v ostrih borbah tudi uresničiti. Hj To je avtonomija, ki jo je dosegla in zagotovila po domači duhovščini. Cilj je k-1,05’6* 'kiti evropeizacija drugih celin, marveč samo pokristjanjenje, pri čemer ■ni' > tre^a kar najbolj mogoče ohraniti njihov narodni značaj in njihovo avtono-' 'JO- (Pastor, Storia dei Papi V, XIII - Gregorio XV, pegi. III). l()t Patronatom so sledile diruge oblike javne zaščite misijonarjev. Toda Luis Veudl-et 1 aT*: "^Tn ote heaucoup ä l’homme qrue Pon protege trop. On lui 6te la liberte P) f S0.*n ve>Uer sur lui-memmeme, on le ramene ä 1’enfance et a la tutelle... La (Fr C'Ction est un grand avantage, mais la liberte, Parne humaine en tient compte!” istoriettes et fantaisies). ki ; P'J Ki. je leta 1926, ko je divjala na Kitajskem ideološka vojna proti Cerkvi, kita' v- ^^žena, da je v službi inozemskega imperializma, poslal znamenito pismo bi'gf .5?1 škofom. “Cerkev — tako pravi — ni nikoli dovolila, da bi njeni miši joka» aZl ’ k°t politično sredstvo zemskim silam. Ceikev se prilagaja, kakor to do-gUj( Jt stoletna zgodovina, vsakemu narodu in vsaki vladi. Je pridigovala in pridi-’ ''a je treba spoštovati in se pokoravati zakonito ustanovljeni civilni obla- ati. Ona ne zahteva za svoj'e misijonarje in vernike drugega ikot svobodo, varnost in izvajanje občega prava. Obče pravo ne žali narodov, kajti je vzajemno. Diplomatski predstavniki v misijonskih deželah smejo in morajo ščititi in hraniti misijonarje, ker so njihovi sodržavljani in ne iz drugih razlogov. Dandanašnji lahko rečemo, da je vsako politično vmešavanje v misijone Vzhoda in Daljnega Vzhoda končano. Misijonarjem je ositala moč njihove šibkosti, to je božji dinamizem ideje bratstva, dobrote, sreče in odrešenja. Sv. Oiče je dejal, ko je govor'1 misijonarjem Daljnega Vzhoda: “Ti £e nahajajo skoraj v enakih raz-meralh, v kakršnih ,so bili prvi kristjani v Rinn, ko sta prvaka apostolov Peter in Pavel prinesla evangeljsko resnico v srce rimskega imperija. Kdor koli premišlja kako je bila v tistem časa nastajajoča Cerkev brez vsake človeške pomoči in podpore ter trpinčena s stiskami, mukami in preganjanji, ne more, da se ne bi čutil prevzetega od silnega občudovanja, ko vidi majhno brezmočno skupino kristjanov, kako zmaguje nad silo, od katere verjetno ni obstajala nobena večja. To kar se je dogodilo takrat, se bo brez dvoma ponovilo. Kakor je mladenič David, ki je bolj zaupal v božjo pomoč, kot ipa v svojo srečo, premagal velikana Goljata, ki je bil oblečen V železno opremo, tako ne bo mogla biti božja družba, ki je ustanovljena od Kristusa, nikoli premagana od kake zemske silei, marveč bo z mirno dušo vedno premagala vsako preganjanje...” (Araldi de! Vangelo, Rim 1951, str. 12). OSTALA MISIJONSKA PRIZADEVANJA SVETEGA OČETA POSVETITEV DVANAJSTIH MISIJONSKIH ŠKOFOV Sv. oče Pij XII. je 29. oktobra 1939 posvetil v1 cerkvi sv. Petra dvanajst misijonskih škofov. Dvignil je roko ih v kretnji, polni lepote in visokega pomena znova povezal kakor v skrivnostni člen dvoje začetkov zlate hierarhične verige: preteklost in sedanjost, z ločmi obrnjenimi v bodočnost. Kako veličasten prizor! Medtem ko je bil svet vznemirjen po tolikih sporih, se je dvanajst duhovnikov, dvanajstih različnih narodnosti strnilo okrog Kristusovega namestnika, da sprejmejo škofovsko oblast in misijonsko poslanstvo. V misel se vrača slava pivi h kristjanov: Credcntium erat c&r unum et ornima una (Act. št. 32). Papež je položil na ,ramc novih škofov knjigo evangelijev in potem, ko jo je izročil vsakemu v roko, dejal: Accipe evemgeliwm et vade, praedica populo tihi canvmiaso. .. In dvanajst novih škofov je odpotovalo iz Rima, kakor so nekega dne apostoli odpotovali iz dvoran:: zadnje vejčeirjc po Binkošti,h; šli so daleč med ljudstva antične kulture, med primiuvno ] narode, da so jim povedali: Appropinquavit in vos repnim Dei (Marko 1, 15). 1° j niso trepetali, četudi so videli, da se jim v daljavi blesti mučeniški sij. PREVODI LITURGIČNIH KNJIG Znano je, da obstaja ena izmed težav za širjenje evangelija v raznolikosti jezi' j kov. Rimski obrednik je bil za domačine skrivnostna in zaprta knjiga, katere pome' na niso uspeli doumeti. Na Kitajskem so obtoževali kristjane, da nimajo dovolj spO' I štovamja do mrtvih. Sv. oče Pij XII. je odredil 1. 1942 prevod večjega števila, v j obrednlka, ka-neje pa je, sklicevaje se na dovoljenje, ki ga je dal Pavel V. v 1. 16l6> j pooblastil kitajske duhovnike, da smejo darovati sv. mašo v kitajskem knjižnem je' ziku, razen stalnega dela. Seveda je ostala obveznost učiti se latinščine. VZPOSTAVITEV CERKVENE HIERARHIJE Njegova Svetost papež Pij XII. je z bulo Quotidie Nos z dne 11- aprila 1946 ^Postavil škofovsko hierarhijo na Kitajskem in dal pravni in prehodni obliki mi-SlJona polno priznanje in izpopolnitev v skupnih hierarhičnih oblikah Cerkve. _ Je to veličastni dogodek, ki ima visok zgodovinski in verski pomen ne samo za . 1 tajsko, marveč za vse misijone. Dejansko je bila nato vzpostavitev hierarhije lzvedena( v številnih delih Azije, Afrike in Severne Evrope. RAZSTAVA MISIJONSKE UMETNOSTI d v, ^V' °^e Nil. ni bil samo navduševalec za to visoko 'Uveljavljanje katoliškega uha Cerkve, marveč je bil tudi plemenit mecen. On «am> je blagovolil opozoriti .a razstavo v veiki okrožnici Evangelii Praecones. “Vodeni po težnji, da javnost lrP bolj apozna velike misijbmske izasluige, predivsem tiste, ki se tičejo zlasti področja iture^ smo hoteli, da bo prirejena v svetem letu javna razstava, nedaleč od "tikana, z bogato dokumentacijo, ki naj bi jasno prikazala krščansko obnovo umet-0sti domačinov, ki iso jo izvedli misijonarji, tako pri narodih antične kulture, ev naj*:>0'j primitivnih narodih. Razstava je pedala uspešen doprinos glasnikov anSelija k napredku umetnosti in univerzitetnih proučevanj na tem področja: kazala je tudi, da Cerkev ne ovira, marveč spoštuje in kar najbolj izpopolnjuje en>j vsakega naroda.” OKROŽNICA . j ^2. junija 1951. leta je sv. oče Pij XII. objavil okrožnico Evangelii Praecones. Sii' 10 z’ianl<‘nita, jasna in popolna listina, ki povzema in z novo močjo proglaša mi-oi;?^i na.uk okrožnice Maximul.ni illud (1919), Wi jo je izdal Benedikt XV.. in °znice Rerum Ecclesiae (1926), ki jo je izdal Pij XI. okrožnica prikazuje božje delo misijonov, ki so končno izšli ali morajo j)0 Z utrjenega področja inozemskih misijonov, da delujejo na bolj svobodnem, dor ’n ustanavljajo Cerkev z domačo hierarhijo. Ta čudovita listina krona 6v ZBn' napredek v teh zadnjih časih in daje pravično pohvalo našim vrlim nkeljiskim poslancem. UČit ,.avz^c velikim zunanjim težavam je sedaj pot jasno začrtana z odločno roko \ra resn*ce- Na nas pa je, da navdušeno stopamo po tej poti. ^hjili ^e'U tniroljubne vojske Kristusove vihra sveta zastava in ne nosi več barv hie»' .,narot!«v- Tu zastava je križ, ki ga je videl Konstantin: .še vedno veljajo 'tdce besede: In hoc ,si!gno vinces. BESEDE TOLAŽBE TRPINČENI CERKVI NA KITAJSKEM (,0ŽivlaPež skrbi za vse Cerkve (2., Kor 11, 28), toda če kakšna posamična Cerkev ’hato Ja dogodke, njegovo srce vztrepeta s posebno nežnostjo, kakor srce 0 Prod otroci, ki jih je zadela kakšna nesreča. ske 'p * Pišejo zelo temno stran v Cerkvi molka in v tisočletni zgodovini Kitaj-Kot ^a na stkani preganjancev naletf:iš na bleščečo stran zvestobe katoliški Cerkvi, bovj.; , f_'tu 1900 tako dandanašnji na Kitajdkem in drugod kri mučenikov blesti v ‘Uči. Če je telo negibno, duh je svež. ip z ,Ve^' oče Pij XII izraža v dvdh apostolskih pismih z dne 18. januarja 952 v$etn ne oktobra 1954, ki ;ju posveča boreči i.a trpeči Cerkvi raa Kitajskem, pred-že v fVC>Je spoštovanje in tstvojb ljubezen, “do vsega naroda na Kitajskem, kli se je rat avni*i odlikoval med drugimi azijskimi narodi po svojih podvigih, po lite- 1 ln po sijaju svoje omike”. Papež potrjuje, !kot je to storil tudi papež (Pij XI. s pismom Ab ipsis pontifi-catus leta 1926, najčistejši in mednarodni značaj katoliške vere. “V resnici — tako piše — se ona ne upira naravnemu značaju ikaikegla naroda, njegovim posebnim običajem in njegovi omiki, marveč ga blagohotno sprejema in se z njim rada ozaljša kakor z novim okraskom.” Spodbuja duhovščino in vernike k trdnostii; navaja besede, ki jih je sv. Pavel naslovil Rimljanom: “Vaša vera bo slavljena po vsem svetu” (Rim 1, 8). Dejansko ves BVet pozna in obžaluje barbarstvo tega preganjanja. Sv. oče z veseljem poudarja, kako je Cerkev isedaj zakoreninjena na Kitajskem z domačim episkopatom in z vzpostavitvijo hierarhije. Papež zaključuje to čudovito apostolsko pismo z videnjem, da bo vihar prešel: “Vse človeške stvari, žalostne in vesele, slabotne in najmogočnejše, bodo morale prej ali slej izginiti; toda družba, ki jo je ustanovil Gospod Kristusi, pod vodstvom Večnega Boga, bo še dalje preko težav in nasprotij, zavisti in zmagoslavja, borb in zmag, vršila svoje poslanstvo Imfou in odrešenja vse do konca stoletij, lahko jo bodo napadali, toda nikoli je ne bodo mogli premagati” (A.A.S. 1952, str. 163 in sl.). Sveti oče se ni obotavljal biti prošnjilk v korist misijonov. Večkrat je naslavljal radijske poslanice na vernike in jüh vzpodbujal k misijonski dobrodelnosti. Ta dobrodelnost se je pokazala V izmeri, ki je daleč [prekoračila najlepše prispevke prejšnjih papeževanj. Nadaljni spomenik misijonski prizadevnosti sv. očeta je ustanovitev zavoda sv. Petra v Rimu, ki sprejema elito mladih duhovnikov iz misijonov za globlje intelektualno in rimsko oblikovanje. Ta zavod dopolnjuje zavod papeža Urbana, ki ga je leta 1627 ustanovil papež Urban VIII. V tem zavodu se pripravljajo bogoslovci na duhovniški poklic; v zavodu sv. Petra pa se mladi duhovniki iz misijonov izpopol-njujejo v krepostih in v svetih vedah. Skozi petnajst let isem imel čast prihajati k sv. očetu v avdijence, v katerih sen»; mu poročal o delih sv. kongregacije za širjenje vere. V resnici sem čutil, da stojim pred obličjem angelskega pastirja, ki je sledil loorde .magno et amimo volenti (2 Mak 1, 3) delavnosti Propagande in naših čudovitih evangeljskih glasnikov. Vsakokrat Bern ostal presenečen zaradi njegove apostolske topline, zaradi prosvetljenosti duha.' polnosti gledanja na .misiji)riške probleme in nad točnostjo odločitev. Navadno je po primernem prikazu odobril predlagane ukrepe Propagande, včasih pa jih je spreminjal, da je zagotovil večje dobro misijonom. Njegovo delo se ni omejevalo na vprašanja redne uprave, marveč ga je navdušeno posvečal tudi novim in. nujnim potrebami, da odpre Kristusov hlev blodečim ovcam. Nekoč mi je dejal ob nekem težkem vprašanju: “iPreučite ga pozorno in s pogumom...” Pedagog sv. Klemena Aleksandrijskega (roj. med 1. 145 in 150, umrl okrog 1. 215) nam poroča o himni na Kristusa, ki ise zdi, da so jo peli učenci Didaska'. leiona: DRUGE MISIJONSKE DEJAVNOSTI AVDIJENCE PRI SVETEM OČETU ... Podpora v nesrečah in večni mir veselja... Pastir, orač, krmilo, zavora, nebeška krila... Ribič smrtnikov, ki se rešijo iz brezna zla... na *eP' izrazi popolnoma odgovarjajo Kristusovemu namestniku in misijonskemu Pezu: on je podpora in veselje misijonarjev; je pastir, ki ponavlja žalostne Kri-rnUso‘Ve basede: Alias oves 'habeo, qua,e non sunit ex boe ovili; et illas opoi-fet q ^“ducere, et vocem meam audient et fiet ,unum ovile et unus Pastor (Jan 16-16). in a?’ °bdeluje misijonsko i>olje; je krmilo, ki izvršuje Kristusova povelja; Duc iev i Um b-4), ki vodi Petrovo ladjo iz sipin na odprto morje. Zavora, umir- a na oblast. Nebeška krila, ki nam dajo misliti na krila, ki dandanašnji prenašajo sijonarje z ene celine na drugo. Ribič smrtnikov, Kristusov namestnik je v resnici največji ribig ljudi. Po ^*s*jonarJ'Ul> ki je bil po enoletnem zaporu izgnan s Kitajske, je bila odobrena ^sebna avdijenca pri sv. očetu iPiju XII. Klečal je z dragimi misijonarji... “Sv. W 77 ii1® rekel — mi dovolite, da Vas poljubim v imenu svojih sobratov in svojih Kristjanov?” Tl Da — je odgovoril papež in se sklonil in objel misijonarja. „jj .. tem lepem dogodku je izražena vsa vdanost, hvaležnost in sinexvska ljubezen J on ar jev do papeža in vsa ljubezen papeža do misijonarjev in spreobrnjencev. (Prevedel “Romanus”.) LUČ V TEMI P°9led na središče krščanstva, baziliko sv. Petra v Rimu, v nočni razsvetljavi. X -•* *7**'* *>. j****: \ - tk-i& . - Xi. i' v'A'v : .:wi ; .ii . V n * [' ~.C,j rri oim mm BJH mm i|Pi Kfi; r mr^m i J*« 80. Roma ~ Oiisttic* «d s. pi#! « RIM, ATENE, NAIROBI IN NAZAJ Piiše Maksimilijan Jezernik, Rim. — Nadaljevanje. XII. PRI AFRIŠKEM ŠKOFU Ko je avto zavil na dvorišče in se ustavil pred majhno hišico, ki je namenjena gostom, je bil ravno čas za večerjo. Počasi so se premikale iz raznih stanovanj lučke, čisto preproste petrolejke, in se stekale pr' obednici. Poleg generalnega vikarja, odraslega in resnega monsignorja, so prisedli generalniiekonom, ki je s svojo postavo delal čast svojemu stanu, zastopnik šol, škofov tajnik, še nek duhovnik in prijatelj, s katerim smo se spoznali že v Entebi. Zelo vesela družba. Ob vonju banan s® človek še bolj razživi in razgovor postane silno živahen. Po večerji posedemo za trenutek v župnijskem uradu; a le za kratek čas, ker je že pozno in naslednjega dne bo veliko dela. Poleg vseg^ bomo praznovali god generalnega vikarja, kateremu z bralcem že naprej voščiva veselo praznovanje in lahko noč. MED NASADI KAVE Zgodaj zjutraj. S petrolejko si režem pot med skrivnostnim zidov-jem ter skušam zaman ugotoviti njegovo tajnost. Cerkev je še zaprtm Kazno je, da se tudi tukaj držijo angleškega urnika. Ob petju čudni!1 j živali