I'v Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 42. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 13. JUNIJA 1913 LETNIK XXII ŽENSKE ZMAGALE V DRŽAVI ILLINOIS. Dobile volilno pravico in nastopijo prvikrat na voliščih ,že spomladi. prva zmaga na vzhodu. Predloga v poslanski zbornici sprejeta s 83 proti 58 glasom. a Springfield, 111., 11. jun. — Illinois je danes prevzela vodstvo med državami ležečimi vzhodno od reke Mississippi v gibanju za splošno volilno Pravico. Poslanska zbornica državnega zakonodajstva je sprejela s 83 proti 58 glasom nasvet zakona, ki podeljuje ženskam pravico glasovati za predsedniške elektorje in druge urade, ki niso Pod vlado državne ustave. v Končna zmaga je bila dobljena po četrtem glasovanju med bitko. Ženske so zmagale v vseh štirih poizkusih. Nasvet zakona je bil že sprejet od senata. Predlagal ga je bil senator H. s- Magill. Predlogo podpišem z velikim veselem," je rekel guverner nocoj, "če ne b° kakega prav posebnega prigovora glede ustavnosti. Tega ne pričakujem. faS°varjal sem žensko volilno pravico ze mnogo let, dasi ni bila- del naše P'atforme zadnjo jesen." Zakon zadobi veljavo z dnem 1. julija. ženske prirede veliko zahvalno slav-nost v petek zvečer in pričakujejo, da se iste udeleže vsi zakonodavci, ki so prav" glasovali. Države, v katerih smejo ženske vo-I'ti. so: Arizona, California, Colorado, Idaho, Illinois, Kansas, Oregon, Utah, Washington in Wyoming. Pri aldermanskih volitvah prihodnjo spomlad bodo Illinoičanke prvikrat nastopile na voliščih. Izvoz "čudovit". Washington, D. C., 7. jun. — Po trgovinskem departmentu pravkar izdano poročilo pod naslovom "American Manufactures in Foreign Markets" ka-dejstva, označena kot "čudovita", amo doba življenja enega človeka od človek0 1912 jC' aH V tej d0bi e"ega kojak a SC ^ proda^a ameriškega vsa-blaga v inozemstvu povečala 547,000,000 na $1,300,000,000 na le- živil ®teviIke so všteta izdelana živil*'■ vzamemo sam° izdelke brez . 1 • Je pomnožitev celo večja, kajti »oSS ,pr°daje so Poskočile od oooHS eta 852' na ^ r™® le*a 1912. in je pričakovati, ^000Ptui9lf POPOln°ma Mraz in slana. Washington, D. C., 9. jun. — Naj-mrzlejše vreme, ki je bilo kdaj v juniju za novoangleške države in ohiosko dolino, je bilo zadnjo noč. Na mladi zelenjadi in na sadnem cvetju je bila napravljena velika škoda. Za nocoj se napoveduje za države ob velikih jezerih močna slana. Rom, N. Y., 9. jun. — Snoči je padlo živo srebro na 26 stopinj. Slana je napravila v tem okraju, kakor v mnogih drugih veliko škodo. Dež in toča. Denver, Colo., 6. jun. — Nevihta s točo in dežjem je razsajala snoči po vzhodnem pobočju Skalnatega gorovja in se raztezala južno do Los Ve-gasa, New Mexico. V mestno zbornico je udarila strela in omamila nekega uslužbenca v zdravstvenem uradu. V drugič je treščilo v neki voz, usmrtilo voznika in konja ter užgalo voz. Elektrarna je bila začasno popolnoma razdejana. Američani v nevarnosti. Tampico, Mex., 9. jun. — Dvesto Američanov, ki so naseljeni v južnem Tamaulipasu v Mehiki, je v dolgi poslanici, naslovljeni na predsednika Wil sona, naprosilo zaščite od Združenih Držav. Če sklepamo po nujnem glasu poslanice, morajo biti Američani v veliki smrtni nevarnosti. Rečeno je v pismu, da Američanov ne ščitijo niti uporniki, niti mehikanska vlada, in da so mirno prenesli že mnogo izgub; da pa ne mislijo svojih naselbin zapustiti, če bodo v zaščito svojega življenja pozvani k temu. Nevarnost da je velika. Milijonski požar. Springfield, Mo., 9. jun. — Požar, ki je nastal davi v pritličju največje de-partmentske trgovine v mestu, je razdejal tekom dveh ur ne le omenjeno, marveč tudi več sosednih poslopij. Napravljeno škodo cenijo na $1,000,000. Poročila deželnih bank. Washington, D. C., 9. jun.—"Comptroller of Currency" (zavezni računski preglednik) je izdal danes na vse Na-tional-banke poziv, da sestavijo ob poslovnem sklepu dne 4. junija natančen izka.-^ o finančnem stanju. Vas upepeljena. Wichita, Kans., 5. jun. — V trgovinskem delu mesteca Valley Center, deset milj severno od Wichite, Kans., oddaljenem kraju s približno štiristo prebivavci, je davi zarana kmalu po-polnoči izbruhnil požar, ki je upepelil skoro vse prodajalnice. Kraj nima svoje lastne požarne brambe, in poizkusi meščanov, pogasiti ogenj s če-bri, so bili brezuspešni; malo predno so odpovedali prevodi, se je telefoni-stinji še posrečilo, da je obvestila Wichito, odkoder je bila takoj s posebnim vlakom odposlana pomoč. Alc 'SKYSCRAPERJEV" ALI NEBOTIČNIKOV JE PONOČI V Ta slik LUČIH ŽAREČ STOLP VELIKAN. p°noVcM,k^e' kakJn0 ic videti najvišje poslopje na svetu s posloval-»t« Y°rku n' l JC razsvetIicno- To je veliki Woolworth Building v 'uči 1^nik \Vii dovršcn- Razsvetljena je bila stavba prvikrat, ko je v Dot:.. son v Washinetonu pritisnil na criimh w ..riicrni anmn >či "M,"k Wil----- uuvrsen. nazsveujena je bila stavba prvikrat f0nLPet>npet,lSOn ^WashinStonu Pritisnil na gumb, ki je prižgal 80,000 feli?' Visok ,, nadstr°PJ'ih kra|ia nebotičnikov. Poslopje stane $13,-?'čnil, nan rC čevlJev- Poslovalnic je y njem 10,000. Na tisoče | V1 Pred des vsebuj'e' V Pri,m'ri z Woolworthovim nebotičnikom F toanW t m PetnaJstimi lcti zgrajeni "skyscraperji" na spodnj ■ lan Islanda kakor pravi pritlikavci. PREISKAVA V POLNEM TIRU V West Virginiji hoče senatni odsek dognati vzroke štrajkarskih nemirov. izgredi v ipswichu, mass. Ena ženska usmrčena in sedem obstre-ljenih v hudi bitki. so cm Charleston, W. Va., 11. jun. — Senatna preiskava štrajka po premogo-viščih v westvirginskih okrožjih Paint Creek in Cabin Creek se je pričela včeraj na licu mesta. Preiskava ima predvsem dognati, kdo je odgovoren zato, da vladajo v štrajkovnem okolišu že nad leto dni skoraj anarhistične razmere, ki so zelo podobne državljanski vojni. S preiskavo pooblaščeni senatni pod odsek si je dal snoči predstaviti zastopnike vojaških oblastev državnih in je zahteval vse listine in zapisnike, ki se tičejo razglasitve naglega sodstva v štrajkovišču in prejšnjih razmer. Med pozvanci so bili generalni pravdnik George S. Wallace, general-adjutant Charles D. Elliott, major James J. Pratt ter kapitana Charles R. Morgan in Samuel L. Walker. Senator Borah iz Idaha je zahteval, da se zaslišijo, ker hoče njihove izpoved-be in zapisnik med.