Televizija je žensko razčlovečila in razkosala Na žirijo se je usul plaz kratkih zgodb Kriza in finančne obveznosti goriških obrtnikov
Primorski
št. 267 (20.895) leto LXIX.
sledi
nam na
. 1 ___• _
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
@primorskiD
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
ČETRTEK, 14. NOVEMBRA 2013 1 ,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Dogovor o vrsti stvarnih ukrepov
SandorTence
Beseda omizje ima v italijanskem političnem žargonu v glavnem negativen prizvok, saj se omizja večkrat prelevijo v telesa, kjer se dosti razpravlja in govori, odloča pa malo ali nič. Obstajajo pa tudi omizja, na katerih se konkretno obravnavajo stvari in napovedujejo rešitve, če že formalno na njih ni mogoče odločati ali sklepati. Včerajšnje rimsko zasedanje vladnega omizja za slovensko manjšino je bilo zelo konkretno, brez nepotrebnih in du-hamornih preambul. Za mizo so sedeli ljudje, ki dobro poznajo zadeve, pri predsedujočemu Filip-pu Bubbicu pa se pozna, da je bil svoj čas predsednik deželne vlade, človek ki torej dobro pozna zakone in številke.
Glavno pozornost so na omizju namenili javnemu financiranju slovenske manjšine ter velikim zamudam, s katerimi Primorski dnevnik dobiva (okleščene) državne prispevke. Ker vladno stran zastopajo visoki državni funkcionarji in izvedenci posameznih ministrstev, so se včeraj v Rimu dogovorili za vrsto konkretnih ukrepov, ki bi morali v bližnji prihodnosti zagotoviti neko varnost tako našemu časopisu, kot celovitemu izvajanju zaščitnega zakona.
Ukrepe bomo ocenili, ko bodo postali izvršni, včerajšnja seja pa nas lahko navdaja z zmernim optimizmom. To velja tudi za prihodnost špetrske dvojezične šole in za usodo nekdanjega in danes zelo zanemarjenega fašističnega taborišča Visco v Fur-laniji, ki naj bi postalo italijanski nacionalni spomenik.
rim - Včeraj prva seja vladnega omizja za manjšino s predsedovanjem Filippa Bubbica
Spodbuden začetek z novim vodstvom
RIM - Dolžina neke seje ni vedno odraz njene uspešnosti, saj so dolge seje pogosto skupek besedičenj in leporečja. Včerajšnje vladno omizje za slovensko manjšino bi moralo po napovedih trajati približno poldrugo uro, dejansko je zasedanje trajalo skoraj tri ure. V nasprotju z začetno ugotovitvijo pa je bila seja zelo konkretna, najbrž zato, ker so se je udeležili ljudje, ki dobro poznajo položaj in probleme Slovencev, zanimajo jih rešitve, in ne razmišljanja, ki sodijo v drugačne okvire.
To je bila prva seja pod vodstvom podministra za notranje zadeve Filippa Bubbica, poleg visokih funkcionarjev raznih ministrstev sta se je udeležila tudi vladna komisarka za Furlanijo-Julijsko krajina Maria Adelaide Garufi, sicer tržaška prefektinja, ter odbornik za lokalne uprave Paolo Panontin v zastopstvu deželne vlade.
Na 3. strani
narodni dom - Jezikovni tečaj
»Nov pravopis mora biti pozoren do vaše spedfike«
TRST - V sklopu Slovenske akademije znanosti in umetnosti so pred nekaj meseci ustanovili pravopisno komisijo, ki bo pripravila nova pravila slovenskega pravopisa. Njen član je tudi jezikoslovec Peter Weiss, ki ga je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm povabilo v svojo sredo, da bi slušateljem krajšega jezikovnega tečaja spregovoril o novostih slovenskega pravopisa. Včeraj je v tržaškem Narodnem domu potekalo prvo srečanje.
Na 5. strani
trst - Včeraj
Obisk državnega poveljnika finančne straže
TRST - Pri davčnih utajah je problem kulturne narave, čeprav se finančna straža proti temu pojavu bori zelo odločno. Pri tem se ne ozira preveč na podjetja, ki so v krizi, saj je treba spoštovati zakone. »Iz gospodarskega sistema moramo izločiti vse, kar je gnilega.« Tako pravi vrhovni državni poveljnik finančne straže, armadni general Sa-verio Capolupo, ki je bil včeraj na uradnem obisku v Trstu.
Na 4. strani
Pokopi na Proseku: obveljala bo tradicija
Na 4. strani
Zgodovinski spomin povezuje generacije
Na 5. strani
Rupo bo pred naraslo Vipavo zavaroval nasip
Na 13. strani
Vileš: v furgonu skrival ukradeno opremo
Na 13. strani
španija - Ekološka katastrofa v letu 2002
Nihče ni bil obsojen zaradi nesreče tankerja Prestige
italija - Politika
Berlusconi in Alfano
va • •	v*
na štiri oči
RIM - Vodja Ljudstva svobode Silvio Berlusconi in njegov do-nedavni najtesnejši sodelavec Angelino Alfano sta se sinoči sešla na štiri oči. Šlo za za poslednji poskus zgladitve spora, ki je nastal med t.i. »lojalno« in »provladno« strujo v stranki. Prva meni, da bi moralo Ljudstvo svobode zapustiti vlado, saj se partnerji v njej zavzemajo za Ber-lusconijevo izključitev iz senata. »Provladna« struja pa je za ločitev vprašanja Berlusconijeve izključitve od vladne usode. Kaže, da je bilo si-nočnje soočenje dokaj napeto.
Na 11. strani
9771124666007
2
Četrtek, 14. novembra 2013
ALPE-JADRAN
/
BRUSELJ - Evropska komisija včeraj podala poročilo o položaju v 16 državah
Bruselj pozitivno o ukrepih Slovenije
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v poročilu o gospodarskih neravno-vesjih opredelila 16 držav, ki potrebujejo poglobljen pregled. Med njimi je znova, že tretjič, tudi Slovenija. A komisija v poročilu ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih mesecih pospešila reforme, pomembne za odpravo neravnovesij, in da dosega ključen napredek v bančnem sektorju. Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a svoje ko-rektivne roke še ni stegnila - postopka proti državi še ni sprožila.
Tako se je odločila zaradi »ambicioznega« proračunskega načrta in načrta reform, pojasnjuje komisija v današnjem poročilu, v katerem še izpostavlja, da pozorno spremlja izvajanje načrtovanih reform in priporočil, ki jih je dobila Slovenija. »To spremljanje kaže, da je bil v zadnjih mesecih pospešen tempo strukturnih reform, pomembnih za odpravo neravno-vesij, in da se na področju bančnega sektorja dosega ključen napredek,« piše v poročilu.
Po prejšnjem podrobnem pregledu je komisija aprila lani ocenila, da je glavni vir neravnovesij zadolženost podjetij, problem pa sta tudi togost na trgu dela in na kapitalskem trgu ter velika vpetost države v podjetja, ki zavira gospodarstvo.
V	včerajšnjem poročilu komisija sicer v primeru Slovenije na podlagi 11 kazalcev, s katerimi meri gospodarsko stanje, opozarja na poslabšanje neto finančne pozicije do tujine ter občutno poslabšanje izvoznega deleža in slabo izvozno dinamiko.
Sicer pa med drugim še ugotavlja zmanjšanje zasebnega dolga zaradi slabih kreditnih tokov gospodinjstvom in nefi-nančnim podjetjem, a vseeno opozarja na nezmožnost podjetij, da ustvarjajo denarni tok, ohranijo obratna sredstva in zmanjšajo dolg.
Slovenijo sicer zdaj čaka še en poglobljen pregled. Ugotovitve bodo predvidoma objavljene februarja ali marca. Takrat bo komisija tudi ocenila, ali se presežna neravnovesja zmanjšujejo ali ostajajo, ter presodila, ali bo treba sprožiti postopek. V okviru postopka, korektivne roke tega procesa, komisija najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa lahko državi naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.
Med 16 državami, ki morajo na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška, pa tudi Luksemburg in Nemčija. Te države se soočajo z različnimi izzivi in tveganji, ki se lahko razlezejo čez njihove meje po območju evra ali celotni uniji, zato jih želi komisija podrobneje raziskati, so pojasnili v Bruslju.
Poročilo komisije temelji na 11 kazalcih, ki merijo konkurenčnost držav. Med njimi so saldo tekočega računa, brezposelnost, stanje v finančnem sektorju, stroški dela, cene nepremičnin, dolg zasebnega sektorja, javni dolg in izvozni delež.
V	Bruslju sicer letos ugotavljajo, da več držav napreduje pri zmanjševanju primanjkljaja tekočega računa in obrača trende v konkurenčnosti, a poziva k napredku pri zmanjševanju dolga. Opozarja tudi na presežek tekočega računa v Nemčiji.
Komisija je včeraj objavila tudi letni pregled rasti s petimi prioritetami za prihodnje leto, ki so enake kot lani: fiskalna konsolidacija, obnovitev posojilnih tokov, rast in konkurenčnost, boj proti brezposelnosti in učinkovite javne uprave.
Z objavo letnega pregleda rasti komisija vsako leto zažene nov krog evrop-
skega semestra, cikla nadzorovanega in usklajenega proračunskega in reformnega ukrepanja članic unije, ki ga je uvedla leta 2010 v odziv na krizo z željo preprečitve novih kriz. Ob pregledu rasti je Bruselj objavil tudi pregled napredka pri izvajanju priporočil, ki so jih letos dobile članice. Razdelil ga je na štiri dele: javne finance, finančni sektor, rast in konkurenčnost ter zaposlovanje in sociala.
Pri oceni ukrepanja na področju jav-
nih financ komisija Slovenijo opozarja, da sprejeta pokojninska reforma stabilizira pokojninske izdatke le do leta 2020 in da se bodo ti po projekcijah zatem dvignili občutno nad povprečje v EU.
Pri pregledu ukrepanja v finančnem sektorju izpostavlja problem odvisnosti bank od državnih pomoči, ki bistveno ogroža fiskalno vzdržnost.
Ocenjuje tudi, da je slaba banka v glavnem pripravljena na prevzem slabih
terjatev. Pri oceni ukrepanja za rast in konkurenčnost komisija opozarja, da je Slovenija zamudila septembrska roka za sprejetje pravnega okvira za zunajsodno prestrukturiranje podjetij in pripravo strategije za upravljanje s kapitalskimi naložbami. Opozarja tudi, da od maja ni bilo napredka v prizadevanjih za učinkovito ureditev številnih reguliranih poklicev, in na problem omejenih finančnih sredstev za agencijo za varstvo konkurence. (STA)
KOPER - Kritične reakcije na odločitev ministrstva za finance
Ukinitev ekonomske cone v Luki Koper buri duhove
KOPER / LJUBLJANA - Na koprski občini so kritični do odločitve ministrstva za finance, ki je zavrnilo pobudo Luke Koper za podaljšanje zakona o ekonomski coni in s tem povezanih davčnih ugodnosti. Ob tem se sprašujejo, zakaj vlada nadaljuje z uničevanjem obalnega gospodarstva. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo Luka tudi v bodoče še naprej poslovala kot prosta cona. Luka Koper je septembra zaradi uveljavljanja davčnih ugodnosti pri predvidenih investicijah v pristanišču na ministrstvo za infrastrukturo in prostor posredovala pobudo za podaljšanje davčnih ugodnosti oz. zakona o ekonomski coni. Zakon je poleg tega tudi osnova za določitev meje ekonomske cone, ki se formalno enači tudi s carinskim območjem pristanišča, so pojasnili v koprski družbi.
Na Mestni občini Koper so izpostavili, da so ekonomske cone v celotni EU pomemben motor investicij in kakovostnih delovnih mest, davčne olajšave za investicije in odpiranje delovnih mest pa privlačijo investitorje in zagotavljajo pozitivne gospodarske učinke tako za regijo kot državo.
Namesto da bi vlada razširila ekonomsko cono na širše območje slovenske Istre, se je odločila ukiniti že obstoječo cono, čeprav je ista vlada še letos podpisala uradni dokument, v katerem je podprla ustanovitev nove ekonomske cone, ugotavljajo na občini.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, koprski župan Boris Popovič in tedanji predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank so marca namreč podpisali pismo podpore o gospodarskih razvojnih prizadevanjih lokalnega okolja in pristanišča za med-
narodni promet v Kopru. V dokumentu so med drugim podprli tudi zamisel o ustanovitvi še ene ekonomske cone v Kopru poleg že obstoječe.
»Ali gre res za maščevanje predsednice vlade Alenke Bratušek za obalno vstajo, ki je obranila mesto lokalne skupnosti v nadzornem svetu Luke Koper in s tem tudi ohranila predsednika uprave podjetja Gašparja Gašpar Mišiča,« se med drugim sprašujejo na občini.
Proti ukinitvi ekonomske cone so nastopili tudi v opozicijski Oljki, kjer izpostavljajo, da se nihče ni seznanil s stališči lokalnega okolja in gospodarstva do tega vprašanja, ukinitev ekonomske cone pa bi bila po njihovem mnenju tudi slab signal morebitnim investitorjem. Vladi zato predlagajo, da se postopek ukinitve zakona o ekonomski coni zamrzne in da se na to temo odpre širša javna razprava.
Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da je Luka Koper s carinskega vidika urejena kot prosta cona v skladu z evropsko carinsko zakonodajo, ta prosta cona pa je nadgrajena z ekonomsko cono v skladu z zakonom o ekonomskih conah. »Z vidika evropske carinske zakonodaje je Luka Koper prosta cona vrste I. in bo tudi v bodoče še naprej poslovala kot prosta cona,« so dodali. Tako se carinski nadzor v prosti coni zagotavlja in opravlja skladno z veljavno evropsko carinsko zakonodajo, z vidika dajatev pa se blago v prosti coni obravnava, kot da se ne bi nahajalo na carinskem območju unije.
Zakon o ekonomskih conah po pojasnilih ministrstva tudi ne vpliva na izvajanje carinske zakonodaje v Luki Koper, blago v prosti coni Luke Koper pa bo še naprej deležno ugodnosti z vidika daja-
Na Mestni občini Koper so izpostavili, da so ekonomske cone v celotni EU pomemben motor investicij in kakovostnih delovnih mest.
tev, kot to velja za proste cone v uniji po evropski carinski zakonodaji.
Režim, kot ga določa zakon o ekonomskih conah, se bo iztekel 31. decembra, finančno ministrstvo pa se je odločilo, da režima ne podaljša, in sicer iz več razlogov. V zakonu določene ugodnosti na davčnem področju predstavljajo državno pomoč, ki pa v času veljavnosti zakona ni bila znatno uveljavljana oz.
dodeljena, so dodali na ministrstvu. Glede nekoriščenja davčnih ugodnosti zakona o ekonomskih conah v zadnjih letih v Luki pojasnjujejo, da so vsako leto zaprosili za omenjene ugodnosti, vendar jih ministrstvo zaradi zakonskega določila, ki onemogoča koriščenje teh ugodnosti v primeru tudi najmanjšega prekrška, v katerem se znajde prosilec, ni sprejelo.
Na finančnem ministrstvu sicer poudarjajo, da so zlasti med letoma 2010 in 2012 v okviru sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb sprejeli oz.
povečali davčne olajšave za investiranje, za vlaganja v raziskave in razvoj in za zaposlovanje, ki so »znatne po obsegu in splošne ter zato lažje in cenejše za uveljavljanje in nadziranje, kot v pravilu velja za davčne ugodnosti, ki predstavljajo državno pomoč«.
Prav tako na ministrstvu poudarjajo, da je možno davčne ugodnosti, ki so bile dodeljene z zakonom o ekonomskih conah, koristiti samo v primeru, ko uporabniki ekonomskih con ustvarijo obdavčljivi dobiček. Zato menijo, da je treba napore najprej usmeriti na področja, ki bodo koprskemu pristanišču zagotovile konkurenčne pristaniške zmogljivosti in učinkovite logistične povezave. (STA)
V SLOVENIJI
Od jutri obvezna zimska oprema
VRANSKO - Od jutri naprej bodo morala imeti vsa vozila zimsko opremo. Zimska sezona, ki se vsako leto začenja 15. novembra, bo trajala do 15. marca. Kot napovedujejo vremenoslovci, bi letošnji začetek zimske sezone lahko sovpadel tudi s prvim sneženjem, saj je to napovedano prav za noč na petek. Policisti ob tem opozarjajo na previdnost. Po podatkih Darsa naj bi se že v petek zgodaj zjutraj odpravili na prva pluženja. Največ snega pričakujejo na območju med Logatcem in Uncem, kjer naj bi ga zapadlo do 15 centimetrov, do deset centimetrov pa naj bi ga zapadlo na Gorenjskem. Nekaj manj snega pričakujejo še na štajerski avtocesti na območju Trojan in na dolenjski avtocesti na območju višnje-gorskega klanca.
Kot je povedal Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, zakonska ureditev sicer predvideva, da morajo vozniki predpisano zimsko opremo uporabljati tudi zunaj uradno določenega obdobja, če so na cesti zimske razmere, torej ko se sneg oprijema vozišča ali pa je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo.
Voznika, ki za to ne bo poskrbel, bodo policisti kaznovali z globo v višini 120 evrov, če pa bo zaradi tega oviral promet, mu bodo naložili 500 evrov kazni. Pravno osebo ali samostojnega podjetnika bo kršitev stala še več, in sicer najmanj 1200 evrov, oziroma najmanj 5000 evrov, če je zaradi pomanjkljive opreme oviran promet.
V zimsko opremo vozil spadajo zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih, voznik pa lahko uporablja tudi poletne pnevmatike, vendar le, če ima v avtomobilu shranjene ustrezne snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke. Pomembno je tudi, da imajo zimske pnevmatike (označene so z M+S, M.S ali M&S), najmanj tri milimetre profila.
Ena od prioritet bo po besedah Leskovarja tudi nadzor spoštovanja prometne signalizacije voznikov tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah. Ob tem bodo izvajali nadzor tudi nad samoizločanjem tovornih vozil s priklopniki na ostalih državnih cestah, hkrati pa skrbeli tudi za urejanje prometa v času nepredvidenih dogodkov in s tem povezanih zastojev na cestah.
»Voznike opozarjamo na dosledno spoštovanje prometnih predpisov. Zavedati bi se morali posledic, ki nastanejo zaradi neodgovornega ravnanja v primerih zdrsov, zaradi katerih povzročijo zastoje tudi za več ur, kot se je že zgodilo v preteklih letih,« je poudaril Leskovar. Ob tem je priporočil, da naj imajo vozniki vozila ne le opremljena v skladu s predpisi, ki sicer ob verigah dovoljujejo tudi letne pnevmatike, pač pa, če je le mogoče, vozila opremijo z zimskimi pnevmatikami in na ta način zagotovijo, da bo njihova vožnja bolj varna.
Policisti še opozarjajo voznike, da svoja vozila v primeru sneženja tudi dobro očistijo, preden se odpravijo na pot, saj je padanje snega in ledu, zlasti iz tovornih vozil, zelo nevarno. Voznike osebnih vozil pa še opozarjajo, da naj očistijo vetrobran-ska stekla in žaromete ter se na pot odpravijo s tehnično brezhibnim vozilom.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 14. novembra 2013
3
RIM - Seja vladnega omizja za slovensko manjšino
Soglasje za nemoteno financiranje
zaščitnega zakona in za špetrsko šolo
RIM - Dolžina neke seje ni vedno odraz njene uspešnosti, saj so dolge seje pogosto skupek besedičenj in leporečja. Včerajšnje vladno omizje za slovensko manjšino bi moralo po napovedih trajati približno poldrugo uro, dejansko je zasedanje trajalo skoraj tri ure. V nasprotju z začetno ugotovitvijo pa je bila seja zelo konkretna, najbrž zato, ker so se je udeležili ljudje, ki dobro poznajo položaj in probleme Slovencev, zanimajo jih rešitve, in ne razmišljanja, ki sodijo v drugačne okvire.
To je bila prva seja pod vodstvom podministra za notranje zadeve Filippa Bub-bica, poleg visokih funkcionarjev raznih ministrstev sta se je udeležila tudi vladna ko-misarka za Furlanijo-Julijsko krajina Maria Adelaide Garufi, sicer tržaška prefektinja, ter odbornik za lokalne uprave Paolo Panon-tin v zastopstvu deželne vlade. Manjšino so zastopali predsednica paritetnega odbora Jole Namor, predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič, ter Livio Semolič, ki je bil tam kot izvedenec za finančna vprašanja Slovencev v Italiji.
Podminister Bubbico je pojasnil, da vlada Enrica Lette podpira namero, da bi v proračun 2014 vključili celotni znesek iz sklada zaščitnega zakona. Gre za okoli 8
milijonov evrov namesto sedanjih šest, ki ne zadoščajo potrebam lokalnih uprav na področju izvajanja vidne dvojezičnosti. Vzpostavitev celotnega proračunskega sklada zaščitnega zakona je v senatu, ki se prvi ukvarja s t.i. stabilizacijskim finančnim zakonom, s posebnim dopolnilom predlagal tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo sporazumno s poslanko Tamaro Blažina. Bubbico si bo prizadeval, da bodo slovenske kulturne ustanove tudi prihodnje leto dobile prispevke iz Rima v prvi polovici leta. Panontin je to pozdravil, rekoč, da se je Dežela vedno zavzemala za takšno rešitev.
Semolič je opozoril na finančne težave našega dnevnika in na velike zamude, s katerimi dobiva sicer okleščene državne prispevke. Padel je predlog, s katerim so soglašali zastopniki vlade, da bi Primorski dnevnik v pričakovanju sistemske rešitve tega vprašanja že sredi leta 2014 dobil prispevek 2013 iz založniških zakonov, in to v obliki enega samega izplačilnega odloka, morda razdeljenega na mesečne obroke.
Prefektinja Garufi bo v prihodnjih dneh v svojstvu vladne komisarke sklicala vse zainteresirane strani, da se enkrat za vselej rešijo znane težave dvojezične šole v Be-
Vladno omizje med včerajšnjim zasedanjem na Viminalu v Rimu
nečiji. Če ne bo novih ovir, ki so sicer tam, žal, vedno možne, naj bi se vsi šolski oddelki vselili v nekdanji špetrski dijaški dom, s tem bi dokončno odpisali obnovo šolske stavbe, ki jo je dvojezična šola morala zapustiti, ker ni bila skladna s protipotresnimi za-
koni. Takšno rešitev podpirajo Dežela, šolski vodilni organi in tudi videmska pokrajinska uprava.
Na omizju na notranjem ministrstvu je odmeval tudi načrt Lettove vlade za »zaprtje« osrednjega deželnega šolskega ura-
RIM - Na seji vladnega omizja
Visco nacionalni spomenik?
RIM - Italijanska vlada resno razmišlja ne samo za dostojno ureditev danes sramotno zanemarjenega nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu, temveč tudi, da bi vsaj del območja postalo nacionalni spomenik. To je na včerajšnji seji vladnega omizja za slovensko manjšino povedal podminister Filippo Bubbico. Usoda nekdanjega taborišča v južni Furlaniji, kjer so bili, tako kot v drugih taboriščih po Italiji do septembra leta 1943 zaprti v glavnem Slovenci, sicer ne sodi med vprašanja, ki se direktno tičejo manjšine, ima pa pomemben simbolni naboj za vse Slovence.
Bubbico je pojasnil, da je Visco vprašanje dvostranskih odnosov
med Italijo in Slovenijo ter da stvar osebno spremlja predsednik vlade Enrico Letta. Na zanemarjenost nekdanjega taborišča je Letto med srečanjem na Bledu (predsednika vlad sta se v kratkem času sestal kar trikrat) opozorila predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je v ta namen osvojila apel pisatelja Borisa Pahorja ob proslavi njegove 100-letnice v tržaškem Kulturnem domu. S slovenske strani se s tem vprašanjem ukvarja veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič, ki se je v ta namen že sestal s predsednico deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine Deboro Ser-racchiani.
S.T.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
Deželni šolski urad neobhodno potreben
GORICA - Sindikat slovenske šole izraža svojo zaskrbljenost glede na možnost, ki jo vsebuje osnutek odloka predsednika vlade, da bi zaprli Deželni šolski urad v Furlaniji Julijski krajini in ga priključili deželi Veneto. Podobno ukrepanje bi še dodatno oškodovalo delovanje celotnega slovenskega šolstva tako z administrativnega kot didaktičnega vidika. Omenjeni odlok prezira specifičnost naše dežele, avtonomija katere sloni ravno na prisotnosti slovenske manjšine in furlanske jezikovne skupnosti, poudarja v svojem sporočilu javnosti sindikat.
»Na deželni ravni bi izgubili neposrednega sogovornika pri usklajevanju in reševanju potreb, vezanih na zajamčeno pravico po šolanju v slovenskem jeziku. Apeliramo na vse politične predstavnike in or-
Tajnik Jožko Prinčič
bumbaca
ganizacije, ki jim je pri srcu usoda našega šolstva, da odločno zahtevajo ohranitev Deželnega šolskega urada in okrepitev kom-petenc slovenskih uradov znotraj tega«.
KUBA - Zaradi dvojenga umora v Lignanu
Reiver Rico obsojen na 25 let zaporne kazni
HAVANA - Mladi Kubanec Reiver Laborde Rico je bil v domovini obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi umora zakoncev Burgato v njuni hiši v Lignanu. 24-letni moški je bil na zatožni klopi zaradi ugrabitve, mučenja ter umorov Paola Burgata in Rosette Sostero v noči med 18. in 19. avgustom 2012. Njegovo sestro Li-sandro Aguila Rico so 3. oktobra obsodili v Vidmu, in sicer na dosmrtno kazen.
Kaže, da je pokrajinsko ljudsko sodišče v Havani izreklo sodbo že avgusta, novica pa je v javnost prišla šele včeraj. Državno tožilstvo v Vidmu, ki vodi preiskavo v Italiji, se verjetno ne bo zadovoljilo in bo zahtevalo sojenje na italijanskih tleh, poroča tiskovna agencija Ansa.
da FJK in njegov pokrajinskih podružnic, ki bi jih nekako spojili z Venetom s sedežem v Benetkah. Takšen ukrep bi hudo prizadel tudi slovensko šolo v Italiji, zato omizje temu načrtu odločno nasprotuje.
Sandor Tence
SSO - Obisk
Drago Štoka pri kardinalu Rodetu
RIM - Kardinal dr. Franc Rode je v dopoldanskih urah 13. novembra sprejel v Rimu na vljudnostnem obisku predsednika Sveta slovenskih organizacij dr. Draga Štoko in se z njim zadržal na daljšem pogovoru. Izmenjala sta nekaj pogledov na trenutni položaj Cerkve na Slovenskem, a tudi slovenskega naroda sploh, v ospredju pa je bila predvsem skrb za vsestransko, tudi versko rast in razvoj slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji.