fse sprehajam ob cerkvenem zidu in čakam na odrešenje. Iz premišljevanja me zdramijo udarci na boben, do katere g# mežnar ne pozna nobenega usmiljenja. Smo v kraljevstvu bobnov i”1 : ni sledu o melodiji slovenskih zvonov. Da bo pri moji maši le pra' malo ljudi, je razumljivo, ker bodo pri godovnikovi. Tokrat je stolnic" natrpana. Pri obhajilni mizi se vrstijo razne organizacije, vsaka v svoji uniformi, v sredi cerkve pevski zbor, ki bi se rad očividno izkazal' in zadaj preprosto ljudstvo. In še nekaj posebnega je danes: porok6' : škoda, da bo brez znanih posebnosti. Oba sta silno revna; nadalje E ' ženin bil še do nedavnega mohamedanec ter se je spreobrnil poleg drugi!1 razlogov tudi zaradi želje, da bi se mogel poročiti s katoliško vdov6' Obred je čisto preprost. Novoporočenca sta ves čas pred oltarjem; v i predpisanem trenutku pristopita priči, se takoj oddaljita in na konc" mafte se ločita še nevesta in ženin ter se vrneta vsak po svoji strat'1 k ostalim vernikom. Noben se ni več zanimal zanju; tudi jaz ne; k61 imam čisto druge načrte. Masaka nam ne bo ušla, zato kar brez ob°' Marijina kapelica v maaaškem bogoslovju. I&nja na deželo. Najprej v malo in veliko semenišče; nato k Villa ^ 'a, kjer je bil prvotni škofijski sedež, potem k evropejskim sestram, .generalni hiši afriške ženske kongregacije in za zaključek ogled 0z&rajene srednje šole. srev dvorišču že čaka avto in dve irski sestri-zdravnici nam voščita P°t. Cesta se vije med hribčki, tu in tam se prikaže maj Ima Ij. hišica; vsepovsod se vrstijo bananina polja in kavini nasadi, ir! aovednosti prosim, naj ustavi za hip, skočim k bližnjemu drevesu se<äfv.r®am ve-lico z6!611« kave. Nič posebnega: jo bom ponesel za spomin ram na Propagandi. četk -^^halasa, tako se imenuje malo semenišče, je na hribčku. V za-dei0U Je hho tudi po razsežnosti maio. Sčasoma so dogradili del za pra/P’ dokler se ni nagrmadil cel kup stavb, ki je od daleč podoben kipo1 trdnjavi. Pri vhodu je majhna šestoglata kapelica z Marijinim NioJ!1’ 0krog katerega se zbirajo mladi študentje vsak večer in iščejo 7 esc nunciju uiiaui ötuucnijc vttan. vcutsr 111 Iöucju leyj ,ega varstva. Na obeh straneh se raztezata dve dolgi poslopji; na Zas^na spalnica, na desni stanovanje za profesorje. V sredini z&od -a zvcmik prvotne cerkve, kateri pnizanaša smrtni udarec le afrp°Vlnsk° dejstvo, da je prva cerkev v Ugandi, ki so jo zgradili z ki j . °Peko. Onstran kapele gradijo novo bogoslovje. Srečen narod, Posi?a- dane» toliko duhovniških poklicev, da mu ne zadoščajo stara °Pja, temveč mora graditi večja. bogoslovci so na sprehodu in jih ne moremo pozdraviti. Profesorji pa tičijo v sobicah in glodajo stane knjige. Ura se bliža deseti in bo ravno primeren čas, da jih malo zmotimo. Angleški beli oče je ravnatelj, duša skupnega življenja pa je holandski zgovorni pater Dodan. Je že nad trideset let na istem mestu in mogel bi reči, da je vsak meter zemlje osvežen s potom njgovega čela, da je vse to, kar vidimo, sad njegovih rok. Res, z neko samozavestjo razlaga in podčrtava pomembnost /vsakega kotička. Danes je izredno dlobre volje in povabi goste v svojo sobo. Pokaže in razloži vsako malenkost. Sliko očeta in matere, rojstni kraj, svojo novomašniško sliko. Da, dolga leta in neprestano trdo delo so vrezala v obraz cel kup globokih zarez. Koliko sprememb je videlo njegovo oko! Vse se je že spremenilo od njegovega prihoda; vse ga je zapustilo, samo Bog in pipa sta mu ostala,zvesta. Še pipa se mu od časa do časa izneveri. V kotu mi pokaže mizido in za njo polico, dobesedno natrpano z vsemi mogočimi pipami. Kar nasmehne se mi„ češ “sem pač Holandec!”. “Nič hudega”, sem preskočil zadrego. “Naprosto, me veseli. ProsP-1 bi samo, da postavite mizico pred vrata in jo bom slikal skupno 2 gospodarjem.” “Če ne bo hujše pokore v vicah kot je ta, bo pa že šlo nekako”, je modnova'i častitljivi misijonar. Pred odhodom se mu je čelo zmračilo. Nekaj ga muči. Na vsak način hoče najti nek “spominek” za rimskega romarja. V kotičku zagleda stojalce za knjige, ki je iz dragocenega lesa ter so mu ga poklonili pred leti hvaležni študentje iz Belgijskega Konga- Ta slika tu levo kaže holandskega misijonarja patra Dodana, ki je že nad 30 let na istem misijonu v Masaki. Slika desno kaže skupino Belih očetov v masaškem bogoslovju: štirje zmmorci, dva belca... Pot Ponudbe nisem zavrnil. Stojalo mi je drag spomin na lepo afriško o lovanje in ga hranim v delovni sobi. Ko se utrujeno oko loči za hip Popisanega papirja, se vsakikrat sreča z misijonarjevim spominkom. 2 |.a. nasprotnem hribčku se širokoperi obsežno novo bogoslovje, posi ^ 80 ga Pozneje in zato odgovarja novim zahtevam. Bolj kot boir i e’ ki Je vedno Približno isto, sem vesel svidenja z afriškimi .^«osloyci Vsi mladi, zdravi fantje, ki jim Bog zakriva bodočnost. Veseli cj0r^]vvabni ljudje so. študirajo, obenem pa se ne ustrašijo nobenega Posl acega opmvibi ah obrti, ter najdejo še dovolj časa za igro. Za pJ-PPJeni so odvozili kar cel kos hriba in izravnali teren za nogometno teater-6' 80 vse^ane v zemljo, da se človek nehote spomni na grški nier^iPa iVfaria ni navaden misijon. Je veliko večji kot so drugi, v,- kova veličina se ne skriva v razsežnosti. Tukaj je bil nekoč sedež škofi Šk Je> od tu se je širilo krščanstvo po Ugandi, tukaj je deloval prvi (Jo ; J-ukaj je pokopan svetniški francoski nadpastir, ki je ustanovil v tj Ce sestre. Torej ni navaden misijon, temveč zibelka katoličanstva Sv £aridi, romarska točka, kamor se zatekajo številni verniki na grob •loga očeta in ustanovitelja. ra , ^bara zgradba je brez vsakega današnjega okrasa. Bistveno se ne Paš- p j0 ^ vebke dvorane in je pokrita z neko snovjo, ki je podobna Mor Vse kaže, da se zgradba kar najbolj približuje afriški duši. Pa je ravno to, kar ohranja njen prvotni značaj in silno privlačnost. Pokleknili smo k grobu. Bogdaj, da bi postala Villa Maria zibelka in romarska točka vseh ugandskih ljudi. V SENCI BANAN Afriški verniki na grobu francoskega svetniškega škofa. Prizor, ki bi bil nekaj nenavadnega v sodobnem razburkanem mednarodnem ; življenju, je v katoliški Cerkvi nekaj samo po sebi umevnega. Pred- ! stavlja na živ način naravo misijonskega dela. čim bolj uspeva misijon, tem popolnejši je in tem hitreje umira; čim bolj uspeva, tem preje bo odmrl in postal neodvisna celica v telesu katoliške Cerkve. Smrt je njegov cilj; smrt, ki ni samomor, ampak materina .žrtev, ki pri porodu novorojenčka daruje svoje življenje. Afrikanski duhovniki na grobu svetniškega francoskega škofa, ni : torej protislovje, kot bi tolmačil komunistično navdihnjeni popotnik, : ampak dosleden zaključek krščanske hvaležnosti. Med podobnimi pogovori smo se znašli kar naenkrat na drugi strani hriba; za nasadi kave smo hodili skozi vdlika polja banan. Mimogrede obiščemo dve šoli, žensko bolnišnico in hišo evropskih sester. Velik bel pes nas sprejme pri vratih. Kako se je spremenilo. Bivšo obsežno hišo | so prevzele afriške sestre; sedanji dom s samo štirimi okni je zadnji ^ ostanek, ki spominja na bogato preteklost. Generalna hiša afriških sester, ki jih je ustanovil nam že poznani _ škof, je poleg semenišč najvažnejša točka na dnevnem redu. Poslopje j ni majhno, nasprotno, razteza se daleč naokrog in zaradi stalnega na- j raščanja poklicev raste iz dneva v dan. Kongregacija je še prav mlada in šteje nad 450 sester, ki žive v 42 hišah v treh ugandskih škofijah, i Današnjega misijonskega dela si ni mogoče misliti brez sester; ne j bodoče afriške Cerkve brez domačih sester. Čim močnejše so po številu in duhu, tem lažje in hitrejše bo Cerkev dorasla in prežela narodno življenje z evangelijem. Vljudna častita mati nas spremlja od sobe do sobe. Najprej k novinkam, ki so se šele podale na začetek redovniške poti, potem k sestram, ki že več let korakajo po njej, nazadnje k odraslim, starim sestram, katere so sad kongregacije. Te se bližajo k večnemu počitku, . k ustanovitelju, ki počiva z drugimi sestrami na bližnjem pokopališču- j Bogoslovje, domača ženska kongregacija, sta dva temelja, na ka- I rerih sloni katoliška duhovna zgradba. Od temeljev zavisi, če bo stavba čvrsjta, ali pa se bo zgrudila ob divjem saharskem viharju. Mračii se. Nazaj grede se oglasimo samo v srednji sobi, ki jo vodita , dve ameriški laiški misijonarki (AFI). Zapustili sta ameriško udobno i žitje in si izvolili Afriko. “Zbogom newyorski nebotičniki”, bi se na- j smehnila Irka, “na svidenje Cleveland” bi pristavila Čehinja. Spopri-jaznili sta se z malo hišico, kjer ni ne kurjave ne električnih gumbov z vsakdanjimi udobnostmi. In kljub temu ne zamenjata nekaj funtov Irske bolničarke, ki bodo začele novo bolnišnico v Musaki. dnik°Če Za kup dolarJev- Našli sta notranji mir ,in srečo. . . tfovnii -g nas 80 se zbrale d,ekleta in zapela nekaj pesmi na čast go-signn ■ 111 g0^u- rpr' dn* bcdo molile po naših namenih: danes za mon-al0)itrja' jutri za “rdečega papeža”, pojutrišnjem za mene. Nedolžne dioliteytSe b0d° dvigale k nebeškemu tronu. Gospod, usliši njihovo je r>3° Pr|sPemo na dvorišče, je že noč. Bkonom je malo nervozen, ker Ir>anilPriaV:1 nekaj Presenečenj za generalnega vikarja in je prav malo «reči-0’ da bi zaradi najine zakasnitve vse skupaj šlo po vodi. K u nismo prepozni. stoir ut'anje rnaše so si zaželele afriške sestre, ki so nekaj korakov od areSp Ceter Pomagajo pri, škofijski pisarni. Kdo bi mogel'odreči. Pre-kaman s? Pnonijem do hišice on mašujem po njihovem namenu. Izredni Spre 1 11Tri ug'aja: povabijo ga, naj postane njihov hišni duhovnik. b()Va)1rnern P°d Pog°jem’ da bom pnost, če bi me g. škof slučajno potre-Vo]in- na kakšnem drugem kraju. Pogodba je jasna in vsi smo zado-treb* laz’ ke^ sodelujem pri misijonskem delu, sestre, ker jim ne bo a za nekaj dni v stolnico k maši. name ^ zajtrku smo spet na poti. Generalni vikar in škofov tajnik sta lzrah"'lena V samoatan domačih bratov, kjer se mudi v teh dneh škof. sosed ^ pri.liko in. Prisedem- Na bližnjem hribu gradijo novo šolo. V če ani Yasi Je rojstni dom generalnega vikarja in ne bi bilo olikano, bapaf i-1 mimogrede pozdravili stare monsignorjeve mame. Sredi Štar klb nasad°v se skriva hišica, ki ne dosega niti višine dreves. a gospa sedi v veži in z materinim ponosom sprejme svojega sina, — 67 — cerkvenega dostojanstvenika. Priteče sestra s tremi otroci. Za vsakega imam svetinjico; škoda, da ne znam jezika in se moram zadovoljiti le z nekaj besedami, ki sem se jih naučil v dveh dneh. Njena misel je neprestano pri umhlem možu, ki je pokopan v bližnjem nasadu banan. Velika cementna plošča s križem po dolgem, čuva na samotnem kraju zemeljske ostanke monsignorjevega očeta. Cement dokazuje, da je premožna družina, mali križ opominja, da ni poganski grob. Tik ob poti stoji dom afriške veleposestnice, kateri pripada skoro vsa zemlja, kakor daleč jo doseže moj pogled. Vsi indijski trgovci in tudi angleški uradniki se morajo zahvaliti njeni prijaznosti, če so dobili zastonj košček zemlje ali pa odplačujejo malo najemnino. Gospa je ;sestra škofijskega ekonoma, zato ne smemo naprej, ne da bi jo pozdravili. V hiši afriških bogatašev. Marsikdo bo radoveden, kaj neki se skriva v 'tej palači,. Na žalost ne morem ustreči, ker sem videl samo sprejemnico. Soba je zelo okusno urejena in obložena z zbirkami slik, ki spominjajo v veliki meri na potovanje v Rim. Generalna hiša afriških bratov bo danes razen številnih šol, najvažnejša zanimivost, kjer se bo napasla naša radovednost. Vse je že praznično razpoloženo in diši po nekem neredu. Zakaj? Ravnokar so končali duhovne vaje in sinoči so izvolili pod vodstvom nadpastirja Lurška Mati božja v senci afriških dreves. °Vefi'a predstojnika. Nič čuda, če lepo diši po veselem razpoloženju. (jv , ^rva oseba, ki nam pride naproti, je škof Kiwanuka, eden prvih ^ briških škofov, ki jih je posvetil v cerkvi sv. Petra misijonski iri^ez ^ njegovim škofovskim posvečenjem je bil prebit led ojim si sledijo afriški domačini drug za drugim ter sprejemajo Va*- V.° ^ r0^ evropskih škofov, da bodo od sedaj naprej sami odgo-,/Jali za njeno usodo. Zdi se mi, da si je prevzvišeni svest te visoke hi^vornosti. Kot bti hotel reči: “Moja zasluga je. če bi jo jaz zavozil, bll zapravit škofovsko mitro še drugim.” 3 . /Pristopijo bratje. Mladi predstojnik, ki so mu naložili težko breme, je /^ntje in francoski očetje. Med njimi se ponaša stari Alzačan, ki ^ 55 let v UgandS, da je on krstil škofa in je torej predvsem nje-af zasluga, če je dobila Uganda skupno irisk ega škofa. z Madagaskarjem prvega šte .