štrajkom uvedene "vojaške uprave" uporabiti kot podlago za preiskavo obtožb, da se je "pri zaporih, tožbah in obsodbah državljanov kršila ustava Združenih Držav." Odsek bo vodil svoje preiskave strogo po gotovem načrtu. Najprej se ima dognati, kaki vplivi in vzroki so bili, da so se sodnikom civilnih sodišč v širnem okrožju kacih 150 štirijaških milj vezale roke in se je razglasilo v premogovem okolišu vojno stanje. Senator Borah iz Idaha je prevzel vodstvo preiskav. Charleston, W. Va., 11. jun. — Listine generala Elliotta so pokazale, da je bilo 51 rudarjev obsojenih po vojnem sodišču. Prostak F. L. Long pa, ki j6 bil obtožen, da je ženo nekega štrajkarja umoril, je bil oproščen. Dvaintrideset obtožencev je bilo obsojenih v zapore po 6 mesecev, ker so baje stavkokaze pripravljali v strah. Eden je dobil radi "nedostojnega obnašanja" 90 dni; neki drugi, ki je dal nekemu šerifu napačno pojasnilo, je dobil "samo" 30 dni. Štrajkarski izgredi. Ipswich, Mass., 10. jun. — Ena ženska je bila usmrčena, sedem drugih oseb je bilo ranjenih po kroglah in mnogi drugi, vštevši več policistov, so bili poškodovani po letečih metalih nocoj v štrajkarskem izgredu izven ipsvviških nogavičarnic. Petnajst oseb, vštevši voditelje zveze "Industrial Workers of the World", je bilo dejanih v zapor. Usmrčena ženska je bila Nicoletta Paudelopeulou, stara 27, ki je gledala bitko. Pet ranjencev so hitro prepeljali v salemsko bolnišnico in jih položili na operacijsko mizo, predno so se mogla dognati njihova imena. Pomoč je bila pozvana iz Salema in osemnajst policistov je prihitelo semkaj v avtomobilih. Pa red je bil spet napravljen pred njihovim prihodom. Izgrede pričeli piketi. Rabuka se je pričela, ko so piketi ali štrajkarski stražniki, razpostavljeni po "Industrial Workers of the World", katera zveza vodi štfajk proti noga-vičarnicam že sedem tednov v dosego povišbe v plačah, motili 500 angleški govorečih zaposlencev, ko so nocoj zapuščali tovarno. Tridesetferi policisti v službi so poizkušali ščititi zaposlen-ce, a niso mogli. Načelnik Hali odbora izbrancev je pričel čitati takozvani "riot act" (pro-pis ob izgredih), ali to je samo povzročilo, da so piketi, ki niso rkzumeli angleški, le še bolj razgrajali. Opeke in steklenice so pričele frčati, ko je policija naskočila izgrednike. Kakor pravijo gledavci, se je streljalo iz dveh najemnih hiš ob prizorišču, kjer stanujejo delavci. Policisti na cesti so pričeli streljati in množica se je razpršila. Več obstreljencev se je zgrudilo na tla. Kri je curljala po obrazih mnogih policistov, ki so bili zadeti po steklenicah in opekah. Gdčna. Paudelopeulou je bila prenesena k nekemu zdravniku, pri katerem je umrla. Zdravniki so izjavili, da je bila ustreljena skozi teme. Dekle je bila na poti domov od dela v neki drugi tovarni, ko je zagledala množico pred ipswisko tvornico, na kar je šla pogledat, kaj je. Zajeta je bila v gnečo in ustreljena, predno se je mogla odstraniti. Defravdant Ivan Polajnko. Ivan Polajnko, knjigovodja v Ljubljani, ki je bil poneveril 40,000 K in so ga prijeli v New Yorku, je bil dne 27. maja obsojen na šest let težke ječe. IZ BELE KRAJINE. (II. pismo, 23. majnika 1913.) Predragi rojaki! Že lani sem vam obljubil, da vam bom sporočal novice od tukaj, pa žalibog mi je bilo nemogoče. Razna stanovska opravila in še drugi poklic mi je branil, da nisem vam pisal. Ko je pa nastopila letošnja pomlad in sedaj poletje; in ko opazujem tukajšnje naravne sile, in tudi te-ie mogotce v uniformah in frakih in tudi one, ki dopisujejo po naših si. listih, mi neka nevidna moč sili pero v roko, da vam opišem tukajšnje razmere. Dovolite, da po sebi sodim. Marsi-k< a izmed vas vleče neka nevidna moč v domovino. Spominja se, kje je prvič kot deček metulje lovil in kot deklica nabrala prvi šopek cvetic, da jih je podala svoji mamici. Vsak zelen holmec in vsaka lepa dolinica spominja človeka na življenje njegovih mladih rajskih dni, zato si večkrat sam pri sebi nekako otožno zapoje: Domovina mili kraj... domovina mili mili kraj. Take in enake misli so se rojile po moji glavi, ko sem bival pod mogočno zaščito Strica Sama, ko je ponosno plapolala zvezdnata zastava, kadar smo v društvih in unijah korakali po mestnih ulicah. Pa vse tamošnje veselje je bilo meni le prah na veter. Moj duh je hotel mnogo več — hotel je domov. Domov na dom očetov rad bi spet in na očetovo srce---- ----domov bi rad. Ker sem bil med vami dolgo vrsto let in so mi dobro znane vse razmere naše, želim vam razjasniti, da ni vse tako kakor si človek domišljuje. Razmere se sučejo -r časi se preminjajo. Bil je sicer čas, ko so ljudje tukaj bolj zadovoljno živeli, toda kako so živeli, to je vprašanje. Dandanašnji napreduje cel svet, napreduje tudi Be-lokrajina, da pa napreduje, to je glavni vzrok naših vrlih Amerikancev. Koliko stotisočev kronic priroma iz Amerike k nam, a tu se izgube v morje domoljubja. Sto in sto rojakov pride in prinese na tisoče kron, a čez par let jih'uniči domoljubje. Jaz strogo opazujem naše došle A-merikance, a ne najdem niti enega, da bi ?e skazal zadovoljnega s svojim prihodom v domovino. Vzemimo n. pr. v pregled naše vinograde. Oh, to