Predsednik SSO Štoka je slovenskega kardinala seznanil s problematiko, s katero se danes soočajo župnije, ki imajo pripadnike slovenske skupnosti v svojih mejah, omenil pri tem važnost dokumentov (krstne, poročne in knjige umrlih) in njih ohranitve v župnijskih arhivih. Omenil je tudi hvalevredno skrb nekaterih krajevnih organizacij, ki skušajo ta problem valorizirati tudi na podlagi konkretizacije raznih evropskih projektov, ki jih lahko izkoristi naša skupnost.
Kardinal Franc Rode je zagotovil predsedniku SSO svojo podporo v zvezi z nakazanimi vprašanji, saj so mu tudi osebno poznane pastoralne težave, tako med verniki na Tržaškem kot na Goriškem in v videmski pokrajini, in bo na podlagi svojih pastoralnih izkušenj napravil vse, kar bo mogoče, za ohranitev in rast slovenskega občestva v okviru dežele Furlanije Julijske krajine.
Predsednik SSO Drago Što-ka se je slovenskemu kardinalu zahvalil za njegovo zavzetost in srčno bližino pri reševanju še odprtih problemov slovenskih vernikov v mejah dežele FJK.
1 2 Četrtek, 14. novembra 
2013
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ZAHODNI KRAS - Devinščina, Božje polje, Gabrovec, Briščiki, Proseška postaja
Pokopi na Proseku: tradicija bo obveljala
Domačini z Devinščine, z Božjega polja, iz Gabrovca, od Briščikov in s Pro-seške postaje bodo lahko spet pokopavali svoje drage na proseškem pokopališču. Tako kot je veljalo od pamtiveka vse do pred nekaj meseci, ko je stopil v veljavo nov pravilnik pokopališče službe tržaške občine, ki je prepovedal pokop občanov iz drugih občin na pokopališčih tržaške občine.
Ukrep je povzročil med krajevnim prebivalstvom veliko nelagodje, izzval je številne proteste, ki so bili izneseni tudi na seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Ta je zahteval sestanek z občinskimi upravitelji, da bi zadevo uredili, in prav na torkovem sestanku je prišlo do rešitve, ki bo zadovoljila domačine.
Srečanja so se udeležili tržaški občinski odbornik za podjetja, pri katerih je soudeležena tržaška občina, Matteo Montesano, zgoniški župan Mirko Sar-doč s podžupanom Radom Miličem in odbornico Moniko Hrovatin, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza, njegov predhodnik (in »zgodovinski spomin« vsega, kar zadeva proseško pokopališče) Bruno Rupel ter funkcionarji pokopališke službe podjetja AcegasAps.
Na sestanku so tako župan Sardoč kot tudi Cattaruzza in Rupel poudarili, da so na Proseku že stoletja pokopavali pokojnike z območja proseške župnije, pa čeprav so živeli v vaseh in zaselkih druge, zgoniške občine. Pokojnike z Božjega polja, z Devinščine, iz Gabrovca, od Bri-ščikov in s Proseške postaje so pospremili na zadnjo pot na proseško pokopališče. Proseška župnija je namreč spadala (in še spada) pod tržaško nadškofijo, medtem ko drugi kraji zgoniške občine spadajo pod goriško nadškofijo. Župnijske meje se niso ujemale z občinskimi, od tod je -verjetno - prišlo pri tolmačenju novega pravilnika tržaške pokopališke službe do kratkega stika.
Na srečanju so udeleženci smatrali, da je treba spoštovati to zgodovinsko tradicijo, kajti striktno upoštevanje novega pravilnika je že privedlo do neljubih in za sorodnike bolečih primerov. Tako je bilo na primer v začetku marca letos moškemu s Proseka, z družinskimi koreninami v vasi in z ožjimi sorodniki v vasi, onemogočeno, da bi ga svojci pokopali na domačem pokopališču, ker se je bil preselil na kilometer oddaljeno Božje polje, in sicer na območje, ki
spada pod zgoniško občino. Na podlagi tržaškega občinskega pravilnika o pokopališčih so ga morali pokopati na bolj oddaljenem zgoniškem pokopališču. Pač pa so nekaj dni pozneje pokopali na Proseku občana z Naselja S. Nazario, ki sicer spada pod katastrsko občino Kon-tovel in bi ga morali kvečjemu pokopati na kontovelskem pokopališču, ker pa na njem »ni prostora«, so ga pokopali na proseškem.
Pokopališče na Proseku
Na srečanju so se udeleženci strinjali, da mora ob takih za ljudi zelo občutljivih, intimnih dogodkih - mimo vseh omejujočih predpisov - obveljati zdrava pamet. Tako je bilo odločeno, da mora tradicija obveljati. Občani zgoniške občine iz vasi in zaselkov, ki spadajo pod proseško župnijo, bodo lahko odslej na sedežu rajonskega sveta zaprosili za pokop svojih dragih na proseškem pokopališču in brez vsakih težav dobili zanj ustrezno dovoljenje.
»Prevladal je konstruktiven pristop,« je dogovor ocenil zgoniški župan Mirko Sardoč. Ob pozitivni rešitvi tega občutljivega vprašanja pa ostaja odprto drugo veliko vprašanje proseškega pokopališča: njegova razširitev. O njem je govor že poldrugo desetletje, občina ga je vključila na seznam javnih del, a zaradi pomanjkanja sredstev je tudi izpadlo iz seznama ...
M.K.
FIOM CGIL
Železarna za prihodnost Trsta
Bodočnost škedenjske železarne je ključnega pomena za bodočnost industrijskega in gospodarskega razvoja celotnega Trsta. Tako trdi sindikat kovinarjev Fiom Cgil. Rešitev bo možna le s krepkim posegom in javnim nadzorom, ki naj istočasno zagotovi nadaljevanje proizvodnje, okolj-sko sanacijo in prenovo obratov za občuteno znižanje onesnaževanja in za tehnološko obnovo.
Sindikat kovinarjev Cgil ocenjuje, da bi prekinitev proizvodnje negativno vplivala na Trst tako na industrijskem kot tudi na socialnem in okoljskem področju. Železarna bi postala industrijski relikt, območje bi ostalo onesnaženo, mesto pa bi se znašlo z nadaljnjimi tisoč brezposelnimi.
Tako katastrofo je mogoče preprečiti s programskim dogovorom med deželo in krajevnimi institucijami ter z industrijskim in okoljskim načrtom podjetja grupe Arvedi, ki namerava prevzeti škedenjski obrat.
Ob prevzemu pa morajo biti zajamčene delavske pravice, je opozoril sindikat Fiom Cgil. Brez vsakega izmikanja od veljavnih zakonov in norm, je poudaril. Uslužbencem morajo biti zagotovljeni stalno delovno mesto in prejemki v višini dosedanjih, kar mora veljati tako za zaposlene v podjetju Lucchini kot tudi v podjetju Sertubi in kooperantih.
FINANČNA STRAŽA - Vrhovni državni poveljnik Saverio Capolupo
Vselej strogi, tudi v času krize
»Gospodarski sistem zaščitiš tako, da iz njega izločiš vse, kar je gnilega« - Glavni problem ni davčni pritisk, temveč cena delovne sile
Armadni general Saverio Capolupo, vrhovni poveljnik italijanske finančne straže, je bil včeraj na uradnem obisku v Trstu. Na deželnem sedežu finančne straže pri Sv. Andreju se je ob spremstvu armadnega generala Flavia Zaninija (pristojnega za severovzhodno Italijo) najprej sestal z najvišjimi deželnimi predstavniki finančne straže. Deželni poveljnik, brigadni general An-tonino Maggiore, je gostu opisal delovanje finančne straže v Furlaniji-Julij-ski krajini. Generala Capolupa so nato skupinsko intervjuvali novinarji in na koncu se je srečal s predstavniki krajevnih institucij. Popoldne je odpotoval v Gumin.
Kateri so pereči problemi v Fur-laniji-Julijski krajini?
Če primerjamo Furlanijo-Julijsko krajino z drugimi italijanskimi deželami, tukajšnji gospodarski položaj le ni tako slab. Na državni ravni se brezposelnost približuje 13 odstotkom, tu pa mi pravijo, da je komaj nad šestimi odstotki. Splošna slika je seveda negativna, drugod pa je slabše.
Kakšni pa so podatki o utajeva-nju davkov v tej deželi?
Utajevalci so povsod, oblike uta-jevanja pa se razlikujejo glede na gospodarsko dejavnost. Tukajšnje dejavnosti niso zelo primerne za utajevanje, seveda pa tudi na tem območju nimamo samih zglednih davkoplačevalcev. Deželno povprečje je nižje od državnega, govoriti o posameznih odstotkih pa nima smisla. Vsakdo bi moral pla-
čevati davke in s tem spoštovati ustavna načela.
Kako se danes borite proti uta-jevanju davkov?
Izmislili smo si že vse mogoče strategije, problem pa je kulturne narave. Nekateri govorijo, da se podjetja na ta način borijo za obstanek, a meni to ni všeč, saj smo pred zakonom vsi enaki. Seveda je res, da raznim podjetjem primanjkuje denarja za davek na dodano vrednost IVA, mi pa moramo izvajati zakonska določila in prijaviti kršitelje. Lahko smo razumevajoči in človeški, a vsekakor strogi, o tem ni debate. Naše preiskave slonijo na analizah tveganja in podobnih orodjih, skušamo ukrepati proti večjim utaje-valcem. Pozorni smo na ohranjevanje delovnih mest, v prvi vrsti pa ščitimo gospodarski sistem kot tak. Sistem zaščitiš samo z odstranjevanjem vsega, kar je v njem gnilega.
Več podjetij pa se je preselilo v Slovenijo in druge sosednje države, ker v Italiji niso kos davčnemu pritisku.
S tem razmišljanjem se ne strinjam. Res je, nekateri podjetniki so de-lokalizirali proizvodnjo, premaknili so jo predvsem v države vzhodne Evrope. Ne priznavam pa, da so podjetja v Italiji pod prevelikim davčnim pritiskom: evropsko povprečje znaša 33 odstotkov, italijansko pa 27,5 odstotka. Govorim o davku na dohodke družb IRES, potem so tu še deželni davek IRAP in drugi lokalni davki. Menim pa, da na gospo-
Armadni general Saverio Capolupo je vodenje finančne straže prevzel junija 2012
kroma
darske dejavnosti negativno vpliva predvsem cena delovne sile, ki je v vzhodni Evropi nedvomno nižja. Res je tudi, da je italijanska proizvodnja prej kakovostna kot masovna, kakovost pa nekaj več stane - zaradi cene surovin, specializiranega osebja itd. Odvisno je torej, ali podjetniki stavijo bolj na kakovost ali pa na količino.
Zakon o stabilnosti uvaja »shuj-ševalno kuro« tudi za finančno stražo. Se s tem strinjate?
Hm ... Če me vprašate, ali imam rajši jastoga ali pa svinjsko kožo (ital. »cotenna«), bom gotovo izbral jastoga (smeh). Ključ ni v tem, da se strinjamo, bodimo pač odgovorni. Naša finančna
sredstva bodo omejili, a moramo razmišljati drugače. Kot sem pred dnevi dejal v Rimu ob navzočnosti gospodarskega ministra, moramo razmišljati o optimalni uporabi razpoložljivih sredstev.
Dobro vemo, da ima država težave, zato ne moremo zahtevati nemogočih stvari. Vlada nam je dala, kar je mogla: vprašali smo nekaj več in nekaj nam bo dano. Kot predstavniki institucij pa se zavedamo, kakšen je položaj. Naše osebje je danes bolj profesionalno, naslanjamo se na napredno tehnologijo in čut odgovornosti finančnih stražnikov.
Aljoša Fonda
/
TRST
Nedelja, 10. novembra 2013
5
SLAVISTIČNO DRUŠTVO - Predavanje jezikoslovca Petra Weissa
»Nov slovenski pravopis naj upošteva tudi vaš Milan«
Peter Weiss je strokovnjak za slovensko slovaropisje in pravopis. Trenutno je med drugim član ožje komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki mora v prihodnjih petih letih oblikovati nova pravila slovenskega pravopisa. Ali nekoliko drugače: tudi od njegovih odločitev bo odvisno, katere besede in oblike naj bi v prihodnje uporabljali vsi, ki bi radi pisali v »pravilni« slovenščini.
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je Weissa povabilo v Trst, da bi vodil krajši tečaj o novostih slovenskega pravopisa. Prvo srečanje je bilo na sporedu včeraj popoldne v Narodnem domu (preostali bosta 20. in 27. 11.). Weiss je prepričan, da bi lahko bila nova pravopisna pravila nekoliko bolj jasna in manj stroga, predvsem pa, da bi moral nov pravopis upoštevati tudi »zemljepisna področja, ki jih prejšnji ni hotel: mislim namreč, da lokalne različice niso strahota, ki bi ogrozila celovitost slovenskega jezika. Želel bi, da bi v njem našle mesto tudi rešitve, ki jih uporabljate Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Vsi vemo, da ni dobro samo, kar govorimo v Ljubljani ...« V Weissovi viziji je prostor tudi za pokrajinske različke. »V novem slovenskem pravopisu naj bo ob knjižni obliki Milano zapisan tudi različek Milan, ki ga uporabljate Slovenci v Italiji. Mislim namreč, da je treba tudi pokrajinskim oblikam priznati status večje knjižnosti. Res je, da nas knjižni jezik povezuje in da smo zaradi njega narod, po drugi strani pa je dobro upoštevati tudi ostale oblike.« Jezikoslovec meni, da bi potrebovali priročnik, ki bi osrednjemu Slovencu na primer pojasnil, da je »v zamejstvu« v rabi beseda kardiopatik, »zamejce« pa opozoril, da se mu v knjižnem jeziku pravi srčni bolnik. »Mislim, da bi se tako bolje razumeli in si olajšali delo.«
Druga pokrajinska posebnost so imenovanja šol. Pravopis sicer predpisuje obliko Gimnazija Franceta Prešerna, v Italiji pa se je uveljavil prvi sklon (gimnazija France Prešeren), tudi zato, ker bi v nasprotnem primeru italijanski someščani mislili, da je bilo največjemu slovenskemu pesniku ime Franceta. V novem pravopisu bi bilo dobro pojasniti tudi to.
Med novostmi pravopisa je predavatelj na primer omenil zapisovanje datumov: ko napovedujemo dogodke je dobro zapisati tudi dan (v sredo, 20. novembra, - pozor na obe vejici!). A tudi angleška imena, ki se končajo na h. Njegovo mnenje je, da Sarah zapišemo samo v imenovalniku: od rodilnika naprej jih sklanjamo kot bi bili brez h-ja (grem k Sari in ne k Sarahi), prav tako pa črko h izpustimo v pridevniških oblikah (Sarina, ne pa Sarahina torba). (pd)
Dr. Peter Weiss med včerajšnjim predavanjem v Narodnem domu
kroma
ZADNJA VEST
Prijatelj zabodel prijatelja
Težko je v takih primerih govoriti o prijateljstvu, pa vendar. Moška, ki sta se sinoči sprla pred javnim lokalom v Ulici Ginnastica, naj bi bila stara prijatelja. Oba sta stara petinštirideset let in sta se sestala v baru, kjer pa sta žal pregloboko pogledala v kozarec. Besede so zaradi alkoholnih hlapov postajale vse glasnejše in so se kmalu spremenile v prerekanje. Prijateljstvo pa ni preprečilo prerekanju, da se izrodi v fizični obračun.
Okrog 21.30 se je najbolj vročekrvni 45-letnik spravil nad svojega prijatelja in vrstnika z nožem. Zabodel ga je okrog desetkrat, k sreči pa zabodi niso bili pregloboki. Na kraj so pridrveli reševalci službe 118 in agentje tržaške policije. Napadalca so aretirali, napadenega pa odpeljali v katinarsko bolnišnico. Kljub povzročenim ranam naj njegovo zdravstveno stanje ne bi vzbujalo skrbi.
ZGODOVINSKI SPOMIN - Posvet na pobudo vsedržavnega sindikata Spi-Cgil
Spomin prenašati na mlade
Italija se še ni znala soočiti s svojo fašistično preteklostjo - Pričevanje Borisa Pahorja, ki mu je
Spomin na polpreteklo zgodovino ni nekaj, kar zadeva stare, vključevati mora predvsem mlade. Tesne medgeneracijske vezi so torej neobhodno potrebne. Na posvetu s povednim naslovom »Memoria bene comu-ne« (Spomin, skupna dobrina), ki ga je včeraj dopoldne v mali dvorani gledališča Verdi organiziral sindikat upokojencev Spi Cgil, so s temi ključnimi pojmi številni govorniki želeli opozoriti tudi na zanke današnje dobe.
Krizni čas sproža lahko številne škodljive mehanizme. Prekernost, strah, negotovost povzročajo nemalokrat zatekanje v individualizem, nasilje in iskanje grešnega kozla. Nevarnost novih oblik nacizma, fašizma
sindikat podelil zlato medaljo
in ksenofobije je danes še kako pereča. Posegi državne tajnice sindikata upokojencev Carle Cantone, deželnega tajnika Ezia Medeota in drugih predstavnikov Spi Cgil so izpostavili pomen dveh izmed bistvenih vrednot sindikata, in sicer pozornost do boja za lastne pravice in ohranjanje spomina. Besede so bile toliko bolj doživete, ker so dan prej tako krajevni člani kot predstavniki sindikata ostalih
OBČINA TRST - Jutri podelitev
Nagrade za ločeno zbiranje odpadkov
V tržaški občinski palači bodo jutri ob 11. uri nagradili prvih deset zmagovalcev natečaja Trst nagrajuje za spodbudo pri ločenem zbiranju odpadkov. Zmagovalci so se najbolj izkazali z ločenim zbiranjem odpadkov v oktobru, skupno pa bo nagrajenih prvih sto uvrščenih na natečaju, ki ga prirejata tržaška občina in podjetje AcegasAps.
Prvi mesec (oktobra) je na natečaju sodelovalo skupno 1.069 občanov. Ti so se prijavili na zbirnih odlagališčih v mestnem središču, predmestjih in na Opčinah. Ob vsakem prihodu so prinesli na odpad razne dotrajane predmete, kose pohištva in drug odrabljen material ter si s tem nabirali točke za sodelovanje na natečaju Trst nagrajuje. Kdor je zbral več kot 50 točk, bo soudeležen pri mesečnem žrebanju nagrade Smart box tour.
Udeleženci natečaja so ponesli na odpad skupno 16.484 kosov raznih odpadkov. Od teh je bilo 2.701 kos električnih in elektronskih naprav, 1.874 veder odpadnega gradbenega materiala, 1.431 lesenih kosov, 1.384 kosov pohištva, žimnic in igral, 777 kosov žarnic in drugih svetlobnih elementov, 686 kozic in drugih kovinskih kosov in 679 litrov odrabljenega olja.
Omizje govornikov na včerajšnjem posvetu v mali dvorani Verdijevega gledališča
kroma
dežel severne Italije obiskali fašistične lagerje Gonars in Visco ter nacistično koncentracijsko taborišče Rižarna. Jasno so obelodanili, da žal še danes prevečkrat prihaja do opiranja na selektivne oblike spominjanja. Z zvra-
»Zadeti« vozniki
Karabinjerji iz Istrske ulice so v ponedeljek prijavili sodstvu 36-letnega Tržačana P. C., ki je sedel za volanom avtomobila fiat panda. Test o uživanju prepovedanih drog je bil pozitiven, voznik je zaužil kanabinoide ali kokain. Njegovo vozniško dovoljenje je bilo že začasno neveljavno. 21-letni motorist D. M. si je prav tako prislužil kazensko ovadbo, ker je med vožnjo kazal očitne znake zaužitja droge.
Miljski karabinjerji so pred dnevi zaradi vožnje pod vplivom alkohola ovadili 49-letne-ga Pordenončana B. C., nabre-žinski kolegi pa 29-letnega Tržačana C. T., ker je vozil motorno kolo s preklicanim vozniškim dovoljenjem.
čanjem krivde na nacistično Nemčijo in na komunistično Jugoslavijo se Italija v teku desetletij ni nikoli hotela in znala soočiti s svojo fašistično preteklostjo. »Fašistična grozodejstva so ostajala zamolčana. Pomislimo npr. na dokumentarec Fascist Legacy angleške televizije BBC o italijanskih zločinih med drugo svetovno vojno: italijanska RAI ga je kupila, a ga ni nikoli predvajala,« je poudaril Tristano Matta, predsednik Inštituta Livio Sa-ranz. Nujno je treba torej zaščititi in ovrednotiti kraje spomina. Angažirati se, da bi nekdanje taborišče Visco dobilo ustrezno spominsko tablo oz. muzej, je danes neobhodno potrebno. Isto pozornost je treba nameniti odprtemu vprašanju strelišča na Opči-nah, ki še vedno nima dostojne ureditve in javnega dostopa. Pod geslom »Italiani brava gente« so razne politične sile preveč časa skušale zamolča-ti krvoločnost fašističnih dejanj, uper-jenih proti Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom. Kot je izpostavila zgodovinarka in moderatorka posveta Tullia Cattalan, ima ravno Trst kot mesto mnogoterih bolečin in travm ključno vlogo v odkrivanju koščkov skupnega mozaika sožitja. Predstavniki oblasti, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica pokrajine Trst
Maria Teresa Bassa Poropat, namestnik prefekta Rinaldo Argentieri in deželna svetnica Renata Bagatin, so bili z svojimi pozdravi popolnoma v skladu s tem duhom.
Kompleksnost, a hkrati nujnost spominjanja je vpeta v tkivo sedanjosti. Besede neizpodbitnega pričevalca našega časa Borisa Pahorja, ki je bil častni gost včerajšnjega dne, so v dvorani zadonele močno in jasno. Še pred-no je vstopil in ga je zgodovinarka Marta Verginella predstavila, so navzoči bučno zaploskali in se dvignili njemu v čast. Pričevanje stoletnega pisatelja zbada zavest dolgo zamolčane resnice. Zlata medalja, ki jo je sindikat Spi Cgil ob tej priložnosti slovesno podelil Pahorju, predstavlja dodaten znak grajenja dialoga med skupnostmi. Pisateljeva pozornost je bila tudi tokrat namenjena predvsem mladim, ki so po njegovem mnenju nedolžni, a žal velikokrat nevedni, kar se tiče fašizma.
Prisotnost dijakov licejev Galilei in Carducci je na posvetu še dodatno poudarjala pomen neprestanega tkanja stikov med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Noben dosežek ni večen. Spomin se ne sme spremeniti v golo proslavljanje in čaščenje, temveč mora biti tesno spojen s sedanjim časom. (vpa)
6
Četrtek, 14. novembra 2013
TRST
/
KAVA S KNJIGO - Uspešen obračun natečaja Po koncu začetek
Na žirijo se je usul plaz kratkih zgodb
Med 81 prispelimi izbrali 20, ki so izšle na PD in zdaj še v knjigi
Žanrsko različne zgodbe različnih avtorjev z različnih koncev Slovenije so bile rdeča nit včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo, na katerem je beseda tekla o literarnem natečaju za kratko zgodbo z naslovom Po koncu začetek. Pred meseci je nov natečaj razpisalo Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Narodno in študijsko knjižnico Trst, več o odzivu s strani širše javnosti pa so na včerajšnji matineji v Tržaški knjigarni povedale članice strokovne komisije.
Alina Carli, Martina Kafol, Gabriela Caharija in Jadranka Cergol, ki je tudi uredila knjigo, v kateri so zbrali 20 najboljših zgodb, so pripovedovale, kako so se lotile ocenjevanja prispelih zgodb. Na natečaj, ki je sicer v našem prostoru novost, v Sloveniji pa so tovrstni natečaji že praksa, je prispelo 81 zgodb, ki so ustrezale razpisnim pogojem, njihovi avtorji pa so obravnavali širok nabor literarnih tem. Nekateri so se lotili pisanja satiričnih zgodb, drugim so bile bližje kmečke povesti, avtorji pa se niso branili niti socialno angažiranih zgodb, v katerih so opisovali nasilje, zlorabo drog in alkohola in podobno, so povedale članice žirije. Med udeleženci natečaja ne prevladuje ena starostna struktura, saj so na natečaju sodelovali avtorji različnih starosti, smo tudi slišali. Alina Carli nam je tudi razložila, da
je strokovna komisija pri ocenjevanju prispelih zgodb upoštevala jezik, slog pisanja in izvirnost.
Z udeležbo so organizatorji natečaja izredno zadovoljni, sicer pa velja, da so se literarnega natečaja udeležili predvsem avtorji iz osrednje Slovenije, saj je svoje zgodbe prispevalo le 6 zamejskih avtorjev. V ožji izbor pa se je uvrstila le ena »zamejska« zgodba, smo slišali na včerajšnji matineji, na kateri so dame tudi povedale, da so knjigo želele zaključiti s pozitivno zgodbo, ki nosi naslov Recept za srečo.
Najboljše zgodbe so bile v preteklih tednih oz mesecih objavljene tudi na straneh Primorskega dnevnika, tako da so bralci preko spletnega glasovanja izbrali tri najboljše zgodbe, ki bodo prejele tudi nagrado. Zmagovalci literarnega natečaja Po koncu začetek bodo objavljeni prihodnjo sredo, ko bo tudi Založništvo tržaškega tiska gostovalo na knjižnem sejmu v Ljubljani, je včeraj dejala Martina Kafol, ki je izpostavila tudi podatek, da je bilo prebiranje in izbiranje najboljših zgodb prijetno, a tudi zahtevno opravilo.
Naj ob koncu povemo, da prihodnjo sredo običajne literarne matineje v Tržaški knjigarni ne bo, saj gredo zvesti obiskovalci in obiskovalke srečanj Na kavi s knjigo v Ljubljano na knjižni sejem. (sč)
Članice ocenjevalne komisije so včeraj obiskovalcem Kave s knjigo podale obračun natečaja za kratko zgodbo
kroma
Plemena Nine Raine, zadnje abonmajske ponovitve
Plemena Nine Raine, predstava Slovenskega stalnega gledališča o komunikaciji »onkraj besed« bo danes ob 20.30 ponovno na sporedu na velikem odru Kulturnega doma v Trstu. Sledi srca bodo popeljale gledalce v zgodbo o ljubezni in razumevanju med različnima svetovoma z zadnjimi abonmajskimi ponovitvami otvoritvene predstave letošnje sezone, s katerimi se bo tudi zaključila abonmajska kampanja. Po današnji ponovitvi za red T bodo sledile še ponovitve jutri ob 20.30 (red F), v soboto ob 19.00 (red K), v nedeljo, 17.novembra ob 16.00 (red C). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadna-pisi. V nedeljo bo deloval tudi brezplačni avtobus za abonente in gledalce, ki bo odpeljal ob 14.30 iz Se-sljana (parkirišče), ob 15.00 z Op-čin (Bazoviška ulica 21) in ob 15.00 iz Milj (avtobusna postaja). Celotni vozni red je objavljen na spletni strani www.teaterssg.com.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 14. novembra 2013
NIKOLAJ
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.33 - Luna vzide ob 14.53 in zatone ob 4.38
Jutri, PETEK, 15. novembra 2013
POLDE
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter vzhod-nik, burja s sunki do 64 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. novembra 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Korz Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul.
Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Korz Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
[H Osmice
m Kino
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA obveščata, da bo v nedeljo, 17. novembra, za izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo, avtobus odšel iz Bazovice ob 11. uri, iz Nabrežine ob 11.30 in iz Šempolaja ob 11.45.