^eneralna hiša ni velika, a njena vloga je izredna, ker vzgaja lepo v*lo učiteljev in profesorjev, zagotavlja katoliškim šolam učne moči in plv^sledno pripravlja narodu intelektualno rast. Šole se množijo in Uk V0.lepe sadove. Iz dneva v dan raste potreba po univerzi, kjer bi azeljna mladina dovršila svoje študije. Kakšen blagoslov, če bi imeli katoliško vseučilišče. V nekaj letih bi duhovno obvladali celo deželo, in katoliški vpliv bi dosegel tudi najbolj oddaljene in skrite kotičke. škoda, vse to so samo lepe sanje, ki se zblinijo ob prvem stiku s stvarnostjo. Edino sredstvo, kako rešiti ito vprašanje ali vsaj nakazah rešitev, je v tem, da pošljejo čim več duhovnikov, bratov in sester na tuje univerze in se tako pripravijo na odločilno bitko. Vpliv univerzi' tetnega študija je nepopisen. Gorje, če se domača mladina nasrka ^ tujini sovražnih idej. V nekaj letih bi utegnili uničiti dober vpliv deset in desetletnega dela misijonarjev. V spremstvu prevzvišenega nadaljujemo obiske šol. Prva bo -red' nja šola; vodi jo mlad duhovnik, ki se je pred nekaj meseci vrnil z oxfordske univerze. Lepo spričevalo, ki ga povzdiguje nad protestantsk6 tekmece. Nekaj kilometrov naprej je nova župnija. Zgrajena je šele cerkev in zasilno stanovanje za župnika je silno revno. Zunanji sijal nas torej ne bo prevzel; saj ga končno niti ne pričakujemo. Pač pa se prevzvišeni ponaša z drugo dragocenostjo: revna cerkev je nabito pok na; otroci in odras« molijo rožni venec. Odkar se je oglasil v župnij1 pater Peyton, ga molijo vsak dan. V njem zrejo zagotovilo družinske sreče, blagoslov naroda in obstoj svetovnega miru. Ob pogledu na mnO' žido ugandskih katoličanov, se Evropejcu zresni obraz. Doma imam0 v izobilju umetniških cerkva, a nam manjka globoke vere. Z nekaj minutno zamudo prispemo na hrib Kabuwoko, kjer gosp0, dari škofov sošolec in vodi največjo župnijo v škofiji. Kakšnih 20Ö metrov daleč je protestantski misijon, ki je nameraval uničiti podjetnost katoliškega misijonarja. Ni mu uspelo. Katoliški zvon je zapel s tak0 silo, da je ubogi protestantski zvonček kar utonil v valovih opoldanskega zvonenja. Velik Marijin kip na sredi igrišča zbira okrog sebe mladin0-ki se ne zmeni za anglikansko vabilo, ampak išče zavetišče v okr°£ cerkve stoječih katoliških šolah. Po obedu obsedim v sobi. življenje na župniji in bližina prot°' stantske postojanke nudita duhovniku vsak dan cel kup novih probl°; mov. Tu in tam zapazi, da bi radi odtrgali kakšno ovco ali spet zadel1 v živo družinsko skupno življenje ter mu vcepili razkrojevaine bacilf' Zjutraj zagleda, da so se ovce obdrgnile ob rdečih drogovih in jih je treba nemudoma umiti; približuje se nevarnost filma in nima primef; nega zdravila, žal mu je, da se niso odgovorni krogi pravočasno zbudil1 in se zavedli silne nevarnosti modernih propagandističnih sredstev, j11 boji se, da se bodo maloštevilni nekatoličani polastili radia, filma ^ televizije. Kdo ne bi pazljivo sledil pogovoru? Vsebina raznih pripomb Tfl1 roji po glavi še pri obisku šole. Razred za razredom. Prvi razred š°le bi rad poslal v Rim najboljšo študentko. Pridno zbirajo vsakdanji prispevke ter potrkajo na srce vsakega obiskovalca. Dva šilinga I povečala zaklad. POD LIPO NA VASI (j slovenski naslov morda še najbolje izrazi vsebino naslednjih Dr Pomenb da sem sedel pod lipo in se začel pogovarjati s ljudstvom. Vsekakor nakaže, da ,se je delovanje omejilo na SKniače pogovore, ki so tu in tam čisto osebnega .značaja. Tako da bi Diou° P°zaM, da sem v Afriki, in zdi se mi, da sem nekje v Sloveniji d svojimi prijatelji. v Na poti nazaj v Masako me je dohitel bivši študent z rimske uni-staZe ih zvečer se je pridružil še drugi. Od daleč sta prišla. Zapustila za nekaj ur svojo čredo, prevozila z motorjem precej milj, samo da Ves® srečala z bivšim sošolcem, pnedstojnikom Propagande. Sam Bog jjj’ aa.i vse smo si pripovedovali v nekaj urah po večerji. Polnoč nas z , d® preplašila, ne prekinila. Ko sta zapustila sobo, nas je pozdravilo 'znje kmetije petelinovo petje. Po maši smo poprijeli za nit in jo Wm,edali Prav do dasetih. Prelistali smo vsa rimska leta, obletali vse ba.1Cae večnega mesta in Propagande, se ustavili pri vseh znanih ose-sk ’ Se dotaknili vseh perečih vprašanj, ki mučijo današnje misijon-' 0 delovanje v Ugandi. (}a . Ločitev je težka in grenka. Večkrat si sežemo v roke, kot ibi čutili, S(>lzo t0 mor,c*a zadnJe srečanje na tej zemlji. V očeh starejšega zapazim ‘Zbogom, Hadrijan in Jože!” Pater ekonom je ravnokar vstopil v avto; namenjen je na hrib, kjer gradijo bolnišnico. Povabilo sem radevolje sprejel in prisedel. Bolnica še ni končana, a ne manjka dosti. Dve irski bolničarki že nestrpno čakata, kdaj bosta prevzeli vodstvo. Nekaj metrov stran nabijajo kamenje trije Sudanci. Pridejo na delo in se v zimskem času vrnejo v Južnji Sudan. Kar petnajst lukenj so zvrtali, deset centimetrov globokih, z odprtino navzgor. Opozorinj ekonoma, da ne bo bogvekaj kruha iz te moke, bodisi zaradi plitkosti luknje, bodisi zaradi smeri. “Jaz se ne razumem” dostavi, “ampak samo izvršujem njihove želje. Tukaj sem prinesel nekaj smodnika.” Ni prepričan o veljavi mojih opazk, vendar vljudno razloži delavcem moje težave. Ti se samo posmehnejo, kot bi hoteli reči: “Le čevlje sodi maj kopitar”. Rimski dohtar se ne vda za pet krajcarjev. Razložim, da se sicer v šolah nisem učil, kako se razstreljuje kamenje, a vojskini čas me je v marsičem izučil, zato imam tudi pri razstreljevanju kamenja nekaj izkušnje, če mi res nočejo verjeti, naj mi napravijo vsaj uslugo it zvrtajo eno luknjo po mojih navodilih. Drži. Sedejo in začno pridno nabijati. V pol ure je končana nad pol metra dolga vodoravna, v živo skalo vsekana luknja. Nisem razumel njihovega govqrjenja, a ne bo težko uganiti, da so se že radovali nad mojim neuspehom. Bomo videli,. Napolnimo luknje. Vsak po svoje-Sudanci položijo najprej dinamit in nanj nekaj zemlje ter končajo 1‘ vsemi petnajstimi luknjami približno istočasno z menoj. Rimski poizkus je čisto nekaj drugega. Najprej košček papirja, potem dinamit, spet papir, še nekaj zemlje in nato s kamenjem zabijem luknjo prav do vrha. Prišel je odločilen trenutek. Vsak zažge svoje in se skrije z» oddaljeno drevo. Molk kot v grobu. Počita prvi in drugi izstrelek. Kot bi zajuckal na vasi. In tako vsi ostali. Samo rimski kamen se ne zgane-Vse tiho. Vsi se spogledujejo in morda že uživajo na tihem, da so zmagali, še nekaj trenutkov in vreže kot da bi strela udarila v biižnj0 bolnišnico. Cela skala se je razbila in kamenje je razneslo na vse strani! še mi smo se morali paziti, da nismo bili deležni kakšnega nezaželenega darila. Rimski profesorji so praktični ljudje. Ubogi Sudanci niso vedeli-da imamo opravke še z veiiko tršim kamenjem! Popoldne ob pol petih je v Masaki otvoritev podružne banke imam čast, da spremljam prevzvišenega in ekonoma. Ne bom začel s podrobnim popisovanjem. Vendar vsega ne morem zamolčati. Okrož, predsedfiiiške mize sedijo glavne osebnosti: v sredini afriški krajevn1 finančni minister, na desnici škof, domači glavar in potem sami Angleži. Na rezerviranih sedežih se vrstijo izključno Evropejci; starejše gospe in mladina. Indijcev je veliko in stojijo za sedeži; Afrikancev je setifav malo in so razen treh povabljencev na zadnjem mestu. Reali-števnf. slika današnjega socialnega položaja, samo s to razliko, da so dcno odnošaji ravno nasprotni. spriehodu po Masaki sem opazil, kako prikupno je to mesto, njjj. e Prijazne hiše se množijo vsak dan in kljub vsemu ohranijo značaj a mesteca. Stolnica in škofovski dvorec sta malo izven naselja, drev • pos]?Pja se skrivajo med drevesi. Samo stolnica se oprosti Posl es?*k objemov, ter vtisne okolici svoj veličastni pogled. Vse ostalo kov«Pje. skupno s škofovsko palačo počiva pod zaščito drevesnih orja-• Kako so lažni romantični popisi o afriških divjaških vaseh! pot Zadn;,a večerja. Pogovor je izredno dolg. Potegnemo v obednici, Wtr\Se odPravljamo k večerni molitvi v stolnico in se ne moremo vim 1 8 svojo lučko v roki — pnevzvišeni v prvi vrsti —. Usta- Vs ° se pri vratih in noben se ne odloči, da bi jih odprl. Govorimo o bjem ki 86 86 116 bili nikdar videli, se vrsti vprašanje za vpraša-jjl odgovor za odgovorom. Pri večerni molitvi smo izredno počasni, ni,-<:*m °b starem, dostojanstvenem misijonarju. Pred Najsvetejšim je Motala večna luč. p0r ^V6st kaplan ne morem zatajiti sester, ki hočejo poleg tega še pr aypati račune. Obilen zajtrk na pot in lepa torbica za spomin. Privije še dva spominka za očeta in mater. ^a mamo in očeta, ki sta daleč. , ßazlatram, da sta zelo daleč, tako daleč, da ju verjetno ne bom «ar več videl. Uboge sestre so predobre in ne razumejo, zakaj sin ne bi smel k materi. Njihova duša je še preveč nedolžna, da bi razumel» zlobnost sveta. Uganile so, da je to nekaj hudega, pravi zločin, a se ne vdajo. Obljubijo, da bodo veliko, veliko molile, samo da bi se še en-krajt srečal s svojo mamo in dragim očetom. — Bog je uslišal njihovo molitev. Nista potekli dve leti od njihove obljube in sem podelil s soiz° v očeh mami in očetu svoj mašniški blagoslov. Hvaležen nasmeh jim je razodel, da jih razumem in sem hvaležen' Kovčki so natrpani. Vse polno daril za nimske znance in jaz se- j veda ne morem odkloniti. n Skočim za hiip v cerkev. Kako se naj zahvaliim za veliko milost; ä Moli/tev za procvit škofije, duhovniškega naraščaja, sester in bratov, je najlepši izraz moje hvaležnosti za nepopisno bogate dni, ki sem jib| preživel med afriško duhovščino. Okrog sebe viidim samo afriške obraze. Pozabil sem, da me barv» izdaja in se mi zdi, da sem eden izmed njih. Kako velika je katoliška Cerkev! Odprl sem brevir in začel moliti. MALABARSKA NOC Obstal je žolti mesec nad vodo, in zemlja sanja.. . Sladko cvetovi kavovcev dehte, na svetlem produ vitki čolni zde in morje sanja. V tišini sveti poje gong noči... zamolklo pesem v džungli se gubi v zastrtih daljah. Pokojno spiš, o krasni Malabar... Odkar razlil nad te nebeški Mar je čar ljubezni... Med kočami te čuva Gospodar, in On te ljubi, srečni Malabar! Pagode so umrle... Vladimir Kos, 1944 UREDNIKOVI MISIJONSKI ZAPISKI LUČ V TEMI g, Uuč v razsvetljenje poganov” (Lk. 2,. / J'6 najkrepkejša misijonska duhovna nieseca februarja. Videl som sliko, g. kn-teri je umetnik upodobil starčka _ ”1C0ina, kako visoko nad glavo dvigne v e 0 Jeausa, kalcor bi ga hotel pokazati ^(ln poganom vseh časov. Simeon se vil {l zaz‘del kot svetilnik, ki dviga Luc Po v°’ svet-i vsem, ki .so v temi... Ih I ■ '~'°00 letih poganski svet .še veliko k0J P°^r6buje novih Simeonov-svetdni-Se '*n*®ijonarjevt kajti horizonti teme so ^l^irili in tema se je marsikje zgo ^,1 Mogočne svetilnike z Lučjio-Kristu-r .srno Slovenci že postavili v temo jjj, ‘n dežel poganskega sveta. Ali ni gj.° to naj večje in najlepše, kar smo može s*'v01’iti v zahvalo za srečo našega he V kakor je bilo Tvoje .misijonsko delovanje še zadnja leta. Blagopoknjni gospod Anton! Prosimo Te, delaj za 'misijone tudi v nebesih, zlasti za misijonske poklice med Slovenci; prosi Gospoda žetve> naj pošlje delavcev na svojo žetev! Prosi Gospoda, naj Ti obudi posnemovalcev, ki bodo ipo Tvojem zgledu pomagali delavcem na misijonskem polju! Ta Tvoja prošnja bo še veliko več vredna, kot so bili Tvoji tako dobrodošli čeki, ki si jdh pošiljal na vse strani, tudi v misijone! .Počivaj v miru v prebogatem plačilu! NAD VSE USPELA VELETOMBOLA V Bluenos Airesu smo na .Svete Tri Kralje doživeli velik misijonski uspeh, ki smo ga toliko bolj veseli, kolikor manj smo ga pričakovali. Mislili .smo, da bo akcija za Baragovo misijonišče vsaj delno vplivala na zmanjšanje uspeha vele-tombole v pomoč slovenskim misijonarjem; hali smo se,da nam bo družabna prireditev “Svobodne Slovenije” na predvečer veletohibole zmanjšala udeležbo; nestalno vreme je ves čas viselo kot Damoklejev meč nad vso prireditvijo... A vse .to in še drugo je premagala izredna priljubljenost teh misijonskih veletombol, in zgodilo se je, da je bil prav letos u-speh rekorden, tako po številu udeležencev kot po doseženem izkupičku za vse slovenske misijonarje. O vsem tem bomo še obširno poročali v besedi in sliki v prihodnji številki, za zdaj in na tem mestu da'mo samo (luška našemu misijonskemu veselju, želeč ga deliti z vsemi bra’c'g misijonskimi prijatelji po svetu, s .sodelavci veletombole, zlasti pa s slovenskimi misijonarji, katerim so vse žrtve okrog prireditve bile namenjene. Hvaljen bodi Bog in zahvaljeni visi sodelavci ! VSEZAMEJSKA MISIJONSKA LOTERIJA Čaka ipa nas že spet velika misijonska akcija, že dolgo napovedana, ki bo edinstvena v treh pogledih: Ker bo «la v po- moč povsem novi slovenski misijonski ustanovi, Baragovemu mišijonilšču; kei' bo združila v skupno sodelovanje miši' : jonske prijatelje ne le ene dežele, ampak vsega zamejstva; in ker bo mudila kot dobitke izključno darila, ki so jih poslali slovenski misijonarji v ta namen, izvzem ši en dobitek: krasen Baragov kipeči , ki ga je izdelal in daroval za to loterijo akademski kipar France Gorše. Da se bodo rojaki v Argentini lepo odzvali va; bilu in se udeležili prireditve ter kupih veliko loterijskih srečk, o tem ne dvomii' . •mo. .Pač pa je vprašanje, ali bo lep odzri tudi in pred vsem iz ostalih središč slo' venskega zamejstva. . . Od ponekod so se že oglasili (iz Rima, Gorice, Trsta. -L \ a .priznati moramo, da smo na splošno malce razočarani nad odzivom na vabil® I za to 'misijonsko loterijo kakor tudi sploh glede .sodelovanja širših krogov sloveti- ; ek ega zamejstva pri zadevi Baragoveg® misijoniišča. Morda .se pozablja na to> da je Misijonišče namenjeno vzgoji z®" stopnikov celotnega slovenskega narod® na osvajalni fronti Kristusovi.. . LEPO DELUJOČ ODSEK V Slovenskem Primorju imajo Mari' jine d.ruižbe vse večji pomen in delokrog kot .so jih imele doma v Sloveniji. Zel® močno so se zakoreninile, najbrže v dobi; ko ni bilo mogoče drugače organizirat' slovenskega življa. Marijine družbe Rojanu, v Trstu in v Gorici na Plaeul' im druge imajo zelo delavne toisijonsk® Odseke. O enem imamo ua razpolag® lepo poročilo, kako je izrabil ikuioaj s celotno dušnopastirsko akcijo zadnjo mi' sijonsko nedeljo. Takole pišejo: Ljubezen do poganskih misijonov j6 zelo lepa poteza na pobožnosti gonili1 slovenskih ljudi. To so izpričali tudi le' tos na misijonsko nedeljo. Predvsem pokupili zelo veliko število letošnje “Mj' sijonske nedelje”, ki jo je kakor prejšnja leta uredil msgr. Gregorec. Moramo 7** povedzti, da je bila letos še lepša in bO' gatejša in tudi večja. Imela je poseb^0 zanimive in številne