je ena velika varana nada! Vsako leto pridejo nad njega razni sovražniki, kakor: slana, razne gosenice, perenospora, plesnoba, rija, toča in na stotine drugih sovražnikov ima. Celo leto je delavec v njem, a pride jesen, pa nič ni. A kaj pa naši že omenjeni frakarji pravijo? Doma ostati, doma se najbolje živi, ne v tujino itd., itd. Vinogradi, največje upanje Belokranjca — ne nosijo nič. Koliko se izda za raznovrstne priprave v njem, vse najboljše dneve se v njem dela in vsa skrb je obrnjena v njega. A ni ga leta, da bi ne bilo kake uime. Drugih dohodkov pa sploh nimamo ali vsaj upanja ne. Lansko leto bil je mraz, predlansko leto toča, pred 3 leti peronospora itd., a letos zopet mraz. Sadja sploh ne poznamo več, a vina tudi imeli ne bomo. Tukaj ni zadovoljstva, ker ga biti ne more. Dolgovi naraščajo. Ljudje se izseljujejo in beže v tujino. Ino to je popolnoma opravičeno. Narava s svojimi elementi uničuje trud in delo človeških rok. Jaz se čudim, kako je to mogoče, da ravno mi Belokranjci smo tako navezani na svoj dom. Marsikateri ima v Ameriki vsega v obilici, a pride sem, potem pa britko obžaluje svojo osodo. Čemu se prevažati sem in tje ter bogatiti parobrodne velekapitaliste?! Kdorkoli ima tam količkaj službe, naj tudi tam ostane. Semkaj pride vsako leto premnogo Amerikancev, a v kratkem jo zopet popihajo nazaj. Da je pa to združeno z ogromnimi stroški, lahko vsak dobro ve. Zatorej rojaki, ne silite sem, posebno letos ne, ki je tako slabo; čemu bi hodili sem na uro gledat, in ko bi se prepričali kako je, pa hajd na pot nazaj.- Ob priliki Vam zopet kaj napišem. Prejmite iskreni pozdrav, posebno pa pozdravljam vse v Anacondi. Belokranjec. MED SRBIJO IN BOLGARIJO. Napetost še velika, a ruski car posreduje in je upati na mir. umor turškega ministra. Mohamed Šefket paša, vojni minister turški, zavratno ustreljen. Kotel eksplodiral. Racine, Wis., 11. jun. — Sedem smrtnih slučajev bo menda vseh skupaj po nesreči vsled eksplozije kotla na premogovni ladji "C. K. Peck", ko je premog odkladala danes dopoldne v tukajšnjem pristanu tvrdke Pugh Coal Co. Eksplozija je bila tako silna, da je bil krov zdrobljen v kosce in daleč razmetan. Štirje delavci so mrtvi, e-den se pogreša, ki je prejkone utonil, in dva sta tako ranjena, da ne moreta okrevati. Kotel se je razletel v kose kacih 40 čevljev visoko. Taft v Washingtonu. Washington, D. C., 8. jun. — Prof. William H. Taft je bil danes prisrčno pozdravljen po svojih starih prijateljih, ko je dospel v zavezno glavno mesto povodom zborovanja Lincoln Memorial-komisije. London, 10. jun. — Mnogo Srbov je bilo usmrčenih danes v resnem spopadu med srbskimi in bolgarskimi četami blizu mesteca Makres. Novico o spopadu je prinesla posebna brzojavka belgrajskemu "Malemu Žurnalu", poslanemu semkaj. Nadaljnji spopadi se pričakujejo v isti soseščini, kajti Srbi so poslali v ponedeljek bolgarskemu poveljniku službeno pisanje, v katerem mu dajejo rok do 7. ure zvečer za izpraznitev mesta Volodan, sicer da prične srbski general streljati na Istip, sedaj v bolgarski zasedbi. Belgrad, 10. jun. — Srbski vojni minister je danes izjavil, da se vprašanje o vojni ali miru med Bolgarijo in Srbijo reši v dveh ali treh dneh. Srbija, je rekel, mora obdržati vse ozemlje, zavzeto po njenih četah, in evropske velevlasti morajo pregovoriti Bolgarijo, da omeji zavezno pogodbo, sklenjeno s Srbijo pred vojno s Turčijo. Drugače bo vojna gotova, je zaključil. Železnična zveza med Srbijo in Bolgarijo je ustavljena, in srbski časopisi izjavljajo, da se srbski poslanik na Bolgarskem že pripravlja, da zapusti Sofijo. Srbska vlada je sklenila danes, poslati Bolgariji kratko in končno veljavno službeno pisanje, v katerem se naprosi vlada, takoj ukreniti vse potrebno za sestanek prvih ministrov obeh dežel. Car svari pred bratomorno vojno. London, 12. jun. — Upanje na ohranitev miru med bojevitimi Balkanci se je izza včerajšnjega dne znatno zbolj-šalo. "Batjuška (očka), vladar nad vsemi Slovani", je posvaril svojo deco pred bratomorno vojno in Francija je trdno zaprla vrata do svoje zakladnice. Položaj pa še ostane slej kakor prej kritičen. Velevlasti se utegnejo pridružiti Rusiji v zahtevi, da se balkanske države razorožim, dočim vodi razsodna pogajanja o spornih vprašanjih Rusija. Ena glavnih nevarnosti teh razsodnih pogajanj pa tiči v možnosti, da utegnejo povzročiti novo evropsko krizo. Pričakuje se, da velevlasti še danes predlože svojo zahtevo pp razorožbi vladama v Sofiji in Belgradu. Vprašanje, ali bo vojna ali mir, se torej utegne rešiti pred koncem tega tedna. Delo končano. London, 9. jun. — Vsaka balkanskih delegacij je svoji vladi svetovala, predlagati takozvano konvencijo (pogodbo) s Turčijo. Predsednik črnogorske delegacije, ki je v današnji konferenci predsedoval, je imel obenem svoj poslovilni nagovor, v katerem je izrekel v imenu vseh delegacij kralju Juriju, britanski vladi in sir Edward Greyu zahvalo mirovnih delegatov za izkazano gostoljub, nost. Mahomed Šefket paša umorjen. Carigrad, 11. jun. — Mahomed Šefket paša, turški veliki vezir in vojni minister, je bil danes ustreljen. Njegov pribočnik, Ibrahim bej, je bil tudi umorjen. Princ Said Halim, minister zunanjih stvari in bivši predsednik državnega sveta, je imenovan začasnim velikim vezirjem. Vsi drugi ministri obdrže svoje urade. O umoru pravi uradno poročilo: "Zapustivši vojno ministrstvo danes dop., je veliki vezir vstopil v svoj motorni voz z namenom, da se pelje v visoko porto. Ali voz se je moral u-staviti na poti po Bajezid in Divan Jolu trgu, ker je bil tlak-razrit. "Nekaj oseb v drugem vozu, ki niso bile spoznane, je oddalo deset strelov v karo. Veliki vezir, ki je bil hudo ranjen, je bil prepeljan nazaj