SPDT prireja v nedeljo, 17 . novembra, Pohod skozi geološki čas od Ferneti-čev preko Medvedjaka do Poklona. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču na Fernetičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin. Izlet, ki ga vodi geološki izvedenec gospod Paolo Sossi, je nezahteven in namenjen vsem. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni!
bra, bodo na šoli obenem potekale volitve za obnovitev zavodskega sveta.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 1. del: Kako se učimo jezika? Česa se naučimo v šoli in česa ne? V torek, 19. novembra, v slovenskem jeziku in/ali v četrtek, 21. novembra, ob 17.30 v italijanskem jeziku z jezikoslovko Matej-ko Grgič. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na usvajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihotera-pevtko Suzano Pertot. Info: info@slo-vik.org ali 040-573142.
S Poslovni oglasi
PRODAM CVETLIČARNO v Na-
brežini, nasproti pokopališča.
Za informacije: 040-201025
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Sole a catinelle«.
ARISTON - 16.45, 18.45, 21.00 »Blan-canieves«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Il silenzio del mare«; 18.00, 21.30 »The act of killing«.
FELLINI - 16.15, 21.40 »Prisoners«; 18.45 »La vita di Adele«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.00 »Giovane e bella«; 18.00, 22.00 »Tha canyons«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Venere in pelliccia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.15 »Carrie«; 17.45 »Dirka življenja«; 16.10, 18.45 »Enderjeva igra«; 16.00, 16.50, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 16.20 »Khum-ba«; 20.30 »Legende v Vegasu«; 21.00 »Nesramni dedi«; 17.50 »Peta veja oblasti«; 15.40, 20.45 »Spopad na plesišču«; 18.20, 20.00 »Svetovalec«; 20.20 »Thor: Svet teme 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 20.00, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »L'ultima ruota del carro«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Disney Planes«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Stai lontana da me«; Dvorana 3: 16.30 »Cattivissimo me 2«; 18.00, 20.05, 22.15 »Jobs«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »La gabbia dorata«; 18.10, 22.10 »Questione di tempo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Stai lontana da me«; 19.00, 21.00 »Jobs«; 21.20 »Prisoners«; 16.30, 19.00, 21.30 »L'ultima ruota del carro«; 16.40, 18.40 »Disney Planes«; 16.30, 18.30 »Cattivissimo me 2«; 16.40, 21.40 »The canyons«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.15 »Sole a catinelle«; 17.30, 20.00, 22.10 »L'ultima ruota del carro«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.10 »Stai lontana da me«; Dvorana 4: 20.30 »Prisoners«; Dvorana 5: 17.30 »Disney Planes«.
SI Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da v petek, 15. novembra, od 18.00 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča starem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 18. novembra, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer ter v torek, 19. novembra, od 17. do 19. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. V nedeljo, 17. in v ponedeljek, 18. novem-
PODJETJE INFORMATIKE IŠČE
osebo za prodajo in pomoč.
e-mail: oglas.pd2013@gmail.com
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
4 ZIMSKE GUME Kormoran snowpro 185/65 R15 88T v dobrem stanju, prodam za 120,00 evrov. Tel.: 3482422538 v večernih urah.
DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1200 evrov; tel. 3355387249.
DOMAČO REPO prodajamo. Tel. 3475278519.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148.
IŠČEM DELO kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel.: 040-327251.
IŠČEM zimske gume s platišči v dobrem stanju, 175-65 R13 ali 185-55 R14, max 200,00 evrov. Tel.: 347-3052843.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo 4 simpatične mucke, stare 5 tednov. Tel. 040-4528403.
NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem 11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 348-8340682.
PRODAJAM 4 zimske gume snoways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966.
PRODAJAMO kraško domačijo potrebno prenove: hiša 180 kv.m., vrt 2.500 kv.m., tel.: 340-5706725.
PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250.
PRODAM fiat palio 1.2, letnik 2000, 150.000 km, letna taksa plačana do '08 2014, za 800,00 evrov. Tel.: 040225304 ali 340-9144726.
PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054.
PRODAM repo. Tel.: 347-4878994.
PRODAM strežno hladilno vitrino za narezek, širina 4 m, globina 1,5 m ter hladilno vitrino za mlečne izdelke, višina 2,20 m, globina 70 cm, dolžina 2,5 m v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 339-5326530, 338-8867093.
RAZNE DELE za skuter Gran Dink prodam po nizki ceni. Tel.: 040-231006 v popoldanskih urah.
V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil ze-brasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 338-9444135 (Niko).
ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865.
prej do novice
www.primorski.eu1
* %
/
TRST
Četrtek, 14. novembra 2013
7
Vse najboljše RADI za okrogli rojstni dan ji želi Edi s hčerko Irino.
Na partizanskih koncertih RADA že mnogo let ponosno in neutrudno napoveduje, recitira in prepeva. Danes je prišel čas, ko jo je Abraham dohitel. Za njenih prvih, mladih 50 ji želimo vse najboljše družine Eva, Pečar in Sodomaco.
Danes je Abraham našo RADO dohitel, jo objel in vse najboljše ji zaželel, čestitkam se pridružujemo tudi mi tovariši iz ljudskega doma v Podlonjerju prav vsi.
Danes praznuje naša predsednica RADA okrogli 50. jubilej, vse najboljše ji kliče TPPZ P. Tomažič.
RADA, danes okroglih 50 slavi: zdravja, veselja, a tudi dovolj energije za vztrajanje, vsestransko delovanje in prisotnost, ji želijo tovarišice in tovariši SKP.
Draga RADA, petdeseta so najlepša leta, ostani taka še naprej in z veseljem vedno glej naprej! Vse najboljše Ti iz srca želimo prijatelji iz mladinske skupine, ki se še vedno občasno skupaj dobimo.
Draga NONA! Juhej, juhej, danes imaš eno leto več kot prej! K tebi bova prišli pojoč in ti podarili poljubček vroč: za zdravje in srečo in z voščili polno vrečo. Vse najboljše! Erika in Elena.
V Miljah sta praznovala GUIDO in MELITA 60-letnico skupnega življenja. MoPZFran Venturini jima čestita in želi še mnogo srečnih let skupaj.
Naša Dorica in Giorgio sta spet nonota postala, malega ALEXANDRA bosta pestovala. Iskreno čestitamo staršema, novorojenčku pa voščimo vso srečo v življenju. TFS Stu ledi.
Ü3 Obvestila
ZUMBA - SKD DRAGO BOJAN obvešča, da bo tečaj potekal ob četrtkih od 18.20 do 19.20 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Informacije na tel. 3480633569 (Katja).
ŠAH! Klub ŠAH OSMICA, vabi vse ljubitelje igre šaha na hitropotezni turnir OVER 18 (5 minut razmišljanja na igralca) v Zadružni gostilni v Gabrov-cu, v soboto, 16. novembra 2013, ob 15.30. Sledi zakuska in podelitev nagrad prvim trem uvrščenim. Vabljeni!
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe.
SKP KROŽEK OBČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje danes, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano v 1. nadstropju gledališča Prešeren v Boljun-cu na kongres krožka.
50-LETNIKI iz dolinske občine organiziramo v soboto, 23. novembra, pol-dnevni izlet z večerjo v Cervignano. Prijave sprejemamo do vključno 15. novembra. Info na tel. št.: 338-5490044 (Patrizia) ali 333-6188696 (Franka).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 15. novembra: ob 18. uri potopisno predavanje Magde Štur-man: Čile-Argentina-Bolivija (namenjeno je seznanitvi s predvidenim izletom, na katerega se bomo podali v naslednjem letu); ob 20. uri nočni pohod na Nanos ob polni luni izpred go-
stilne Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližji polni luni po potopisnem predavanju.
ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« z umetnikom Leonardom Calvom v soboto, 16. novembra, od 16.30 do 17.30 na sedežu, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 0402602395 ali 338-3476253.
SKP KROŽEK 1. MAJ vabi člane in simpatizerje v soboto, 16. novembra, ob 16.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na kongres krožka.
ZALOŽBA MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA sporočajo, da ostaja še nekaj prostih mest za obisk Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom v sredo, 20. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 8.45, pri Finžgarjevem domu na Op-činah bo avtobus ob 9.10, povratek v Trst okrog 17. ure. Prijave v Tržaški knjigarni ali pa pri založbi Mladika (tel. 040-3480818, redakcija@mladi-ka.com) do sobote, 16. novembra.
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras vabi na pohod z ogledom ribiškega muzeja v Križu, ki bo v nedeljo, 17. novembra. Pohodniki se bodo ob 9. uri odpeljali s stare avtobusne postaje v Sežani z lastnimi avtomobili na Prosek, od koder bo sledila uro in pol dolgo pot hoje do Križa. Tu ogled ribiškega naselja in ribiškega muzeja v spremstvu Franka Košute. Vrnitev na izhodišče po krožni poti z ogledom na tržaški zaliv. Vodja pohoda in dodatne informacije: Ludvik Husu na tel. 041351713. V primeru slabega vremena je program prilagojen.
VAŠKI JESENSKI PRAZNIK: društva in organizacije vabijo vse vaščane in prijatelje v nedeljo, 17. novembra, na praznik: ob 14.00 zbirališče na vaškem trgu - pohod Spoznavajmo trebenska ledinska imena; ob 17.00 v Ljudskem domu kulturni program, ki ga bodo izoblikovali Otroški pevski zbor Kra-sje in Godbeno društvo Viktor Parma, nato družabnost in večerja (simbolični prispevek).
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras prireja, v sodelovanju s Kraškim drenom in Društvom diabetikov Sežana, počastitev sv. dneva sladkorne bolezni, ki bo v ponedeljek, 18. novembra, v Kosovelovem domu. Osrednja prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa« se bo pričela ob 18. uri. Nastopili bodo številni nastopajoči vseh generacij. Od 15. ure dalje bodo v preddverju Kosovelovega doma potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi, s svetovanjem.
KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tretje srečanje delavnice »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Lui-so Tomasettig. Informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo iz Devin-ščine, v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku srečanje o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni!
SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71.
PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred).
SKP KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi člane in simpatizerje v sredo, 20. novembra, ob 18. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini na kongres krožka.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it.
60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin).
TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Venturini pri Domju.
SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635.
60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana).
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Štivana: v soboto, 30. novembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v domačijo v Zagradec. Info in prijave: 3402417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša).
0 Prireditve
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS vabi: danes, 14. in v četrtek, 21. novembra, od 9. do 12. ure na delavnice recikla-že predmetov (za priložnostna darila) s Polono Škodič v Domu upokojencev Sežana; v soboto, 16. novembra, od 10. do 15. ure delavnica in predavanje mag. Stipeta Hečimoviča »Zdravilne rastline v prehrani«; v petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gorjansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes,
14.	novembra, ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige »Feng Shui - Filozofija prostora in psihologija bivanja«. Z avtorico Špelo Kryžanowski se bo pogovarjala Barbara Zetko.
SKD SKALA iz Gropade vabi v petek,
15.	novembra, ob 20.30 na martino-vanje in koncert vinskih ter dalmatinskih pesmi v Kulturni dom Skala v Gropado. Nastopila bosta domači mešani pevski zbor Skala Slovan, moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in moški pevski zbor Vesna iz Križa. Sledila bo martinova zakuska.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v petek, 15. novembra, ob 20.30 »Martinov pevski večer« - MoPZ Tabor, dir. David Zerjal, MePZ Lipa, dir. Tamara Ražem in Uopenska mulerija; v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 - Mau-rizio Zacchigna - L'eredita' dell'oste-trica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: 15.
novembra, 15.30-19.00; 16. novembra, 15.30-19.00; 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na večer s pisateljem Igorjem Škamperletom, avtorjem knjige Dotiki pokrajine. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Robi Šabec. Dijaki zavoda Jožef Stefan bodo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, za glasbeno točko pa bo poskrbel harmoni-kaš - gojenec Glasbene matice v Trstu. Vabljeni v petek, 15. novembra, ob 17.30 v Narodni dom (Ul. Filzi 14).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo« v petek, 15. novembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Predaval bo nadškof Alojz Uran. Informacije na tel. 340-3864889.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 16. novembra, ob 19.30 v kulturni dom na Colu na martinovanje z duom »Ba-kalina«, ki ga sestavljata Jani Kutin -glas in Renata Lapanja - harmonika.
KD PROSEK KONTOVEL IN ZBOR J. GALLUS vabita v soboto, 16. novembra, ob 20. uri na predvajanje trailer-ja »Sfinga« s pevskim uvodom.
SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje inž. Gorazda Humarja »Solkanski most in nabrežinski kamen«, ki bo v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini.
DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Glasbeni gostje: Grazer Spatzen (Avstrija), Jože Burnik, Ansambel Munda, Luoi Herinx (Nizozemska), Klapa z Brega, Domači zvoki, Ana Tavčar in Denis Novato.
DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v nedeljo, 17. novembra, ob 16. uri v Galeriji Centra Skerk v Trnovci 15, predvajanje filma »L'albero tra le trincee - Paolo Rumiz nei luoghi del-la Grande Guerra«, ki ga bo predstavil žurnalist in pisatelj Paolo Rumiz. Vstop prost. Obvezna rezervacija na tel. št. 345-6407888.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na ogled kraške muzikomedije Mateja Grudna in Iztoka Cergola (u)TRI(n)KI »Kud grešni kozli« v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri.
CAMINO DE SANTIAGO DEL NORTE - Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Loredane Kralj v ponedeljek, 18. novembra, ob 20. uri v prostore bara Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta o Zori Tavčar, ki ga je pripravil tržaški sedež Rai. Govorili bosta avtorica Tatjana Rojc in ju-bilantka Zora Tavčar. Začetek ob 20.30.
KRU.T vabi v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri na prvo srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. Dr. Rosa Della Fortuna, master II. stopnje v nevropsihofizični optimizaciji, bo spregovorila o metodi Kou-smine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Informacije in prijave na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Leonardo da Vinci: čudo univerzalnega človeka« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253.
SKD VIGRED vabi v torek, 19. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Kako s hrano ojačimo imunski sistem, prva pomoč pri prehladu, herpes...«.
ZALOŽBA MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA sporočata, da bo predstavitev knjige o življenju in delu Bo-
jana Pavletiča »Primorski Sokoli bodo še leteli« v Tržaški knjigarni zaradi tehničnih razlogov preložena s petka, 15., na torek, 19. novembra, ob 11. uri. Ob prisotnosti urednika Maria Šušteršiča bosta o knjigi spregovorila Saša Rudolf in Milan Pahor.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov kle-kljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Zerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Che-ber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin.
ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395.
Prispevki
V	spomin na dragega Dina Stoparja darujejo Zora, Dina in Fabio 20,00 evrov za MePZ Lipa.
V	spomin na Andreja Terčona darujejo kolegi 140,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Dragota Miliča daruje družina Ivana Sardoča 30,00 evrov za ASK Kras.
t
Zapustila nas je naša draga
Cvetka Bržan vd. Oblak
(Fioretta)
Žalostno vest sporočajo
sin Dimitrij, sestra Armida, snaha Sandra, vnuk Christian ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v soboto, 16. novembra od 8.00 do 9.40 v ulici Co-stalunga.
Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu.
Log, 14. novembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Četrtek, 14. novembra 2013
TRST
NASILJE NAD ŽENSKAMI IN MEDIJI - Srečanje z Lorello Zanardo
Kako je italijanska televizija žensko razčlovečila in razkosala
Prodoren uspeh spletnega dokumentarca - Projekt tržaške občine z novinarskimi združenji
**
§\r
Lorella Zanardo
Sedem milijonov. Toliko oseb si je ogledalo dokumentarec Ženska telesa -Il corpo delle donne. Na spletu. Tja so ga namreč več kot štiri leta tega »poslali« avtorji v želji, da bi bil dostopen čim širšemu krogu ljudi. Z njim so, v prvi vrsti Lorella Zanardo, ki je bila tudi pobudnica projekta, prepotovali Italijo in gostovali tudi na tujem. Pred meseci so ga predstavljali celo po Avstraliji. Lorella Zanardo je v torek popoldne prišla v Trst, kjer je v avditoriju Revoltellovega muzeja ob predstavitvi dokumentarca orisala celoten potek in smisel projekta. Tržaško srečanje z Lorello Zanardo je sodilo v okvir drugega projekta, poimenovanega Nasilje nad ženskami in mediji, ki ga je zasnovala tržaška občinska uprava v sodelovanju z deželnim novinarskim sindikatom, deželnim svetom Novinarske zbornice in tržaško univerzo. Kot je uvodoma povedala tržaška podžupanja Fabiana Martini, je torkovo srečanje pomemben korak na daljši in-formacijsko-formativni poti. Sledili bodo tudi drugi, namenjeni določenim starostnim ali poklicnim kategorijam. Posebno pozornost oba projekta namenjata mladim v trdnem prepričanju, da (ne)vrednotenje žensk sodi v splošno tematiko (ne)kulture.
Splet vs. televizija 1:0. Takšen je izid tokratnega «dvoboja»: na spletu se je množično uveljavil dokumentarec, ki je ostro kritičen do televizije. V konkretnem do načina, kako italijanski televizijski kanali - v pretres so avtorji dokumentarca vzeli pet najbolj gledanih kanalov, prva dva RAI in tri Mediasetove - predstavljajo žensko. Razgaljajo. Razkosajo jo na dele. Niso več osebe. Z ekrana gledalce v glavnem «nagovarjajo» privlačni deli ženskega telesa. Zgovorne primere so Lorella Zanardo, Cesare Cantu in Marco Malfi Chindemi strnili v okrog 20 minut dolg dokumentarec. Kot je med srečanjem povedala Zanardova, se televizijski odnos do žensk kaže tako v vsebinski zasnovi oddaj, upoštevali so v glavnem razvedrilne oddaje, kot tudi v načinu snemanja. Nazoren primer je npr. predstavitev udeležencev priljubljenih televizijski kvizov: ženske snemajo od spodaj navzgor, tako da poudarijo njihov splošen videz, moške frontalno, ženske-dekleta so oblečena veliko bolj izzivalno kot moški, ki so lahko tudi povsem casual, od žensk ob predstavitvi zahtevajo nasmeh, moškim dajo besedo. V številnih oddajah imajo dekleta «status» žive dekoracije, v marsikateri so podvržena neumnih šalam in neumestnim pripombam. Takšen odnos, nad katerim drugod po svetu strmijo, pa čeprav tudi v drugih državah položaj ni najboljši, traja že dobrih 30 let. Se pravi veliko pred nastopom Berlusconi-ja, je prepričana Lorella Zanardo. Pravzaprav Berlusconija ne bi bilo, če ne bi v Italiji že vlada takšna (ne)kultura. Da je s svojimi televizijami in nato v politiki prebrisani «televizijski prodajalec» znal že obstoječe ozračje izkoristiti in še znižati kulturni nivo, je druga zgodba. Prva, glavna, tako Lorella Zanardo, se je začela v zgodnjih letih 80, ko so z nekaterimi oddajami, npr. Drive in, želeli »pobarvati« tedanjo televizijsko sivino in »poživiti« vsebinsko vkleščenost v moralistične miselne vzorce.
Tudi če je v tem konkretnem primeru splet premagal televizijo oziroma jo razgalil, pa slednja ostaja nesporna velesila v italijanskem informacijsko-for-mativnem sistemu. Absolutni vladar. Predvsem v občutljivem procesu odraščanja mladih. Družina je v krizi, javni šolskim sistem podirajo in tako ima televizija nekontroliran vpliv na mlado in na manj izobraženo populacijo. Kaj nam je
kroma
storiti? Na to vprašanje Zanardova odgovarja, da je treba dosledno protestirati v težnji, da bi vsaj en kanal javne televizije »vzeli s trga«, mu namenili glavni delež od naročnin in tako omogočili razvoj kvalitetne televizije. Glede učinkovitosti protestov, ki morajo zmeraj biti v mejah omike, Lorella Zanardo zagotavlja, da so obrodili sadove. »Takšnega dokumentarca, kot smo ga pripravili pred le-
Deželna svetnika Demokratske stranke Silvana Cremaschi in Enzo Martines sta včeraj s tržaškim koordinatorjem Civatijevega odbora v Trstu Leom Brat-tolijem predstavila kandidaturo Giusep-peja Civatija na primarnih volitvah 8. decembra za državnega tajnika stranke. Čeprav naj bi bil outsider v dvoboju Renzi-Cuperlo, pridobiva Civati s svojimi gesli za radikalno prenovo in jasno levo usmeritev stranke vse več konsenza med člani in somišljeniki. Zavzema se za »pluralno stranko, zasidrano na levici, v tesnem dialogu z družbenimi gibanji in občani,« so povedali njegovi somišljeniki: »Civatijeva DS se ozira na izkušnjo Oljke, je leva pro-evropska stranka, ki naj gre od Prodija do Rodotaja in je močno zasidrana na vrednotah ustave«. Civatijevi somišljeniki se zavzemajo za čimprejšnjo
ti, ne bi mogli več,« je povedala, »ker se je nivo nekoliko dvignil. Še vedno je slab, vendar ni tako izrazito žaljiv.« Ker verjame v pripravljenost mladih, da zagovarjajo svoje poglede, je z dokumentarcem obiskala veliko šol. Zaradi vsebine dokumentarca so se avtorji osredotočili predvsem na višje srednje šole. Prvo leto po pripravi dokumentarca so veliko potovali po državi, ob šolah so jih vabile razne, v
Giuseppe (Pippo) Civati
reformo volilnega sistema in politične volitve, da se končno preseže obdobje širokih zavezništev in političnega izsiljevanja.
Še posebej se obračajo na razočarane volivce, ki so se odrekli glasovanju ali pa izbrali Gibanje 5 zvezd. Med letoma 2008 in 2013 je DS tudi v Trstu izgubila kar 15 tisoč glasov, od 49 na 34 tisoč.
prvi vrsti ženske organizacije. Z orisom poteka srečanj in samega dokumentarca je nastala istoimenska knjiga, v kateri je posebno poglavje namenjeno zakonom, določilom, dokumentom in podobnim, ki pravzaprav prepovedujejo takšno uporabo televizije, kot jo je dokumentirala Zanardova s sodelavci. Kot velja za druga vprašanja, tudi za prikazovanje ženske na televiziji velja, da pravila so zapisana, vendar se jih ne upošteva ... Na dolgem tržaškem srečanju je seveda tudi padlo vprašanje, kaj želijo avtorji doseči s projektom. Gre za izražanje aktivnega državljanstva, je odgovorila Zanardova: ugasniti televizor, ni rešitev. Zaležejo samo protesti in konkretna dejanja, »kletko je treba odpreti«, je rekla odločna avtorica, »naprej bodo delali drugi.« Mladi, ki sicer živijo v svetu podob, vendar so glede njihove izrazne moči večinoma nepoučeni. Se pravi, da so v današnjih, še bolj pa v jutrišnjih razmerah nepismeni. In seveda mlada dekleta, ki vztrajno protestirajo, čeprav ostajajo v temi, ker so »tovrstne novice za medije nevredne pozornosti«. Projekta Lorelle Zanardo s sodelavci in tržaške občinske uprave v sodelovanju tudi z novinarskimi organizacijami skušata med drugim tudi premakniti medijski »žarometer«.
Breda Pahor
Frustriranost premnogih volivcev je razumljiva, možno pa jo je preseči le z ino-vativnimi izbirami o kočljivih vprašanjih kot so delo, civilne pravice, okolje.
Civatijevi somišljeniki bodo v ta namen v naslednjih dneh priredili več srečanj. V soboto ob 11. uri v v Knulpu pokrajinski odbornik za okoljhe iz Reggio Emilie Mirko Tutino govoril na temo Kako ugasniti upepeljevalnik in zapreti deponijo. V ponedeljek bo v Trstu Beppe Civati. Ob 17.45 se bo na IV. pomolu v starem pristanišču pogovarjal z Robertom Weberjem na temo: Stvari se spremenijo, če jih spreminjamo. Prihodnji petek, 22. novembra ga bo prišla podpret senatorka Laura Puppato, v soboto 23. ob 11.30 pa bo v kavarni San Marco srečanje o civilnih pravicah. Sodelujeta sen. Sergio Lo Giudice in Fabio Omero.
-/
Judovska skupnost odstavila svojega rabina
Tržaška judovska skupnost je odstavila svojega rabina, 64-letnega Itzaka Davida Margalita. Z odločitvijo, do katere naj bi konec oktobra prišlo zaradi slabih odnosov med rabinom in skupnostjo, je tržaška skupnost seznanila italijansko ra-binsko konzulto. Odstavljeni rabin pa se ne strinja in se bo morda obrnil na delovno sodišče. Zaenkrat je odpotoval v Izrael, kjer bo o svojem položaju poročal glavnemu izraelskemu rabinu. V Trst naj bi se vrnil čez teden dni. Margalit je v tem mestu dejaven od leta 2007.
Srečanje o Hrvaški
Niz srečanj na temo migracij Raz/selje-ni bo danes ob 18. uri ponudil pogovor o Hrvaški, njeni zgodovini in novi vlogi v okviru Evropske unije. Postaja Rogers bo gostila srečanje z Ludwigom Steindorffom, avtorjem knjige Hrvaška - Narodna zgodovina in evropska poklicanost. V stoletjih je podobo Hrvaške zaznamovala edinstvena zgodovinska stratifikacija na območju nove Evrope z viškom v novejšem, dramatičnem razvoju z razpadom Jugoslavije in ustanovitvijo nove države, ki je danes članica EU. Avtor se bo pogovarjal z založnikom Pierom Budinichem, novinarjem Pierluigijem Sabattijem in sociologinjo Melito Richter.
Skupščina DS na Opčinah
Nocoj ob 20. uri je sklicana kongresna skupščina članov Krožka 2. rajona -Vzhodni Kras Demokratske stranke. Zasedanje bo na sedežu v Domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, s sledečim dnevnim redom: 1. imenovanje predsednika skupščine in skrutinatorjev; 2. predstavitev kandidatnih list v podporo vsedržavnih kandidatov; 3. razprava; 4. izvolitev delegatov za Pokrajinsko konvencijo.
Jutri splošna stavka
Jutri bo v Furlaniji-Julijski krajini ose-murna splošna stavka proti stabilizacijskem zakonu, ki ga je Lettova vlada predložila v razpravo parlamentu. V javnih storitvah bo stavka krajša, kljub temu pa družba AcegasAps sporoča, da v dopoldanskih urah najbrž ne bo mogla nuditi običajnih storitev, razen minimalnih, ki jih tudi v primeru stavke določa zakon. Do težav utegne priti tudi v drugih javnih službah. Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bodo avtobusne povezave okrnjene med 18. in 22. uro. K udeležbi na stavki in na demonstraciji v Pordenonu (ob 9.30) vabi poleg sindikatov CGIL, CISL in UIL tudi stranka SEL, ki meni, da imajo varčevalne politike dramatične posledice za družine in da je nujen radikalni zasuk v ekonomskih politikah.