slike iz misijon»^' Ta publikacija se je na misijonsko ne‘ e Prodajala na cerkvenih vratih pri Seh slovenskih mašah. c ^Poldne pi so se verniki zbrali v cvi sv. Ignacija, kjer so opravili pri-jl^ln° Uro češčenja za katoliške misi-e~ Medtem so pridne družbenice pri-kje° - Morano v Domu Brezmadežne, .er je bila tudi letos misijonska prir e-v s srečolovom. Dramatski odsek «r,''' družbe je naštudiral versko igro Elizabeta”, ki jo je napisal msgr. vük°reC’ misijonski odsek pa je pripra-je /dioto loterijo. Igra in loterija, obo-re s.auP(lj pomaga vsako leto, da se zbe-jrmK.redno veliko število ljudi m misi-terii Idrireditev. Moralen in tudi maje 'L en usPeh je bil letos prav lep. Saj danWrna Marijina družba nabrala ta skoro stotisoč lir za 7nisiione, pre-\več kot lani. ureditev in loterijo je Marijina dru-Ponovila v nedeljo 3. nov. Sl0 ° takih priložnostih občutimo go' iški p7,.. e7iw, kako zelo nam primanjkuje ,[v erno velike in sodobno opremljene dv>r.ane' Venio> da so priprave za novo V'uno v Gorici precej daleč napredo-vendar so še nelcatere ovire pred- vale. XV TIVMJ/UVI v UUIIV [ß/i birokratskega značaja, ki jih. je % še pr er. Pmjatelje misijonov po svetu} naj molitvijo pomagajo, da bomo vse Vsgn $.e. Premagati. p-am ovire Zato prosimo tudi do- 3 velike dvorane. ^haStitamo k ^a,^° 'ePemu u ipehu in Ee de] a za poročilo in zlasti za iso- žitnVanj'e! Obljubljamo našs molitve za 'Prejšnjo pridobitev nove dvorane! ^sijonski: odsek v celovou Prejeli, smo tole lepo misijonsko pisem-Ve’n V Poroča o 'misijonskom delu v sloje „ em dijaškem domu v Celovcu, kar ‘ • et lepa miši j'on,ska novica: j^rda Vam je znano, da. je bil lani do Preče-"''""' ZL d' dijak nal>0lnjen in je v njem okoli 50 v Mol m 3e znc ski ,'lor\evem domu ustanovljen slo o en- °uvikt za dijake. Noš konvikt je zij0 ".j' ki hodijo v Slovensko gimna-stn,’ ".'s'° jo tudi letos ustanovili. Ker miš; ■ ril^aki kazali veliko zanimanje za Ione, je na^ g prefekt dr. Cigan zbral okoli sebe vse dijake, katere je veselilo delovanje. V začetku nam je šlo sicer nekako trdo, pa smo se kmalu uredili in \izvolvli iz svoje srede 5 članski odbor, ki nas zastopa na sejah. Sedaj imamo redne sestanke vsak četrtek, seje pa na Gospodov dan. Že takoj v začetku, ko smo ustanovili krožek, je bila pred nami Misijonska nedelja. Za ta veliki praznik smo člani Mis. kr. z g. prefektom pripravili zelo uspelo akademijo, ki je obsegala 15 točk. Na ta naš veliki dan pa smo tudi zbirali denar za misijone in smo nabrali 250 S. Ta denar smo že predali v škofijske urade. Nabrali smo tudi veliko količino znamk, ki jih bomo v kratkem poslali k Vam. Razen tega smo napravili tudi nekaj risb, za okras k akademiji. Zelo so poživile “dvorano” oziroma 2 sobi, ki smo jih pripravili v ta namen, ker dvorane na žalost nimamo. Taki so bili prvi uspehi našega Mis. krožka. Sedaj skušamo z živimi govori in lepimi slikami pritegniti tudi še ostale člane Mohorjevega konvikta k sodelovanju za misijone. Vsak četrtek pripravimo Učilnico-, odstranimo mize in jo lepo okrasimo z novonarejenimi risbami. Vsak četrtek nas je več. Misijonski krožek šteje sedaj 35 članov. Do sedaj je bilo naše delo posvečena D. Š. V. V ta namen smo porabili že več četrtkovih večerov in dosegli smo tudi, da so vsi dijaki našega konvikta prostovoljno pristopili k tej lepi organizaciji. Do sedaj smo do podrobnosti obdelali: zgodovino, koristi in tudi ugodnosti in dolžnosti članov DŠV. Seveda nam pri tem največ pomaga g. prefekt, ki nam je prvi zbudil misel o misijonih. On je naš duhovni vodja. Čeprav smo še vsi mladi, (saj so najstarejši stari šele 15 let) nam naše delo ob pomoči Kriljice Apostolov lepo uspeva. Da bi bilo tudi v bodoče tako, taka je naša velika želja. Vas in vse pt-ijatelje misijonov v Argentini lepo pozdravljamo! Za dijaški mis. krožek Bogataj Bogomir Te slike nam kažejo zamisel Baragovega misijonišča s cerkvijo Marije Kraljice v ospredju in pa otipljive dokaze za veselo dejstvo, da zamisel prehaja v rasničnost. Na levo in desno od črteža vidimo rojake iz “Slovenske vasi”, kjer Baragovo misijonišče stoji, kako vneto pomagajo pri tistih delih) pri katerih novno vabimo in prosimo misijonske prijatelje po svetu, da s .svojimi prispevki sodelujejo pri gradnji “Baragovega misijonišča” v Argentini. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. Pošljite nakazila na ime isuiperiorja Misijonišča: Janez Potok CM., Cochabamiba 1467, Buenos Aires, Argentina. r.. r0en/! VLJUDNO SODELU- JETE PRI MISIJON- SKI LOTERIJI1 V AnJ?AG0VE-MU MISIJONj; LRr AGENTIN!. SREČKE DOBI iTp VOVerjenl KIH KM ALI STPt/0NjE NA: Cociiaibamb3 , 8 Aires; ŽREBANJ^ ÜAg K° NOč ! DOBITKI: SA^ Slo^KNl prED_ ‘METI, POšD^Hje^NSKIH MI- KATOLIŠKO VISJESOLSTVO V INDIJI Trenutno je v Indiji 65 katoliških univerzitetnih kolegijev: 34 namenjenih moški, 27 ženski mladini, 4 pa obojim. Na teh kolegijih študira skupno 32.000 gojencev in gojenk. Precejšnja številčna nemoč pa se nam izkaže, če te podatke primerjamo s splošnim višješolskim stanjem v Indiji: v vsej Indiji je danes 33 univerz, pa k tem pridruženih 920 univerzitetnih kolegijev, kjer študira okrog pol milijona mladih ljudi! Učni načrt Univerzitetni kolegij — govorimo tu o vseh, ne samo katoliških, — ustanovi in vzdržuje univerza ali pa je nekako vključen v katero izmed 33 vseučilišč. Večina teh kolegijev ima le filozofsko fakulteto (uradno jo po angleško imenujejo Arts and Science). Za vstop v univerzitetni kolegij je potreben izkaz o opravljenih gimnazijskih študijih. Navadno se v kolegij vpisujejo dijaki, ki so dopolnili šestnajst iet. Posebno zrelostno spričevalo, ki si ga je gojenec v kolegiju zadobil po štiriletnem študiju, mu daje možnost, da se vpiše na medicinsko fakulteto, na tehnično inženirsko šolo, da gre na umetnostno akademijo ali pa v znano “Teachers training College”, ki je nekakšno učiteljišče za srednješolske profesorje: po izpitu na tem zavodu si zadobi diplomo kot profesor “high school” ali gimnazije; kot maturant univerzitetnega kolegija lahko vstopi tudi v “Indian Administrative Service” (Indijska upravna služba), lahko dobi nameščenje v kakem zasebnem indusirijskem ali trgovskem podjetju, lahko se vpiše v Narodno obrambno akademiijo (visoka vojaška šola), kjer se potem posveti vojaškemu stanu bodi v vojski, mornarici ali letalstvu. Začetki univerz v Indiji — sto let nazaj Pojav prvih univerz v Indiji je zvezan nekako s slovito izjavo “Educational dispatch” nič manj slovite Vzhodno indijske družbe. V tej izjavi zagotavljajo lastniki in direktorji omenjene znamenite tr govske družbe, kako jim je ena naj svetejših dolžnosti, da “nudijo indijski mladini vse neizčrpne in materialne in duhovne zaklade, ki so sad splošnega širjenja vseh znanosti. . s tem naj namreč indijski mladini posredujejo razvoj njenih umskih in nravnih sposobnosti; posredujejo pa s pomočjo visokošolske izobrazbe in z vzgojo za vse javne službe sposobnih in odgovornih uradnikov. Na podlagi te izjave so prav pred sto leti v Indiji 1857. ustanovili prve tri univerze: v Bombayu, Kalkuti in v Madrasu. V misijonskem bogoslovnem semenišču — pri študiju. Katoliški 'univerzitetni kolegiji , Prvi, ki so v Indiji začeli z univerzitetnimi kolegiji, so bili pro-jest.antje. Skoraj za njimi pa so se vrgli v bej za mlado indijsko izo-raženstvo tudi jezui!je. Iz leta 1868. nam že poročajo o delovanju J?rvih treh katoliških kolegijev v Bombayu, Kalkuti in Tričinopolyju. početka so morali ti kolegiji v svoj učni načrt prevzeti metode pa tudi sam učni načrt univerz, v katere so bili re od vsega ^'Jige, učne ključem. v. Ustanovitev katoliških kolegijev je bila za razvoj Cerkve v Indiji avljenjska nujnost, škofje pač niso mogli več odlašati z vzgojo kato-izobraženske elite, ki bi segla na višino najkulturnejših slojev . Poganski Indiji in ki bo ugledno enaka, po svojih umskih sposobnostih .P znanju visoko izobraženim Indijcem. V trenutku ustanovitve pa se Pojavila že tudi prva velika težava: kolegiji se niso mogli in niso ‘sr0eli omejiti zgolj na vpis katoliških dijakov. Zakaj ? ■ Celo v tistih pokrajinah, kjer je bilo krščanstvo že precej razšir-k'10’ m'a(P katoličani pač niso mogli privoščiti vzdrževanja lastnih ^toliških kolegijev. Za uspeh vsakega vzgojnega zavoda pa med drugim govori tudi zadostno število dijakov, ki gredo tja vzgojo iskat. Slednjič je tudi vlada (takrat je bila še v angleških rokah) postavila svoj pogoj: če hočejo katoličani vključenje svojih kolegijev v indijske univerze in javnopravno priznanje študija, pa če hočejo tudi državno podporo za vzdrževanje, morajo nujno odpreti vrata svojih zavodov vsem, brez razlike vere in stanovske pripadnosti. Ta vladna odredba je imela svojo dobro stran: vodstvo katoliških kolegijev je tako nujno prišlo v stik z najbolj izobraženimi in najvplivnejšimi hindujskimi in muslimanskimi sloji. že koj spočetka je na sto in sto nekristjanov prosilo za vstop na katoliške kolegije, še danes študirajo po teh zavodih, ki jih vodijo visoki izobraženi odlični katoliški vzgojitelji, številni sinovi in hčere državnih ministrov, visokih vladnih uradnikov, vplivnih podjetnikov in trgovcev, sploh vodilne plasti v indijskem javnem življenju. Vsi, ki so izšli iz katoliških kolegijev, so se v življenju izkazali kot odlični voditelji v kakršni koli stroki, sijajni možje in žene tako v zasebnem kot v javnem življenju. Dodajmo še, da so danes prav katoliški kolegiji v Indiji najmočnejši branik proti vdoru brezbožnega materializma, ki je že začel zastrupljati življenje po drugih indijskih visokih šolah. Kje so katoliški kolegiji Od celotnega števila 65, jih je 37 na indijskem jugu; v državah Madras, Mysore in Kerala. V državah kot so Madhya Pradeš, Uttar Pra-dež in Pundžab je cerkveni vpliv na višje lizobraženstvo kaj šibek — prav zaradi pomanjkanja kolegijev. Prav nasprotno pa je na indijskem jugu položaj katoliške Cerkve mnogo močnejši, uspehi misijonarjev mnogo plodnejši, ugled katolištva mnogo večji in njegov vpliv mnogo silnejši — prav zaradi prisotnosti številnih katoliških kolegijev. Izpadi proti katoliški Cerkvi, kot je bil predlanskim tisti znameniti, ki ga je pripravila zloglasna “Vprašalna komisija” v zvezi z dogodki v Niyogi (domači nestrpneži so tam napadli misijonsko cerkev med mašo in oskrunili tabernakelj ter pregnali misijonarja), bi bili na indijskem jugu naravnost nemogoči, kot enako nemogoči v Bombayu ali v Kalkuti. Nekristjani branijo in zagovarjajo katoliške kolegije Presenetljiva je izjava, ki so jo v lanskem novembru v New Delhiju v vsem večjem časopisju slovesno objavili vodilni hindujski in muslimanski veljaki. Takole se glasi: Dolga leta že živimo v nenehnem stiku s premnogimi krščanskimi organizacijami in ustanovami. Mnogi smo študirali po krščanskih šolah in kolegijih. Spet drugi so bili deležni nesebičnih dobrot in visokih sposobnosti krščanske strežbe in zdravniške oskrbe po njihovih bolni- 2 lcahj Mnogi prav od blizu poznamo prerazlične krščanske ustanove. te1"-Ve^n° 80 m''si.ionarJi najboljši svetovalci in iskreni, zaupni prija-^,jl- Zato pa nas v dno duše boli, ko zaznavamo, kako se v zadnjih ča-vedno pogosto ponavljajo naravnost smešne obtožbe proti vsem mi-'‘Jpnarjem brez razlike. Ti napadi so se neekrat razširili celo na naše ^canske rojake. v Prav zato pa se zdaj javno klanjamo katoliškim misijonarjem spri-V .visoko vrednih del, ki so jih za ceno velikih osebnih žrtev opravili °r.’.st vseh Indijcev in vse naše dežele. Nesebičnost, ki je posebna odli-z . njihovega dela in vsega, kar store, nam je v resnično vzpodbudo in orn^' n''^0^ nismo zaznali, da bi čeprav še tako neznatno skušali Rajati našo ljubezen do skupne indijske domovine ali pa našo zvestobo ^zni državi, četudi nikoli ne skrivajo svoje vere in svojega verskega opričanja, so se vedno izkazali za ljudi širokega in iskrenega razu-^.evanja vseh; brez najmanjših predsodkov so bogato pomagali vsem, p,80 se k njim po pomoč zatekli. Premnogi od nas se moramo veliko, ve-zahvaliti njih vzvišenemu zgledu, ki nam ga dajejo že od vseh y°cetkov. Prav zato pa iskreno pozivamo vse naše sodržavljane in sorojake, j naj se ne menijo za neodgovorne in krivične kritike. Zavedajmo se [ dolžnosti, spoštovati resnico; zavedajmo se, da mora naša domovina vztrajno nadaljevati s svojo tako lepo tradicijo strpnosti in edinosti j v različnosti, visoke kreposti, ki so resnični zaklad in biser naše indijske duhovne dediščine. Poganuki visokošolci so — v večini Katoliški kolegiji morajo biti, kot smo omenili, odprti tudi nekristjanom. Pa se vendar še najdejo, kateri se naravnost pohujšujejo, | češ da se neenkrat nameri, kako so nekristjani prava večina v — ka- ; toliških kolegijih. Res je, nekristjani so na splošno v večini na katoliških visokošolskih zavodih. A ta večinska prisotnost zavodom še dolgo ne uniči resničnega katoliškega duha. številke so naslednje: na vseh 65 katoliških kolegijih je krščanskih akademikov 12.456, se pravi nekako 40 odstotkov; med temi pa katoličanov komaj dve tretjini. Nekrščanskih študentov in študentk pa je nasprotno kar 19.529, nekaj čez 60 odstotkov. Tudi med profesorskim zborom je skoraj polovica nekristjanov: točno — 45 odstotkov-Vseh profesorjev je 1779: katoličanov 978, nekristjanov 801. Neki evropski popotnik v Indiji se je ob teh številkah zavzel in vprašal rektorja na katoliškem kolegiju: — Kako pa vendar pri taki množici nekristjanov obranite krščansko manjšino poganskega vpliva? Rektor pa ga je z nasmeškom zavrnil: — Vprašanje ste napačno zastavili. Vprašati bi, morali: kako se pogani obranijo