v vojno ministrstvo, kjer je umrl pol ure potem. "Poročnik Ibrahim bej, ki je spremljal Mohamed Šefket pašo, je bil zadet po nekaterih kroglah in je vsled tega umrl." Neki Topal Tevfik je bil prijet pod sumom, da je eden izmed morivcev. V svoji posesti je imel dva revolverja in nekaj patron. Umor so baje povzročili nasprotniki Mladoturkov. Na vislicah plačal zločin. Washington, D. C., 9. jun. — Črnec Nathaniel Green, ki je na božični večer izvršil zločin na neki belokožni ženi, je plačal danes svoj zločin na vislicah. Drobtinice. "Človek je živel na tej zemlji stoti-soče let". To ve povedati "Nar. Vest-nik". Nato natanko in podrobno opisuje, kako je tedaj živel, kaj je jedel, skoro da nam predloži tedanji jedilni list. Za stotisoče let nazaj ve, kaj se je godilo, Bogve, kdo je tedaj vse to v bukve zapisal; a stavimo, kaj hočete, da ne ve, kaj se je pred 100 leti godilo v Duluthu. To so zgodovinarji! * "Prvi človek je bil ljudožerec. Mož in žena sedela sta na kupu vej ali na hlodu. Okoli njiju so bili otroci, za vsako leto eden; le tu in tam je mogoče eden manjkal, katerega je ukradel in požrl ta ah" oni mož sosedne jame... Mi smo otroci ljudožreev." Črno na belem v "Nar. Vestniku" — uredniški članek — od dne 2. jun. 1913. Glejte, kako imehiten zgodovinar! Za par stotisoč let nazaj ve, da sta mož in žena sedela na hlodu. Moderna svetovna zgodovina, zakrij si svoj o-braz! Naši praočetje so bili vsi lju-dožrci! Lep poklon našim starim. Trikrat na dan človeško pečenko, kakor danes porkehops. Dober tek! Pa kje hudimana ste tičali tako dolgo svetovni zgodovinarji, da je še le "Vest-nikov" urednik to iznašel, ali vas ni sram? Kolumb, pojdi se v Duluth učit, Edison, tifsi pravi šušmar, pritlikavec! Kaj ti pomaga tvoja elektrika, to bi bil iznašel, da so bili naši dedje ljudožrci! * Le eno nam je žal. Namreč, škoda, da ni bil "Vestnikov" urednik eden izmed tistih otrok, ki jih je ukradel in požrl mož iz sosedne jame. Dyojni dobiček bi bil. Prvič bi si bil tisti mož tako korenito želodec pokvaril, da bi ga za vselej minulo pregrešno veselje, krasti in žreti tuje otroke, drugič pa bi nam ne bilo treba danes brati tako strašno krvavih člankov iz Dulutha. * "Kopica modernih palač iz železa, cementa in stekla temelji na možganih antropoidnega bitja pravekov." Sapramiš, to je učeno! Sicer si tisti "Vestnikov" ljudožerec ni znal napraviti najpriprostejše bajte, a vendar je imel v svojih možganih temelj čika-ških "skajskreperjev". To je morala biti pa res trda butica! Prva mučenka. Epsom, Anglija, 8. jun. — Gdčna. Emily Wilding Davidson je podlegla danes tukaj poškodbam, ki jih je za-dobila v sredo pri tem, da se je zagnala v dirkališče in je zastavila pot kralja Jurija dirkaču, ki je potem te-lebnil čez njo, tako da sta bila ona in jockey težko ranjena. Pokojnica je prva mučenka za stvar sufragetstva. Znana je bila po svojih drznih činih. Eden izmed teh je bil, da se je v svoji celici zabarikadirala (zagradila), tako da so jo šele s pomočjo gasilne cevi premagali. V nekem drugem slučaju se je v ječi strmoglavila po stopnicah, tako da je bila hudo ranjena. Bila je med najhujšimi izgrednicami v parlamentu, ki je vanj prodrla skozi neki zračni preduh. "The Daily Sketch" je prejel od gdčne. Christobel Pankhurst iz Pariza brzojavko, v kateri je rečeno: "Gdčna. Davidson je umrla za ženstvo. Storila je to, da opozori svet na krivico, ki se godi ženskam, in da jim zagotovi volilno pravico." Juan Vucetich. Washington, D. C., 9. jun. — Današnje otvoritvene seje letnega zborovanja zveze "International Association of Police Chiefs" so se udeležili policijski načelniki iz 200 mest. Zborovanje se zaključi v soboto z volitvijo novih uradnikov. Med danes nanovo sprejetimi člani se je nahajal tudi Juan Vucetich, načelnik identifikacijskega it rada ljudovlade Argentinije. Juan Vucetich je prvi inozemski član zvezin. Nova ogrska vlada. Budimpešta, 9. jun. — Grof Tisza je sestavil danes novo vlado takole: Prvi minister: Grof Štefan Tisza. Minister notranjih stvari: Isztvan San-dor. Poljedelski minister: Leon pl. Emerich Ghillanyi. Minister kraljevskega dvora: Baron Štefan Burian-Rajecz. Pravosodni minister: Dr. Fe-renczy Szeksly. Finančni minister: Isztvan Teleszks'. Nov slovenski doktor. G. Jos. F. Snedec. sin g. J. Snedca, znanega slovenskega trgovca v Pue-blu, Colo., je dovršil svoje medicinske študije v St. Louis University in dobil dne 5. t. m. doktorsko diplomo. Dr. Snedec je star šele 21 let. Japonski jingos. Tokio, Japonija, 8. jun. — Družba "Protiameriška mladež" je priredila danes tukaj vel'k shod. Kot bojeviti govorniki so nastopili znani agitatorji. V govorih se je rohnelo najbolj proti japonskim ministrom. Koncem zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se poziva k takojšnji napovedi vojne proti Združenim Državam. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, III., 11. jun. — Program ali spored veselice, ki jo priredi naša šolska mladež v korist nove župnijske šole sv. Jožefa v nedeljo, dne 15. maj-nika s pričetkom ob dveh popoludne v Sternovi dvorani (805 N. Chicago st.), bode zelo raznovrsten in zanimiv. Pod vodstvom čč. šolskih sester so se prid no vršile vaje, tako da nam je pričako vati najboljše zabave in najlepšega u-žitka. Natančni spored odkrijemo javnosti šele po veselici, ko bomcf lahko presodili, katera točka je bila najlepša. Vstopnina samo 25c za osebo. — Umrla je v sredo 3 leta stara hčerka g. Ignacija in ge. Katarine Av sec, 201 Stone St. — Rev. Daniel Murphy, župnik iz Los Angelesa, Gal., je umrl v bolnišnici svv-Jrižefa v ponedeljek vsled na glega napada srčne hibe. Nahajal se je nekaj dni na obisku tukaj pri Rev. A. S. Olszewskem, župniku poljske cerkve sv. Križa, svojem