Delovišče na Ulici Giulia
Podjetje AcegasAps obvešča, da bo danes (do sobote) odprlo novo delovišče na območju ulic Giulia (pri hišnih številkah 50 do 62), Margherita, Cunicoli in Piso-ni. Delovišče bo dolgo 91 metrov, obnovili bodo električno omrežje. V ponedeljek (do 14. decembra) pa bodo odprli de-lovišče v Ul. Ferraris in na Trgu Vico.
Foto-razstava v Briščikih
V	sprejemnem centru Briške jame, Bri-ščiki 42/A, bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Fulvia Eccardija Agua Sagrada. Ob odprtju bodo predvajali diapozitive Eccardija, Franca Cucc-hija in Sergia Dolceja.
Milje: zgodovinski posnetki
V	galeriji Ugo Cara v Miljah (Ul. Roma 9) bo danes ob 18. uri odprtje razstave »Cantieri e cantierini«, izbora zgodovinskih fotografij iz ladjedelnice Sv. Roka in Arzenala. Prve je v letih 1912-19 posnel Francesco Penco, druge pa v 60. in 70. letih Ermanno Comar.
Marta sui Tubi jutri v gledališču Miela
Zadruga Bonawentura in gledališče Miela nam tokrat ponujata večer v znamenju italijanske glasbe. Jutri ob 21.30 bo namreč v tržaškem gledališču nastopil eden izmed bolj priljubljenih italijanskih bendov - Marta sui Tubi. Skupina, ki je nastala pred desetimi leti, nam bo tokrat predstavila svoj zadnji glasbeni izdelek Cinque, la luna e le spine.
Zasedbo Marta sui Tubi sestavljajo pevec Giovanni Gulino, kitarist in pevec Carmelo Pipitone, bobnar Ivan Paolini ter glasbenika Paolo Pischedda (klavir in violina) in Mattia Boschi (bas in violončelo). Fanta sta se skupini pridružila pred petimi leti, nova plošča Cinque, la luna e le spine pa je že peta po vrsti. »Pet je torej številka, ki danes zaznamuje bend,« je pred nedavnim izjavil Gulino.
Marta sui Tubi igrajo že veliko let vidno vlogo na italijanski neodvisni glasbeni sceni, letos pa so z nastopom na san-remskem festivalu, na katerem so predstavili pesmi Vorrei in Dispari, prišli prav v vse italijanske domove. Bend slovi po dolgih in energičnih nastopih, na katerih
se rokerski komadi prepletajo z bolj nežnimi, akustičnimi skladbami.
Vstopnico lahko kupite v gledališču Miela med 17. in 19. uro, zanjo boste odšteli 15€, univerzitetni študentje pa 11€.
R.D.
POLITIKA - Civatijevi somišljeniki v Trstu o primarnih volitvah v DS
Za radikalno prenovo
Civati bo v Trstu prihodnji ponedeljek - Zavzemajo se za pluralno, na levi zasidrano stranko
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 14. novembra 2013
9
GLOSA
Iredentizem še vedno živi v italijanski državni upravi
Jo2e Pirjevec
»Ali gre za šalo ali za neslano izzivanje na račun Hrvatov (katerim bi se morali opravičiti), ali pa za rastresenost kakega osla?«, se sprašuje Gian Antonio Stella, sodelavec dnevnika »Il Corriere della Sera«, ob odkritju, da je na spletni strani italijanske policije še najti imena Fiume, Pola in Zara, kot da bi šlo za mesta, ki spadajo v italijansko državo. Ne, dragi Stella, ne gre za šalo, izzivanje ali raztresenost, temveč za iredentizem, ki je še vedno živ v številnih vozliščih italijanske državne uprave.
V potrditev te ugotovitve naj spomnim, na izjavo, ki jo je rimska vlada poslala vsem državam zmagovalkam v drugi svetovni vojni, razen Jugoslaviji, leta 1947 ob podpisu Pariške mirovne pogodbe. Z omenjeno pogodbo se je med drugim morala odpovedati kolonialnim posestim in delu ozemlj, zasedenih po prvi svetovni vojni in v času druge ter se sprijazniti z novo mejo, močno po-tisneno proti zahodu. Zdelo pa se ji je primerno, da se takoj oddalji od še svežega podpisa z izjavo, v kateri je zahtevala radikalno revizijo mirovne pogodbe, češ da ozemlje, ki ga ima na razpolago, ni zadostno za preživetje 45 milijonskega naroda: »Italijanska vlada bi izgubila na časti - ki je njena največja dobrina - če bi Zaveznikov ne obvestila, da mirovna pogodba s svojimi ozemeljskimi, gospodarskimi, kolonialnimi, vojaškimi določbami še poglabja tisto demografsko stistko, ki je tragično težila italijanski narod in je bila, delno, vzrok tolikšnega zla za nas in za druge.« Skratka, imperializem pred prvo svetovno vojno in po njej je bil (delno) upravičen, ker so se morali Italijani boriti za prostor pod soncem. Ta absurdni dokument, ki dokazuje vso omejenost takratnega italijanskega vodilnega razreda, prepričanega, da se Italijanom godi krivica, ker so izgubili Libijo, Eritrejo, Etiopijo, Albanijo, južno Slovenijo, Istro in Dalmacijo, Rodos in Dodekanez, tudi v naslednjih desetletjih ni izgubil svojega agresivnega naboja. Ne zaradi kolonij, saj je s propadom britanskega, fancoskega, nizozemskega, belgijskega in portugalskega im-
perija postalo očitno, da je doba kolonialnih gospostev vsaj v najbolj grobi, tradicionalni obliki, za vedno mimo, pač pa zaradi slovenskih in hrvaških ozemelj na vzhodni obali Jadrana. Italijanska vlada je na karto iredentizma dosledno igrala vse do podpisa Osimskih sporazumov, desničarske sile, močno prisotne v italijanski družbi, pa tudi po njih. Spomnimo se samo potovanja neo-fašističnega veljaka Gianfranca Finija v Beograd na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je zgledalo, da se bodo ob razpadu Jugoslavije, Italijani in Srbi zmenili glede nove meje na račun Slovencev in Hrvatov, seveda.
Iredentistični popadki se v zadnjem času ne pojavljajo samo odkrito s prilaščanjem izgubljenih občin na spletu (Pliscovizza del-la Madonna), temveč tudi bolj prikrito. Poglejmo na primer razpravo, ki se je pred dnevi razvila v rimskem parlamentu na temo tako imenovanega »negacionizma«, zanikanja holokavsta. Tematika je postala aktualna ob smrti krvnika Ardeatinskih jam Ericha Priebkeja, ki se je spremenila v tra-gokimedijo, ker oblasti niso vedele, kam z njegovim truplom. Obenem so se na rimskih zidovih pojavili napisi, ki so nacističnega morilca kovali v nebo, to pa je nebogljene italijanske politike tako vznemirilo, da se jim je zdelo primerno zakonsko prepovedati vsako izražanje dvoma o genocidu Judov pod Hitlerjem. Pod grožnjo zaporne kazni od treh do petih let. Niso se zadovoljili s tem. V osnutek zakona so še zapisali, da je prepovedano postavljati pod vprašaj tudi neovrgljive zgodovinske dogodke, ki se nanašajo na preganjanje drugih manjšin. Katerih? Armencev v Turčiji? Ne, Italijanov v Julijski Benečiji, žrtev Titovih partizanov, krivih samo tega, da so bili Italijani. Rekli boste, da pretiravam, a ker imam izkušnjo s polemiko, ki jo je povzročila moja knjiga o »fojbah«, mislim, da ne. Spet se pojavlja teza (pa čeprav v prikriti obliki), da smo Slovenci in Hrvati genociden narod. To pa pomeni, da meje, ki so bile začrtane po drugi svetovni vojni, niso pravične.
VREME OB KONCU TEDNA
Prihaja nova solidna hladna fronta_
Darko Bradassi_
Prehod Martinove vremenske fronte je bil izrazit, prinesla je velike količine padavin, zlasti pa prehodno občutno ohladitev in močno ter vztrajno burjo. Meja sneženja se je v nedeljo zvečer spustila občutno pod 1000 metrov, zapihala pa je tudi močna burja. V Tržaškem zalivu so sunki kar dva dni dosegali hitrosti do okrog 130 km/h. Predvsem pa se je v drugem delu njene okrepitve povečala njena srednja hitrost, zato je tudi povzročala toliko preglavic in nevšečnosti.
Da pobliže razložimo: eno so najmočnejši sunki, drugo pa povprečna hitrost. Najmočnejši sunki navadno trajajo le kakšno desetinko sekunde, so torej zelo nagli in bliskoviti, kot da bi nas kdo nenadoma porinil. Povprečna hitrost pa zajema razliko med najmočnejšimi sunki in najšibkejšimi. Dokazano je, da v preteklosti niso bili rušilni najmočnejši sunki, temveč najvišje povprečne hitrosti. V zadnjih dneh je burja dosegala povprečno hitrost tudi do okrog 70 km/h in več, kar sodi med močnejše jakosti. V preteklosti bi bila taka hitrost povzročila veliko večjo škodo kot danes. V zadnjih desetletjih smo se namreč pred močno burjo nekako bolje zaščitili. Kljub temu pa so morali večkrat poseči gasilci. Predvsem pa je bila na sedanjo burjo povsem nepripravljena narava. Zaradi razmeroma toplega vremena v zadnjih tednih listje povečini ni še padlo z dreves. Zato je bil zračni upor ob močni burji velik. Odtod tudi razlaga za številne zlomljene veje in tudi drevesa.
Veliko vetrovnost je povzročil ciklon, ki je nastal nad osrednjimi predeli Italije po prehodu nedeljske vremenske fronte. Nad severovzhodom se je namreč zračni tlak že občutno okrepil, razlike v pritisku so zato bile velike.
Temperature niti niso bile posebno nizke za ta čas, vseeno pa je bilo videti veliko zimskih oblačil, med drugim tudi volnene kape in rokavice, kot pozimi. Dejstvo je po eni strani, da je psihološki
učinek burje zelo velik, po drugi pa tudi, da je realna temperatura zaradi močnega vetra občutno nižja od tiste, ki jo prikazuje termometer.
Pred nami je sedaj nova sprememba, ki se bo začela že nocoj. V teh dneh je ciklon nad osrednjo Italijo preusmerjal proti nam z vzhodnimi vetrovi razmeroma vlažen zrak. Zato je bilo precej oblakov. Nocoj bo dosegla naše kraje nova višinska dolina s severnoatlantskim zrakom. Ponoči pričakujemo hladno vremensko fronto, ob njenem prehodu pa bo tudi nastal ciklon nad severnim Jadranom. Fronto bo spremljal nekoliko hladnejši zrak kot v minulem poslabšanju. Ze nocoj se bodo začele pojavljati padavine, ki bodo ponoči in jutri pogostejše in občasno nekoliko močnejše. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okrog 500 metrov. Burja se bo spet okrepila in bo hladneje.
Od višinske doline se bo odcepil višinski ciklon, ki se bo nato že jutri zvečer vzvratno oddaljeval od naših krajev in z njim tudi najbolj mrzel zrak. Ze jutri zvečer se bo meja sneženja spet postopno višala, v soboto pa bo proti nam že pritekal precej toplejši zrak. V soboto bo še prevladovalo oblačno vreme in bo lahko padla kakšna kaplja dežja, v nedeljo pa bo več spremenljivosti in vsaj občasne delne jasnine.
Na sliki: anticiklon bo danes oslabel
DUTOVLJE - Na Bunčetovi domačiji
Martinovanje z ovrednotenjem zelo kakovostnega terana
Pokušnje žlahtne kapljice sta se udeležila tudi sežanski župan Davorin Terčon in kraljica terana Anet Jagodič (prva dva z leve)
ok
DUTOVLJE - V mrzlem in vetrovnem vremenu je na Bunčetovi domačiji v Dutovljah potekalo tretje martinovanje, ki sta ga organizirala domače Turistično društvo Kras in Krajevna skupnost.
Blagoslov mladega vina je opravil domači župnik Bogdan Špacapan, zbrane pa sta pozdravila še sežanski župan Davorin Terčon in kraljica terana Anet Jagodič. Oba sta poudarila velik trud kraškega vinogradnika in vinarja za pridelavo kakovostnega terana, še posebej v težki letini, ter izrazila veselje, da kraška vina prodirajo tudi na tuje trge. Iz petih sodčkov so
lahko teran pokušali številni ljubitelji dobre kapljice, še prej pa so zabili pipe v sode: župan Terčon, predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok, v sodček Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana njegov predsednik Boris Lisjak v spremstvu kraljice terana Anet Jagodič,
Ob sodčku sežanske kleti Vinakras sta bila njen direktor in enologinja Marjan Colja in Sanja Novak, kot zadnji pa je nazdravil predsednik Turističnega društva Kras Branko Kjuder.
S tem so zbrani dokazali, da naj bi
prireditev postala tradicionalna, saj prav na Krasu skrbijo za ohranjanje starega običaja osmic, ki jih je uvedla z odlokom že Marija Terizija, ko so kmetje dobili dovoljenje za osemdnevno prodajo vina. Osmi-ce so se ohranile vse do današnjih dni.
V začetku so kmetje prodajali vino kar doma, pod latniki ali pod frasko (veja rahle). Od vina pa so državi odvajali davek. Včasih so v osmicah prodajali le vino, kasneje tudi doma pridelano hrano. Na kraških osmicah se zbirtajo možje, ki igrajo karte, kaj zapojejo in zaplešejo.
Olga Knez
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovani gospod Roberto Cosolini, župan mesta Trst
V tretji številki glasila rojanske župnije, Med nami, ki jo izdaja društvo Rojanski Marijin dom, je zapisano, da naslednje leto 2014 bo potekalo 60 let od zgraditve kapelice Matere Božje pri Lajnarjih. Ta kapelica je postala simbol Piščancev - Laj-narjev, saj se vsako leto, torej že 59 let, verniki s Piščancev in Rojana zbirajo k molitvi in češčenju Matere Božje pri kapelici.
Zamisel za kapelico se je porodila pokojnemu rojanskemu kaplanu mons. Stanku Zorku, ki jo je kasneje tudi izvršil. Prav zaradi te kapelice in njene obletnice bi bilo zelo lepo in častno, če bi Vi spoštovani gospod župan odredil, naj se prostor pred njo poimenuje po tem zasluženem duhovniku. Kako spoštovan in priljubljen je bil g. Stanko Zorko nam pričajo ne samo vsakoletno češčenje Marije pri kapelici, ampak tudi njegova pogrebna maša, ki jo je daroval tedanji tržaški škof, častiti Eugenio Ravignani. Cerkev je bila tedaj nabito polna slovenskih in italijanskih vernikov. G. Stanko Zorko je med nami v Ro-janu služboval celih 50 let. Bil je namreč tiste vrste duhovnik, o katerem je pridigal pred nedavnim papež Frančišek. Hodil je stalno med ljudi, Slovence in Italijane, jim prinašal vero, lepo besedo in jih bodril.
Ni je bilo hiše, ki ga ne bi sprejela. Vsakdo, ki ga je spoznal, ga je lahko samo spoštoval. Dal je mnogo pobud, n.pr. zgraditev novega Marijinega doma na ulici Cardaroli, tiskanje prvega glasila slovenskih tržaških skavtov itd.
Skratka, zasluži si še kako, da bi prostor pred kapelico pri Lajnarjih bil po njem poimenovan in tudi, da bi se tabla z njegovim imenom odkrila pred ali po maši s katero se priložnostna procesija konča. Zaželjeno bi bilo, da bi procesijo vodil sam današnji tržaški škof nadškof Crepaldi in tudi, da bi bil tudi Vi prisoten. Mislim, da bi bilo to poimenovanje in tudi Vaše ime zapisano z veliko začetnico v zgodovino Piščancev. Pokazali bi, g. župan, da ste kulturno odprt, široko razgledan in občutljiv za potrebe Vaših meščanov, kot je sicer že znano. Prepričan sem, da bodo rojaki s Piščancev in Rojana in tudi italijanski verniki cenili to Vaše dejanje. Ze v naprej se Vam zahvaljujem in resnično upam, da bo do tega poimenovanja tudi prišlo.
S spoštovanjem
Adriano Ciak
1 G
Četrtek, 14. novembra 2G13
KULTURA
/
LJUBLJANA - Od 20. do 24. novembra v Cankarjevem domu
Slovenski knjižni sejem s številnimi novostmi
Sodeluje 75 založb in 25 malih založnikov - Napovedanih 180 dogodkov
V Cankarjevem domu bo med 20. in 24. novembrom potekal 29. slovenski knjižni sejem. Letošnja izdaja sejma, ki je po besedah predsednika UO sejma Zdravka Kafola dosegel zavidljiv ugled, prinaša več novosti, med njimi Knjigotrško akademijo, Založniški vrtiljak in Ideja market. Častni gost bo ameriški pisatelj Patrick Ness. Kot je na novinarski konferenci povedal Ka-fol, so si letos zadali cilj, da povečajo število razstavljavcev in spremljevalnih dogodkov, kar jim je tudi uspelo. Na letošnjem sejmu se bo na 2500 kvadratnih metrih površin predstavilo 75 založb in 25 malih založnikov, sejem pa bo ponudil tudi 180 spremljevalnih dogodkov.
Poleg tega so se odločili sejem podaljšati za en dan ter t.i. predsejemski dan spremeniti v strokovni dan. Na otvoritveni dan se bo tako od jutra pa do uradnega odprtja sejma zvrstilo več strokovnih dogodkov. Potekala bo Knjigotrška akademija, deset založb bo predstavilo svoje programe na Založniškem vrtiljaku, šest uglednih strokovnjakov bo sodelovalo na delavnici Od knjige se živi, 12 mladih "book-makerjev" pa se bo predstavilo na Ideja marketu. Na ta dan bo v Klubu CD potekal tudi simpozij Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.
Uradno odprtje sejma bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri v Linhartovi dvorani, na otvoritveni slovesnosti pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek slovenskemu založni-
filmi@primorski.eu
štvu in knjigotrštvu ter nagradi za najboljši literarni prvenec in za mladega prevajalca, slednjo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Nagrade za najlepšo knjigo bodo v štirih kategorijah podelili 22. novembra na pisateljskem odru v Veliki sprejemni dvorani. V času sejma pa bodo podelili tudi nagrade zlata hruška, nagrado mira in Onino nagrado ter letos prvič nagrado za najboljšo poslovno knjigo.
V prvem preddverju bo v času sejma potekala Debatna kavarna. Po besedah ko-ordinatorke Valentine Smej Novak se bo zvrstilo okoli 50 dogodkov. Beseda bo tekla predvsem o položaju knjige v času recesije, se pa ne bodo vsi držali omenjene tematike, je poudarila Smej Novakova in med drugim izpostavila debatno kavarno s Pedrom Opeko.
Slogan pisateljskega odra je letos Poskusimo besedo, kot novost pa je Nina Kokelj iz pisateljskega društva izpostavila do-
poldanski program za otroke. Na Založniško akademijo so po besedah Kovača letos povabili predavatelje iz Hrvaške, Avstrije, Litve, Latvije in Estonije, ki bodo spregovorili o tem, kako preživeti na knjižnih trgih, na katerih število prebivalcev ni večje od večjega evropskega velemesta.
V t.i. e-coni v Drugem preddverju se bosta predstavila proizvajalca elektronskih naprav, na katerih bodo dostopne digitalne vsebine 13 razstavljavcev. Na sejmu pa začenjajo tudi z novim ciklom pogovorov Zajtrk s pisateljem, ki ga bo uvedel zajtrk s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem. Država v gosteh bo letos Hrvaška.
Med stalnicami velja omeniti še Šolski knjigosled in Forum za obiskovalce v Drugem preddverju. V sklopu sejma pa bodo odprli tudi razstavo stripa v Drugem preddverju, v Mali galeriji pa razstavo izbranih naslovnic iz humanistične zbirke Koda Študentske založbe.
Avtobusni izlet iz Trsta na Knjižni sejem v Ljubljano
Ob 29. slovenskem knjižnem sejmu prirejajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom knjižnega sejma. Obisk bo kar na prvi dan sejma, v sredo 20. novembra. Odhod z avtobusom z Oberdankovega trga bo ob 8.45 s postankom na Opčinah ob 9.10. Čas bo za obisk sejma in številnih kulturnih dogodkov, ki se bodo tam odvijali, ter za prost sprehod po mestu. Odhod iz Ljubljane bo okrog 16.30. Na voljo je še nekaj prostih mest. Interesenti naj se prijavijo v Tržaški knjigarni ali pa naj pokličejo telefonsko številko 040 3480818 do sobote, 16. novembra.
KNJIŽEVNOST - Pred jutrišnjo predstavitvijo
Osvežujoča in izjemna knjiga
Škamperletovi in Mezgečevi Dotiki pokrajine
Knjigo, v kateri imajo posebno mesto Brkini in Kras, bodo jutri predstavili v Narodnem domu v Trstu
Tržaški sociolog, filozof in pisatelj Igor Škamperle, ki že desetletja živi in dela v Ljubljani, je tesno povezan tudi z domačim mestom in vpet v njegovo kulturno dogajanje. V svojih esejističnih razmišljanjih mu posveča vidno pozornost, še posebej pojavom in piscem, ki ga miselno pritegujejo (Alojz Rebula, Boris Pahor idr.). Njegov pogled na tržaško umetniško in raziskovalno delo je drago-
GREMO V KINO
The Canyons
ZDA 2013
Režija: Paul Schrader Igrajo: Lindsay Lohan, James Deen, Nolan Funk, Amanda Brooks in Tenille Houston Ocena: ★★★★
Ko je Paul Schrader pred štirimi leti prišel v Gorico, kjer mu je Festival Amidei podelil nagrado za življenjsko delo, je bil ob razgledu, ki se razprostira pod goriškim gradom, naravnost navdušen. "Taki razgledi, je takrat povedal, te takoj navdahnejo in ne izključujem, da bom v bodoče lahko katerega od svojih filmov postavil prav v ta prostor". Doslej do tega še ni prišlo in zadnje Schrader-jevo delo je postavljeno v Los Angeles. Eden najznamenitejših ameriških scenaristov, ki se je v filmsko zgodovino zapisal s Scorsesejevim Taxi Driverjem, je tokrat spet režiser.
Celovečerec The Canyons so premierno predstavili septembra na beneški Mostri. Film je prepričal kritiko, manj publiko, pa čeprav je Schrader eno nosilnih vlog zaupal spet dobri Lindsay Lohan. In čeprav je moškega junaka dal odigrati pornoigralcu in miljenčku svetovnih najstnic Jamesu Dee-nu.
Tara in Christian sta par že leto dni. Christian je zdolgočaseni mladi pro-ducent, ki živi na očetovih ramenih. Po dolgem prepričevanju sprejme, da bo Ryan, fant njegove asistentke Gine, igral v novem filmu, ki ga bo Christian produciral. A ko izve, da je v resnici Ryan pred leti imel ljubezensko zvezo s Taro, se maščuje.
Pravi melo, podoben številnim televizijskim nadaljevankam. Schrader je ob vrnitvi za filmsko kamero izbral zgodbo, ki postane gledalcu antipati-čna že od vsega začetka. Za takšno varianto se je prekaljeni pisec seveda odločil namenoma, da bi tudi s pomočjo ritma in slike ujel tisto žalost, apa-tijo, dolgčas, a tudi zamrznitev vseh moralnih vrednot protagonistov. Ljubezni brez ekonomskega interesa ni, čustev tudi bolj malo. Filmske dvorane na dolgih losangeleških canyonsih so zaprte, celo televizija je odsotna.
Edino veselje in edini interes so mobilni telefoni in splet, s pomočjo katerih se ljudje med sabo pogovarjajo in hkrati nadzorujejo. Presunljiv hlad, ki veje iz filma in je stalno prisoten v praznih, banalnih dialogih, pa je cilj, ki ga je Schrader navsezadnje uspešno dosegel. (Iga)
RAZSTAVA - Na Ljubljanskem gradu
Umetniki iz Črne gore, Makedonije, BiH in Srbije
V	Galeriji S na Ljubljanskem gradu so sinoči odprli razstavo z naslovom Bodi umetnost: Drugačnost kot pogon kapacitet v kulturnih industrijah, ki je prva v nizu razstav Vrata umetnosti v svet. Na ogled so dela umetnikov iz Črne gore, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Iz Črne gore se prestavljajo umetniki Biljana Kekovic, Ratko Odalovic, Zeljko Reljic, Siniša Radulovic in Ilija Nik-čevic; iz Makedonije Hristina Zafirovska, Bendi Ibrahim, Tatjana Balac, Dijana To-mic Radevska in Marijeta Sidovski; na ogled so tudi dela Marine Finci, Renate Papista, Halila Tikveše, Admira Mujkica, Irfana Handulica, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, ter dela srbskih umetnikov Vukašina Milovica, Tomislava Todoro-vica, Miodraga Mladovica, Marice Radojčič Prešic in Vladete Zivkovic.
Razstavo so pripravili skupaj z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, na pobudo organizatorja projekta »Let's art«, črnogorskega združenja likovnih umetnikov (ULUCG). Ob spremljanju umetnosti v državah na območju nekdanje Jugoslavije se je porodila zamisel o poskusu skupinske izmenjave izkušenj.
Skupina Jararaja jutri v Sežani
V	Kosovelovem domu v Sežani bo jutri ob 21. uri koncert ansambla Jarara-ja. Skupina je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Skupino sestavljajo štirje prijatelji, ki so prijateljevanje prepesnili v svojo glasbeno govorico. Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva, kakor njihovo razigrano ime, katerega ne moremo skrčiti na en sam pomen. Repertoar je osredotočen na slovensko ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom svojega delovanja. Zasedba: Gregor Budal, vokal in klarinet; Vasilij Centrih, vokal in violina; Janez Dovč, vokal in harmonika in Petra Trobec, vokal in kontrabas. S seboj bodo pripeljali tudi gosta, ki bo zaigral na kitari. Vstopnina: v predprodaji 10 EUR, na dan koncerta 12 EUR; za dijake in študente enotna cena 6 EUR.
Nocoj v Kobaridu in jutri v Devinu spominski srečanji ob 150-letnici rojstva Hrabroslava Volariča
Pred stopetdesetimi leti se je na današnji dan rodil v Kobaridu skladatelj Hra-broslav Volarič. Na pobudo okteta Simon Gregorčič iz Kobarida in njegovega zborovodje Mateja Kavčiča bo ob tem jubileju več spominskih pobud. Nocoj bo v Kobaridu potekala predstavitev nove notne zbirke Volaričevih skladb, ki jo je pripravila Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Tolminu ob pomoči Stojana Kureta in Ambroža Čopija s sodelovanjem lokalnih zborovodij. Jutri ob 16. uri bo oktet Simon Gregorčič zapel na devinskem pokopališču, kjer je Vo-larič pokopan. Prisotni bodo predstavniki občin Kobarid in Devin-Nabrežina, de-vinskih pevskih zborov in SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki bodo imeli krajše nagovore. Predstavili bodo tudi novo Volaričevo notno zbirko.
cen toliko bolj, ker gre za pogled s širše perspektive, brez vpletenosti v okvire ideološko nestrpnega kulturnega prostora.