krščanskega vpliva! Ta kratka izjava več kot veliko pove: številčna večina ni vedno odločilna ; odloča marveč duhovna višina, četudi je številčno morda šibkejša. če bi se katoliški študentje znašli v docela poganskem okolju, iztrgani povsem svojemu krščanskemu vzdušju, potem bi katoliški voditelji res morali biti zaskrbljeni. Je pa ravno nasprotno: kristjani prihajajo iz okolja, ki je naravnost nasičeno hinduističnega mišljenja in pojmovanja življenja; ko so prišli v kolegij, so temu okolju docela iztrgani; pač pa najdejo v zavodu nenadoma toplo katoliško vzdušje. V celi Indiji tvorijo katoličani 1 odstotek vsega prebivalstva. V katoliških kolegijih pa je kristjanov 40 odstotkov! Kakšn-o je vzdušje na katoliških kolegijih Katolištvo v vsej polnosti veje po naših kolegijih; cerkev vedno odprta, zvon, ki kliče k angelskemu češčenju, akademska maša vsak dan, večernice vsako popoldne z blagoslovom, pobožnost prvih petkov ln Prvih sobot, duhovno vodstvo vsakemu posamezniku, pogosta spo-in obhajilo, vsakoletne duhovne vaje, knjižnica z najboljšimi ka-^liškimi deli in revijami, študijski krožki, kongregacijski shodi, sestanki Katoliške akademske zveze... Vse to krepi in bogati vero med šol-skim letom. V počitnicah se zbirajo izbrani sposobni akademiki in se ^ Posebnih počitniških taboriščih pripravljajo za katoliško vodstveno üelo med svojimi akademskimi sošolci in sošolkami. Na vseh fakultetah so najvažnejši profesorji katoliški duhovniki v 1 Pa katoliški laiki. Pouk in šolski red sta osnovana na katoliških na-Ce*ih; katoliški akademiki in akademičarke imajo poleg vsega drugega Pouka še poseben predmet, ki ga morajo študirati: dogmatiko in moralko. Prav to katoliško vzdušje tako vztrajno pritegne nekrščanske akademike, pa tudi profesorje. Neki rektor na katoliškem kolegiju je lepega dne prejel pismo iz '-vrope, v katerem ga mlad profesor vprašuje, zakaj vsaj poganskih Profesorjev ne zamenja s katoliškimi. Rektor mu je tudi v pismu z Plni stavkom odgovoril: “Držim Vas za besedo — pridite!” Ni vedno Mogoče to, kar bi si človek želel. Pa tudi če bi se namerilo, da bi kak Poganski profesor pač iz nepoučenosti nehote kako ranil katoliška ču-Sj-Va svojih akademikov, bi akademiki sami ljubeznivo pa odločno po-krbeli, da se vsakršni nesporazum takoj razjasni. , . Res je, da je spreobračanj med akademiki razmeroma malo. Pa udi če bi nobenega spreobrnjenja ne bilo, bi bili ti katoliški kolegiji j Pjnost, saj v prvi vrsti dajejo prvovrstno visokošolsko izobrazbo kasaški mladini, ki jo poleg vsega tudi solidno in globoko katoliško pre-zgoje. Res je število spreobrnjenj precej šibko, res pa je tudi, da v v61*1 katoliškem vzdušju sahnejo kot hlap vsi predsodki proti katoli-uanom, predsodki, ki so še vedno tako pogosti in zakoreninjeni v indij-^kem javnem mnenju, posebno pri vodilnih, odločujočih možeh. Poleg ePu pa daje katoliška vzgoja tudi poganom vse pogoje, da s pravimi aceli, polnimi zdravja, vplivajo na svoje okolje, pa tudi da izvečine P°zneje v življenju nastopajo in se uveljavljajo kot trezni, pošteni in Sledni ljudje. ■ številni in odlični misijonski poklici, ki jih leto za letom prejema l'uija prav iz katoliških visokošolskih kolegijev, pa so najlepši dokaz ..oboke in zdrave vzgoje, naj lepši odgovor tudi tistim, ki do danes še 180 uvideli potrebe katoliškega višjega šolstva po misijonskih deželah. V lanskem septembru se je ves katoliški svet v svojih molitvah .papeškem misijonskem namenu spominjal prav “akademikov na ka-j. jŠkih visokošolskih kolegijih v Indiji”. Spomnimo se tudi slovenski jPjpki, ki smo zavestno prepričani o visoki vrednosti in nujnosti kato-skega šolstva, prav po dokazih in zgledih iz dežel, v katerih zdaj biva-v svojih molitvah in žrtvah katolišk;h kolegijev in katoliških uni-erzvv Indiji in po vseh misijonskih deželah. Saj na mnogih vneto in 0reče delujejo tudi mnogi slovenski misijonarji in misijonarke. - nik. 0 UAROÜIH M UUOmtH V HISimtKiH MiEtftH SEVERNA AMERIKA ZBIRALCI SADEŽEV, LOVCI IN RIBIČI SubarkUčni rodovi. — Že zdaj naj po,vemo, da moramo o ameriških Indijancih govoriti večkrat v preteklem kot v sedanjem ičaisn. Po napovedih v uvodnih odstavkih našega ispf.Sa t)i moraLi marsikateri rod že izpustiti, ker ne spada več .ned narode v misijonskih deželah”, ali pa sploh ne med živeče narode. Je izumrl ali |se pa tako z belci pcimiešal, da skoraj nima več svojih laatmosti; tudj versko ?e je priključil že krščanskim občinam, dostikrat v isti površnosti, kot j,'i sledijo belci, kar je še huje v južni kot v severni Ameriki. Izven verstva je pa v severni Ameriki bolj zadela Indijance splošna civilizacija, itudii v rezervacijah, ki so marsikje bolj dobra službena mesta za slabe uradnike im učitelje, pa tudi dobra izkorišča za trgovce in gostilničarje kct pa ohranjevališča starih običajev, ki bi jih imodiemo misijansitvo gotovo ne zatiralo. Naljvočje so spremembe v življenju nekdanjih nabiralcev sadežev, ilovcev in ribičev, ki :;o se pomešali z bell'lmi ljudstvom, najsi ne ki-vno, ampak le gospodarsko-Gospodarsko prilagoditev je postavim propagiral tudi naiš Baraga. Ta akcija j« bila pravilna, ker bi bi! sicer Indijanec ostal v položaju od belca odvisnega zame-njevalca redkih pridelkov: kož in sadežev za malo vredno blago, zlasti za slabo, nepristno žganje, nekaj podobnega kot je bil naš geruš. Na kanadskem zapadu, na obeh straneh skalnatega gorovja j n skoraj do reke Nelson na vzhodu so prebivali Dene ali Atapaskri; na severu so jim bil’ sosedje Eskimi, v jugozaipadnam kotu Kanade pa razni rodovi iz mosanske in šahaptinske jeakosbvne skupine. Izven tega velikega strnjenega ozemlja pa so de.nslki redovi kot nekakšni narodnostni otoki raztreseni tudi! dalje proti jugu “divjega zapada”; iz Karla Maya znani Apačd iseigajo prav v Mehiko. Skoraj vsa vzhodma Kanada, v USA pa (kraji ob agomjem toku Missourija im medvodje Mis-sissipija pa Ohia z velikimi jezeri vred so pa bili doirjovina druge velike jezikovne isikiupine: Algonkin, ki ima spet nekaj jezikovnih otokov dalje «podlaj na jugozahodu. Meje teh dveh skupin so se «d 16. stol. dlalje večkrat menjavale, še bolj pa meje enih kot drugih nap-ram drugim plemenom. Tako so Irokezi zavzeli velika algonkinska področja, nam znani Očipvejci pa so pregnali Siouše iz obširnih lovišč- Za narodoslovno znanost iso prav Očipvejci najbolj važni, ker so pri njih učenjaki največ zvedeli. Ne veljajo vse očipvejske1 navade lin verovanja za vse Aigon-kince in Dene, toda vsaj podebne so tudi ostalim subanktičnim rodovom. Najvišj10 bitje je bil Kiči Manitu (Kid — velik, manitu — moč). Kiči Manitu je stvarnik in upravnik sveta, duh, toda nečloveški; zato potrebuje za zvezo z ljudmi posrednika Menebusa — velikega zajca, ki je nekakšen junak, kateri je bil soudeležen pri dhdgu zemlje iz piramorja. Mi to’oglja, t. j1, verska pravljičnost je bila pri Očipviejcih zelo lazvita. Skoraj visi Dane in Algonkin so imeli šamane (prim. stare sibirske rodove!). Bili so zdrugeni v manjše edirt’ce in samo za časa velikih lovov je več takšnih edinic volilo skupnega poglavarja. Čeprav so Dene in Algonkin ’l' veliki jezikovni skupini, so isi bili pa v materielni kulturi (način lov'a) natoi-rarija sadežev itd.) precej različni. Kalifornija in Great Basin (Veliki kotel). Na goratem zapadu se je materielna kultu Pa še bolj ločila od one strnjeno naseljenih rodov Dene in Algonkin, čeprav So bili nekateri rodovi Dene in drobci Algonkinčev tudi tu naseljeni ©redi med (lru;?imi indijanskimi rodovi. Tako so bivali tu še rodovi iz skupin Hoka in ‘Fenutov, Ve«jo strnjeno občestvo pa tvorili v Velikem kotlu Sasoni iz jezikovne družine Ilto-A-ztekov. iStara lovsko—ribiška kultura, ki so jo prinesli Indijanci s severa, se je hulagoma razvila v posebno kalifornijsko kulturo, ki se je vedno bolj posluževala »di naravnih rastlinskih sadežev. V tem oziru so bili Sošoni zaradi nerodovitnosti ,a* bolj reveži in so ostali pretežno lovci, kot ,so ob nekaterih imorskih obalah brez teveisnih sadežev tudi idrugi rodovi morali ostati zvesti pretežno ribolovu. ,S pri-aKoditvijo prvotno izključno živalske hrane vegetarjanski so vse pričele razvijati U(b domače obrti: pletilstvo, ponekod lončarstvo, umetniško predelovanje ptičjih Peres, školjk, kamna in lesa. V rodovitnejlših gozdovih so se rodovi tudi stalno. Naselili. Rodbinske skupine so postale bolj strnjene, poglavarji so dobivali večjo yalnost in veljavo in v posebno bogatih predelih so se razvili družabni razredi ü° suženjstva navzdol. Tudi |tu, v tem predelu severne Amerike, je bil šamanizem ekakšna organizacija verskega življenja, čeprav so si bila posamezna verovanja '[fifoiogo bolj različna kot pri subarktičnih rodovih. Najbolj •‘dogmatično” izdelan . bil verski nauk v centralni Kaliforniji. Vrhovno bitje je ustvarilo nebo in zemljo z nič, ustvarilo je potem tudi človeka lin njegovo kultuiro, čeprav mu je pri tem Ustvarjanju zli diuh vedno zvijačno nasprotoval. k Ameriški severozapad je narodopisni pojm za severoaapad USA in zapadno anadslco obalo. Tudi tu so pomešani Dene zlasti z Mosanci (Vafcaš in .Sejiš) ter ahaptini. Poglavitno opravilo jim je bil iribolov in lov drugih morskih živali, a;sti morskih sesalcev, za kar so izumili zelo umna orodja. Zelo jte cvetela pri. Mi.lasna obrt. Njihove stavbe ©o bile lesene, nekatere zelo velike. Še pred 100 j® stala velika vaška hiša, dolga 160 metrov; nekaj podobnega, kar simo srečali lihem morju. Na visolki stopnji |so stali tkalstvo, preja, oblačilna obrt, izdclo-mask in tetoviranje. Preoblikovali iso tudi obliko lobanj. Vaška skupnost je ^,a trdna, delili so ge pa v razrede in imeli sužnje, a zelo ,so ločili osebno lastnino . splošnega vaškega imetja. V verstvu so poznali dve nebesi, eno zemljo in dve ludizem! ji. POLJEDELCI Že med nabiralo! sadežev, lovci in ribiči smo srečali večkrat narodnostno po-'Aanost in narodnostne otoke, čeprav iso niaselili Dene in Algonkin dve veliki Celjski površini. Toda posamezna pklmiena iz teh velikih jezikovnih skupin, zlasti še, ker jo učenjaki samo površno doumejo. Ameriški jugozahod. V Sloveniji imenujejo “znanstvena dela” tamošnje pr®' bivalce preteklosti: Pudblo Indijance, po nemškimi Puebloindianer. Tako jezikovo® spakediranke se nam v izseljenstvu upirajo kot bi se vsak pošten Slovenec namrdni* ob Ibesedi Kras Slovenci ali Prlek Štajerci ali celo Zilja Karošdi. Recimo jim tore) Pueblovci ali vsaj Indijanci iz piueblov; morda v pueblih. — Pueblovci, kar poi/niemi da živijo vj strnjenih, več kot vaških, ampak vsaj v trških), če že ne .mestnih naseljih» . so bili — in so zdaj samo še delno — Indijanci med rekama Colorado in Rio Grand® i in še ob pritokih “Velike reke” ina vzhodu. (Predhodniki ipuoblovcev so bili pietil®1 košar. Le-ti so bili lovci in so živeli v jamah. Njihova kultura pričenja nekako okoli 1. 100 po Kr. živeli so torej' v jamah, umetno razširjenih in (prilagojenih človeškim bivališčem, kjier iso (pokopavali — pač v kote — tuidi mrtvece, katerim »so ,dajali za popotnico na drugi svet si istefooj — najbrž ne prazne — košare. T® “pletilce košar” so izpodrinili ali verjetneje asimilirali Indijanci z južnjaškim* izkustvi in prinesli s seboj' pridobitve svoje kulture: smisel za stalno naseljenost» karrjenito arhitekturo, lončarstvo in tkanje volne, za hrano ipa zlasti purana koruzo. Jame pletilcev košar iso obdržali zla verske ceremonije in so jih imenoval* “kiva”. Za stanovanja iso isi zidali v najbližnjii soseščinii, recimo kar: v strnjenih naseljih, enonadstropne hiše s približno 10 sobami. Ok. 1. 