bivšem sošolcu in prijatelju. Na poti je bil v New York in Boston k svojim sorodnikom radi zdravja. Bolan je bil na srcu in pljučih izza februarja. — Ali ste že kupili primeren moli tvenik za svojega sinčka ali Hčerko, ki pristopi drugo nedeljo k mizi Gospo dovi? Ni ga primernejšega darila za prvoobhajanca, nego je lepa molitvena knjiga, kakor jo dobite na prodaj v tiskarni Amer. Slovenca. Ne pozabite! — II. warda napreduje. Storjeni so že prvi koraki, da se North Chicago str. in sosedne ceste zboljšajo z uvedbo odtočnih cevi in rovov (sewer sys-tema). Ogromna večina hišnih posestnikov je vneta za to zboljšavo, ki pomeni velik napredek, kajti potem se bo warda vse hitreje razvijala, zlasti potem, ko bo široki N. Chicago street lepo tlakovan, da izgine sedanja prašna nadloga. "Sewer" za II. vvardo je proračunjen na $26,254.23. Kopanje rovov bo težavno radi kamnitih tal, zato bo stvar nekoliko draga, pa enkrat se mora izvršiti, in čim preje, tem ceneje, kajti vse se draži od leta do leta. — Izobraževalno društvo "Slovenija" je v svoji zadnji mesečni seji sklenilo, napraviti lep skupen izlet v hosto pri Troyu in sicer drugo nedeljo prihodnjega meseca, dne 13. julija. Odbor desetorice ima vse priprave v o-skrbi. Že sedaj si predstavljamo v duhu, kako bo v krasni hosti krasno odmevalo krasno petje slovensko, da kaj tacega še ni bilo pod milim nebom pri Troyu. —O velezabavnih piknikih pri Troyu zadnjo nedeljo, ki so vkljub mrazu iz-borno uspeli, smo obljubili obširneje poročati danes, in obljuba dela dolg. Ker pa prinaša ta št. A. S. mnogo zanimivejših stvari, ki nam jemljejo ves prostor, zato ostanemo rajši na dolgu, ki ima pred drugimi dolgovi to prednost, da nam ga menda niti poravnati ne bo treba. Pikniki namreč niso bili društveni. '' — G. Karol Rački, član "Slovenije" in "Slavije", ki je eden najboljših risarskih umetnikov pri koledarski tvrd-ki Gerlach-Barklow Co., je postal državljan Združenih Držav. V ponedeljek je napravil izpit z najboljšim u-spehom med vsemi kandidati za državljanstvo.—Tem povodom spet priporočamo vsem našim rojakom, ki nameravajo stalno ostati tukaj, da si pridobe brž ko je mogoče prve in druge državljanske papirje ter tako postanejo pravi državljani nove domovine, kajti sicer se bodo kesali prej ali slej. Če hočemo Slovenci priti do veljave na političnem polju, moramo skrbeti, da bo število naših volivcev kar največje. Uvažujte — in ne odlašajte! —G. John Kirincich, trgovec z obleko pod h. št. 915 N. Broadway (na voglu Ruby streeta), namerava svojo že itak prostorno prodajalnico razširiti, tako da bo zavzemala tudi bivšo Fin-kovo "cerkvico". Torej na našem hribu '"business" uspeva, kar je lepo in prav. _ , ** — šolsko štetje se vrši te dni in pravijo, da pokaže pomnožek mestnega prebivavstva za najmanj 3,000 duš v zadnjem letu. Lansko štetje v tem mesecu je dognalo 45,820 prebivavcev. Letošnje štetje spet pokaže, da število tujerodcev, takozvanih "foreigner-jev", mnogo hitreje narašča, nego število duš čisto ameriškega pokolenja, kakor se imenujejo, dasi so vsi priseljeni, samo eni prej in drugi poznej. — Novi policijski sodnik Frank Lumley je izdal svoje prvo mesečno poročilo, ki kaže novo mestno upravo v najboljši luči. Poročilo Lumleyevo kaže, da so prejemki njegovega urada znatno večji nego izdatki. Prebitek znaša nič manj nego $171.60, in ček za to vsoto je izročil g. Lumley mestnemu odboru. Od pamtiveka ni bilo kaj tacega v Jolietu, da bi policijski sodnik bogatil mestno blagajno. G. Lumley je mož-beseda; kakor je obljubljal med mestno kampanjo, tako dela. Čast! —Člani šolskega odbora so se v svoji zadnji seji izražali proti poletnim po- čitnicam, vendar je ostalo nedognano vprašanje, ali naj ima Joliet svoje šole odprte po šest dni v tednu vseh dva-inpetdeset tednov v letu, ali naj ostane po starem. Šolska deca brez počitnic? Bežite no. — V borbi Boardman-Hennebry v državnem zakonodajstvu jezmagal da-nes Boardman, progresivnik proti demokratu, z 81 proti 59 glasom. Torej je naš državni poslanec g. George B. Boardman. — Letošnjo proslavo slavnega Četrtega (Fourth of July) prevzame v oskrbo pred kratkim ustanovljeni Joliet Civic Club. Priprave se že delajo. — Te dni se je pričela v okrožnem sodišču okraja Will obnova pravde Steger-Geppert. Kakor smo poročali svoj čas, je bil Wm. Geppert, urednik newyorškega lista "Musical Courier Extra", obsojen v dvoletni zapor v kaznilnici, ko je bil spoznan krivim kazenske zarote proti bogati tvrdki John V. Steger za izdelavo pianov. — Govori se, da preideta dnevnika "The Joliet News" in "Joliet Evening Herald" pod nadzorstvo g. Ira C. Cop-leya, znanega industrijca-milijonarja iz Aurore in kongresnika 11. distrikta. — Illinois Steel Co. je uvedla pred kratkim novoto v plačevanju svojih zaposlencev. Poprej so dobivali delavci vseh departmentov svoja plačila na eninisti dan, sedaj so pa za razne departmente razni plačilni dnevi. — 1,000 fotografij tisoč ■ jolietskih otrok bo razstavil neki jolietski fotograf v "Temple of Childhood" na pa-nama-pacifiški razstavi v San Franci-scu, Cal. La Salle, 111., 6. jun. — Dragi mi u-rednik Amer. Slovenca! Prosim, da priobčite par vrstic v vašem listu o naši slovenski naselbini, iz katere se malokedaj sliši in katera je precej obširna. Kar se tiče dela, gre sedaj vse bolj počasi. Premogovi rovi kaj slabo delajo in fabrike ravno tako, tako da ne verjamem, da bi se tu delo lahko dobilo. Kar se tiče društvenih razmer, vsa društva še povoljno napredujejo, katerih imamo tu v naši naselbini 13, ki so priklopljena k več raznim jednotam in zvezam. Da pa kaj več omenim o društvih, povem, da društvo Vitezov sv. Martina št. 75 K. S. K. J. je eno glasno sklenilo na izvanredni seji 20. maja