Škamperle je poznan kot velik ljubitelj narave, v osemdesetih letih je bil zelo dejaven tudi kot alpinist, vendar ne kot »osvajalec nekoristnega sveta«, temveč kot človek, ki ob dojemanju narave in vzponu na »goro« zna prisluhniti glasu v sebi oziroma tisti prirojeni težnji, ki je vsajena v miselno in čustveno bogatega človeka, težnji po spoznanju Smisla in Resnice. Prav to smo lahko razbrali tudi že v obeh romanih, ki sta pognala iz avtobiografskih pobud, Sneg na zlati veji ( ZTT,1992 ) in Kraljeva hči (Devin, 1997), še v večji meri pa zdaj v delu s pomenljivim naslovom Dotiki pokrajine (ZTT, 2012).
Že Baudelaire je v znameniti pesmi Sorodnosti, ki jo avtor navaja, zapisal, kako podobe narave človeka nagovarjajo s skrivnostnimi simboli, ki ga spremljajo od pradavnine. Prav ti simboli in miti pa nam razkrivajo globoke vezi med kulturami od najstarejših časov do sodobnosti, predvsem pa opozarjajo na tesno sobiva-nje človeka z naravo. V Dotikih pokrajine sledimo torej pisateljevemu globljemu popotovanju skozi raznolike prostore pokrajine in njene vegetacije, pri čemer je osredinjen na tisti svet, ki mu je najbližji - na Kras in Brkine - in na simbole, ki so z njim povezani. Prav »z motrenjem lepote krajine - piše Škamperle - presegamo svoj jaz, ki velikokrat ostaja oz-kosrčno zazrt zgolj vase. Spoznavamo, da si z naravo so-pripadamo in da smo tudi po zaslugi njenega bivanja nekaj neizmerno več kakor le ozki posamezniki«.
To izjemno delo, ki na nevsiljiv način razkriva Škamperletovo intimno bližino s prirodo pa tudi posebno tenkočutno sposobnost prisluhniti njeni govorici, dopolnjujejo sugesti-vne fotografije Igorja Mezgeca, profesorja fizike na postojnski gozdarski šoli, ki se je znal subtilno ujeti z mislijo in čutenjem pisca Dotikov. Tako smo dobili enkratno, misli in pesniškega navdiha bogato besedilo, ki je za našo današnjo resničnost osvežujoče in presenetljivo.
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev Škam-perletove publikacije, ki bo v jutri, 15. novembra, v Narodnem domu v Trstu ob 17.30. Ob prisotnosti obeh avtorjev bo knjigo predstavil Robi Šabec.
M. P.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 14. novembra 2013
1 1
ITALIJA - Sinoči napeto soočenje med Berlusconijem in Alfanom
Ljudstvo svobode na robu razkola
RIM - Senat bo o izključitvi Silvia Berlus-conija glasoval 27. t. m. Tako je včeraj potrdil odgovorni za pravosodje v Demokratski stranki Danilo Leva. Povedal je, da »ni mogoče misliti« na novo odložitev glasovanja.
Kot znano, je podlaga za nakazani sklep lani sprejeti protikorupcijski zakon, po katerem osebe, ki so pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. Berlusconi pa je bil avgusta letos pravnomočno obsojen na štiri leta zapora zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Njegov odvetnik Franco Coppi je včeraj izključil možnost, da bi bivši premier vložil prošnjo na predsednika republike za pomilostitev. Senatna imunitetna komisija se je že izrekla za Berlusconi-jevo izključitev, 27. t. m. pa naj to potrdila senatna zbornica na plenarnem zasedanju, in sicer z javnim glasovanjem.
Izključitev bivšega premierja iz senata pa bi lahko ogrozila vlado Enrica Lette. Sam Berlusconi je na torkovem srečanju s podmladkom svoje stranke dejal, da ne more ostati v vladni koaliciji z Demokratsko stranko in drugimi političnimi silami, ki ga nameravajo »politično
Silvio Berlusconi Angelino Alfano
umoriti«. Podobne izjave je bilo včeraj slišati iz ust Raffaeleja Fitta, ki velja za vodilnega predstavnika trde linije v Ljudstvu svobode.
S tem stališčem pa se v stranki ne strinja t. i. provladna struja z donedavnim sekretarjem Angelinom Alfanom na čelu. »Če bi zapustili vlado, ne bi ničesar pridobili,« je Alfano včeraj dejal v neki televizijski oddaji. »V tem primeru bi se pojavili dve možnosti. Prva bi bila nova vlada, druga pa predčasne volitve. Nova vlada bi seveda bila povsem levo usmerjena in mi bi ne imeli nobene besede. Na predčasnih volitvah pa ne bi mogli kandidirati našega prvaka,« je menil. »Vreči vlado bi pomenilo zapostavljati inte-
rese države, kar bi volivci težko sprejeli,« je pristavil Alfanov privrženec, minister za infrastrukture Maurizio Lupi.
Do dokončnega obračuna med provlani-mi »golobicami« in »jastrebi« bo predvidoma prišlo na sobotnem zasedanju državnega sveta Ljudstva svobode, na katerem se bo le-to preimenovalo v Forza Italia. »Golobice« so vsekakor številčno v manjšini, tako da se nekateri med njimi, npr. Fabrizio Cicchitto, sprašujejo, ali je sploh smiselno, da se zasedanja udeležijo.
Alfano pa še vedno upa, da bo Berlusconi našel kompromis za ohranitev enotnosti. S tem upanjem se je sinoči udeležil srečanja z njim na štiri oči. Alfano je vztrajal, da je treba ohraniti podporo vladi tudi v primeru, če bi senat izglasoval Berlusconijevo izključitev. Poleg tega je zahteval omejitev vloge »jastrebov« v Ljudstvu svobode oz. v Forza Italia, kot se bo stranka spet imenovala. V zameno pa je obljubil maksimalno zavzetost provladne struje, da bi Berlusconija ne izključili iz senata oz. da bi se to zgodilo čim pozneje.
V trenutku, ko zapiramo redakcijo, se srečanje še ni končalo. Po nekaterih virih naj bi bilo zelo napeto.
Mrtvi ob navalu na skladišče riža
MANILA - Katastrofalna oskrba žrtev super tajfuna na Filipinih je zahtevala dodatne žrtve. V navalu na skladišče riža v bližini opustošenega mesta Tacloban je umrlo najmanj osem ljudi, na katere se je porušil zid. Število žrtev poplav, ki jih je povzročil super tajfun Haiyan, se je medtem uradno povzpelo prek 2000. Številne ljudi še pogrešajo.
V kraju Alangalan južno od Taclobana je v torek več tisoč ljudi vdrlo v skladišče riža. Pri tem so po navedbah pristojnih oblasti odnesli 129.000 vreč, v katerih je bilo po 50 kilogramov riža. Nastala je škoda v vrednosti dobrih 21 milijonov evrov.
Odpovedana gradnja 20.000 stanovanj
JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek zvečer odpovedal gradnjo rekordnih 20.000 novih judovskih stanovanj na zasedenem palestinskem Zahodnem bregu, potem ko je objava projekta naletela na kritike ZDA in Palestincev. Netanjahu je ministru za gradnje Uriju Arielu naročil, naj premisli "o vseh ukrepih, ki zadevajo načrtovanje gradnje stanovanj, ki je bila sprejeta brez predhodnega usklajevanja".
KP Kitajske za poglobitev reform
PEKING - Centralni komite kitajske komunistične partije je ob koncu štiridnevnega zasedanja sprejel odločitev o splošni poglobitvi reform. Štiridnevno zasedanje 376-članskega centralnega komiteja je potekalo za tesno zaprtimi vrati enega od pekinških hotelov. Na t. i. tretjem plenumu naj bi začrtali ekonomsko politiko vlade za prihodnjih pet let, v preteklosti pa so s tovrstnih srečanj prihajali signali dolgoročnih sprememb v kitajski politiki. Podrobnosti o načrtovanih reformah niso znane, je pa kitajska tiskovna agencija Xinhua po koncu zasedanja sporočila, da naj bi "odločilno"" vlogo pri razdeljevanju virov igral trg.
ŠPANIJA - Enajst let po ekološki katastrofi
Oproščeni vsi obtoženi
za nesrečo tankerja Prestige
i
LA CORUNA - Enajst let po največji okoljski katastrofi v zgodovini Španije, ko je iz tankerja Prestige v morje izteklo 63.000 ton surove nafte, je špansko sodišče včeraj vse obtožene v zvezi s nesrečo oprostilo krivde. Je pa grškemu kapitanu ladje prisodilo devet mesece zaporne kazni, ker ni hotel izpolniti ukaza pristojnih oblasti.
Tanker Prestige je prevažal 77.000 ton surove nafte, ki je 13. novembra 2002 po nevihti začela iztekati. Prestige so nato odvlekli približno 250 kilometrov od obale, kjer se je 19. novembra 2002 prelomil na dva dela in potonil, nafta pa je nato iz njega še naprej iztekala. Izlitje je povzročilo ogromno okoljsko škodo na španski, pa tudi portugalski in francoski obali.
Na zatožno klop so oktobra lani sedli grški kapitan Apostolos Manguras, grški strojni inženir Nikolaos Argiropulos, prvi častnik, Filipinec Irineo Maloto, ki je na begu in so mu sodili v odsotnosti, ter takratni direktor španske trgovske mornarice Jose Luis Lopez-Sors.
Kot je včeraj odločil sodnik Juan Luis Pia, Manguras in Argiropulos nista odgovorna za potopitev tankerja, ki je bil poškodovan, še preden je izplul, poroča fran-
coska tiskovna agencija AFP. Je pa danes 78-letnemu Mangurasu dosodil devet mesecev zapora, ker je najprej zavračal zahtevo španskih oblasti, da tanker odv-lečejo dlje od obale, s čimer so želeli zmanjšati okoljsko škodo. Med sojenjem je Man-guras krivdo za izlitje nafte valil prav na ukaz španskih oblasti. Zaradi starosti mu ne bo treba za rešetke.
Sodba je vsakršne krivde oprostila tudi Lopez-Sorsa, ki je ukazal, da morajo tanker odvleči na odprto morje, ko je iz njega že iztekala nafta. Kot je odločil sodnik, je Lopez-Sors v luči nujne situacije in po ustrezni tehnični oceni "sprejel odločitev, ki je bila sporna, a delno učinkovita, povsem logična in brez dvoma razsodna".
Španska vlada se je namreč po nesreči soočala z očitki, da je z odločitvijo o oddaljitvi tankerja na odprto morje učinke izlitja morebiti še povečala.
Zaradi nesreče je poginilo več tisoč morskih ptic, v tednih po njej pa je približno 300.000 prostovoljcev iz Španije in drugih evropskih držav pomagalo pri odstranjevanju nafte. Škodo zaradi nesreče ocenjujejo na približno štiri milijarde evrov. (STA)
PRIČEVANJE
Vse je prekril
prekleti
»chapapote«
Prestige je beseda, ki jo povezujem z mrko črno barvo. Je sinonim za uničevanje narave. Novica, da sodniki po 11 letih niso ugotovili, kdo je kriv za največjo ekološko katastrofo v Evropi, me je prizadela. Jeseni leta2002 smo s francoskimi, italijanskimi, španskimi in drugimi prijatelji namreč preživeli konec tedna na onesnaženih plažah Galicije, vsi smo bili študentje madridske univerze (tujci smo biliErasmusovi študentje). Nekaj tednov po potopu tankerja Prestige in izlivu 77.000 ton goriva v morje nam je nekdo predlagal, naj s skupino prostovoljcev potujemo na atlantsko obalo. Bili smo lahkomiselni veseljaki, v prestolnici smo lep del energij vlagali v zabavo. Tudi na izlet v Galicijo smo se odpravili neobremenjeno. Vedeli smo, da v treh dneh ne bomo prispevali veliko, šlo je bolj za simbolično pomoč.
Na obali Rias Baixas smo se pošteno zresnili. Domačini so nas toplo sprejeli, v njihovih pogledih pa smo opazili žalost in celo obup. Nabralo se nas je nekaj sto, s spalnimi vrečami smo prenočili v telovadnici. Naslednje jutro smo se na plaži seznanili s škodo, ki jo je povzročil tanker (nevidni Prestige je na obzorju ležal skoraj 4000 metrov pod morsko gladino). Črne skale, črn prod, črne školjke. Poginulih ptic in rib nismo videli. Kamorkoli si se ozrl, povsod je kraljevala turobna plast nafte ali »chapapote«, kot ji pravijo v galicijskem jeziku »galego«. Mi smo v belih haljah, z masko na ustih ter nožem in krtačo v roki, čistili kamne. Bili smo malce v zadregi. Naše delo ne bo prav nič pomagalo, smo si mislili.
Na koncu pa so se nam predstavniki lokalne skupnosti ganjeno zahvalili, nekako tako: »Na obali živimo in z morjem se preživljamo, saj je med nami veliko ribičev. Verjemite, vaš obisk je bil pomemben, ker zdaj vemo, da nismo sami.« Domačini - ponosni daljni potomci Keltov in ljubitelji jabolčnega vina - so mi podarili majico, ki jo skrbno hranim v predalu. Na njej piše: »Graciaspor amar a mar« - Hvala, ker ljubite morje.
Aljoša Fonda
EU - Poročilo Evropske komisije
Poglobljen pregled čaka tudi Nemčijo
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v poročilu o gospodarskih neravnovesjih med 16 držav, ki potrebujejo poglobljen pregled, umestila tudi Nemčijo. Največje gospodarstvo v območju evra se je na seznamu znašlo zaradi velikega zunanjetrgovinskega presežka. V Bruslju se namreč sprašujejo, ali bi Berlin lahko bolj pomagal pri okrevanju evropskega gospodarstva.
Komisija bo temeljito preučila, kako se visok presežek Nemčije na tekočem računu plačilne bilance odraža na evropskem gospodarstvu, in ocenila, ali bi lahko ta država bolj prispevala k uravnoteženju evropskega gospodarstva, je napovedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Sam je prepričan, da ima Nemčija pri okrevanju območja evra "posebno odgovornost". "Resnični problem Evrope ni to, da je Nemčija zelo konkurenčna - to je v resnici velika prednost -, temveč, da so druge države še vedno daleč od te stopnje konkurenčnosti," je izpostavil. "Naj bo jasno. Ne kritiziramo nemškega uspeha na svetovnih trgih," je Barrosa dopolnil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, a ob tem spomnil na podatke, ki kažejo, da "Nemčija ves čas vlaga velik del svojih prihrankov v tujino". V tej luči se je vprašal, ali ni to neprimerno celo z nemškega stališča.
Vodilni nemški gospodarstveniki so v odzivu na na kritike dejali, da bi morali partnerji iz EU storiti več, da bi bila njihova gospodarstva konkurenčnejša. "Na mednarodni ravni Nemčijo neprenehoma pozivajo, naj razrahlja svojo fiskalno politiko in tako posledično zmanjša trgovinski presežek," je dejal guverner nemške centralne banke Jens Weidmann. "Toda ne verjamem, da ta argument zdrži. Države v območju evra bi imele le malo koristi od ra-zrahljanja fiskalne politike pri nas. Pozitivni učinek bi bil minimalen," je argumentiral svoje prepričanje Weidmann.
Potem ko se je Bruselj več let osredo-točal na zniževanje javnofinančnih primanjkljajev in organizacijo finančnega reševanja držav, se je zdaj torej ozrl tudi za državami z velikimi presežki. Ne gre za to, da bi EU vodila gospodarstva namesto nacionalnih vlad, temveč za to, da se zagotovi, da je tisto, kar je dobro za posamezne države, dobro tudi za EU, je v tej luči pojasnil Barroso. Po njegovih
besedah gre za novo, "pogumnejšo" fazo čez-mejnega oblikovanja ekonomskih politik.
Na seznamu držav, ki jih čaka temeljit pregled, sta poleg Nemčije denimo na novo tudi Luksemburg, ki slovi po nizkih davkih in bogatem bančnem sektorju, in Hrvaška, ki trpi zaradi visoke brezposelnosti. Bruselj je med drugim še vedno zaskrbljen zaradi težav Francije, Italije in Madžarske, zelo željan pa je tudi napredka Španije, ki bo počasi izstopila iz mednarodnega programa pomoči za sanacijo bank, in Slovenije, ki se pogosto omenja kot naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. Med 16 državami, ki morajo na temeljit pregled, so še Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska in Velika Britanija. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
30.436,38 € +193,47 SOD NAFTE
(159 litrov)
106,99 $ +1,37
EVRO
1,3415 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
13. novembra, 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 13. 11. 12. 11.	
ameriški dolar	1,3415	1,3432
japonski jen	133,27	133,87
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,055	27,010
danska krona	7,4589	7,4580
britanski funt	0,83990	0,84470
madžarski forint	298,66	298,50
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7025	0,7025
poljski zlot	4,2020	4,2035
romunski lev	4,4638	4,4555
švedska krona	8,9928	8,9103
švicarski frank	1,2316	1,2328
norveška kron	8,3380	8,2995
hrvaška kuna	7,6255	7,6241
ruski rubel	44,0550	44,1150
turška lira	2,7528	2,7516
avstralski dolar	1,4409	1,4097
braziljski real	3,1205	3,1339
kanadski dolar	1,4071	1,4097
kitajski juan	8,1735	8,1825
indijska rupija	85,1060	85,5560
južnoafriški rand	13,8806	13,9500
1 2 Četrtek, 14. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Kriza in neznosne finančne obveznosti v obrtniškem sektorju
»Gospodarstvo ne more zacveteti, če ni pogojev«
»Gospodarstvo ne more ponovno zacveteti, če za to nima pogojev. Kdor govori o znakih skorajšnjih sprememb na tem področju, se krepko moti: stanje je pravzaprav celo nasprotno, saj če nadaljujemo po tej poti, nas bo žal stagnacija pogubi-la.« Predsednik pokrajinske zveze obrtnikov Confartigianato Ariano Medeot je hladno in skorajda brezupno odgovoril na spet novo vprašanje o gospodarski krizi in o vse bolj težavnostnem boju za preživetje obrtnikov na Goriškem.
Medeot si ne dela utvar in oktobra sprejeti vladni osnutek stabilizacijskega zakona za triletje 2014-2016, ki naj bi bistveno prispeval k oživitvi italijanskega gospodarstva, kritično ocenjuje kot nekoristnega, saj ne bo ukinil dušečega davčnega pritiska in ne bo prinesel potrebnih olajšav za delavce. Prepričan je, da gre le za pesek v oči, v trenutku ko bi bilo treba podpreti to, kar nam še dobrega in zdravega ostaja. »Tvegamo namreč, da bomo zapravili tisto obrtniško znanje, ki je danes na robu propada,« je dejal in sicer opozoril na hvalevredni občinski projekt zaposlitvenih priložnosti iz preteklosti »Arti e mestieri«, ki uvaja mlade v svet dela ob strani obrtniških mojstrov. »Če bo vsaj eden od teh mladih nato ubral svobodno pot na trgu dela, bo to velika zmaga.« Seveda pa se zaveda, da je to le kanček upanja v morju malodušja, saj država prav tako ne vlaga v mlade navdušence, ki želijo uresničiti svoj start-up, ki bi se morebiti razvil v uspešno podjetje.
Sosedom iz Slovenije se ne godi boljše, ugotavlja Medeot. Konkurence ga ni strah, celo prizadeva si za poenotenje sistema obdavčenja in odpravo še danes obstoječih ovir, saj bi se v času svobod-
Ariano Medeot ne8a trga čezmejno sodelovanje kar dobro obneslo. A kaj, ko živimo v državi, kjer se birokracija in davki spreminjajo z dneva v dan, kjer delavec vse težje izpolnjuje svoje finančne obveznosti, v državi, kjer vlada destruktivna deflacija. »Notranja potrošnja in povpraševanje upadata, razpoložljivega denarja je posledično vse manj, manj je kupcev in cene se nižajo. Reši se lahko le tisti, ki dela s tujino, tisti, ki je uspešno zaplaval v mednarodne vode.« Ali pa tisti, ki je zapustil Italijo, v tem primeru Goriško. Da je izziv zelo vabljiv, se strinja tudi Medeot, vendar meni, da so goriški obrtniki zelo previdni. Samo v zadnjih petih letih je morala Trgovinska zbornica izbrisati 300 od kakih 2700 obrtniških podjetij na Goriškem, tako da se v tem trenutku kakršnokoli tveganje lahko slabo konča.
»Če se osredotočimo na trienij 20102013 lahko brez nepotrebnega ovinkarjenja zabeležimo, da je za obrtnike daleč katastrofalno obdobje,« nam je potrdil tudi generalni tajnik Trgovinske zbornice Pier-luigi Medeot. Saldo med novimi vpisi in izbrisi obrtniških podjetij iz registra zbornice je negativen: leta 2010 je propadlo 41 podjetij več od tistih, kar jih je nastalo, leto kasneje je število naraslo na 71, lani pa kar na 108. Najhujše se godi v gradbenemu in manufakturnemu sektorju, kjer so zabeležili izrazit upad poslovanja. Damo-klejev meč krize ne prizanaša zlasti malim, samostojnim podjetjem, ki se s težavo dokopljejo do kredita in jih finančne obveznosti neusmiljeno zadušijo. (sas)
PEČ - Mizar Čevdek
Opravljeno delo najboljša reklama
Zamude pri plačevanju - Danes težko kaj prihraniš
»Dela je danes res manj, vendar se k sreči vedno kaj razbije in se delo kar sproti ustvarja,« hudomušno ugotavlja 44-letni Andrej Čevdek, ki že 23 let vodi mizarsko delavnico na Peči, od koder je doma. Posel je prevzel po očetu v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo povpraševanje po mizarskih mojstrih veliko večje, danes pa so se razmere bistveno spremenile.
Čevdek se sicer v glavnem posveča manjšim delom in pa popravilom po Goriškem (najdlje je baje segel do Križa), stranke pa se za klic mojstra vse težje odločajo. »Vzrok gre iskati v pomanjkanju denarja, v likvidnosti, kar se izkaže tudi v vse pogostejših zamudah pri plačevanju
mizarskih opravil,« nam zaupa.
Na vprašanje, kako kljubuje krizi, pa pravi, da z delom. »Delo, ki ga opravljam, je zame najboljša, predvsem pa brezplačna reklama.« Da bi plačeval kakršnekoli oglase na medijih ali po spletu, pa ne razmišlja, saj so to še dodatni stroški, ki si jih ne more privoščiti. Nekoč, pravi, nam je uspelo tudi nekaj privarčevali, zdaj pa, »kar prejmeš, tudi takoj porabiš.« In če k temu dodamo še davke in birokracijo, ki morijo še najbolj zglednega mojstra ... »Saj bi moral ob svojem poklicu biti še komercialist. Jasno je, da več delaš, več davkov boš moral plačati državi. Tako je vedno bilo in tako kaže, da bo tudi naprej. Vsak dan je treba globlje seči v žep.« (sas)
Mizarski mojstri so danes redki
GRADIŠČE - Poziv ministru
Zaprimo CIE!
V soboto demonstracija za definitivno zaprtje centra
Vsi v Gradišče! Tako se glasi poziv, ki so ga na notranje ministrstvo naslovili res številni podpisniki peticije, ki si prizadeva za dokončno zaprtje tamkajšnjega centra za identifikacijo in izgon (CIE). Za začasno zaprtje centra v Ulici Udine se je pred desetimi dnevi odločil oddelek za varstvo človekovih pravic pri notranjem ministrstvu zaradi škode, ki so jo povzročili priseljenci. Da bi se začasnost spremenila v dokončnost, pa si prizadevajo številni, začenši z zvezo Legacoopsociali, ki prireja v soboto, 16. novembra, večjo demonstracijo za zaprtje CIE. Udeleženci se bodo zbrali ob 14.30 na osrednjem trgu v Gradišču, na Trgu Unita d'Italia, od koder naj bi se v sprevodu pomaknili do vhoda v center.
Kakor smo zabeležili, je zaprtju botrovala škoda, ki so jo povzročili priseljenci med protestnimi izgredi, ne pa zavestna politična odločitev. Pravzaprav je v javnost prišla vest, da bodo prostore centra obnovili in nato v kratkem spet odprli. To pa bi bilo po mnenju pobudnikov demonstracije in podpisnikov peticije nedopustno; proti centru so se sicer že opredelili Dežela FJK, Pokrajina Gorica, Občina Gradišče ter seveda levji dežel družbe, vključno z Luigijem Manco-nijem, predsednikom izredne komisije za zaščito in promocijo človekovih pravic pri italijanskem senatu.
Na sobotno demonstracijo so torej vabljeni vsi tisti, ki menijo, da je center nepotreben in celo škodljiv za ves goriški prostor, saj v njem striktno teptajo človekove pravice.
GORICA - Pleskar Velušček
Kriza izziv
Nadgradnja posla in stalno prilagajanje
»Ponosen sem, da sem Slovenec, in vezan sem na domači kraj, drugače bi se izselil že pred leti,« ugotavlja goriški pleskar, nekaj več kot 40-letni Robert Velušček. Realnost je namreč pri nas skromna, pravi, zato se ji je treba stalno prilagajati: in to je tudi njegovo vodilo. »Sicer delovnih priložnosti tudi pri nas ne manjka, v tujini pa jih bi bilo najbrž več, pa tudi delo bi bilo bolj cenjeno, pogoji pa nedvomno boljši.« Za krajše obdobje se je tudi sam preizkusil v tujini, nato pa se vrnil na Goriško, kjer izvaja visoko kakovostna pleskarska dela že 10 let. V svojem poklicu pa ni sam: v širšem gradbenem sestavu, »ki deluje usklajeno kot nogometna ekipa,« je on končni izvajalec.
»Ker je vsakdo
zmožen pobeliti sobo,« se je Velušček odločil za nadgradnjo svojega posla, za uporabo profesionalnih materialov in orodij ter za stalno izpopolnjevanje tako s teoretičnega kot s čisto praktičnega področja: znanje je torej zanj dodana vrednost, ki dovoljuje, da si korak pred konkurenco. »Krizo vsi občutimo, vendar jo sam pojmujem kot pozitiven izziv v svojem poslu, ki zahteva od nas več truda in odrekanja, pa tudi nadur ob sobotah in nedeljah.« Ob vsem tem ne gre pozabiti na davke, ki pa so del celotne igre in ga ne begajo prekomerno. »Birokracija je mehanizem, ki deluje "kontra', se pravi ne deluje v interesu obrtnika.« Zato je siva ekonomija del našega vsakdana, proti kateri še ni ustreznega organa, ki bi jo kaznoval. (sas)
Vsakdo si lahko sam pobeli sobo
TRŽIČ - Sindikati
»Centrala družbe A2A po krivem grešni kozel«
»Prepričani smo, da potrebujemo jasno in brezkompromisno razpravo o usodi tržiške termoelektrarne A2A.« Sindikalnim predstavnikom Rsu tržiške termoelektrarne je namreč prihodnost tam zaposlenih zelo pri srcu, zato so trži-ško županjo Sivio Altran povabili, naj se jim pridruži na skupščini delavcev v tovarni, saj je bila pred časom izrazila pripravljenost na soočanje z vsemi posameznimi subjekti, ki so tam zaposleni.