900 po Kr. so pa (ta naselja z več hišami spremenili v enohišne bloke, v eno samo hišo, ki je ob s očala do pot nadstropij in do 500 sob. Nadstropja 'so se stopničasto proti Vrhu zoževala-Obenem so začeli gojiti intenzivno (poljedelstvo in to v malo rodovitnih pokrajinah-To prebivalstvo je bilo različno od Mehikancev, pozmialo pa je .mehikansko kulturo-Proti Išcšonom so utrjevali svojla puiebla in zidali še posebne utrdbe, vendar iso se jim posatmiezni šošonski rodovi kulturno pridružili. Zaradi ,pritiska nomadskih Indijancev so se pričeli pueblovci (stiskati v bolj strnjene in večje puelble in š® bolj so se stisnili ob prihodu Špancev. L. 19.')6 je bilo vseh pueblovcev samo (š® 9000. Pripadali iso ti zadnji ostanki rodovom Tano, Keres, Zunji lin šošonskim Hopom; hiše so bile še prilagojene španskim tipom iz dobe ,kolonizacije. Ti zadnj* pueblovci so gojili izmed rastlin največ koruze, pri čemer so bili zaposleni moški, .medtem ko iso s:e ženske ukvarjale is keramiko in pletenjem. Večino potrebščin s® pa že takrat, pred dobrimi 'dvajsetimi leti, “uvažali” iz bližnje in oddlaljonejš® okolice belcev. Socialno je pri pueblovcih veljal v bližnji preteklosti (še materno' pravni red. Upravno politična enota je pueblo, ne rod. Po večini so verovali v dve božanstvi: v vrhovno bitje in v zemeljsko mater, katerima sta stali ob strani dve vojni božanstvi, dva heroja. Poleg pravih pueblovcav so živeli in deloma še živijo v ožji soseščini drob®'-sonorskih rodov, ki so pol kalifornijsko, pol puoblovsko vplivani. Njihove stavbe so ilovnate, v verstvu pa kažejo mehikanske vplive. — Sosednji Apači in Navaj® so pripadniki Denejo v, ki so prišli s severa in so ise kulturno naslonili na piueblovce, -še bolj pa na Špance (ovčjereja, srebro). Njihove koče so kupolaste odn. stožaste- Jugovzhod. To prebivalstvo je prebivalo pirvotno na vzhodu Mississippi ja. p® se poltem iselilo tuidi onstran veletoka na zapad. Siouxi so prodirali k velikim jezercliri in ise mešali z Irokezi (in Algonkinci, ki so silili is 'Seveda proti jugu; ob Red R'verj11 so bili najvažnejši IKado-jl. V starejših časih pa so tod gospodarili Yuči, Tunik®' in Timukua, ki so jih (izpodrivali Maskcki, katerih de! so prav Siouksi, katerim s® dali to ime že Francozi. Vsi ti rodovi so ise že v 18. stol. razbili v razne drobce- V'Se to oizemlje štejejo v področje “gomilaste kulture” angleško: “mciunds”, j1 še naizaj 'erijski Indijanci. To iso tisti, ki so mam iz povesti “irudijanaric” naj bo'j po-v an>- Včasih jih nazivajo starejši potopisci “prave” Indijance, dasi so po poreklu IPrerij.; najmlajši Indijanci, ki so prišli semkaj z vseh vetrov. iPrerija v širšem j, , Uu besedu je vsa ta domovina Indijancev od Mis-issippija do Skalnatega go-la z visemi predgorji. Že v prazgodovini so bivali tu Indijanci, ki so bili lovci ; Poljedelci ebenem. V 16. in 17. stol. pa so prišla nova ljudstva, ki so si medtem • nabavila od Evropejcev konje in puške. Bili iso to razni Siouxi, Komanč'i iz rod-n ,e b’to-Aztekov, Kado, Dakota, Kiova, Hidatsa in bajie celo dro'bci Očipvejcev ^ ^ številnih drugih manjših skupin. ,Ti “novodobni” prerijci so se s pomočjo Pa ^ ln Grelnega orožja vrgli 'Sipočotka predvsem, na lov na bizone, ki .so ga jim ,jj !Pozneje evropski priseljenci odvzeli in ga pospešili skoraj do iztneblenja tega , J«ea ameriškega goveda. Ti pivi novodobni imidijanski prerijci so bili zaradi VO i nomadi, kot naseljenci. Menda je ta način 'življenja tudi izoblikoval nove ske predstave, ki sicer niiso vsem enotne, pa vendag vse nekako panteistične. je *af\i lovske konkurence evropskih doseljencev so se pričeli Indijanci spet oprita atl poljedelstva, ki so ga po starih gpomlinih iz prejšnjih bivališč začeli gojiti f|a gozdnih požganicah. Polog sicer razvite obrti j.e za prerijce značilno tudi to, \! .S<1 ustvarili nekakšno pisavo v slikah ali bolje irečeno: neko kroniko v slikab. jpjzapad-nejši “go 'klU,bina 0l®ki prerijci” še naprej' kulturno na prave prerijce. Družabno je značilna ;so ohranili nomadski značaj tudi še potem, ko se je vzhodnai, nižin-s poljedelstvom spet stalno naselila. Naslanjali so se pa (sicer tudli ti p. .. - t-ionjci” še naprej' kulturno na prave prerijce. Družabno je značilna za «j 'Jce neka demokracija; namesto poglavarjevega absolutizma ali prevlade kaste razrede iso pri njih odločala posvetovanja mož, starešin. M. M. MOLIMO IN DARUJMO ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO! * PO MIJIJONHiM 5VITl) DRUŽBA SV. DETINSTVA V juniju se je zbral narodni svet Družbe sv. Detinstva za Italijo, v palači Propagande na letno sejo, ki ji je predsedoval italijanski narodni direktor Družbe. Izkazalo se je, da so italijanski otroci lani po osnovnih šolah nabrali med svojimi sošolci 71 milijonov lir — kakih 110.000 dolarjev! Vsota presega vsaj za 6 milijonov nabirko iz leta 1955. Kot je očitno, je vnema te otroške misijonske organizacije v zaledju vsaj v Italiji iz leta v leto Večja. “MESSIS FILM” Očetje kombonianci že nekaj let sem vodijo v Rimu posebno filmsko združenje, katerega namen je boljše in globlje spoznavanje misijonov in njih vprašanj. Združenje nosi ime “Me-isis Film”; vodi ga njegov ustanovitelj in pobudnik p. Romeo Panciroli in je do zdaj izdelalo že kakih 15 dokumentarnih filmov, poleg enega celovečernega iz Ugande. I?‘rvi kratki film nosi naslov “Njegova pot” in kaže v sedemnajstih minutah tra janja glavne napake pri izbiri misijonskega poklica. Velik uspeh, ki ga je film doživel, je pospešil izdelavo naslednjih, ki jih je kritika enako sprejela z vso pohvalo. To so barvni film “Kristus na Kitajskem”, ki obravnava prodiranje katolištva na Kitajsko, pa presenetljivi dokument “Kristus med domačini”, ki kaže trd boj med krščanstvom in poganstvom v Afriki. Ta film je dosegel tudi prvo nagrado likovne sekcije na beneškem festivalu. Posebno bogastvo predstavlja celovečerni “Okiba, ne prodaj me”, ki ga je časopisje na dolgo in široko obravnavalo in ki, je osnovan na relsničnem dogodku: vsi igralci v njem so pravi črnci iz Osrednje Afrike. Temu so sledili dokumentarni “Misijonarji v Ekvadorju”, “Na misijonskih tleh”, ki obravnava ka-tehistično vprašanje v misijonih, “Dobrodošla, Mati” o Marijanskem slavju v Spodnji mehiški Kaliforniji, barvni filn’ “Zgodba lopate”, ki kaže začetek in raž' | voj nekega misijona med Indijanci, za njim “Bahr el Gazal”, ki slika težavno j začetno misijonsko delo nekega afriškega misijona, in islednjič “Glas božji”, ki prj' i poveduje o nekem plemenitem mladenk [ ču, kako se vname za misijonski pokliO' Tik pred koncem je najnovejši film “V8' tikansko mesto”, ki prikazuje idejno j® S moralno središče vsega misijonskega de' : la. BOJ PROTI GOBAVOSTI “Laboratorij za raziskovanje gobavo' , sti”, ki ga je 1942. ustanovila v Lyonu Družba za širjenje vere, navkljub veli' kim težavam z uspehom nadaljuje svoj® | plemenito in Človekoljubno delo ter je olajšal žalostno usodo že tisočem gobavih | po vsem. svetu. Na kongresu, ki se je na pobudo malteških vitezov sestal 1956. ^ i Rimu, je ravnatelj gobavišča v N dom1' j Kamerun (Afrika), zdaj zdravnik mal' teškega reda za pobijanje gobavosti v Indoneziji, podal obširno poročilo o ce' j pivu proti gobavosti SM.SM in o “prot1' genuru” Marianom. Poročilo poudarja» med drugim, da je cepivo, ki ga je od' krila misijonska sestra-zdravnica Mari' ja Suzana v Ronskem laboratoriju in s° ga nazvali SM.SM. skupaj s “p roti ge' nusom” Marianum zares uspešno in v marsikaterem primeru tudi doseže popol' no ozdravljenje, nekaj do zdaj povseia nezaslišanega pri gobavi bolezni, ki so jo do nedavnega imeli za docela neozdraV' Ijivo. Cepivo ima do zdaj 75% popoln U' i peh pri gobavih tvorbah na koži, pa skoraj 100% pri negobavih, se pravi p1"1 vseh, ki nosijo v sebi že klico gobave bo' lezni, pa se bolezen sama še ni pričel* razvijati. Pri bolnikih, ki se jim je bo' lezen že močno razvila, povzroči cepiv* 79% zmanjšanje in zaceljenje ran P° telesu. Dejanski uspehi na stvarnih pri' merih trditve potrjujejo. V misijonu oo-sv. Duha, v Ndonu (Kamerun), kjer jc Zq *1' Sigitiinondi, tajnik Kongregacije za Sirjenje vere in predsednik papeške Družbe lt']enje vere pozdravlja narodne voditelje DŠV na letnem zboru v Rimu. Drugi cd desne med sedečimi v ospredju: mons. Sheen iz U.S.A. j-l med 575 gojenci v misijonskih hjeni gobavih, so po cepitvi z ome- ve °epivom ugotovili samo že 3 no-k]atlln:i6re te bolezni, se pravi dvanaj;t-ki s tl'anj kot pred 6 leti. Gobavi boini-Se p ^ so doživeli po cepljenju, da so da ; 111 odprte rane začele celiti in p0lne aakteriološka analiza pokazala po-lesu° ooičenje gobavih bakterij v te- V širUi.^njih lotih so se poskusi zelo raz-ta. !'. danes je že 126 gobavišč po sve-^er. se zdravniki poslužujejo obeh doy Jon'h sredstev proti gobavosti, sa-sest krajnega iprizadevanja mi ijon.-ke ^'Zdravnice v Lyonu. Misijonski teden v španiji ?0s av^Ustu so v španskem mestu Bur-dah0 Pl]'leddi X. misijonski teden za drUn.m'*^a ‘n bogoslovce iz Španije in b'b dežel. Glavna vsebina letošnjih predavanj je bila “Misijonska adaptacija”. Med predavatelji so bili vseučiliški profesorji, misijonarji in mi-ionologi. Pripravili pa so še posebne misijonske tečaje za duhovnike in redovnike, za bogoslovce, predavanja za splošno občinstvo, lažje razgovore o misijonskih vprašanjih, ki so jih vodili misijonarji, predvajanja filmov in podobno. V pismu, ki ga je poslal tajništvu misijonskih tednov v Španiji msgr. A. Dali Aqua, substitut vatikanskega državnega tajništva, beremo med drugim tudi tole: “Posebno zadoščenje mu je (sv. o-četu), ko vidi vnemo, ki preveva te zares koristne shode in ki se posvečajo raz-motrivanju prenekaterih težavnih misijonskih vprašanj v naših dneh. Ta zborovanja pospešujejo sodelovanje premnogih, predvsem sodelovanje Bogu posvečenih oseb ipri delu za širjenje Cerkve, podietje, ki ga bodo zdaj tudi preprosti Japonski katoličani so se zbrali na kixiju muSeniStva nagasaških -mučencev ob 36® letnici. katoličani gledali kot nekaj lastnega.” “fUimje”, ki je vsem katere so ositm’1’ Misijonske tedne v Burgosu organizi- katolištva, veleval, naj pohodijo križ v ra Španski institut sv. Frančiška Ksave-znaTnenije) (Ia se ali SlVOjj veri 0dpovedU' | rija za zunanje misijone s .sodelovanjem jej0 aii pa v üo\aa.z, da sploh niso kr>' Misijonske duhovniške zveze in papeških stjani. misijonskih družb. NOV MUČENEC NA KITAJSKEM “KRŠČANSKA ZVEZA” V NAGASAKI Martirologij katoliške Cerkve na Ki' Na državni prefekturi v japonskem tajskem je bogatejši za ime novega mJ' ■ atomiziranem mesta Nagasaki so letos čenča: je to p. Frančišek Ksaverij Watf i slovesno ustanovili “Krščansko zvezo”. Ki-wen, ki je umrl v Zi-Ka-Wei (Š»11' : Zveza se je zaprav ustanovila že pred ghaj) ob koncu letošnjega marca V° tremi leti. Predseduje ji guverner Ni- dolgotrajnem zaporu in samo nekaj ted' shioka, odličen japonski katoličan. Namen nov potem, ko so ga izpustili na svo' društva je študij in objavljanje zgodo- bodo. . . vinskih poročil p prvih kristjanih v po- Novi mučenec je imel komaj 37 le*' krajini Nagasaki. Leta 1939 je vstopil k jezuitom v no1^' i Zveza je sklenila postaviti spominske ciat; filozofijo je študiral v Sienhsien11 spomenike na kakih petdesetih različnih (Hopeh). Poslali so ga pozneje na tt>0' kraljih v počastitev “mučencev iz Na- logat Zi-Ka-Wei v Šanghaj, kjer je let9 gasaki”. Ponatisnili bodo tudi znamenito 1952. prejel mašniško posvečenje. Št11 knjigo prof. Katoaka “Mučenci v na- dije pa je dokončal v žalostnih dneh v. j gasaki”. Letos je namreč 360 letni jubi- juniju 1953, ko so komunisti aretira'1 l lej, kar je mučeniško smrt utrpelo za v Šanghaju cele množice svetne in r°' svojo vero 26 japonskih kristjanov, sto- d ovne duhovščine. Mladi jezuitski pat«,r letnica, kar so odpravili zloglasni zakon sicer ni bil med aretiranci, so ga >^11 v redovni hiši skupaj z ne-s°bi,ati; nekaj dni pozneje je y2 Sl^i izginil. Prla letošnjega marca so se od- j)o» V'a*'a Šanghajske ječe; v “svobod-šek T^>nce j0 stopil iskoznje p. Franči-da ^Kaverij Wang. Nobenega dvoma, stj 1T'U Ječe niiso odprli iz širokogrudno-pij^^^eč samo zato, da bi jetniški za-1 np zapisali spet smrti katoliškega bišo<>Vn'^a v zaporu. Kajti v redovno Ue n,a ^''Ka-Wei se je dejansko vrnil nj , latli jezuit, marveč pravi okost-gg ’ ki je nekoč bil p. Wang. Sobratje Pe a ^ak°j prepeljali na kliniko. Tri ted-nob^e so zdravniki izjavili, da ga t;. eila stoar na svetu več ne reši smr-Jio jetra in prebavila — vse uniče-Se skoraj že v razpadanju... Vrnil bil pV redovno hišo. 24. marca je izdih-vilj O^rebno zadušnico ‘so sobratje opra-ga. V kapeli, pokopali pa so mlade-ft^^čenca na katoliškem pokopališču pftBD NOVO BDEČO ČISTKO NA KITAJSKEM Sa^k ki jih je zagrešila j,janka, posledica popolnega pomanjka-razumevanja, pa da še do zdaj teh grobih napak člani stranke niso popravili”. člankar je v svojih izjavah in trditvah mrzlo brezobziren do najvišjih glav v stranki: nekatere dolži, predvsem starejše komuniste, da so se začeli ponašati s svojimi zaslugami, druge spet, da pozabljajo na zgodovinska izkustva v stranki, da so se oddaljili od ljudstva in od (dejanske resničnosti kitajskega življenja. Novi člani pa, da se še zdaj ne zavedajo, kako poguben je vsak subjektivizem; še vedno so zaznamenovani s staro miselnostjo predrevolucijske kitajske meščanske in bogataške družbe, še vedno niso svojih malomeščanskih nazorov zamenjali s proletarskimi. Članek sklepa tovariš Lu z zahtevo po nujnosti preusmeritve splošnega mišljenja v stranki, ki naj se predvsem pokaže v popravljanju napak v preteklosti. Nepristranski opazovalci (Sodijo, da po teh začetnih napadih skoraj pride do izrazite čistke po Stalinovem vzorcu tako med staro kot med mlajšo komunistično generacijo na Kitajskem. Ljudje pa so v resnih skrbeh, ker vedo iz izkušenj, da čistke nikoli niso omejene samo na vrhove v stranki, marveč se slej ko prej pire-neso med širne množice. Na splošno pa so tako komunisti kot nekomunisti mnenja, da je vzrok vsemu temu predvsem težavni finančni in gospodarski položaj rdeče Kitajske, ki bi ga rdeči voditelji radi prikrili prav s tem, da bi pozornost množic obrnili na “napake in pogreške’? v miselni usmerjenosti kitajskih komunistov. 1. MAJ V RDEČI KITAJSKI Letošnji 1. maj so na Kitajskem proslavili z vsem pompöm. Največja uradna slovesnost “delavskega praznika” je bila v Pekingu, kjer so pripravili komunisti velikanski mimohod, ki se ga je udeležilo pol milijona ljudi in sta mu prisostvovala tudi Mao Tse-Tumig tor sovjetski državni (predsednik, maršal Voroši-lov, prav takrat gost kitajske vlade. V povorki iso kmetje in delavci nosili velikanske napise, kjer so bile zagotovitve o povečanju poljedelske in industrij- ske proizvodnje. Za njimi je marširala akademija znanosti, ki jo vodi Čen Hsu-eh-šeng. Posebno čudo so predstavljali trgovci, kar 5000 po številu, pa z njimi vred indu-strijalci, ki so sprejeli socializacijo, za njimi pa verske skupine, ki so jih sestavljali budisti, taoisti, protestantje, katoličani... 