t. 1., da priredi to društvo veselico in sicer na dan 4. julija. In kar vem, da kar bo čistega ostalo, da se ta svota uporabi za napravo viteške obleke in drugih potrebščin. Zato pa mladeniči, čvrsto na noge in pristopajte k temu viteškemu društvu, ki je eno prvih. Vem, da 30 člandv je že, ki so se podpisali, da bojo ostali zvesti viteški društveniki. Pa več o tem ne govorim, ko mi ni znano. Še to omenim, da bi ja na tisti dan katero drugo društvo ne priredilo veselice. O tem drugič več. Z Bogom! Poročevalec. S potovanja v staro in nazaj. SPISAL JOSIP KLEPEC. (Konec.) Imel sem priliko videti nekega Ame-i ikanca iz sosedne vasi. Ta je bil v Pa. več let in se tam oženil. Oče mu je izročil posestvo, nato se je ta podal z družino lani domov. Tako se je postaral, da ga nisem poznal. Podoben je očetu, zato sem mislil, da je to "ta stari". Tožil je in tarnal. Denar je izdal za posestvo in za pot, a zdaj bi moral zopet vse razprodati, če bi hotel v Ameriko z družino. Reke! je, da bi bilo stokrat bolje, če bi se bil oni partiik potopil, na katerem se je vračal domov. Poleg drugih neprilik, sem opazil v mnogih krajih doma le ženske in otroke, ter stnrčke, ker mladeniči in možje srednjih let so ali v tujini aH pa pri vojakih, zlasti zadnje, ker so nekateri po 6 mesecev gladovali ob srbski meji v vojaški suknji, doma pa so ostale le žene In nedorastla deca, ter starci, tako da nima kdo orat ne sejat. Zato je tolika draginja vsepovsod. Denar mi je Jel hitro izpod palca. še le takrat sem opazil, da ima zlasti avstr. denar silno polzek žep. Se predno sem se podal iz Amerike na pot, so mi mnogi prijatelji pravili o čudnih razmerah v Avstriji. Pravili so mi, kako tujega se človek tam počuti, če je bil v Ameriki dolgo časa, kako nerodno se mu vse zdi. Kako majhno in ozko je vse, polje, gozdi in posestva, istotako hiše in poslopja ter živina in orodje. Kako revni so ljudje in kako jih tarejo nadloge, uime, nepremišljena in slaba vlada in vojaštvo. Kako slab utis naredi vse na človeka, ki se je vrnil. A jaz vsega tega nisem verjel. Predstavljal sem si vse v lepši luči in v rožnem cvetju, a našel sem vse še v slabšem položaju, kakor mi je bilo mogoče dopovedati. Kmalu sem priznal, da sem se motil in da so prijatelji imeli prav, ko so mi pravili, da ne bom tam ostal, vsaj za stalno nikdar ne. Izprevidel sem kmalu, da Avstrija ni več moja domovina. Tu mi ni za o-stati. Šel bi nazaj v Ameriko, če bi ne imel ne nog ne rok. Silno težko sem odšel z domače vasi, ker sem sodil, da odhajam za vselej. Morda se spet kdaj vrnem za nekaj časa na obisk, a za stalno — nikdar več, do skrajne sile. Tako tesno mi ni bilo še nikdar pri srcu, kot takrat ko sem se ozrl po domu in domači vasi, predno sem odšel. Pa tudi po poti proti Zagrebu bi se bil bridko zjokal, če bi bil sam. Bal sem se, da ne zbolim, zato sem se raje pomenkoval s sopotniki, ali pa zadremal, da zabim na tugo i jad, ki mi sta težila dušo. Ko sem odhajal prvič iz doma na pot v Ameriko, mi ni bilo ne pol tciko hudo, dasi nisem ne takrat se mislil povrniti tako kmalu, ali tudi nikdar. Pa primerilo se mi je, da si sem v zadnjih letih nakopal na glavo domačo hišo in posestvo, odtakrat sem se pripravljal na odhod vsaj na obisk, da zadevo uredim in ako mogoče se tudi otresem domačije, kar sem tudi sedaj menda storil, ker sem vse izročil najstarejšemu bratu, komur pravzaprav tudi pripada. Odhajajoč iz nazadnjaške Avstrije, sem obljubil, da se ne vrnem v njeno ježasto naročje dok bom imel vsaj en dolar dnevnega zaslužka pod prelepo zvezdnato zastavo lepe naše domovine — Amerike, ali pa da se razmere tam spremene z ozirom na vlado, industrijo, obrt in poljedelstvo; da se spremeni krona v grb enakopravnosti, vojašnice v delavnice, a vojaki v delavce, in obrtnike, ker sedanja birokratna in nazadnjaška vlada, vojska in politika avstrijska, je glavni vzrok izseljevanja — to je prava rak-rana. Ni treba iskati druge. Vedel sem, da se moram požuriti, če hočem priti do morja in se vkrcati na parnik Rotterdam, kojega mi je priporočal še v New Yorku prijatelj Bur-gar. Šel bi bil na Ljubljano, pa se mi ni zdelo vredno, ker sem tam že bil prej, a v Zagrebu še ne. Ko sem si v Zagrebu kupoval vozni listek, sem moral pokazati potovalni list, ker brez "posa" ne more nihče potovati, posebno v sedanjem vojski-nem času, pa me je tudi opomnil, ker se nalašč nisem hotel odkriti. Bil je to nekak kraljevi uradnik ali komisar, pa sem se izgovarjal, da Amerikanec se nikdar ne odkrije, ko kaj kupuje ali prodaje. Ker sem se bal, da me ne zadrži, sem se vseeno njemu na ljubo odkril. Med potjo proti domu me ni nihče vprašal za pot. list, a ko sem prišel v Bruck na Štajerskem, sem ga spet moral kazati, istotako v Lincu in na avstrijski meji, tudi v Rotterdamu in New Yorku, da nisem rabil na Ellis Island med naseljence. Med potjo sem po avstrijskih mestih opazil večinoma le vojaštvo, črne, visoke kape in zlobnozasukane črne brke..., a delavca s pelom ali dinner bucketom pa nisem videl nikjer na avstrijskih tleh. Ko prestopimo avstr. mejo, je že spet vse izgledalo bolj napredno. Sredi lepih kmetij so se razprostirala'cvetoča nemška mesta in v njih tovarne z visokimi dimniki, ter rudokopi v okolicah mest. Tam človeku nekoliko oddahne, a avstrijske revščine ne pozabiš tako hitro. Po Nemčiji tudi ni toliko vojakov videti, le redkoma, kot v Franciji, vidiš katerega "mihelna" s svitlo čelado na glavi. Prišedši v Rotterdam, sem bil V nekaj minutah že na velikem parniku, ki je že isto noč odjadral. To je eden največjih parnikov na svetu, ker je eno tretjino večji kot "Kaiser W. d. Grosse", zato je bila vožnja na njem bolj prijetna, ker se ni tako zibal, sicer je tudi takrat bilo precej nemirno morje. Na