Vsem je na dlani, da je posodobitev strukture in njenega delovanja danes prava nuja, ugotavljajo predstavniki Rsu: ukrepi pa naj bodo finančno čim bolj vzdržljivi, naj hkrati poskrbijo za čim manjši vpliv proizvodnje na okolje, vendar pa naj ne škodijo zaposlenim, katerih število mora ostati tako, kot je danes. To so zahteve zastopnikov zaposlenih v termoelektrarni A2a, potem ko je svetnica opozicijske skupine Anna Cisint goriškemu tožilstvu vložila prijavo, v kateri zahteva zaseg in celo zaprtje centrale zaradi preseganja meja onesnaževanja. Zu-panja je zatem namreč napovedala poostreni nadzor nad delovanjem centrale in zahtevala pomoč s strani državne in deželne vlade, saj je treba najprej zaščititi zdravje občanov.
Predstavniki Rsu pa županjo opozarjajo, da je termoelektrarna po krivem grešni kozel: vzrokov onesnaževanja je namreč veliko - od izpušnih plinov avtomobilov do domačega ogrevanja, na primer, tako da je treba pred napovedovanjem zaprtja centrale preučiti vse mogoče dejavnike. Zupanja je namreč vzela v poštev tudi to alternativo in napovedala, da bi bilo treba za 160 zaposlenih najti alternativne rešitve. V tem sila neprijaznem kriznem obdobju pa naj se nihče ne poigrava z usodo delavcev in njihovih družin, menijo sindikalni zastopniki delavcev, ki si prizadevajo, da bi termoelektrarna še naprej delovala skladno z domačim teritorijem in nikakor ne proti njemu.
GRADIŠČE - Zaposleni pri centrih CIE in CARA
Država in poravnali
zadruga bosta zaostale plače
Protestniki pred prefekturo
bumbaca
Sedemdeset zaposlenih zadruge Connecting People, ki je do »začasnega« zaprtja upravljala centra za nezakonite priseljence CIE in azilante CARA v Gradišču, je že štiri mesece brez plače. Predstavniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil so se včeraj srečali s pre-fektinjo, da bi rešili nevzdržno situacijo delavcev, za izplačilo katerih naj bi po njihovem mnenju odslej moralo neposredno skrbeti ministrstvo prek prefekture. Še pred tem so sindikati pred palačo prefekture na goriškem Travniku organizirali protestni shod.
Prefektinja je sogovornikom včeraj obljubila, da bo ministrstvo poskrbelo za kritje treh manjkajočih plač, glede rednega državnega vzdrževanja zaposlenih pa se raje ni izrekla. Sicer pa je zadruga Connecting People sinoči sporočila, da bo poskrbela za izplačilo julijske zaostale plače, tako da bodo zaposleni prejeli skupno vse štiri manjkajoče plače. Stanje ostaja za zaposlene dokaj kritično, saj je nedorečenosti veliko: ne vedo, kdaj in če sploh bo center spet odprl svoja vrata, zato so sindikalni zastopniki zahtevali socialne blažilce za vse obdobje delovnega mirovanja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 14. novembra 2013
13
RUPA - Vas bodo zavarovali pred poplavami
Spomladi nasip
Predvidoma spomladi bodo zgradili nasip, ki bo zavaroval Rupo pred poplavami Vipave. Njegov preliminarni načrt so prejšnji teden sovodenjski občinski upravitelji z županjo Alenko Flo-renin na čelu predstavili domačinom.
»Načrt so pozitivno sprejeli. Zdaj si bo treba na licu mesta skupaj s tehniki ogledati zemljišča, po katerih bomo nasip zgradili,« pojasnjuje Floreni-nova in napoveduje, da se bo načrtovalna faza zaključila pred koncem leta, ko bodo odobrili še izvršni načrt. Če bo vse šlo po predvidevanjih, bodo upravni postopek z izbiro izvajalca del speljali do konca v začetku prihodnjega leta, zatem naj bi gradnja stekla in se zaključila med koncem pomladi in začetkom poletja. Županja pojasnjuje, da bo rupenski nasip podoben tistemu, ki so ga med letošnjim poletjem zgradili v Dolnjih Gabrjah. Glavna razlika med njima je v postopku; v Gabrjah so načrt pripravili in nato sledili gradnji nasipa funkcionarji deželne civilna zaščite. V Rupi je za celoten postopek odgovorna sovodenjska občinska uprava, ki mora pridobiti cel kup dovoljenj in mnenj, da ga lahko spelje do konca, zaradi česar je celoten postopek daljši. Ko bo načrt za rupenski nasip pripravljen, ga bo Floreninova predstavila županu občine Miren-Kostanjevica Zlatku Martinu Marušiču. Pri načrtovanju so v So-vodnjah upoštevali tudi državno mejo, saj bodo nasip zgradili v njeni neposredni bližini. Kakorkoli, rupenski nasip ne bo nikakor oviral pretoka vode, saj se bo Vipava ob povišanem vodostaju lahko še naprej razlivala po vseh sosednjih poljih. (dr)
■ ■ L	' i	-	--	■' V; . ji ■
Ti1 ■■ * : .L ^ ■
Že uresničeni nasip pri Gabrjah
bumbaca
VILEŠ - Plen kraje prevažali v furgonu
Iz Francije odnesli kmetijsko opremo
Med torkovim večerom je policijska patrulja pri cestninski postaji v Vilešu zalotila moškega, ki je prevažal ukradeno kmetijsko in gradbeno opremo. Njena vrednost znaša po prvi ocenitvi kar petdeset tisoč evrov.
Kazensko ovadbo zaradi suma preprodaje ukradenega blaga si je nakopal romunski državljan, ki je bil za volanom fur-gona tipa Ford transit z romunsko registracijo. V njem je sedelo še pet Romunov, skupaj pa so bili namenjeni v Slovenijo. Po prehodu cestninske postaje je vozilo pritegnilo pozornost goriških obmejnih policistov, ki so tam izvajali nadzor. Med pregledom furgona so odkrili veliko količino
kmetijske in gradbene opreme, ki naj bi bila po prvih ugotovitvah plen kraje v Franciji. Petdesetletnika so ovadili na prostosti, opremo pa zasegli v pričakovanju, da jo bodo vrnili lastnikom.
Kar pogosto se dogaja, da na Goriškem zasačijo tihotapce z industrijsko, gradbeno in kmečko opremo. Februarja letos so na primer pri Štandrežu zalotili tovornjak, ki je prevažal ukraden bager, marca lani pa so karabinjerji iz Gradišča razkrinkali romunsko kriminalno združbo, ki je oškodovala številna kmetijska podjetja v goriški, videmski in tržaški pokrajini ter s 36 kmetij odnesla za pol milijona evrov traktorjev, kosilnic in druge opreme.
V Franciji ukradena kmetijska oprema na sedežu goriške obmejne policije
NOVA GORICA - Pobuda skupine ljudi
Občani prijavili župana protikorupcijski komisiji
»Ni zavrnil pritožbe vodje svojega kabineta zoper odločbo Stanovanjskega sklada«
stopenjski organ župan mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Iz sledečega lahko sklepamo, da se je Simon Klaut, vodja kabineta župana Mateja Arčona, pritožil županu Mateju Arčonu. Matej Ar-čon je torej odločal o pritožbi Simona Klauta, svojega strankarskega kolega, dolgoletnega političnega sopotnika oziroma svojega najtesnejšega sodelavca in zaupnika. Matej Arčon je pritožbi svojega kolega in najtesnejšega sodelavca ugodil. Če se nam še lahko zdi normalno, da je Simon Klaut napisal pritožbo, pa se nam zdi popolnoma nenormalno, da je o njegovi pritožbi odločal Matej Arčon in da je pritožbi ugodil.«
»Če bi res za vse veljala enaka merila, kot pravi župan Matej Arčon,« nadaljujejo v občani v prijavi omenjeni komisiji, »potem bi moral upoštevati strokovna stališča Stanovanjskega sklada Nova Gorica in pritožbo Simona Klauta gladko zavrniti. Ravno zaradi tega ker smo pred zakonom vsi enaki in za vse veljajo ista pravila. In namesto, da se župan Matej Arčon sprašuje kdaj in kako bi svojega vodjo kabineta Simona Klauta pozval k odstopu, naj raje razmisli o svojem odstopu. Dejanje župana Mateja Arčona ocenjujemo vsaj kot moralno sporno in kot eklatantno kršitev integritete in morale. Zato tudi prijavljamo župana Mateja Arčona in njegovo dejanje ter nadaljnjo oceno koruptivnosti in konkretne ukrepe prepuščamo Komisiji za preprečevanje korupcije.«
V omenjeni komisiji so včeraj za Primorski dnevnik potrdili prejetje prijave in dodali pojasnilo, da trenutno poteka predhodni preizkus, v katerem komisija oceni verodostojnost oziroma zadostnost razlogov za uvedbo preiskave v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije - torej ali bo posamezno zadevo sprejela v obravnavo oziroma uvedla postopek in aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi.
»Z reševanjem stanovanjskega problema vodje kabineta župana se nisem nikoli ukvarjal,« pa je včeraj zatrdil župan Arčon. »Neprofitno stanovanje mu je dodelil Stanovanjski sklad mestne občine Nova Gorica in to v času, ko nisem bil župan. Odločbo na drugi stopnji na osnovi pritožbe Simona Klauta sem podpisal tako kot ostale akte, ki mi jih pripravi pravna služba. Na vsebino odločbe nisem vplival, pravnikom zaupam, da je pripravljena skladno z zakonom.« Arčon dodaja še, da bo na vprašanja komisije za preprečevanje korupcije seveda odgovoril in dodal: »Lahko pa že zdaj povem, da so vsi postopki na mestni občini potekali skladno z zakonom. Dodal bi še to, da so tudi zoper odločitev župana dopustna pravna sredstva, ki bi jih Stanovanjski sklad lahko zakonito uporabil.«
Katja Munih
»Župan naj premisli o svojem odstopu,« takole sporoča skupina občanov iz Nove Gorice, ki je župana Mateja Ar-čona prijavila protikorupcijski komisiji. Očitajo mu, da ni zavrnil pritožbe vodje svojega kabineta Simona Klauta zoper odločbo Stanovanjskega sklada.
Klaut se je namreč z družino leta 2010, ko je še ni bil zaposlen na mestni občini, vselil v skoraj 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje kot neprofitni najemnik. Na razpisu stanovanjskega sklada je namreč izpolnjeval pogoje za prednostno listo B. Kot pojasnjujejo na stanovanjskem skladu, najemnina, ki jo Klaut plačuje, znaša 208 evrov. Lani poleti pa je Klaut postal vodja županovega kabineta, kjer je plačan nekaj manj kot 1.600 evrov neto na mesec. Na stanovanjskem skladu so med preverjanjem pogojev neprofitnih najemnikov ugotovili, da Klaut le-teh zaradi previsokih dohodkov ne izpolnjuje več, zato so mu septembra lani izdali odločbo. Ker ni več upravičen do neprofitne najemnine, bi moral plačevati tržno. Ta bi znašala še vedno ugodnih 312 evrov.
Klaut se je nato pritožil na drugostopenjski organ, se pravi na mestno občino, ki je pritožbi ugodila. »O pritožbi najemnika je v skladu z zakonom o upravnem postopku odločal drugostopenjski organ t.j. župan mestne občine Nova Gorica, postopek pa je vodila premoženjsko pravna službe mestne občine Nova Gorica,« pojasnjujejo na Stanovanjskem skladu.
Občani, ki so župana prijavili pro-tikorupcijski komisiji, so ogorčeni: »Po zakonu o lokalni samoupravi in zakonu o splošnem upravnem postopku je drugo-
TRŽIČ - Nasilni pohod v Vidmu
Oropali phone-center in pretepli upravitelja
RONKE-TRŽIČ - Tatovi in goljufi neprestano na delu
Obupujejo zaradi kraj
Policisti aretirali tolpo mladih nasilnežev, eden izmed njih je mladoleten Trojica prelisičila priletno žensko - Stanovalci iz Ulice Raparoni izrazili namen, da bodo sami organizirali obhodne straže
Tolpa štirih mladih nasilnežev iz Goriške je oropala phone-center v Ulici Pozzo v Vidmu in pretepla njegovega upravitelja. Policisti so kmalu po ropu že aretirali 19-letnega Cipriana Cas-coneja, 21-letnega Alessia Scavoneja in 21-letnega Hamzo Legrinija alžirskega rodu ter še 17-letnika. Vsi štirje imajo bivališče na Tržiškem, z izjemo Alžirca pa so že bili znani policiji. Osumljeni so ropa v obtežilnih okoliščinah in povzročitve telesnih poškodb.
V »akcijo« so stopili nekaj po polnoči v noči s torka na včerajšnji dan. Phone-center je že bil zaprt, njegov 19-letni upravitelj, po rodu iz Bangladeša, pa se je za-
drževal v njem. Naenkrat je slišal trkanje in opazil mladeniča, ki je trdil, da potrebuje informacije. Ko je 19-letnik odprl vrata, so noter planili vsi štirje in se z brcami in pestmi znesli nad njim. Iz ene blagajne so pobrali sto evrov, drugo, ki je bila zaprta, pa so odnesli s sabo. Odprli so jo med begom v Ulici Di Mezzo in našli še 200 evrov. Medtem je ranjeni Bangladeševec poklical na pomoč. Na osnovi njegovega opisa so policisti zalotili osumljence na Trgu D'Annunzio. Hiteli so na železniško postajo, v žepih pa so imeli ukradene bankovce. Polnoletniki čakajo sedaj na odločitev videmskega sodnika, 17-letnika pa so zaupali tržaškemu sodišču za mladoletne.
Goljufi in tatovi se še naprej potepajo po Laškem ter potiskajo krajane v obup.
Torkova žrtev je bila 90-letna ženska z bivališčem v Ulici Gorizia v tržiški četrti Panzano. Na vrata njenega doma sta pozvonili ženski s tujim naglasom, stanovalka pa jima je odprla. Nagovorili sta jo, da jima je bilo povedano, da išče negovalko. 90-le-tnica je zanikala, saj je samostojna in ne potrebuje pomoči, ter jima poskušala preprečiti vstop v stanovanje. Pri tem je ena izmed dveh prosila, naj ji dovoli do stranišča, ker mora na nujno potrebo. Stanovalka je popustila, ju sprejela in jima celo ponudila nekaj hrane. »Zdeli sta se mi zgarani, zato sem jima želela pomagati,« je povedala policistom. Pri njej sta se zadržali skoraj eno uro,
stanovalka pa je bila ves čas z njima in ju nadzirala, ni pa se zavedela, da je medtem v stanovanje vstopila tretja oseba in neovirano pograbila vso zlatnino in dragocenosti, ki jih je našla v nenadzorovanih prostorih. Starka je krajo odkrila šele tedaj, ko sta »zgara-ni« ženski odšli in je vstopila v sobe, ki jih je neznana oseba premetala. Preiskavo vodi tržiška policija.
Ravno tako v torek so bili tatovi spet na delu v Ulici Raparoni v Ronkah. V stanovanje naj bi vstopili navsezgodaj, okrog šeste ure, ko so stanovalci že odšli v službo. Vlomili so, premetali prostore in nemoteno odšli s plenom - z denarjem, zlatnino in z nekaj tehnološke opreme. To je le zadnja v seriji številnih tatvin, ki so jih v minulih ted-
nih prijavili domačini iz Ulice Raparoni, a tudi iz Ulice Boschete in iz Romjana. Karabi-njerji nadzirajo območje, vendar brez učinka, kar naj bi potrjevalo sum, da tatovi vnaprej vedo, kdaj so stanovanja prazna in kdaj privozijo mimo karabinjerske patrulje. Ob koncu minulega tedna so kradli tudi v ron-ški četrti San Vito, kjer pa so opazili tri sumljive osebe - žensko in dva moška, od katerih je eden skočil z drevesa, zaradi česar sklepajo, da je bil poverjen za nadziranje kraja.
Stanovalci iz Ulice Raparoni so že obupani in so izrazili celo namen, da bodo sami organizirali obhodne straže, kar seveda ni najbolj ustrezna rešitev. Policija in kara-binjerji pa pozivajo vse, naj jih s klicem obvestijo o morebitnih sumljivih osebah.
14
Četrtek, 14. novembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
DOBROVO - Mednarodno sodelovanje
Nehrujev rojstni dan obeležujejo tudi v Brdih
V Indiji danes obeležujejo 124. obletnico rojstva Pandita Džavaharlala Ne-hruja, prvega predsednika vlade neodvisne Indije. Njegov rojstni dan, ki se v Indiji praznuje kot dan otroka, bodo zabeležili tudi v Goriških Brdih. Na prvi pogled bi bilo povezavo z Nehrujem in Goriškimi Brdi težko najti. Toda najzahodnejši del Slovenije je z drugim največjim narodom na svetu povezan prav preko Nehruja. »Iz nekega sramežljivega sodelovanja, ki se je začelo ob prvem obisku veleposlanika Indije pri nas, ko se je v Brda dobesedno zaljubil, se je razvilo zelo lepo prijateljstvo. To bo že tretji obisk njihove delegacije v letošnjem letu,« pojasnjuje Ariana B. Su-hadolnik, direktorica briškega zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport.
Nehruju pa so na dvorišču gradu Dobrovo letos maja v navzočnosti župana občine Brda Franca Mužiča in predsednice spodnjega doma indijskega parlamenta Meire Kumar, odkrili tudi doprsni kip. Prav tam bo danes potekala krajša slovesnost, katere se bo udeležila visoka delegacija: veleposlanik Indije v Sloveniji Sarvajit Chakravarti, Aswin Kumar Shrestha, častni konzul Nepala in profesor A.P. Mishra.
Ker je Nehru zelo rad imel otroke, ti so ga ljubkovalno klicali »čača« (stric), se njegov rojstni dan v Indiji praznuje kot »dan otroka«. Delegacija bo v tej povezavi obiskala osnovno šolo Dobrovo, kjer jim bodo predstavili, kako v Sloveniji praz-
nujemo teden otroka. Veleposlanik Cha-kravarti bo ob tej priložnosti povabili otroke k sodelovanju na Šankarjevemu mednarodnem otroškem tekmovanju, ki v Indiji poteka že od leta 1949 in na katerem z risbami, slikami ali besedili sodelujejo otroci iz več kot 130 držav. Sledila bo enourna slovesnost ob Nehrujevem doprsnem kipu, gostje pa se bodo skupaj z briškim županom in predstavniki občinske uprave sestali tudi s predstavniki gospodarstva.
V Brdih ne skrivajo, da se na račun vzpostavljenih dobrih odnosov nadejajo tudi turističnih in gospodarskih učinkov. Briški župan, ki je že s prejšnjim indijskim veleposlanikom navezal pristne stike, tudi o njegovem nasledniku ne skopari s pohvalami: »Tudi on je izreden človek. Že ob začetku mandata je poudaril, da je v Slovenijo prišel z namenom, da ji pomaga in da si želijo sodelovanja s podjetji, ki razvijajo visoko tehnologijo. Zgleden primer sodelovanja z Indijo je šempetrska Letri-ka. Že bivši veleposlanik nam je dal vedeti, da je med dobro milijardo ljudi, ki živijo v Indiji med 200 in 300 milijonov zelo bogatih.« Župan Mužič je že prejel osebno vabilo, da se kot častni gost - verjetno kot eden redkih županov v Sloveniji -udeleži obiska Indije, ki je bil najprej načrtovan za letošnji december, sedaj je pa prestavljen na prihodnje leto.
»S postavitvijo kipa Nehruju - s to simbolično gesto Brda odpirajo vrata tu-
Briški kip Nehruju
foto km.
di v smislu turizma in morda v nadaljevanju tudi gospodarskemu sodelovanju tej drugi največji naciji na svetu. Pomembno je tudi dejstvo, da se konec leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega vzpostavlja nova letalska povezava med Ljubljano in New Delhijem,« dodaja Suha-dolnikova. (km)
KVESTURA
Nadzirajo orožje
Z novembrom nova pravila
Italijanski zakonski odlok št. 121 z dne 21. septembra 2013, ki je stopil v veljavo 5. novembra letos, vnaša pomembne novosti, ki zadevajo lastnike katerega koli orožja, so včeraj sporočili z goriške kvesture.
Kdor v obdobju od 6. novembra 2007 do danes ni še izročil zdravniškega potrdila, zapovedanega za izdajo dovoljenja za nakup navadnega strelnega orožja, ga mora na osnovi omenjenega odloka zaprositi na pristojni zdravstveni ustanovi ter ga nato izročiti ali posredovati pristojnemu policijskemu uradu - in sicer v kraju, kjer hrani orožje, - v roku osemnajstih mesecev od dneva, ko je odlok stopil v veljavo: torej do 5. maja 2015. Tudi po poteku osemnajstih mesecev bo še vedno mogoče vložiti omenjeno potrdilo, in sicer v roku tridesetih dni po prejetju opomina, ki ga bo posestniku orožja poslal pristojni varnostni urad.
Goriška kvestura in njen urad za izdajo dovoljenj za posest orožja in eksplozivov, dalje tržiški komisariat in karabinjerske postaje na pokrajinskem ozemlju so na razpolago vsem interesentom, ki bi potrebovali dodatne informacije ali pojasnila v zvezi z novo zakonodajo. V zadnjih šestih mesecih so v okviru rednega nadziranja posestnikov orožja omenjeni varnostni organi opravili kar 1259 kontrol, so še sporočili s kvesture.
Knjižna zbirka GMD
Goriška Mohorjeva družba napoveduje izid Knjižne zbirke 2014. Krstna predstavitev bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku, sledili bosta še predstavitvi 20. novembra ob 11. uri na 29. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani in 27. novembra ob 10. uri v Tržaški knjigarni v Trstu.
Energetsko varčevanje
Agencija za energijo (APE) iz dežele FJK v sodelovanju z agencijo CasaClima-Kli-maHaus in s pokroviteljstvom goriške občine prireja izobraževalni tečaj za občane, ki sprašujejo neodvisne in korektne informacije s področja gradnje po standardih energetske učinkovitosti, na primer o toplotni izolaciji, ugodnostih, obnovljivih virih energije in energetskem varčevanju. Tečaj bo v soboto med 9. in 13. uro v sejni dvorani goriškega županstva. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je predhodna najava na naslov formazione@ape.fvg.it ali na tel. 0432-980322.
Goriška Cerkev za Filipine
Tudi goriška Cerkev se je angažirala v korist hudo prizadetega prebivalstva Filipinov, kjer je na tisoče žrtev in veliko razdejanje povzročil tajfun Haiyan. V nedeljo bodo v vseh goriških župnijah zbirali zanje prostovoljne prispevke, darovalci pa se lahko obrnejo tudi na Karitas (Trg San Francesco 1 v Gorici).
Kompetence bolničarjev
V kongresni palači v Gradežu bo danes med 8.30 in 18. uro posvet na temo novih kompetenc za poklicne bolničarje, »ključ za spremembo zdravstvenega sistema v deželi FJK in Italiji«. Prirejajo ga pokrajinske sekcije zveze IPASVI, okrogle mize ob 10.45 pa se bo udeležila tudi deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca.
SEVERNA PRIMORSKA - Električno omrežje RONKE-TRŽIČ - Slovenski društvi in ženski pevski zbor
»Zaradi burje najmanj 316.000 evrov škode«
Za martinovo na pot
Tudi včeraj so posamezni sunki presegali 100 kilometrov na uro Naslednja dogodka bosta koncert v spomin na Bernardko Radetič in izid petnajste številke glasila Jadro
Po prvih ocenah družbe Elektro Primorska je ponedeljkova burja povzročila za 316.000 evrov škode. »Govorimo o začasni podatkih. Končne številke bodo višje,« opozarjajo v družbi s sedežem v Novi Gorici. Po sedanjih podatkih je bilo v viharju distribucijsko omrežje poškodovano na 121 mestih. Prizadetih je 14.300 metrov daljnovodov, 9.600 metrov nizkonapetostnega omrežja in porušenih 165 drogov. V zadnjih dveh dneh je bilo za pregledovanje distribucijskega omrežja, odkrivanje napak, odstranjevanje podrtega drevja in sanacijo nastalih razmer vključenih 150 sodelavcev Elektro Primorske in pogodbenih partnerjev. Opravili so več kot 3.500 ur dela v zahtevnih vremenskih pogojih in na težko dostopnih terenih.
V torek je ekipam Elektro Primorske uspelo vsaj začasno sanirati večino napak na distribucijskem omrežju. Do noči so vsa gospodinjstva oskrbeli z električno energijo. Ker niso uspeli popraviti omrežja do najbolj oddaljenih območij, kot so vas Podbe-la in mejni prehod Robič, so na teh območjih namestili diesel agregate. Včeraj so na omenjenih območjih nadaljevali s popravilom omrežja. »Še vedno se nismo prebili do vrha Kanina, da bi odkrili napako na daljnovodu za napajanje smučišča Kanin in ostalih naprav na Kaninu. Do vzpostavitve ponovnega obratovanja tega daljnovoda bo moteno oddajanje televizijskega signala na Bovškem. Prav tako še nismo uspeli zagotoviti napajanja dveh baznih postaj mobilne telefonije na Bistriškem,« so iz novogo-riške družbe sporočili včeraj.
Močna burja je tudi včeraj povzročala preglavice predvsem v prometu. Posamezni sunki so presegali 100 kilometrov na uro, zato je bil na hitri cesti med razcepom Nanos in Ajdovščino ter na regionalni cesti Ajdovščina-Podnanos prepovedan promet za vsa vozila s ponjavami in za hladilnike. (km)
Kitajska delegacija na goriški šoli GORICA
»Konfucijev razred«
Licejski pol Dante Alighieri je obiskala delegacija kitajskega veleposlaništva v Italiji, ki so jo sestavljali funkcionarka za izobraževanje Zhang Linyi, prva tajnica Liu Junhua in prevajalec Silvano Cheng. Prišli so preverjat potek projektov za poučevanje kitajskega jezika in kulture, ki jih na goriški šoli izvajajo v okviru t.i. pobude »Classe Confucio«. Delegacijo so sprejele ravnateljica Vilma Candolini, skupina profesorjev in Laura Fasiolo, danes upokojena ravnateljica, ki pa je bila pobudnica projekta »Confucius Clas-sroom«, s katerim se je goriški licej v letih 2010-11 prvi v Italiji lotil izmenjav s Pekingom in to možnost ponudil še drugim šolam, tudi Gimnaziji Nova Gorica. Gostje so izrazili pripravljenost za nu-denje pomoči pri utrjevanju sodelovanja s Kitajsko in v oporo profesorici Lei Ting iz Pekinga, ki je za eno triletje zaposlena na liceju Alighieri.