'Uradna časopisna a-gencija pa ni prav nič poročala, koliko je bilo teh “vernikov” različnih ver v sprevodu, niti kaj se je bralo na napisih, ki so jih nosili v povorki. — Na častnih tid-hunah je povorko gledalo čez tisoč povabljenih gostov iz 46 različnih držav. APOSTOLAT MED DOMAČINI V TAIČUNGU (FORMOZA) Apostolska prefektura Taičung obseže zapadni del velikega otoka Formoze. Mi- Doimačinka sijonarijo tam očetje maryknollei Združenih držav, med katerimi je tudi slovenski misijonar oče Rebol. Za širjenje katolištva med prvotnimi domačini; ki so precej številni, skrbi v prvi vrsti oče Armand Jacques M.M. skupaj: s tremi misijonskimi sobrati, od katerih j® vsak odgovoren za delo na področju, ki so si jih skupno razdelili vsi štirje. Misijonarji se vsak teden snidejo na pome' nek o delu, uspehih in neuspehih v centralni hiši v P,u-Li, mesto, ki ima kakih 50.000 duš. Katoliška Cerkev uživa med prvotnimi domačini resnično velik ugled. čudnega, če misijonarji vsako leto s pomočjo katehistov požanjejo precejšnjo žetev med temi prave Resnice žejnimi dušami. Lani je krst prejelo 1400 domačinov samo v omenjeni apostolski prefekturi. Prav zaradi iskrenega hrepenenj® teh po naravi dobrih ljudi, so spreobračanja tako številna in delo med njim' združeno z res velikimi uspehi. Težave prihajajo čisto od drugod. Vlada ovira pohod v gorate predele. To svoje zadržanje takole utemeljuje: ljudj® s slabimi nameni bi utegnili zlorabiti domačine, ki so preprosti, naivni in prav nič izobraženi; vohuni bi ®e kaj lahko poskrili v tistih gorah; lesno bogastvOi ki ga predstavljajo tamkajšnji pragozdu mora tudi biti zaščiteno... Naj že bod° vladine bojazni resnične ali izmišljen^; ovire, ki jih postavljajo tajpeški ministr' katoliškim misijonarjem, so res velik® težava pri njih vnetem apostolatu me® domačini. Misijonarji morajo imeti posebno uradno dovoljenje, če hočejo v gore; to dovoljenje je treba vsaki drugi mesec obnoviti pri državnih oblasteh v Tai' peju. Podobno dovoljenje je potrebno celo domačim formožanskim katehistom- Drugo resno težavo pa predstavlja jezik. Samo domačini v prefekturi v Tai' eungu govore tri različna narečja. Japonščina, ki jo govori in razume vse tamkajšnje prebivalstvo od 15 do 50 leta, je po vladnem ukazu prepovedana. Za prestopke so določene precejšnje kazni. MaU' Skupina begunskih kitajskih škofov in vernikov pred baziliko sv. Petra v Rimu. j^0lnsko kitajščino spet pa razumejo sa-ki hodijo v šolo. Pri svojem kj ,se je najbolj 'poslužujejo katehisti, bač *■ različnimi narečji pomagajo (|0 Sv tolmači... Trd oreh so omenjena »li narečja; prav težko, težko se jih kajt °nai nau®b sanl° redki zmorejo to, Sv knjige nimajo ti ljudje nobene v jeziku. Kot se zdi, so Japonci je,-,1 Ve® knjig v domačem formožanskem tJiv, U’ a 80 j'*1 110 vrn*tvi otoka Kitajcem °ni nacionalisti vse uničili. Vei-, Dri katehisti so za misijonarja res bUsf Zak-*ad. Razumljivo, saj morajo za-lastne družine in živeti .ned doji ‘ni 'laleč v gorah. Sedanji misijonar-ini(,|jSn<> ubaJ°, da bodo čez nekaj let že Ž;in , v Pomoč tudi prve domače, formo-Pa l 0 katehiste, sinove teh hribovcev, bodo iz njih izšli tudi prvi duhov-“<1 'n redovniški poklici. VEROUK PO DOPISOVANJU V omenjenem: formoškem mestu Tai-čung so organizirali tudi pouk krščanskega na.ka po dopisovanju. To zanimivo in dobro razpredeno organizacijo vodi maryknollec p. Aibert Murphy. Začeli pa so tako, da so načrt objavili po radiu in časopisju. Danes je v to “dopisno šolo” za krščanski nauk vpisanih že čez 1600 oseb. Katoliški osrednji urad v istem mestu, ki ga vodijo- akademiki, skrbi tudi za celoletni pouk in pripravo vseh tistih dijakov, ki namerjajo na univerzo in se morajo podvreči sprejemnemu izpitu. Pri tem pouku delujejo prvovrstni strokovnjaki v posameznih vedah, celo za šport imajo posebnega profesorja. MOLIMO ZA MISIJONE! * iz mm mmm mkijoiudjiv * Misijonski salezijanski brat RAFAEL MRZEL se je ogilasil z zahvalo in daljšim, izredno zanimivim pismom s Filipinov. Bog plačaj za pismo in priloženih 20 •dolarjev! Naj bogato povrne nebeški Misijonar vsem, ki delajo in se žrtvujejo tudi v zaledju za razširjanje božjega kraljestva na zemlji. Menijo sicer nekateri, da številni filipinski otoki niso misijonsko polje, a kdor tu živi, naj že je domačin ali tujec, bo kaj brž ugotovil, da je tu še mnogo, mnogo misijonske ledine. Res, katoliška središča so vedno močnejša, čedalje več jih je, tudi domača duhovščina je neutrudna in naravnost vzorna v svojem apostolskem delu. So pa tudi navkljub vsemu še vedno številni apostolski vi-karijati, ki so podrejeni neposredno Propagandi v Rimu. To vam je tedaj dokaz, da smo še vedno v — misijonski deželi, čeprav na katoliških Filipinih! Pred mesecem' dni sem šel — v juniju je bilo — na povabilo benediktincev na njih počitniško postojanko v Bognio. Tod je še vedno prava misijonska pokrajina. Vse vprek so naselbine samih primitivnih filipinskih plemen. Ti ljudje sploh ne hodijo oblečeni. Le tisti, ki se osmelijo med civilizirane Filipince ali v mesto, se nekako “dostojno” oblečejo: čez telo si vržejo kako staro vojaško srajco in nujno tudi — jekleno ameriško čelado na glavo, največkrat na noge tudi težke vojaške čevlje — bogve, kje so vse to iztaknili! — Na hlače ali kaj njim podobnega pa gladko in mialo — pozabijo. .. Le okrog ledij si navežejo nekšen širok, z resicami obrabljen pas. Po postavi so bolj pritlikavci, pa vendar zelo zastavni in močni. Polti so kuščarsko rjave — ne vem, če se sploh kdaj umijejo! Kraj Bognio, kamor sem tedaj šel letovat, je nekakšen cvet vsega filipinskega otočja, nekaj podobnega kot pri nas v domovini Bled. Leži kakih tisoč petsto metrov nad morjem v izredno milem in ugodnem podnebju: vreme prijetno sveže, včasih celo hladno: prvič po dolgih letih neprestane vročine sem si oblekel spet suknjič. Količkaj petični Filipinci si tam postavljajo poletna bivališča, bogatejši razkošne vile, neprecnozni pa vsaj spodobno barako. Te letoviške hišice so čez in čez posejane med gostimi pinijami na bližnjih gričih. Krog in knog pa vse polno tropskega cvetja. Resnično, pravi raj... Mesto Bognio je precej krščansko, cerkve lepo obiskane, dežela sama pa še čaka — na misijonarje. Tako mialo je delavcev na božjih poljih! V Manili, kjer stalno bivam, pa živim v predmestju milijonskega velemesta, ki zdaj skupno s predmestji šteje že čez 2 [milijona duš. Kot ,po vseh velemestih je tudi v Manili vse polno razkošja, velikega 'bogastva, oholosti, pa tudi resnične bede, revščine in ponižnosti, ki jo prinašajo stiske. V središču naše prestolnice so prav ob bogatih vladnih palačah in sredi čudovitih nasadov in vrtov — še vedno tudi revne, umazane, razcapane kolibe najbednejših. Še bolj pa človek vso bedo in revščino vidi v predmestju. V našem zavodu “Don Bosco Tecnical Institute” (Don Boscov tehnični institut) ise je letos vselilo okrog 600 fantov iz vseh slojev. Skupno z rednim šolskim poukom so vsi ti gojenci deležni seveda tudi verouka in krščanske vzgoje sploh, udeležbe pri dnevni sveti miaši, pa članstva po naših katoliških društvih. Nekaj posebnega je naš “Don Bosco Boys center” (Doni Boscovlo zbirališče za fante), kamor hodi vsaj tisoč fantov. Pb večini iso sinovi najrevnejših. Med njimi orjemo resnično versko ledino! Skoraj vsi so res krščeni, nekaj jih je tudi iz različnih protestantskih sekt, ki jih tudi na Filipinih ne zmanjka. A o kaki verski izobrazbi med njimi je težko govoriti. Na splošno so sicer vneti za vsako dobro stvar, po značaju pa izredno nestalni... , a je delo med to moralno in versko Ha° zanernal'jeno mladino zares težko, lnjm Poznavajo celo protestantje. Zani- iesta :so amerišk> vojaki — pro- tantjg na gyujjjjj posadkah zbirali ‘sPevke — za naše misijonsko delo in mladine! Nabrali so res precej: „ .ar srno potem razdelili nekaj med z„ k Vr}ej'še, nekaj pa smo ga. namenili šol Htje najtlujnejših potreb. Tudi našo i^ate VS^ valij°, s protestanti vred. Ne-pri '''. Protestantski očetje so celo k nam iep SV0Je sinove s prošnjo, naj jih Piik’ ^bansko vzgojimo, češ da so se soh °Ve verske šole izkazale za nespo-je ne- • • Celo tako daleč je prišlo, da 'Protestantski pastor pripeljal k Uje sv°jega sina z željo, da bi bil tudi mla^v otrok deležen vseh milosti naše sg lnske vzgoje: le to nas je prosil, naj vtikamo v otrokovo vero in naj k0t ?as^m° popolno svobodo... Dela, sijo vidite, ne manjka, le delavcev — mi-p^^rjev, kot sem prej rekel, je še vedno vil.Haši salezijanski družini začetni, Post * P^amen navdušenja in prizadev-dilad nc ugasne: polno je v nas Pri ^ 'n P°Knmne moči. Noč in dan smo delu ^Pute Pisanje. °seb] Skoraj ne najdem potrebne za zasebni študij, kje šele za eerk ~’n° mi precej dela nalagajo visoki So _',on' dostojanstveniki: vsi novi škofje hewv Potrebno zatečejo k nami. Celo Ogla ?r®ki kardinal Spcelmann se je z de?1 Pri nas z naročili. Seveda je pa 30 ^/>m mnogo težja kot z naročili! Med je ki mi pri delu pomagajo, jih ‘2delkJ zares sposobnih za boljše Ka ^mreč v precejšnji finančni stiski, aVioe'ram°’ J0 P®™0 slednjič že kako vidim' Saj' irn,i izredno dobro de, ko Po,m ’ . k° velikodušno Slovenci po svetu iskretfaj'0‘ jim povrni! Vsem se 0 Priporočam v molitev! IZ DVEH PISEM MISIJONSKEGA BRATA KARLA KERŠEVANA Bikoro, 30. julija 1957. Že nekaj dni smo nekateri tukaj zbrani na rednih letnih duhovnih vajah. Smo v tretji in zadnji skupini za letos in far. Marcel je tudi zraven, tako da .sva po dveh letih zopet nekoliko skupaj. Jaz sem bil, kot veste, v tem času v Evropi in doma, sedaj je pa vrsta na njem in bo to drugič v 24. letih njegovega bivanja v misijonih. Letos v juniju je izpolnil svoje petdeseto leto, katerih teža se mu pač nekoliko pozna, a upa, da mu bo dano vrniti se še v tretje na to blagoslovljeno misijonsko zemljo med ljudi, za katere je daroval svoja najlepša leta. Naše misijonsko delo je sicer trdo, polno težkih in vedno novih zaprek te ali one narave, vendar je očividno, da ne garamo zastonj. Še več bi se dalo dioseči, pa so naše vrste le preveč iredke. Potrebovali bi vsaj nadomestila močem, katere odpovedujejo po številnih letih neprestanega truda v neprikladnem podnebju ali so radi bolezni primorane zapustiti s težkim srcem svoja mesta. V kratki dobi niti enega leta so umrle štiri usmiljene sestre, dolgoletne tukajšnje misijonarke. Nas pa v tem hipu komaj dobra dvajsetorica res “giblje”. Iz Evrope so nam za letos obljubili enega novega mladega misijonarja-duhovnika in naslednje leto še enega, ako Bog da. Vprašali boste morda: 'kaj pa z domačimi poklici? Že vsa leta doslej so šla prizadevanja naših predstojnikov tudi v to smer, pa čas še ni dozox-el, ker iz števila izbranih gojencev niti ©den še ni prišel preko .malega semenišča. Morda bo več blagoslova z domačimi sestrami in pomožnimi brati. Konec leta 1955 je tu v Bikoru sedem deklet nastopilo preizkusno dobo. Nekatere so medtem odšle, pa so druge prišle na njih mesto in se njih število do danes ni spremenilo. Na postaji Bokongo se je zbralo pet fantov, katere vodi in preizkuša eden ondotnih misijonarjev, da uvidi, 6e je kateri od njih poklican v redovni stan. Po dobrem letu je bilo treba enega odsloviti, ker se je izvedelo, da ni bil brez potomstva. Pričakujemo prihoda drugih. Če kje, je tukaj potrebna božja pomioč in milost, izprošena po gorečih molitvah in velikodušnih žrtvah. Na vsak način je treba svežih moči za zrelo žetev. Ni še mesec tega, ko je bilo uradno objavljeno, da je Sveta stolica našo Apostolsko prefekturo povišala v vikar j at. Ni pa še znano, kdo mu bo postavljen na čelo kot misijonski škof. Vsi pričakujemo, da bo to čast dosegel sedanji ap. prefekt mgr. Vandekercklove, kateri že nad deset let nosi vse breme in odgovornost prefekture. Obenem je v teku postopek, da se ustvari iz osebja, ki deluje na našem misijoniskem ozemlju in pripada Misijonski družbi lazaristov, samostojna podprovinca (Vice-province filiale). Doslej smo namreč tvorili vsi skupaj eno samo misijonsko hišo z enim superijorjem in provincija’.nim predstoj-nikom-vizitatorjem v Belgiji. Tudi v tem oziru torej en korak naprej, saj je za notranje vodstvo samostanske družine tako boljše. Pred dobrim letom je bila priključena našemu misijonskemu ozemlju pokrajina sosednjega vikarjata. V večjem središču, kjer so imeli prejšnji misijonarji samo zasilno šolo, je bila kmalu otvorjena nova misijonska postaja, kjer deluje en misijonar, kateremu pomaga en brat. Iz tega ozemlja, ki je precej naseljeno (12 tisoč duš), prihaja bogoslovec-domačin, ki bo letos v sosednjem vikarijatu postal duhovnik. Na pravkar omenjeni novi misijonski postaji je sedaj v gradnji primerna cerkev. Delo naglo napireduje, ker jo bo sestavljalo jekleno ogrodje in cementni bloki. V preteklem juniju so imeli tam lepo število novokrščencev, okoli 200. Na naši postaji Itipo jih je bilo 70. (Prilagam sliko posneto ob obisku ap. delegata Bruniera lani v oktobru. Zahvaljujem se Vam za izvrstne K. M., kateri so se razvili v pravo duhovno-mis:jonsko revijo. Želim Vam moči in zdravja za nadaljne blagoslovljeno ap0' stolsko delovanje. Utipo, 5. septembra 1957. Konec julija sva bila z Marcelom b® duh. vajah in en teden skupaj. Teda) mi je pokazal poslani ček, ki ga je sai*1 kmalu nato vnovčil in mi poslal določen® j vsoto (47 dol.) v tukajšnji valuti. Bo£ Vam in vsem dobrotnikom in misijon' J skim sotrudnikom stotero povrni tudi z3, prizadevanje materjalno pomagati miši' | jonarjem! Zdaj pa k najvažnejšemu. — Žal Van1 moram tudi jaz, kakor g. Kladnik lž našega juga javiti, da tudi v našem ap- I vikarijatu (od 13. 