309
:
Triintrideset mešanih in moških zborov. Uredil Matej Hubad. „Glasbena Matica" v Ljubljani. Izdaja muzikalij za društveno leto 1902./03. Zvezek XXXII. — Prav pestra zbirka modernih zborov je to. Na čelu ji stoji Anton Lajovics šestimi pesmimi za petero-glasen mešan zbor. Skladatelj stavi tri moške glasove proti dvema ženskima, kar daje jako polno harmonijo. „Pomladni spev", „Ve-černa pesem", „Črna lutnja", „Bolest kovač", „Napitnica", „Vodica čista se vila" so ljubke pesmi Finžgarjeve, katere je Lajovic uglasbil jako efektno v velikem slogu. Nato slede „Srbske narodne pesmi", harmonizirane od Stjevana St. Mokra njca. Iz ruščine imamo zbor Cezarja Kjuja „Dve roži" in narodno „ Voz le rečki, vozle mostu", harmonizirano od Liadowa". Kratko slovensko narodno „Me-glico" je harmoniziral Oskar Dev, nato pa sledi veličastni osmeroglasni moški in ženski zbor Foersterjev „Z glasnim šumom s kora". Dr Benjamina Ipavca „Leži polje ravno" in Antona Nedveda „Gospodov dan" s šopkom narodnih pesmi z Ohrida, harmoniziranim od Mokra njca, zaključujeta mešane zbore. Nato slede moški zbori. Križkovskega krasna balada »Utop-ljenka", dr. Benjamina Ipavca kantata „Na Prešernovem domu", dr. Gustava Ipavca „Savska", „Oblaček", planinska roža", Antona Hajdriha »Herce-govska", „V sladkih s a n j a h", Vinka Kreka „Ljubezen in pomlad", Fleišma-nova „Pod oknom", Nedvedova »Prešernu", Hudovernikova „Naša zvezda", Ivana p 1. Zajca zbora „Poputnica Ni-kole J u rišiča" ter „Ruži ca i si a vul j", Vogričeva „ Lahko noč", An t. Svetka „Pod noč" in „Kaj bi te vprašal?" in Vilka Novaka „U Ijetni suton" so bolj ali manj znane starejše skladbe, ki jih imamo tu v novi izdaji.
Slava Brezmadežni. O petdesetletnici 8. decembra 1854 — 1904. Napevi za „Mari-jino družbo". Zložil in priredil P. Angeli k Hribar, O. M. Cena 1 K. Založil knezoško-fijski ordinariat v Ljubljani. Tiskala Zadružna tiskarna. Str. 136. — Vedno rastoča društvena organizacija na Slovenskem potrebuje tudi svojega slovstva. Za »Marijine družbe" je tu nabral naš znani skladatelj o. Angelik Hribar 105 lepih in prisrčnih pesmi. Največ je njegovih in Rihar-jevih; zastopani so še Belar, Cvek, Goller, Hladnik, Vavken in neznani skladatelji. Razdeljene so pa pesmi v »Družbene", »Marijine", »Pred Jezusom v zakramentu ljubezni" in »Razne". V prvi vrsti je imel g. skladatelj pred očmi seveda „Marijine družbe". Res je to prava pesmarica za te družbe, katera bo brez dvoma kmalu povsod vpeljana. Slog je prostejši kakor pri liturgični glasbi. To priča že veliko število Riharjevih pesmi, katere so se izpustile večinoma iz liturgične glasbe, a najdejo zdaj pri privatnih pobožnostih zopet pot v cerkev. Zbirka je tako praktična, da se pač sama dovolj priporoča.             Dr. E. L.
Missa pro defunetis ad duas voces aequales organo comitante. Auctore Joanne Laharnar. Op. 9. Pret. 1 K 20 h. Labaci 1903. Sumptibus auetoris. Typis „ Zadružna tiskarna". — Ker je pri navadnih mašah-zaduš-nicah težko dobiti zbor za petje, zlasti na deželi, je gospod skladatelj dobro ukrenil, da je zložil mašo za dva ženska glasova. Ker se glasova prijetno menjujeta, se sliši skladba tudi dovolj zanimivo. Zložena je strogo cerkveno.
„N'coj je prav lep večer". Transkripcija za klavir. Zložil in velecenjeni gospej Nini dr. Rojčevi vdano poklonil Janez Laharnar. Delo 11. Cena 50 vin. V Ljubljani 1903. Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. — Transkripcija je zložena na znano domačo melodijo z običajnimi klavirskimi okraski. Kompozicija ni težka in prav ljubka.         /. M.