Kulturni društvi Jadro in Tržič ter ženski pevski zbor iz Ronk so tudi letos na Martinovo priredili izlet, pravo spoznavanje bližnje okolice. Lani so jo z avtobusom mahnili v Benečijo, tokrat pa se je v nedeljo trideset članov z avtomobili odpeljalo najprej do Gorjanskega pri Komnu. Tam so obiskali pokopališče, ki velja za največje pokopališče av-stro-ogrskih vojakov na območju Slovenije. Pot jih je nato vodila v vas Škrbina, kjer je veselo druščino pričakal Martin Spacal, vnuk slikarja Lojzeta, ki jih je povabil na ogled de-dove hiše oz. ateljeja. V sosednjem, očarljivem Svetem so si nato ogledali še cerkvico iz leta 1576, posvečeno sv. Tilnu, ki je znana zlasti zaradi svoje lege, saj dovoljuje razgled na360 stopinj, in zaradi neobičajno centralnega tlorisa. Po pokušnji domačega te-ranovega likerja pa so se odpeljali v Štanjel, kjer so si po ogledu vasi privoščili kosilo.
Kljub nadležnemu dežju, ki je v popoldanskih urah prekrižal načrtovane sprehode, so se izletniki odpravili še do vipavskega naselja Goče. V spremstvu društvene prijateljice so se podali na ogled vasi, ki je zgrajena v neobičajni obliki Andrejevega križa, z značilnimi 300-letnimi kamnitimi hišami in cerkvico s kamnitim portalom, ki je celo pod zaščito Unesca.
Po martinovanju čaka člane ronške-ga društva že v soboto, 23. novembra, koncert v spomin na kulturno delavko Ber-nardko Radetič ob osmi obletnici smrti. Prvi predsednici kulturnega društva Tržič, ki je veliko naredila za Slovence v Laškem, se bodo poklonili ob 20. uri v cerkvi sv. Nedelje v Selcah, kjer bo nastopila mlada pianistka Eva Dolinšek, nekaj svojih pesmi pa bo podala pesnica Liliana Visentin. Predsednik društva Jadro Karlo Mucci še napoveduje, da bo v kratkem izšla jubilejna, petnajsta številka glasila Jadro, ki bo posvečena lanski 25-letnici društva in letošnji 25-letnici klekljarskega odseka. (sas)
Druščina iz Laškega med pokušnjo terana v Svetem
foto cm.
PEVMA-STMAVER-OSLAVJE
Skupno praznovanje zahvalne nedelje bo priložnost za druženje
Zahvalno nedeljo bodo Pevmci, Štma-vrci, Oslavci in Podgorci tudi letos praznovali skupaj. Kmečka vozila se bodo 17. novembra ob 9.30 zbrala pred cerkvijo v Pevmi, ob 10. uri pa se bo začela maša. Sledil bo tradicionalni blagoslov kruha, vina, traktorjev in kmečkega voza s pridelki. Ob 11. uri se bo začel sprevod
traktorjev po vaseh, nakar bo na vrsti družabno kosilo. Praznik, ki bo hkrati priložnost za srečanje med krajani štirih vasi, prirejajo Združenje krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, društvo Naš Prapor, župnija Sv. Mavra in Silvestra, društvo Sabotin, Lovska družina Pevma, združenje proizvajalcev rebule z Oslavja, pokrajinska zveza Col-diretti (sekcija za Pevmo, Štmaver, Osla-vje in Podgoro) ter prosvetno društvo Podgora in krajevno rekreacijsko društvo. Finančno podporo je organizatorjem zagotovila posojilnica iz Ločnika, Fare in Koprivnega.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 14. novembra 2013
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
Q Kino
Gledališče
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 16. novembra ob 21. uri rock opera »II muro« po skladbah skupine Pink Floyd, nastopajo Ettore Bassi in Eleonora Ivone, glasba v živo skupine Sound Eclipse; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 15. novembra, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
M Izleti
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 - 22.15 »Sole a catinelle«.
Dvorana 3: »LAltra America« 17.30 -20.30 »Fragole e sangue« (Prepovedan mladim pod 18. letom). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.30 »Planes«; 20.30 »Prisoners«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Stai lontana da me«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »L'ul-tima ruota del carro«.
SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
Razstave
23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 16. novembra, ob 20.30 musical »Il violinista sul tetto« (J. Stein in J. Bock), nastopa gledališka skupina Gli amici di Jachy iz Genove; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
»ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček...« (John Chapman - Ray Coo-ney), nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; 8. decembra ob 18. uri komedija »Lah-kokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Va-lentiča; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 16. novembra »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, www.ctagorizia.it).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone-ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bra-tuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE
v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o 140-letni preteklosti konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine (arhivsko gradivo, ki so ga odkrili na podstrešju sedeža konzorcija in nato uredili s prispevkom fundacije ter s pomočjo tržiškega kulturnega konzorcija); do 24. novembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V nedeljo, 17. novembra, bo ob 10. uri vodeni ogled razstave in zatem brezplačni avtobusni izlet z ogledom jeza v Zagraju; vpisovanje v razstavnih prostorih ali po tel. 0481-537111 samo še danes, 14. novembra, oz. do zasedbe mest.
V	GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava novome-dijske umetnosti Atlas, Solkan 2013, na kateri sodeluje devet umetnikov in umetnic Društva za povezovanje umetnosti in znanosti ArtNetLab; še danes, 14. novembra, 9.00-17.00.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled dokumentarno-fo-tografska razstava z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova -Prva« ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s Ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane; do 15. novembra.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 je na ogled pregledna razstava del Zmaga Posege; do 18. novembra od ponedeljka do petka od 9.00-13.00 in 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, več na www.mgng.net.
»120X120 MEDANA ART 2013« je naslov razstave, ki predstavlja dela udeležencev dveh letošnjih mednarodnih likovnih kolonij v Medani, osemindvajsetih slikarjev in kiparja iz enajstih držav. Odprli jo bodo v sredo, 20. novembra, ob 18. uri v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici v organizaciji kulturnega društva Ethos v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici; na ogled bo do 15. decembra od torka do nedelje 10.00-17.00; vstop prost.
RAZSTAVA »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI - UN ARTISTA SUL FRONTE DI G UERRA« je na ogled v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici do 6. januarja 2014 (od torka do sobote 10.30-13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah 11.00-13.00, 17.00-20.00 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 18. uri); v kasarni Berghinz v Ul. S. Rocco 180 v Vidmu do 6. januarja 2014 s predhodno najavo po tel. 0432-231584; v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju št. 13 do 6. januarja 2014 (od torka do nedelje 9.00-19.00); v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici do 30. novem-
bra (od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.30 - vodeni ogled v četrtek, 21. novembra, ob 17. uri); v prostorih goriške Prefektu-re na Travniku v Gorici do 15. decembra (vsak dan 10.00-18.00); v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona 5 v Gorici do 29. novembra (od torka do sobote 10.30-13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah 11.00- 13.00 in 17.00-20.00 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 16.30); na železniški postaji v Redipulji do 30. novembra (vsak dan 10.00-13.00, 17.00-20.00).
V	GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4/6 v Gorici je na ogled čezmejna razstava keramik »Trans-forma 2013«. Sodelujejo umetniki kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice in Kluba Keramikov iz Kanala; do 23. novembra od četrtka do sobote 17.00-19.00.
V	BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava članice fotografskega krožka Circolo fotografico Isontino Chiare Gatta z naslovom »Carillon - una soirée a Parigi«; do 25. novembra.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v dvorano ljubiteljske kulture na Gledališkem Trgu 4 v Celju na ogled razstave v organizaciji DF Svit; do 9. decembra ob delavnikih 17.00-19.00 oz. po dogovoru.
Koncerti
v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu ob 32-le-tnici Kulturnega doma in 70-letnici Partizanskega dnevnika; pri blagajni (tel. 0481-33288) poteka rezervacija oziroma predprodaja vstopnic.
H Šolske vesti
UPRAVNI ODBOR SKLADA DORČE SARDOČ objavlja razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2013-2014: pet štipendij v znesku petsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto evrov za univerzitetne študente, štipendijo v znesku tri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo; več na www.skladsardoc.it, informacije nudita člana odbora Boris Peric (tel. 0481-32545) in Karlo Černic (tel. 048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2013 v zaprti ovojnici na naslov: Sklad - Fonda-zione D. Sardoč c/o Slov.I.K. KBcenter, Korzo Verdi 55, 34170 Gorica.
Ü3 Obvestila
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: iz niza »Jazz in progress« bo danes, 14. novembra, ob 20.45 nastopil Zeno De Rossi trio s koncertom »Kepos«; iz niza »Musica in Corso« bo v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Moldavije.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 15. novembra, ob 20.15 izvenabonmajski koncert multiin-strumentalista Milka Lazarja in tol-kalista Zlatka Kaučiča, ki sta svoje moči združila v projektu »Tihožitja slovenskih pokrajin«. Poslušalce bosta popeljala na glasbeno popotovanje po znanih in neznanih pokrajinah glasbenega izražanja, katerih skupni imenovalec je improvizacija. 18. novembra, ob 20.15 bo koncert orkestra Virtuosi Italiani iz Verone; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva, SKD Hrast iz Doberdoba vabi na celovečerni koncert MePZ Hrast v soboto, 16. novembra, ob 20.45 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu.
V	KC LOJZE BRATUŽ V GORICI bo v petek, 22. novembra, ob 20.30 nagrajevanje in koncert nagrajenih 13. mednarodnega klavirskega natečaja mesta Gorice in 13. mednarodnega natečaja klavirske interpretacije Giu-liano Pecar.
V	CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek v spomin na Bernardko Radetič.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti. V soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mačkolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgo-re, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan. V nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPŽZ Le note allegre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža -Vrh sv. Mihaela; vstop prost.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ
prireja ob 80. rojstnem dnevu dolgoletnega ravnatelja Edmunda Košute družabnost, na katero so toplo vabljeni bivši vzgojitelji in drugi uslužbenci, upravniki, gojenci in nasploh prijatelji doma, v petek, 15. novembra, od 19. ure dalje v Dijaškem domu v Gorici. Zaželena je prijava po tel. 0481-533495.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem.
SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
vabi na občni zbor danes, 14. novembra, ob 20.30 v mali dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu.
KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 16. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Ru-pi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 17. novembra, pred 10.30 h kulturnemu domu v Sovodnjah.
ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor, ki ga sklicuje v petek, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Se-dej v Števerjanu.
Prireditve
KRUT IN DRUŠTVI SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci se pred koncertom lahko odpeljejo z lastnimi sredstvi do Cerja, kjer bo okrog 13.45 obisk spomenika in muzeja. Po ogledu bo odhod v goriški Kulturni dom; informacije po tel. 0481-532092 ali ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu KRUT-a, Korzo Verdi 51/int, tel.
0481-530927 oziroma na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici prirejajo v sodelovanju z GMD srečanje »Na kavi s knjigo« danes, 14. novembra, ob 10. uri. Zgodovinar Branko Marušič bo predstavil knjigo »Državni in deželni poslanec Anton Černe (1813-1891). Ob dvestoletnici rojstva«.
DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE IN GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA vabita na sklop predavanj »Zimske urice literature« (pri klavirju) v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici ob 18. uri: v petek, 15. novembra, bo predavanje Sete Knop z naslovom »Od doktorja do mojstra«; 29. novembra bo Katja Perat govorila na temo »Dežela pesnikov in kmetov«; 20. decembra bo predavanje z naslovom »Kavkaški tekst. Literarni itinerarij« Andreje Kalc.
DRUŠTVO ZA OVREDNOTENJE LJUDSKIH OBIČAJEV V PODTUR-NU vabi na predstavitev 25. številke revije »Borc San Roc« v petek, 15. novembra, ob 18.30 v župnijski dvorani v goriškem Podturnu. Predstavila jo bosta Ferruccio Tassin in Erika Jazbar, sledila bo izročitev nagrade Federico Lebani.
AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bo v soboto, 16. novembra, ob 17. uri prireditev z naslovom »Partizanski boj in represija. GAP (skupine domoljubne akcije), Skupina Montes in vojašnica Piave v Palmanovi«, na katerem se bodo spomnili partizana Angela Černica - Vinka, ki so mu pred leti v Ronkah posvetili ulico. Na programu večera, ki ga organizirata občina Ronke in sekcija VZPI-ANPI iz Ronk bodo predavanje Luciana Patata z naslovom »Angelo Černic - Vinko: borec za svobodo«, predstavitev knjige Irene Bolzon »Repressione an-tipartigiana in Friuli. La caserma Pia-ve di Palmanova e i processi del do-poguerra« in nastop zborov Starši Ensemble in Romjanski Muzikanti.
PRIREDITEV »POEZIJA V SLIKI IN BESEDI« bo potekala v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri v galeriji Kulturnega domu v Gorici. Večer zaobjema odprtje razstave slikarja Andreja Ko-siča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico, in prebiranje poezij tržaškega pesnika Marka Kravosa, ob njegovi 70-letnici. Kosičeva dela predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih; člani gledališke skupine Tik-Tak teater iz Gorice pa bodo svojevrstno snidenje popestrili z branjem poezij Marka Kravosa.
PD RUPA-PEČ vabi letošnje izletnike na Portugalsko na predvajanje diapozitivov in fotografij v torek, 19. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi. Sledila bo družabnost.
SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.50, Giovanni Perti iz bolnišnice v cerkev Sv. Odre-šenika, sledila bo upepelitev; 12.20, Augusto Pellizzoni s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
DANES V MORARU: 14.00, Fiorina Chiarvesio vd. Battistin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRAJU SAN PIER: 13.45, Angela Maria Clemente vd. Poian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
1 2 Četrtek, 14. novembra 
2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Letta za OI v Italiji leta 2024
MILAN - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je napovedal, da bi Italija bila kos organizaciji olimpijskih iger: »To karto moramo igrati,« je povedal premier. Italija je poletne olimpijske igre nazadnje gostila leta 1960 v Rimu, zimske pa 2006 v Torinu. Za 2024 se bi Italija morala spopasti s Parizom, Doho ter še nedoločenima mestoma v ZDA oziroma državo v Afriki. Medtem se je v igro za organizacijo Zimskih olimpijskih iger 2022 vključil še Oslo.
Zorman najboljši rokometaš na svetu?
LJUBLJANA - Slovenski rokometni reprezentant in srednji zunanji igralec poljske ekipe Kielce, Uroš Zorman, je med kandidati za najboljšega rokometaša na svetu v letu 2013 po izboru spletne strani www.handball-planet.com. Zorman si je kandidaturo prislužil zavoljo sijajnih predstav na letošnjem SP v Španiji, kjer je Slovenija zasedla 4. mesto. Bralci omenjene spletne strani bodo najboljšega rokometaša leta izbrali 2. decembra, lani je svoj glas oddalo več kot 13.000 rokometnih navdušencev.
NAŠ POGOVOR - Trener vratarjev Triestine in nekdanji član Udineseja Luigi Turci
»Vratarji? Posebneži!«
»Interjev vratar Samir Handanovič je med petimi najboljšimi na svetu,« je dejal trener vratarjev Triestine in nekdanji član Udineseja Luigi Turci (na sliki zgoraj)
ansa
Luigi »Gigi« Turci je imel kar bogato športno kariero, saj je kot vratar oblekel dres raznih A-ligaških ekip. Tudi v naši deželi je kar dobro znan. Med leti 1996 in 2002 je branil vrata Udineseja. S furlansko ekipo je zbral kar 196 nastopov v najvišji kategoriji. Ravno v tem obdobju je spoznal Rossitta, s katerim že dve leti sodeluje v vlogi trenerja vratarjev; z njim je prispel v Trst, ko je prišlo do zamenjave na klopi Triestine. Z Gigijem Turcijem smo se pogovorili o vlogi vratarja v modernem nogometu in tudi o spremembah v načinu dela trenerja vratarjev.
Zakaj sploh nekdo izbere vlogo vratarja in nato trenerja vratarjev?
Mislim, da je izbira postati trener vratarjev le posledica prve izbire, to se pravi postati vratar. Gre za nedvomno svojevrstno in atipično vlogo. Edinstveno, ker si edini nekoliko bolj osamljen in za katerega veljajo nekoliko različna pravila igre. To je gotovo vplivalo na mojo izbiro. Ne moreš se skrivati. Imaš vedno pomembno vlogo, naj bo to v pozitivnem ali negativnem smislu. Navsezadnje je bistvo nogometa gol in prav zaradi tega je v igri bistvenega pomena tudi, ki tisti gol brani.
Vratar je nekoliko odtujen v
igri ...
Mislim, da to ne velja več. Oziroma ne v tolikšni meri kot nekoč. Moderen vratar je veliko bolj soudeležen v igri kot je bil nekoč. Tako s taktičnega vidika v fazi obrambe, ko ima žogo nasprotnik, kot tudi pri gradnji igre. Pravila so prisilila vratarja, da veliko bolj uporablja noge kot nekoč. Moderni vratarji morajo biti tudi solidni nogometaši in v nekaterih primerih je ravno vratar tisti, ki začenja napade in tudi tisti, ki v vlogi dodatnega libera omogoča ekipi, da ohranja posest žoge, namesto da bi jo z dolgo podajo tja v en dan podaril nasprotniku.
Vratar mora piliti razne aspekte svoje vloge. Kateri je tebi povzročal največje težave in katerega je najtežje učiti oziroma prenašati drugim vratarjem?
Mislim, da je v zadnjih 20-30 letih prišlo do popolne evolucije vloge vratarja. Dandanes mora biti vratar popoln igralec in atlet. Niso pomembni, tako kot nekoč, le refleksi in eksplozivnost. V igri sta tudi mentaliteta in koncentracija; moraš biti veliko bolj pozoren na to, kar se dogaja na igrišču in že vnaprej vedeti, kaj se lahko zgodi. Večkrat moraš poseči tudi izven kazenskega prostora in postati dodaten branilec, neke vrste libero. Prav zato je treba veliko več truda in dela usmeriti v urjenje tehničnih prvin z nogo. Takih vaj pred tridesetimi leti sploh ni bilo v programu dela vratarjev. Tudi slab nogometaš je lahko postal odličen vratar, kar pa ni več mogoče. Vratar je zdaj popoln. Pri igri z nogo so moderni vratarji več ali manj vsi dokaj sposobni, tako da postaja prava razlika med dobrim in vrhunskim vratarjem ravno naravna naklonjenost oziroma zmožnost vnaprej vedeti, kaj se bo na igrišču zgodilo. Najboljši vratarji so tisti, ki v najkrajšem možnem času razumejo, kako se bo akcija razvila in kam
bo šla žoga. Naj bo to strel, podaja v globino ali visoka podaja. In ta aspekt vloge je tudi najtežje vaditi in izboljšati
Kaj pa misliš o Handanoviču? Pred kratkim je Stramaccioni o njem povedal, da bi lahko po tehničnih sposobnostih mirno igral v vezni vrsti. Kar je dokaz več, da so zdaj vratarji popolni nogometaši.
In ni edini. Trener Napolija Benitez je zahteval, da kupijo Reino, ker je po-
LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo s prijateljsko tekmo proti Kanadi končala nastope v letu 2013. Selektor Srečko Katanec je za torkov obračun, ki se bo začel ob 18. uri, poklical 22 igralcev, med njimi tokrat ni Bojana Jokiča, Tima Ma-tavža, Milivoja Novakoviča, Zlatana Ljubi-jankiča, Josipa Iličiča, Reneja Krhina in tudi Dejana Kelharja.Katanec je že pred časom napovedal, da bo za to reprezentančno akcijo spočil nekatere nosilce, zraven pa so na seznam vplivale tudi nekatere poškodbe, denimo Matavževa, Krhinova, prava nista niti Jokič in Iličič. Mesto med poklicanimi so tako dobili Gregor Balažic, Miral Samardžič, Željko Filipovič, Dalibor Stevanovič, Robert Berič in Zlatko Dedič. Selektor je poklical tudi Kevina Kampla, ki pa tudi še vleče poškodbo, tako da zagotovo ne bo igral proti Kanadi, se bo pa za dan ali dva priključil soigralcem iz izbrane vrste.
MIHAJLOVIC ALI REJA? - Pri Sampdorii bi za novega trenerja želeli Sini-
treboval vratarja, odličnega v igri z nogo. O Handanoviču menim, da ni le najboljši slovenski vratar. Gre za enega izmed treh ali petih najboljših vratarjev na svetu, saj je izredno popoln v vseh tistih aspektih, ki so najbolj pomembni v modernem nogometu.
Ti in Handanovič imata nekaj skupnega. Oba sta igrala pri Udinese-ju. Kako si razlagaš slab začetek sezone Furlanov?
šo Mihajloviča, ki pa je selektor srbske izbrane vrste. Danes se bodo predstavniki genovskega kluba srečali s predsednikom srbske federacije Karadžičem. Alternativa Mihajloviču pa je Edy Reja, trener slovenskih korenin z Ločnika.
VEČ KONTROL DOPINGA - Novi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach je na svetovni konferenci o dopingu v športu v južnoafriškem Johannesburgu napovedal še strožje ukrepe boja proti dopingu v športu na olimpijskih igrah v Sočiju. Pred začetkom iger bodo skupno opravili 1269 testov, kar je400več kot med igrami v Vancouvru, skupno pa bodo na igrah v Sočiju opravili kar 2453 testov, kar je 300 več kot na igrah v Vancouvru.
ŠAH - Tudi četrta partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka v Chennaiju med branilcem naslova Indijcem Viswanat-hanom Anandom in izzivalcem Norvežanom Magnusom Carlsenom se je končala z remijem. Skupni rezultat dvoboja je zdaj 2:2.
Gre za fiziološki padec. Menim, da so bili dosedanji rezultati, vse od Guido-linovega prihoda, enostavno izjemni. Vsako leto si je Udinese zagotovil nastop v Evropi kljub temu, da je poleti prodal najboljše igralce. Povsem normalno je, da naletiš na sezono, ko rezultati niso izjemni. A ponavljam, gre skoraj za naravni padec.
Kaj pa tvoj prvi koraki v Trstu?
Počutim se odlično. Zavedamo se, da gre za mesto in ekipo z določnimi ambicijami in cilj je, da se čim več navijačev znova približa Triestini po zaslugi uspešnih nastopov. (I.F.)
ZANIMIVOST
Proti Domu je Turci nad Cejem storil naivno nešportno napako
Luigi Turci je obesil čevlje na klin pri 37-letih. V zadnji sezoni (2006/07) je igral pri Ceseni v B-libi. Preden bi se odločil, da bi se preizkusil kot trener vratarjev, je Turci zamenjal nogometno žogo za košarkarsko. Po končani karieri se je preselil v Gradež, kjer je eno sezono igral s tamkajšnjo košarkarsko ekipo Grado v promocijski ligi (goriški Dom jih je obakrat premagal). Ker je visok 190 cm, je igral vlogo centra. V prvem delu prvenstva proti Domu ni dosegel niti ene točke. Deset sekund pred koncem pa je storil na Davidom Ce-jem precej naivno nešportno napako, ki je domovcem, kot je takrat napisal naš sodelavec Albert Voncina, omogočila mirnejšo zmago. Pobral pa je veliko odbitih žog.
Čelada Tine Maze na dražbi
LJUBLJANA - V sklopu SPORTO konference, ki bo v Portorožu 21. in 22. novembra, poteka v sodelovanju s por-talom RTV Slo MMC dobrodelna dražba. Tisti, ki bo ponudil največ, bo domov odnesel na tekmah uporabljeno in podpisano čelado Tine Maze. Najboljša smučarka na svetu se je odločila, da bo izkupiček dražbe šel Ustanovi za pomoč otrokom z rakom. Ponudbe lahko pošljete na elektronski naslov mmc-sport@rtvslo.si, organizatorji pa pozivajo, naj ponudniki pripišejo telefonsko številko.
SINOČNJI IZIDI
Košarkarji Olimpije uspešni
Košarka, EuroCup: Olimpija - Pariz 74:66, Sassari - Spirou 94:78, Varese -Ulm 77:78; evroliga: Real Madrid - Efes 103:57; hokej na ledu, liga Ebel: Salzburg - Olimpija 7:1; odbojka, srednjeevropska liga: ACH - Bratislava 3:0; 1. DOL: Go Volley - Calcit 2:3, Šoštanj - Salonit 0:3; A1-liga: Modena - Vibo Valentia 3:2; nogomet, dodatne kvalifikacije za SP (prva tekma): Jordanija - Urugvaj 0:5, Mehika - Nova Zelandija 5:1.
NOGOMET - Zadnji letošnji nastop Slovenije
Katanec bo spočil nosilce igre
MATEJ ČERNIC
»Nisem
rešitelj
domovine«
»Predstavnikom kluba sem jasno povedal, da v ekipo ne prihajam kot »rešitelj domovine«. Sam ne morem storiti vsega, saj je odbojka vendarle skupinski šport,« je zakulisje dogovora z novim klubom razkril gabrski od-bojkar Matej Černic, ki se bo letos - prvič v karieri - preizkusil v A2-ligi. Kot smo že poročali v včerajšnji številki, se je dolgoletni reprezentant in bivši igralec turškega Fenerbahčeja pridružil Cordiglianu, ki je tačas še na dnu lestvice brez osvojene točke. »Pri klubu so sicer stavili na mlade, a so se zdaj premislili. Ob meni bodo najeli še izkušenega korektorja in libera. Mladi niso tehnično slabi, manjkajo jim izkušnje. Tu sem torej tudi zato, da jih kaj naučim,« je pojasnil 35-letnik, ki je na prvi tekmi dosegel 21 točk.
Odločitev, da bo tam igral, je sprejel z ženo: »Oditi na Kitajsko ali v Iran z malo hčerkico, ne bi bilo smiselno. Naposled sem dobil povabilo iz Corigliana, pa čeprav v A2-ligi nisem iskal ekip. Ker se mesto Corigliano Calabro nahaja le uro in pol od doma moje žene, se mi je zdela to najboljša izbira,« je dejal Černic, ki je torej letos na prednostno lestvico postavil malo hčerkico. O kakršnih koli napovedih o naslednjih sezoni, ni hotel govoriti. Zaveda se, da bi bila lahko vrnitev v najvišjo ligo morda nekoliko težja, a verjame, da bi lahko z dobro igro spet prepričal katerega od prvoligaških klubov. Nivo v A2-ligi se mu zdi po prvi odigrani tekmi dober. »Pomembno je, da se zabavam. Že nekaj let nisem užival ob igranju, letos pa si tega res želim. Prvenstvo sem začel z drugačno miselnostjo. Tudi psihološko bi se rad odpočil.« Z izbiro je torej zelo zadovoljen. Po prvem tednu pravi, da je ritem treningov in tekem sicer enak A1-ligi.
S Coriglianom je podpisal enoletno pogodbo, tako da je za naslednje leto še vse odprto. Na vprašanje, ali je že kdaj razmišljal, da bi se na trg predstavil v vlogi libera, pa je odgovoril pritrdilno. »Sem pomislil, vendar mislim, da za to še ni čas. Dokler lahko igram v vlogi tolkača, bom to izkoristil. Dve do tri leta lahko, največ pet, nato pa se bom prelevil v libera,« je razkril načrte. Da bi kot Papi igral napadalca še pri 40 letih, pa izključuje. (V.S.)