7. dalje) še nimam® j resnih duhovniških kandidatov. Upam®» i da bo s časom le prišlo do tega. Zaen' , krat še nimamo zanesljivih poklieeVr kljub že dolgoletnemu prizadevanj®' j Vprav te dni je naš monsignor povedal» kako so ga sedaj ob začetku novega šob skega leta trije izbrani iz celotne naš® pokrajine, kateri naj bi vstopili v mal® medpokrajinsko semenišče, pustili n® cedilu. Premislili so se v trenutku, k® bi morali na pot. Tako je bilo že v*9 leta nazaj in sedaj je komaj eden v' četrtem letniku malega semenišča. I»® enega ali drugega vzroka ni do slej -s® nihče naših prišel višje. Šest let je ma' lega semenišča, nato še drugih šest 1®* bogoslovja. Nimamo še pri nas dovol) vernih krčanskih diružin, ki bi v P°' ganskemu okolju zmogle vzgajati doma' či Cerkvi nedotaknjene dečke, bodoč® mašnike Gospodove, še otroke jih spoln® sla in zgledi okoli njih skvari, da ost.an® njih teženje poslej usmerjeno edino v iskanju mesenih užitkov. Nimajo v živ' 1 jen ju drugih ciljev. Večji del kršč. za' konov je narazen. Naveličajo se drug drugega ali jim en «am zak. drug ni d®" volj. Morda sem Vam v zadnjem pism® govoril o postulatu za domače brate n® eni naših postaj. Otvorjen je bil lani 12' ‘tu ^'edi’ 195ß. — Moris. Bruniera, apostolski delegat,, in naš apost. prefekt ie ^sifonskih delavcev te postaje: Šolski bratje (dva zamorca) in dva lazarista 1 slike, štiri usmiljenke in en lazarist na dssni. Jaz sem bil tedaj v Trstu.” SePt. je Sos ^'ejeniom petih kandidatov. Tri-ej6n “'li že odslovljeni, od katerih je Oset» , £° skrival svoje zveze z neko gi, j.’ _atera mu je povila otroka. Dru-si]j ?Vo^' v podobnih okoliščinah, so pro-° Oj)SPcejeni. Nimajo jasnih pojmov S6tl-“ 'n namenu redovnega življenja. kon,^,.Je.Pet novih, kateri ,so vprav 'do-na _ 1 'Judsko šolo, ,n& tem, da vstopijo rnj ^ °skušnjo. Tudi a domačimi sestra-izgdj /'ačeli v novembru 1955. Tu je več Vodj ov za uspeh, ker so bolj številne. te(.jn'1 Postulata za domače brate, s ka-Vam imel pred dnevi razgovor, se dtriv,,!11'1^0"0^ Za ^enarna sredstva. Za Z 10 ? Vzdrževanje vsakega razpolaga Pa jn r' (°na petina dolarja). Rad bi Oskrbi ° Ve^ Pa^cenl> da jim Primernejše zgradbe in opremo. B\cU'lj. Z- brat VALENTIN POZNIČ ki j*' lz OLE N COWIE v Južni Afri-kot j Sreöno prejel poislano mu vsoto, azvidimo iz tehleh njegovih vrstic: Pred nekaj dnevi se je oglasil pri nas preč. pater Kladnik in mi izročil 50 dolarjev kot darilo naših slovenskih dobrotnikov v zamejstvu. Najlepša hvala Vam in vsem dobrotnikom za vse, kar za nas misijonarje storite! Ljubi Bog naj Vam poplača Vašo skrb in delovanje za misijone! Tu, kjer delujemo, je že večina prebivalcev poganov. Starejše ljudi je zelo težko pridobiti za vero; pravijo, da brez nje prav tako lahko živijo. Samo molitev k Sv. Duhu pomaga omečiti ta trdovratna srca, ki so tako zaverovana le v ta svet, brigajoč se le za to, da bi imeli dosti živine. Vse naše upanje je v mladini, katero je laže pridobiti za vero, da jim le starši dovolijo. Ker imamo že precej mladih katoliških družin, imamo vedno precej naraščaja med katoličani. Tudi v bolnišnici s kakimi .'100 bolniki se nudi veliko priložnosti za spreobrnjenja, zlasti med otroci, ki jih veliko umrje, seveda noben ne brez svetega' krsta, tako da je vsaj du- Misijon Keimoes, kjer deluje s. Vincencija. Novak. Vsa poslopja, ki jih vidimo sliki, pripadajo misijonu. ša rešena, če že telesu ni bilo mogoče pomagati. — še enkrat najiepša hvala za poslani denar, za katerega si bom kupil kolo, in za vse, kar zame storite! Vsak dan molim za dobrotnike! Iz Keimoesa v Južni Afriki je ob koncu julija izrekla svojo zahvalo za misijonski dar slovenska misijonarka s. MARIJA VICENCIJA NOVAK. Med dra-gitm piše tudi: V Keimoesu sam že 22 let. Le za t' leta so me predstdjniki poslali, da s' vpeljala našo novo misijonsko posta j Blaurskop. Začetek je bil izredno i« ven. A Bog je pomagal: danes je tudi postaja med zelo cvetočimi kaj. isijoni Tiu v Keimoesu nas je šest: z mel1 J vred še pet sosestra, različnih narodi 22. avgusta sem prejela pismo in tudi ček. Bog naj vsem stotero povrne trud, ki ga imate z nami, slovenskimi misijonarji. En ček je bil naslovljen na mojo prejšnjo misijonsko postajo. Zdaj imami, hvala Bogu, oboje v rokah. Denar bom tudi takoj razpolala našim sosestram. Ker nimam trenutno naslova obeh slovenskih uršulink tukaj, bom zanje poslala kar č. g. Kladniku, ki je tudi v Transvaalu. Jima bo že on denar izročil. sti; ena med njimi je celo črnka; ta v kuharica za ves misijon. Je pa naš sijon med največjimi v vikariatu. Od ^ sijonarjev sta tu le dva duhovnika, L /J (»w»icii-i nrvolj’r» T .. , r- «1 1 ' dva misijonska brata. Je pa dela vsaj f 5 do 6 duhovnikov! Vodimo šestrazrea., osnovno šolo, ki jo obiskuje 420 otrL ■ 200 od teh jih preživljamo me — n» ^ sijoniu! Predstavljajte si potem, ko1^ dela in skrbi z malimi “paglavci”. V P ., »tem času delajo dečki na polju, dek'e.:,; n pa se ukvarjajo z ročnim delom in 5 uči:H vanje.m. Tudi gospodinjstva jih že ajljubša pa je vsem seveda zabava: o-uiti dobro ne hodijo še, že — ? esejo! Za delo so ipa ti otroci vse prej vueti: že le morejo, se mu ognejo. So jr med njimi nekateri prav dobri m vest-’• Prav iz našega misijona je do zdaj že več misijonskih poklicev, mi-'Oonskih bratov in sestra, isami črnci, ki vneto in lepo delujejo po različnih 8-sih postajah. Imamo tudi noviciat, za le in za črne: lepo število bodočih mi-Jonarljev in misijonark se tam pripra- za misijonsko žetev. Islo tu; ;reno pa priznam, da sem prav go-*ned najsrečnejšimi ljudmi na sve-n *,V m*'sijonskem poklicu sem resnično asla najvišje svoje zadovoljstvo, na-*Jub težavam in preizkušnjam, ki se s t znašajo, posebno v zadnjih ča- , Priporočam se iz srca vsem sloven-^Un rojakdm, da molijo za naše afriške jj. ^one in za vse slovenske misijonarje, tu delujemo za zmago božjega kra-‘Jestva! Tpo ^'u^ne Afrike se je oglasila č. s. ^REZIJA BENIGNA ŠTEH, ki se za-s. . Jl)je za poslani denar vsem sloven-j lrri dobrotnikom. Pravi, da je že tri j. na postaji Aughabies, kjer je nekaj jjj 1:er v pomoč osamljenemu misijonarju, kn^rav Za prav misijon šele zida, počasi, vik Pao Rje denarja izprosi, kajti od arijata pride le malo sredstev v ta hien. Pomagajo mu sestre z izdelova-tud'111 ro^n*'h del, ki se prodajo; s tem im 1 pomagajo vzdrževati šolo, kajti ni iam113'3’ R' država kaj prispevala. Dve Ha soster vedno poučujeta krščanski kev °^ras'ci k* žele vstopiti v Čerin 'i ^om* ie veliko mladih fantov kf) .klet, ki potem sklenejo zakon. Ta-]jv, dinamo lepo upanje na bodoče kato-0 družine. Priporočam Vam zlasti to MeVo v molitev! j P^ullnka s. BRIGITA BREGAR iz v n')afriškega misijona Roodepoort se Xa®lsm'a z dne 27. septembra zahvaljuje (jpv^'dani dar in pripoveduje, kako je Vo va preselila zamorce v oddaljeno no-baselje in koliko morajo zdaj zamor- ski otroci žrtvovati, če hočejo priti v misijon v šolo, ko morajo veliko peš, potem pa še z avtobusom, kar pa stane starše po 2 šilinga tedensko. Misijonar je zdaj začel opravljati drugo nedeljsko isv. mašo v tej oddaljeni zamorski vasi, zaenkrat kar v zasebni hiši, ko ni še ne kapele ne cerkve. Mislite si lahko, kako zato vsak funt prav pride! Gospodu Karlu Wolbangu C.M. v U.S.A. je pisala iz EMAUSA v PALESTINI MISIJONARKA M. ANGELINA iz Kongregacije sv. Karla Boromej-skega dne 1. septembra med drugim tudi tole: Tisočkrat hvala za dar 50 dolarjev! Mi bodo prav prišli pid vsakdanjem a-postolatu. Tukaj imamo vedno kake težave. Zdaj se moramo sprijazniti z zahtevo po vedno bolj posplošeni arabščini. Ta se mora več in več podučevati, in če bo šlo tako naprej, bodo imele privatne šole več let težko stališče. Na srečo Procesija Cvetne nedelje v Jeruzalemu. Vsi redovi iti vse šole se je udeležijo, poj0* in moleč rožni venec v arabščini in latinščini. smo pri nas samo 3 sestre, ki podaču-jemoj tako da ne bomo nikdar brezposelne, čeprav še ne znamo arabščine, in ko bodo vsi predmeti v arabščini, — kakor tu upajo — bomo vedno še lahko jezike -—angleščino ali nemščino— pod-učevale. — Ne čudite se, da sem zgoraj napisala “na srečo smo samo tri”, ne napak razumeti. Silno rade bi Omele več 'Sester za šolo, pa žali Bog ni mogoče. Novih poklicev ni takorekoč nič; nekaj imamo učiteljic, pa so po naših nemških šolah v Egiptu; druge sestre ipa so večinoma za bolnike in po gostiščih, ki jih imamo precej. — Za nas tu veljajo samo angleški ali arabski izpiti, ker v teh jezikih podučujemo, a sester, ki bi imele te izpite, nimamo. Moramo imeti okoli 20 laičnih moči, celo 2 mohamedanska učitelja. To je zelo hudo, ker tako izgubimo možnost vplivanja na otroke. Zato pa je v verskem ožini zelo žalostno. Mi delamo, kolikor nami je mogoče, -a ^il' premore ena kapljica v oceanu? Ki'isl jani in mohamedanci živijo tesno paj; v penzionatu imamo več kot polov! co mohamedanoev. S temi se sprijazni' kar se ne da preprečiti, s temi se varjajo, in vpliv je velik. O sprecbi'1’1. vah ni govora; nasprotno sem te ^ od neke dobro poučene osebe zveden da se je v faraonski deželi okoli 10.0° ljudi “spreobrnilo” k islamu, ker gače jim ni obstanka. Take so razu1«1 v teh deželah! — Molite kaj za našo l' bogo “Sveto deželo”, po kateri je mi'9'^ naril Sim Božji sam, katera pa danes l1 kaže dosti sadov tistih svetih nauk® Sedaj je mirno v deželi. Za koliko ^ sa, ve le Bog. Rdeči počivajo, a ne jo. Nič se ne ve, kakšne nove na^lt.i delajo. — Mi pa zaupamo v Boga, ' nikdar ne zapusti njih, ki v njega 11 pajo! MISIJONSKI DAROVI DAROVI ZA “bARaGOVO MISIJONIŠČE" I'i al r/entiW,t : C- S- Reberšak Re nc> Lujan, Baragi za uslišanje, 500; 8teketi?Pranžiška> Luja"> 200; č. ff. Lev-Lanu,lanc’ Corboda, 540; ga. Devjak, S’iAaragi v zaBva'° 50; g. Nace kaj, ]Mlk> Lanus, 1.000; iz nabiralnika v U.Stv.ji* Marije Kraljice v Lannsu, 152; 500- a va č' 0 Lanus, v zai,1'Uzina Pabar, 50; Fedor Eiletz, gdf za uslišanje, 200; N. N. pc 10o'. ^“el jako vi, v zahvalo za uslišanje, 740: C‘ Andrej Prebil, C.M., Chile, lOo’ JJ'Sm'Uenka č. s. Svefin, Bs. As., C.m’ Bä- As. 30; k- Alojzij Imperl, 10Q.' i **!; KS- ča'mipa-Levstek, Lanus, J Nižina Jan, Lanus, 185. lQ S- Franc Gerunovnik, C.M., ja ai'.lev; g. John Mervar, 2 dolar- dola1a<>nto: Pev. Janez Kopač, C.M., S p J Mrs. M. Gruntar, 2 dolarja. l.OOo'^: M. N. dmžbenica iz Rojana, ARVALE BARAGI IN DAROVI za (>,0, u Baragi se prisrčno zahvaljujem tj(ij 'avljenje nopre. Zahvaljujem se •h v ..alU '*-'lanje v dveh drugih zadevah A^alo prilagam 200 pesov. — N. ^'■Rentina". iheii Baragovo beatifikacijo: Ga. Kle-100. Vrn dusl°)> 100 pesov; G. Urš'č, ^aho). IBan Justo), 50; Družina 5.000 ’)• ’ Družbenica N. N. (Gorica), SKLAD ZA SLOVENSKE MISIJONARJE Franciji: N. N. Moj eile (po bratu Klančarju), 10.000 frankov. Italija: misijonski odsek v Rojanu, 31.000 lir; Rev. Anton Pogačnik, 0.000 lir; M. Brajnik, 5.000 lir, N. N. 1.000 lir; K. Komel, 1.000; N. N. 1.000 lir; N. N., družbenica, (Gorica), za misijonarja Ku-steca, 5.000 lir. Toronto: Mrs. Kristina Erculj, za a-friške misijonarje, 6 dol; N. N. (po č. g. Kopaču), 10 dol.; po 2 dol.: Franci Še-hovic in John Šehovic; Marija Šehrvic, 1 dol; (ti zadnji trije so otroci slovenske šole v Toronto) ; Miss Veronika Diceko, 0,50. . KAR STE SLOVENSKI ROJAKI V ARGENTINI DAROVALI OB PRILIKI MISIJONSKE TOMBOLE, BO OBJAVLJENO POSEBEJ V PIIHODNJI ŠTEVILKI! RAZNO Splošno za misijone — Argentina (v pesih) : Učenec Pavle Goljevšček (Lanus) iz svojega hranilnika, 172,50; N, N. (po gonpe A. Krajnik), 100; N. Nt (po č. g. Petku, C.M.) 100; Regen Frančiška (Lu jan), 40 ;N. N. (San Justo, po g. Lobodu), 25. Tiskovni sklad: Anten Čepon (Mendo-za), 60 pesov; Ivanka Š'.ralc (Lanus), 20; Štefka Žitnik (Lanus), 10. Za krste: Misijonski odsek v Rojanu (Trst), za odkup in krst na imeni: Jožef in Marija, 1.000 Lir. KDOR MISIJONOM DARUJE, BOGU POSOJUJE! NAJLEPŠI SAD MISIJONSKEGA DELA: DUHOVNIK - DOMAČIN IZ VSEBINE Pij XII. — veliki misijonski papež. — Tfcto noč (pesem) — Rim, Atene, Nairobi in nazaj. — Pri afriškem škofu. — Urednikovi misijonski zapiski. — Baragovo misijonišče. — Katoliški višješolci v Indiji. — O narodih in ljudstvih v misijonskih deželah. — Po misijonskem svetu. — Iz pisem slovenskih misijonarjev. "Katoliški misijoni” so splošen misijonski mesecl misijonskih družb, slovensko nik. glasilo papeških misijonskih Uiu/.u, —. . misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze” “Južnoameriške Baragove zveze”. Izdaja ga ragovo misijonišže”. Urejuje Lenček Ladislav CI'*1 Upravlja Franc Buh C.M. - Naslov uredništva >n uprave: Montes de Oca 320, Bs. Aires, Argentin»; Tiska “Federico Grote”, Montes de Oca 320 (L®11 ček Ladislav C.M.). - S cerkvenim dovoljenje1”. NAROČNINA “KATOLIŠKIH MISIJONOV” ZA LETO 1957: V Argentini 60 pesov; v U.S.A. in Kanadi 2-^ dolarja; v Italiji 1.400 lir; v Avstriji 40 šilingov v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji frankov. Drugod 2.50 dolarja. MISIJONSKE TISKOVINE SE PLAČUJEJO NA SLEDEČIH NASLOVIH Argentina: Franc Buh C.M., Misijonska pisar”9 Montes de Oca 320, Buenos Aires. U.S.A.: Rev. Charles Wolbang C.M., St. Vincenci Sem., 500 East Chelten Ave., Philadelphia L Pa. — Rudi Knez 13810, Eaglesmere, Clevela” 10. Ohio. — Mary Vavpotič, 1923 W. 22nd F Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, G1 j bert, Minn. Kanada; za Toronto: Rev. John Kopač C.M. S*! Manning Ave. Toronto 4, Ont, — Rov. MarUj Turk- 545 Mahon Ave., North Vancouver, B. j Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario 1 Gorizia. v Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, v 1 Risorta 3. ^ Francija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 9 1 Paris (VI). Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14. P. Kanzian i. J.. Kärnten, Austria. - Rev. MiMav*” Anton, Spittal a/Drau. D. P. Camp, Kämt® Austria. ,j Avstralija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., W00<1 ville, S. Australia. Registro de la Prop. Int. No. 528.263 op TARIFA REDUCIDA ps m S O« §■ CONCESION 5612 < co -d Director responsable: Lenček Ladislao C.M-Domicilio legal: Cochabamba 1467 Buenos Aires