/	ŠPORT
Torek, 12. novembra 2013
17
KLUB ŠAH OSMICA ORGANIZIRA V GABROVCU PRVI ŠAHOVSKI HITROPOTEZNI TURNIR
Začelo se je v osmici, kjer se vse skupaj tudi nadaljuje. Pred nekaj leti sta prijatelja šahista Pavel Hrovatin in Danjel Cej odigrala prvo partijo v osmici v Borštu. Od takrat se redno srečujeta in pridružili so se jima še drugi ljubitelji šaha. Danes jih je okrog dvajset. »Da ne bo dolgočasno, sva se odločila za hitropotezne dvoboje in tako bo tudi na prvem turnirju, ki ga naš klub Šah Osmica organizira konec tedna, v soboto, v zadružni gostilni v Gabrovcu. Turnir se bo začel ob 15.30. Vabljeni pa so vsi ljubitelji šaha nad 18. letom starosti. Sledilo bo tudi nagrajevanje in seveda družabnost,« nam je povedal pobudnik Paolo Hrovatin, doma iz Briščikov, ki je še dodal, kako se člani organizirajo iz tedna v teden. »Prelistamo Primorski dnevnik in določimo osmico, v kateri bomo igrali. Vsakič zamenjamo, tako da bodo prej ali slej prišli na vrsto prav vsi.« Za informacije za nastop na turnirju pokličite na: Danijel (+39-3336353341) ali Andrej (+39-3355495350).
PLAVALCI NA PRVI TEKMI SEZONE
Plavalci Plavalnega kluba Bor so pretekli teden nastopili na prvi tekmi sezone. Na mednarodnem mitingu za Pokal Plavž 2013 v Kranju v organizaciji ŠD Pingvinček je nastopilo 428 tekmovalcev, med njimi je bilo devet plavalcev in plavalk slovenskega kluba iz Trsta. Najboljši rezultat sta dosegla Peter Fur-lan (2001) in Irina Blasina (2003), trenerka Andreina Menegatti pa je bila nasploh zadovoljna z nastopi vseh tekmovalcev. Nastopili so še: Jernej Vidali, Vera Blasina, Gaja Krizmancic, Andela Stojanovič, Giorgia Liberale, Mara Zaccaria in Anna Ciuch. Čez 14 dni bodo borovci nastopili na tradicionalni Trofeji Velocita' v tržaškem bazenu Bianchi.
NOGOMET - Polfinale in četrtfinale pokala elitne ter promocijske lige
Kras in Juventina
Ekipa iz Repna v finalu proti Chionsu - Juventina v Križu šele po osmi enajstmetrovki
DRŽAVNI POKAL
ELITNE LIGE
Polfinale Kras - Ism Gradisca 2:1 (1:0)
Strelca: Božič v 20. min, avtogol v 56. min.
Kras: Calligaro, Carli, Colavetta, Giordano (Arcaba od 53. min.), Božič, Spetič, Tawgui (La Pasquala od 79. min.), Žlogar, Capalbo, Maio (Če-tracci od 70. min.), Grujic, trener Zupan.
Kras je sinoči na proseški Rouni v polfinalu italijanskega pokala za ekipe elitne lige povsem zasluženo premagal ISM Gradisco in se uvrstil v finale, v katerem se bo 6. januarja (mogoče že v nedeljo, 5.1.) pomeril s Chionsom, ki je sinoči premagal Cjar-lins 1:0. Prav Chions bo Kras v Repnu v prvenstvenem krogu gostil že v nedeljo. Kljub močni burji je repensko moštvo pokazalo lepo in kombinator-no igro ter povsem nadigralo moštvo iz Gradišča, ki dejansko, razen ob priložnosti zadetka prav v zadnji minuti igre, ni bilo nikoli nevarno. Kras, ki je nastopil brez diskvalificiranega Kne-ževiča in poškodovanega Corvaglio, je v prvem polčasu imel stalno pobudo v svojih rokah in tudi s »pomočjo« burje oblegal gostujoča vrata. Premalo pa je bilo udarcev od daleč, tako da so gostje, čeprav s težavo, odbijali napade Krasovih igralcev. Vse do 20. minute, ko je Grujic izvedel udarec iz kota in se je v gneči v kazenskem prostoru najbolje znašel Božič, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo. V 29. minuti je Žlogar zamudil lepo priložnost. Minuto pozneje je sodnik spregledal
Rok Božič (Kras)
kroma
enajstmetrovko, saj je branilec Gra-disce v kazenskem prostoru odbil žogo z roko. V 40. minuti pa so gostje rešili gotovo zadetek na gol črti.
Pričakovati je bilo, da bodo gostje v drugem polčasu »izkoristili« pomoč burje in se bodo vrgli v napad. Zgodilo pa se je, da je Kras tudi v tem delu tekme zagospodaril na igrišču in še bolje igral kot v prvem polčasu. S hitro in učinkovito igro je povsem spravil v težave nasprotnike, ki so bili povsem nemočni. Kras je že v 11. minuti podvojil: Maio je močno streljal proti vratom, žogo pa je odbil v lastna vrata Gallo. Gostitelji so še napadali in Žlogar je po akciji iz kota z glavo poslal žogo mimo vrat. Grujic in Capal-bo sta bila zatem dvakrat nevarna, a gostujoči vratar se je izkazal in odbil
žogo v kot. Gostje so v zadnjih minutah nekoliko bolj napadali in prav ob izteku srečanja dosegli častni gol.
»Igrali smo zares dobro in za zasluženo zmago moram pohvaliti vso ekipo,« je po koncu tekme zadovoljen dejal Kraso predsednik Goran Ko-cman. (lako)
DRŽAVNI POKAL
PROMOCIJSKE LIGE
Četrtfinale Vesna - Juventina 7:8 (0:0, 0:0, 0:0)
Vesna: Mbengue, G. Kerpan (od 59. Dragosavljevic), Rebula, Božič, Avdic, Pin, A. Kerpan, Gianneo, Mad-dalena (od 100. Del Torre), Božičič, Furlan (od 84. Bubnich). Trener: Za-nuttig.
Juventina: Esposito, Jansig, Bel-trame, Zorzut (od 68. Pantuso), Rac-ca, Marchi, Stabile (od 65. Palermo), Markič, Giolo, Trangoni, Vukovic. Trener: Murra.
Premraženi navijači ekip obeh društev se sinoči v Križu niso zabavali. Igra je bila vse prej kot dopadljiva, povrh tega pa so morali za končnega zmagovalca počakati šele loterijo enajstmetrovk, po kateri so bili uspešni nogometaši Juventine, ki so se tako uvrstili v pokalni polfinale.
V uvodnih minutah so gostje začeli nekoliko bolj napadalno in je imel dve priložnosti za gol Giolo. V nadaljevanju se je igra umirila in moštvi sta v glavnem igrali na sredini igrišča. Vesna je resnici na ljubo imela večjo posest žoge. Juventina pa se je urejeno branila. Že v prvem polčasu se je pri rdeče-belih poškodoval Stabile. V dru-
LOKOSTRELSTVO
Karen Hervat je prva na državni jakostni lestvici
Mlada lokostrelka tržaškega kluba Ascat, 12-letna Karen Hervat (na sliki, obiskuje nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča v Dolini) je po prvem delu zimske sezone na zaprtem prva na državni lestvici (disciplina olimpijski lok) v starostni kategoriji deklic. Pred drugouvrščeno vodi za celih 40 točk. »Karen je letos še dodatno napredovala. Na zadnjih treh tekmah, V nedeljo v Tol-meču in pred tem v Pocenii in San Vi-tu al Tagliamento je vsakič zmagala z visoko prednostjo. V Tolmeču je dosegla kar 552 točk,« je povedal njen trener Moreno Granzotto. Hervatova, ki je letos že dosegla zlato kolajno na dijaških igrah, bo februarja nastopila na državnem mla-
gem polčasu pa se Pantuso. V drugem delu sta obe ekipi imeli na razpolago nekaj prostih strelov, ki pa jih niso najboljše izkoristili. Vsi so končali mimo vrat. Najlepšo priložnost za gol so v 91. minuti imeli gostje, ki so sami pred vrati zgrešili stoodstotni zadetek. Tudi po podaljških ni prišlo do spremembe in o polfinalistu so tako odločale najstrožje kazni. Vesni se je zataknilo pri osmi enajstmetrovki, ko jo je zgrešil Del Torre. V mrzlem Križu so tako slavili zmago nogometaši štan-dreške Juventine. (jng)
Ostali četrtfinali izidi: Prata -Flaibano 2:0, Torre - Gravis 3:0, San-giorgina - Zaule 1:3 po podaljških.
PROMOCIJSKA LIGA - Zaostali tekmi: Valnatisone - Torviscosa 0:0, Ronchi - Trieste Calcio 0:0.
t* '
%
dinskem prvenstvu. »Tudi tam bomo skušali upravičiti vlogo favoritinje, čeprav ne bo lahko,« je še dodal Granzotto, ki je bil v zadovoljen tudi z drugim mestom svoje tržaške varovanke Nicole Busdon. S tržaškim Ascatom je po povratku z Nove Zelandije začela znova trenirati tudi nekdanja lokostrelka Zarje Sara Detela.
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v četrtek 21. novembra ob 20. uri na Stadionu 1. maja.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
SK DEVIN prireja za začetek letošnje zimske sezone dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8.decembra. Informacije in prijave do 25.novembra na info@skdevin.it ali pa na 340 2232538.
SK DEVIN prireja Smučarski sejem do 17. novembra v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: sobota, 16. novembra od 10. do 19.30 in nedelja 17.novembra od 10. do 19.30 - Danes, četrtek, 14., petek, 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra od 10. do 19.30.
PLANINSKI SVET
Geološki izlet
Na območje Medvedjaka, 473 m visokega gričevja, ki se vije vzdolž italijansko-slovenske meje med Repentabrom in Fernetiči, se tržaški planinci običajno podajo na novega leta dan, da si na nezahtevnem, vendar izredno razglednem vrhu izmenjajo voščila in iskrene želje. V nedeljo, 17. novembra, pa načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst pohod skozi geološki čas od Fernetičev preko Medvedjaka do Poklona, da bi med planinskim pohodom spoznavali tudi izredno zanimivo geološko zgodovino naših krajev. Ob razlagi geološkega izvedenca, gospoda Paola Sossija, se bodo pohodniki podali po stezi z oznako CAI št. 3, ki vodi vzdolž državne meje. Spotoma bodo opazovali kraške pojave, številne doline, stene in pečine, stopali bodo po brez stropni jami ter občudovali površinske kraške oblike. V opuščenem kam-
nolomu v bližini Poklona se bodo ustavili ob mogočnih apnenčevih skladih, v njih odkrivali oka-menelo favno, staro približno 85 milijonov let, in razbirali geološko zgodovino naše bližnje okolice. Pred zaključkom pohoda si bodo ogledali še vrtačo z jamskim vhodom (jama Lazar Jerko), kjer so leta 1999 speleologi odkrili podzemni vodni tok.
Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču na Fer-netičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin. Izlet ni zahteven, primeren je za vse. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje. Nujna pohodniška obutev.
Martinovanje pobratenih
planincev v Križu
Prisrčno je bilo snidenje pobratenih SPDT-jevcev in integralovcev na vsakoletnem skupnem martinovanju oziroma na Kostanjevi nedelji, kot
ji pravijo Ljubljančani. Priložnost za družabnost, z izvedbo lažjega skupnega pohoda, pač za krepitev medsebojnih prijateljskih vezi v pravem planinskem duhu. Zbrali so se kar v velikem številu v Ljudskem domu v Križu, kjer jih je z verzi Križana Miroslava Košute o Križu in njegovih prebivalcih sprejela in pozdravila domačinka Erika Bezin. Ta se je potem postavila na čelo dolge kolone, ki se je strnjeno napotila na odkrivanje in spoznavanje Križa, nekdanjih ribičev Križanov, kulturnih in naravnih danosti vaške okolice. Takoj za Ljudskim domom so pohodniki zavili po kolovozu v borov gozd, se kmalu znašli na Bab-ci in se razgledali na morje. Postanek za izredno izčrpno in poglobljeno razlago o nastanku Križa in o burni zgodovini ribiške vasi do današnjih dni o čemer na Babci pričajo še ostanki strelskih jarkov iz prve svetovne vojne, ki so služili tudi v drugi med nemško zasedbo. Steza je potem vodila navzdol do proge južne železnice nad Bro-jenco, kjer so njeni graditelji pred poldrugim stoletjem izkoristili izvire za gradnjo velikega vodnega rezervoarja za napajanje parnih lokomotiv. Pohodniki so nato zakorakali po asfaltni cesti poimenovani po starodavnem vinu pucino, ki so ga pili že v rimskih časih in naj bi, po besedah Be-zinove, bil predhodnik sedanjega terana. Še mimo paštnov s trtami in oljkami pri Lahovcih in kriške železniške postaje, ki so jo zgradili sami Križani, do Mulja, od tam pa je pot zavila navkreber in peljala vprekpod kraškim robom do gruš-čnate Straže, s čudovitim razgledom na morje, na Grljan, na Miramar in ves tržaški zaliv. Vodička
je pozornim planinskim pohodnikom opisala romantično zgodbo Habsburškega Maksimilijana in svoje pripovedovanje obogatila še z raznimi anekdotami in zgodbami o kriških ribičih, njihovem ribarjenju na ogromnem morskem polju, spopadih z vsiljivimi Čožoti in vsakodnevnem boju z revščino, ki je botrovala iznajdbi kriške spe-cialitete: fanclji z dušo.
Pohodniki so potem hojo nadaljevali po gozdnih poteh nedaleč od Kontovela, zavili proti Križu in v dobri pol uri dosegli cilj nedeljskega planinskega podviga: povzpeli so se na Primož. Še zadnji razgled na morje, ki je tedaj postajalo vedno bolj sivo, saj so se začeli zbirati temni oblaki. Sestop mimo cerkvice Sv. Roka v vas in povratek v Ljudski dom, ko se je ulilo. Pobrateni planinci so v nedeljo imeli izredno srečo. Kljub slabim vremenskim napovedim, jih je na poteh in stezah pod Križem ves dopoldan grelo toplo sonce, le tu pa tam se je po nebu podil oblaček. Vreme se je skazilo ob prihodu na Primož. Suhi in zadovoljni po uspelem pohodu in obogateni z doživetji in spoznanji kriških lepot in znamenitosti, za kar ima zaslugo odlična poznavalka kriške stvarnosti Erika Bezin, so se veselo zbrali na družabnosti v domu in slavili Martinovo ob izdatnem kosilu, pečenih kostanjih in domači kapljici. (L.A.)
Harvey Norman
IVNA PRILOŽNOST
SAMO V NOVEMBRU!
ARMATURE IZ ZALOGE!
ÍCérti na úbfftkt nlúíM>¿liMMÍ. uraiunâ'U m ui.'\ú-tr¿ cfcrtâ '^deli-ii m 24 ùbtâkfr ljdkrt-Jt^ù il j 7 dcúiiruSlúi ílfuili!. ï.iJum ¿lïuilKtà m pnlftgâdi îrtÉiku iijJ-.u|jj lilttmk rtàkuflù ïiiriùk juéditâi.
H nalànien iwaiun cen« lamaHiiaciiiki naid) na 74 oürtAov jí o^aiHt v UgoiMiph Harvey Mc^ïun v GéIiu, Kúpru, L|ubfjini, Morfm mestu m Manbaru! SpWiW fil.hiíihii ptjçp K, jií wï* V trtavM Kí>f*r. JUMyr t, X. PWO	W-: «MW 5 G J» J W M pondit*** <h5 p+IH* «f
tffr fi pp 41^). íeftíCtíi «1 Pï W 7Q.QQ Vf*	u
TUDI NA SPLETU www.hiirvtVnOrrnin.ïi
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 14. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
riggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Una grande fa-miglia 23.25 Aktualno: Porta a porta
21.10 Film: I 2 soliti idioti (kom.) 23.30
Super Cinema
O Italia 1
6.35 Risanke 8.10 Nad.: Cuori rubati 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere 23.30 Aktualno: Il grande cocomero
7.00 Nan.: Friends 7.55 Nan.: La vita se-condo Jim 8.50 Nad.: The Middle 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Re-gione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Un posto al sole 20.50 Nogomet: kvalifikacije za EP, Italija - Severna Irska 23.05 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nad.: My life 16.50 Film: La regina delle Piramidi 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 20.35 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
^ Tele 4
21.10 Film: Per qualche dollaro in più
0.05 Film: Il cavaliere pallido
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.05 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefona-ta di Belpietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pome-
7.40 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Mandatno-volilna komisija, prenos 10.00 Izredna seja Državnega sveta, prenos 17.5019.30 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.35 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 21.45 22.55 Kronika 22.00 Odkrito 23.00 Odmevi
Koper
14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Ser-vus, srečno, ciao 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Il sogno della citta 23.20 Na obisku
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija Idrija finale 18.00 Predstavljamo 18.30 Naš čas 20.00 Pogovor pod murvo 20.35 Energetska samopomoč 21.20 Med nami 22.20 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 8.30 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45, 13.00 Tv prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Serija: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Prevara 23.25 Nad.: Po sinovi sledi
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|r Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.40 Kviz: Male sive celice 11.25 Odd.: Razred zase 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi -Hidak 15.5018.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
Jr Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.40 19.00 Točka 15.40 Evropski magazin 15.50 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.30 Dok. odd.: Kako premagati sladkorno bolezen 17.05 Mostovi - Hidak 17.40 Dok. serija: Attenborough 18.30 Točka preloma 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Zamujena priložnost 22.00 Nad.: Scott in Bailey 22.50 Nad.: Dostojevski
(t Slovenija 3
6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika
6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 13.10 Faktor strahu Južna Afrika 10.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 14.0519.25 Nan: Očkoti 14.40 Film: Magma 16.3018.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Gulliverjeva porovanja 22.00 Film: Ugrabljeni zdravnik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 14. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-
Četrtek, 14. novembra Raimovie, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Bobby
ZDA 2006
Režija: Emilio Estevez Igrajo: Anthony Hopkins, Helen Hunt, Harry Belafonte, Demi Moore, Martin Sheen, Christian Slater, Sharon Stone in Emilio Estevez
5. junija 1968, se v Kaliforniji odvijajo primarne volitve za demokratsko stranko: odločilna preizkušnja za kandidata, ki naj bi se nato predstavil na predsedniških volitvah. Ko je že na dlani, da bo Robert Kennedy uspel premagati tekmeca McCarthyja, se ameriške sanje razblinijo, nekaj minut po peti uri zjutraj, ob poku strelov pištole Sirhana B. Sirhana. Tiste krogle pa ne ubijejo samo človeškega življenja, temveč uničijo tudi upanje številnih američanov, ki so z izvolitvijo Boba Kennedyja ciljali tudi na izhod iz vietnamske vojne. Emilio Estevez si je to filmsko zgodbo zamislil, ko se je nekajkrat vrnil v hotel Ambassador in skušal podoživeti tiste trenutke. Ko je bil še otrok je namreč tudi osebno spoznal Boba Kennedyja, saj je bil Estevezov oče, Martin Sheen velik privrženec vse družine Kennedy. Film Bobby, eden lepših ameriških filmov zadnjih let, ima ta čar, da nam o tistem dogodku spregovori ob pripovedovanju več deset manjših zgodb, ki so se prav tistega dne odvijale v tistem hotelu. In vse te zgodbice je režiser Estevez zaupal interpretaciji cele skupine ameriških zvezdnikov.
menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3
7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ .
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 14. novembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Na celotnem deželnem ozemlju bo prevladovala spremenljiva oblačnost; na obali bo pihala zmerna burja. Proti večeru bo oblačnost verjetno naraščala.
Pretežno oblačno bo. Čez dan bo suho, zvečer pa bo začelo po nižinah deževati, nad okoli 800 metri pa snežiti. Pihala bo šibka burja.
Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
Jutri bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spustila do okrog 1000m. Ohladilo se bo. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja; na obali in Kraški planoti pa močna.
Jutri bo oblačno s padavinami, po nižinah deloma dež, deloma sneg. Pihala bo zmerna burja. Hladno bo.
2000 m ...........0
2500 m...........-2
2864 m...........-3
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 2.
Stolp WTC1 razglasili za najvišjo zgradbo v ZDA
CHICAGO - Odbor ameriških arhitektov je novo zgrajeno stolpnico Svetovni trgovinski center 1 (WTC1) z njenimi 541 metri razglasilo za najvišjo zgradbo v ZDA. Odbor je odločitev sprejel v Chicagu, kjer stoji doslej najvišja zgradba v ZDA, Stolp Willis. Slednji meri 442 metra. Kot je povedal predsedujoči odboru Antony Wood, so odločili, da se 124 metrov visoka konica na vrhu stolpa WTC1 prizna kot del zgradbe. S tem je poslopje, zgrajeno na kraju, kjer sta stala v terorističnih napadih 11. septembra 2001 porušena stolpa dvojčka, prevzelo naziv najvišje zgradbe v ZDA. Odločitev, da bo stolp meril natančno 541,3 metra oz 1776 čevljev je bila simbolična, saj so ZDA leta 1776 podpisale deklaracijo o neodvisnosti. (STA)
PODNEBJE - Svetovna meteorološka organizacija (WMO)
V Afganistanu letos rekordni posevki maka za opij
KABUL - Gojenje maka za proizvodnjo opija je letos v Afganistanu rekordno, saj se želijo kmetje "zavarovati" pred negotovo usodo ob odhodu sil Nata iz države prihodnje leto, so včeraj opozorili ZN. Obseg površin, na katerih gojijo mak, se je letos glede na lani povečal za 36%, proizvodnja opija, ki je glavna sestavina heroina, pa je narasla za 50% na 5500 ton, je navedel Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) v letnem poročilu o Afganistanu. Izvršni direktor urada Jurij Fedotov je poudaril, da pomeni to grožnjo za zdravje, stabilnost in razvoj Afganistana, pa tudi širše. (STA)
DRAŽBA - Najdražja umetnina doslej
Zaradi vse višje morske	Baconovo delo prodano
gladine tajfuni nevarnejši za ljudi za 142,4 milijona dolarjev
ŽENEVA - Morska gladina se je letos povzpela do rekordne višine, zaradi česar so ekstremni vremenski pojavi, kot je bil nedavno tajfun Haiyan, toliko bolj nevarni za prebivalce nizkih obalnih predelov, je v vmesnem poročilu o podnebju opozorila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Ta tudi pričakuje, da bo letošnje leto eno najbolj vročih doslej.
Višina morske gladine po vsem svetu je marca dosegla nov rekord, potem ko se je od leta 1990 povečevala v povprečju za 3,2 milimetra na leto, ugotavlja WMO. "Čeprav posameznih tropskih ciklonov ni mogoče neposredno pripisati podnebnim spremembam, je obalno prebivalstvo ob nevihtnih visokih valovih že bolj ogroženo," je dejal vodja WMO Michel Jarraud in dodal, da se je to "s tragičnimi posledicami pokazalo na Filipinih".
Super tajfun in z njim povezani visoki valovi, ki so jih preživeli opisovali kot podobne cunamiju, so minuli konec tedna opustošili vzhodni del Filipinov.
Po navedbah strokovnjakov odnos med podnebnimi spremembami in tropskimi cikloni ostaja odprto vprašanje. Po mnenju nekaterih naj bi tovrstni vremenski pojavi kot posledica globalnega segrevanja postajali vse pogostejši, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Glede na vmesno letno poročilo, ki ga je WMO včeraj predstavil v Ženevi in Varšavi, bo letošnje leto najverjetneje končalo med desetimi najtoplejšimi od začetka beleženja meritev leta 1850.
Prvih devet mesecev namreč predstavlja sedmo najtoplejše obdobje od takrat. Globalne temperature med januarjem in septembrom so bile 0,48 stopnje Celzija nad povprečjem, izmerjenim med letoma 1961 in 1990.
Nadpovprečno visoke temperature so zabeležili v večjem delu sveta, izjemne presežke pa v Avstraliji, na severu Severne Amerike, severovzhodu Južne Amerike, v Severni Afriki in velikem delu Evrazije.
Razdejanje tajfuna Haiyan na Filipinih
ansa
Hkrati so na drugih koncih sveta izkusili posledice obsežnih poplav in obilnega deževja. Najhuje je bilo v ameriški zvezni državi Kolorado, v Srednji Evropi, v bližini indijsko-nepalske meje in ob reki Amur, ki deli Kitajsko in Rusijo.
Poleg tega poročilo izpostavlja še, da se je površina arktičnega ledu poleti zmanjšala na šesto najmanjšo doslej, vendarle pa se je nekoliko opomogla po lanskem izjemnem upadu. Na Antarktiki se je po drugi strani led na morju razširil na rekordnih 19,5 milijona kvadratnih kilometrov.
Nove najvišje vrednosti doslej so dosegle tudi koncentracije toplogrednih plinov - te so znašale 393,1 delca na milijon, kar je zvišanje za 2,2 delca na milijon glede preteklo leto in za 41 odstotkov glede na koncentracije, izmerjene ob začetku industrijske revolucije leta 1750, še opozarja WMO. "Pričakujemo, da bodo letos vnovič dosegle raven brez primere. To pomeni, da smo zavezani toplejši prihodnosti," je rezultate komentiral Jarraud. (STA)
NEW YORK - Triptih britanskega slikarja Francisa Bacona z naslovom Tri študije Luciana Freuda je bil na dražbi v torek prodan za 124,4 milijona dolarjev (91,7 milijona evrov). Tako je postal doslej najdražja umetnina, podana na dražbi. Pred dogodkom v hiši Christie's v New Yorku delo nikoli ni bilo ponujeno na dražbi.
Delo Tri študije Luciana Freuda, ki doslej še ni bilo razstavljeno v kakšnem muzeju, si bodo obiskovalci odslej lahko ogledovali v newyorški galeriji Acquavella Glleries.
Dražba Baconovega dela je potekala šest minut. Izklicno ceno 80 milijonov dolarjev (skoraj 60 milijonov evrov) je preseglo v trenutku, nato pa so ponudbe začele eksponentno naraščati. "Zgodovinski dogodek," je dražbo pri 126 milijonih dolarjev (skoraj 94 milijonov evrov) pokomentiral dražitelj Jussi Pylkkanen.
Pred dražbo, na kateri so prodali 63 del povojne in sodobne umetnosti, je bil najdražji Bacon prodan za 86 milijonov dolarjev (64 milijonov evrov).
Na dražbi, kjer je roke zamenjalo rekordnih 691,6 milijona dolarjev (514,5 milijona evrov), je sicer padlo še deset rekordov, med njimi za delo še živečega avtorja. Kip psa (Balloon Dog) Jeffa Koonsa so prodali za 58,4 milijona dolarjev (43,4 milijona evrov).
Ob dražbi je Brett Gorvy, ki pri Christie's vodi oddelek povojne in sodobne umetnosti dejal, da bodo cene sodobnih del le še naraščale. "Resnično verjamem, da smo na začetku nečesa novega. Ne gre le za mehurček. Je nekaj, kar ima res močne temelje," je dodal.
Za najdražjo umetnino sicer velja delo Paula Cezanna, ki so ga leta 2011 prodali za 259 milijonov dolarjev (192,7 milijonov evrov), a ga niso prodali na dražbi. (STA)