ladji sem se seznanil tudi s tremi rojaki iz Notranjske, ki so sc vkrcali še le na Francoskem. Ko smo prišli v New York in smo zagledali slavni "Kip Boginje Proto-sti" ali Statue of Liberty, nam je srce zaigralo veselja in godba je zasvirala: "My Country... Sweet Land of Liberty!", potniki smo jo pa spremljali s petjem. Prišedši v Hoboken, sem jo takoj odkuril proti zapadu. Med potjo si sem večkrat zapel: "Lepa naša domovina". Zamudil se nisem med potovanjem veliko, ker sem bil vedno sam pa sem se povsod žuril. Imel sem celo vožnjo že naprej narisano,da nisem rabil dolgo čakati ne vlaka in ne parnika. Avstrija se mi je zamerila že ko sem prestopil mejo Švice. Bilo je bolj slabo deževno vreme, zato nisem hotel mesiti več blata doma, kakor je bilo za silo potrebno. Kadar se človek vrne v Ameriko, sc počuti spet doma in domačega — prostega in zadovoljnega. Tako sem se tudi jaz razveselil, ko sem prišel med svoje ljudi — kjer ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak — vsakega jaz. * * * Komur je sreča v Ameriki mila, je najbolje, da se tu za stalno nastani, pa obenem gleda, da privede k sebi svoje drage, da jih reši avstrijske krute suž-nosti in njenega težkega jarma. Amerika ima dovolj prostora, kruha in dela tudi za vse one slovenske trpine, ki si žele zboljšati svoj tužni stan. Tu je prava domovina za vse trezne in delavne ljudi, kakor so Jugoslovani sploh. Saj tukaj solnce bolj blišči in hrib tu lepše zeleni. * * * SI. uredništvu moj poklon za priob-čenje tega skromnega spisa, a čitate-ljem(icam) hvala za potrpljenje pri branju. Vsem vedno udani JOS. KLEPEC. I ZAHVALA. Spodaj podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so obiskali pok. soproga, oziroma očeta in brata, Antona Jurjevich, v njegovi dolgi in mučni bolezni. Pokojni, Anton Jurjevich, je bolehal eno leto in 5 mesecev za pljučnico. V Ameriki je bil 23 let. Rojen je bil na Belokranjskem v vasi Narajec, fare Dragatuš. Pokojni bil je član društva sv. Frančiška Sal. 29 K. S. K. J., Joliet, 111., katero mu je preskrbelo lep pogreb. Umrl je 5. junija 1913. Ne smemo pozabiti domačega župnika Rev. J. Kranjca, ki je imel sv. mašo za ranjkega. Najtopleje bodi hvala še enkrat vsim skupaj ter vam stotero Bog -povrni! In tebi, dragi ter priljubljeni soprog, oče in oziroma brat, Ti želimo večni mir in pokoj; naj ti bode lahka tuja zemlja; večna luč naj Ti sveti in počivaj v miru! V Jolietu, 9. junija 1913. Žalujoči ostali: Katarina Jurjevič, žalujoča soproga in dva otroka, ter brata: Josip in Nick Jurjevič. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom b Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Martha Washington — 14. junij. Kaiser Franz Joseph I.—June 21st. Laura — July 9th. Argentina — July 16th. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: ^HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike t Z jed. državah in Kanadi. Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. Hex in Moose;Pivo GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. NAZNANILO. Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, CD A MI/ TD A M DIIOII prodajaI ure> zlatnino itd. rKAlm IKAlTlI U^li Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili. FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS. NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co Duluth, Minn. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno i "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO' VRSTNE DRUGE PIJAČE, Priporočam se cenjenemu občinstvtl najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lasti 3329 Penna Ave. Pittsburg ZA Zavarovanje proti požaru,mali itf velik® posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, 111. TR0ST & KRETI — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMOf Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum' Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet. 1 VI 1} MWWMVWWWWW Oscar J. Stephen * s. Sobe 201 Id 202 Barber Mdg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemlji v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pr"" ti ognju, nevihti ali drugi P0' škodbi. Zavaruje tudi življenje pf°" nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v nota sko stroko spadajoča pisanja- Govori nemško in anglešk"'! TR »It IZ< Ki HI« i* Geo. Laich Fred Sehring Brewing C»j f SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 951 h St. So. Chicago, 111. Chicago Telephone 3348. Chris. J. Braun's CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), Will Co. Bank. JOLIET, ILLINOIS. "Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak pipo. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, IL imate zapeko? —- Kadar potrebujete kako zdravilo zoper otrpla jetra, lieprebavn, zapeko ali težko prebavo, vzemite SEVEROV Ži vl jenski Balzam (Severa'« Baliam of Life) Je splošna tonika za onemogle živce. Cena 75 centov. M nervozni? • - •• * Da hitro olajšate nervoznost, dnSuo potrtost, histerijo, nespečnost, rabite severov nervotoni .le izborna hrana za onemogle žive®* Cena $1.00. Naprodaj v lekarnah. Zahtevajte "Severova Zdravila". Zavrnite drug«-jih nima vas lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. aH W. F. Severa Cc. CEDAR R«PI<>: I0WA iripo- K" ;no- t* trt' nei il i flit e ka 169 Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Uitanovl]e~ l. 1895. ji Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ ®estu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. ' Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago W. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci to Slovene'. • SIROMAK STE. (Napisal Januš Goleč.) TI HOO m"* ■A -s* Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 ^LIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 41 % t>rez vsakega odbitka. Ir»n VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-^KOLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA . IZGTT**0''111 premoženjem> vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA WBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-»ahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-.,IC0 LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno •Mrka,o". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banii dobimo Vaš «nar. «VOJ NASLOV NAM PlSlTI RAZLOČNO IN NATANČNO! GLAVNICA $50,000.00 U.tan. ininkorp. leu 1910 naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- S 'n drugih pijač, koje prodaje na debelo. °jakom se priporoča za obila naročila. C po cen'k v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika ase geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ■■luiinuiuiiiiuiiiiimiiiiimmmiiiiiimmimiii 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. .t. IM Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank j 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. wavnica $100,000.00 Jamstva faai $50,000.00 Ribald j. mcintyre, prcd. ervin t. geist, kasir. t thos. f. DONOVAN, Podpred. ^ fiANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. (Konec.) Vsa družba se je zbrala k večerji. Še plesali bi bili radi gostje ta večer, pa ni šlo, ker so se gospodje preveč spotikali; eden je zaklinjal z žreblji nabite črevlje, drugi raskav pod, a pravi vzrok je bil pa le vinski duh, ki si izbere večkrat sedež ravno v nogah. Gospod okrajni sodnik se je še enkrat skušal zahvaliti gospodu gostitelju in milostljivi za vso skrb, pa je govoril v meterskih pavzah, ker jezik se mu pač ni hotel gibati. Gostje so se jeli poslavljati in se vračati proti trgu z glasnim ukanjem. Nič posebnega se jim ni pripetilo na povratku, le drugi dan je tudi marsikateri nelovec spoznal, da je med po-nočno potjo streljal zajce — brez puške. ' ■ 1 ■ -Marko se je vrnil z doktorjem, Ela in gospa pa sta počakali drugo jutro v vinogradu. Prvič, odkar je bival v doktorjevi hiši, ni zatisnil celo noč očesa. Ga je že zagugal spanec v polsenj, pa zasvetile so mu nasproti Eline oči, zaokrožila mu njena usta z belimi zobmi na ljubko — Marko se je vzdramil in znova jel premišljevati večerni sprehod, korak za korakom; ko je pa prišel do glasu klarineta, ki mu je odmaknil kozarec ljubezenskega časa, je vzdihnil: prekratko je bilo! Prekratka mu je bila tudi noč, dasi brez spanja. Le tu in tam mu je motil blaženost dvom: občuti Ela isto kot jaz? Odslej so se začeli za Marka rajski dnevi, kolikokrat je pozneje mislil nazaj na nje. Z njo — z Elo, — je govoril vsaki dan, jej gledal v oči in jo spremljal na sprehodih. Koliko sreče je pil v teh nikdar pozabnih dnevih iz čaše življenja, kako prijetno mu je bilo okrog srca, pa tudi — kako otročji je bil. Dnevi počitnic so se bližali zatonu; gospod doktor je opomnil Marka, naj si izbere stan in pripravi na odhod. Stan, odhod, baš te dve besedi, ki sta mu bili nekdaj vsakdanja misel, sta ga sedaj zadeli nenadoma in tako neprijetno. Ela mu je nasvetovala moderno medicino in tej je pritrdil tudi Marko. Težko je bilo slovo od ljubice, jela sta se poslavljati z zvečer pred odhodom na sprehodu. Zjokala se mu je v naročju, pa se mu eopet nasmehnila, teš, saj se faoqvs kmalu vrnil. Prisegala sta si zvestobo in obljubila besede srca zaupati — voljnemu papirju. Hvaležno je Marku stisnil roko doktor in ga še opomnil na malenkosten podpis na dolžno pismo. Gospa milostljiva pa mu je z nasme hom podala roko, prepričana, da mu je strta meniška resnost in da bode romal Marko kot kavalir na Dunaj. Treba je bilo v slovo še mahniti k očetovi in stričevi hiši. Abiturijent je zadovoljen in srečen stopal proti Sotli, proti hiši očetovi. Komaj pa je zagledal v mračni svetlobi ta njemu nekdaj najljubši hram, sc je streznil, vztrepetal je, spomnil se je na — mater. Vzbudila se mu je vest, ki mu je očitala: skoro cele počitnice si zanemarjal - rojstni prag in materino srce. Solza iz materinega oka, ki mu je pri slovesu kanila na roko, ga je spekla, vtaknil je roko v žep in se bližal tiho, kakor nepošten tujec, domačemu krovu. Še bolj pa je ga pogrelo, ko je prestopil prag in ugledal v kuhinji mater; mesto, da bi ga bila pokarala, se mu je milo nasmehnila, govoreč: "Si vendar — enkrat priseli" Stopil je v svojo sobico, bila je oče dena in pa opremljena z materino skrbjo. Pripravil si je kovčeg, sedel za mizo in mati mu je prinesla skodelico kislega mleka, ki mu je doslej vsikdar teknilo najbolje — a danes mu ni šlo. Ni govoril z materjo, pa tudi spal ni to noč; bojeval je boj materine in Eline ljubezni. Kot navadno vsakega, zmagala je tudi Marka — slednja. Oče mu je drugi dan, ko se je poslavljal, očital nehvaležnost; mati pa je molčala, ga pokrižala na čelo in solza ugaslega upanja mu je kanila iz materinega očesa na roko. Govorila mu ni, kot vselej doslej: "Ne pozabi na Boga!", ker ni mogla — njeno srce pa je občutilo nekako bolest, ker je gledala lastnega otroka, na katerega je stavila ves up, odtrganega od materinega srca in prodanega svetu. Tudi stric ni rekel nič, pa tudi v žep ni segel; drugi dan pa je na vso jezo pil iz polovnjaka, ki ga je hranil za primicijo. Le Marica in Zinka sta bili mnenja, da je doktor še nekaj več kot — kaplan. Marko je stopal z mešanimi čustvi v veliko mesto; iz njegovega srca pa je pregnalo meglo slovesa pismo iz Klinih rok. Odslej je bil zopet srečen in marljivo zaupaval papirju, kar mu je narekovalo — srce. IV. V trgu je nastopila dolgočasna zimska sezona. Mladina je krenila v mesta, prenehali so iileti, pa tudi druge poletne zabave. Vse se je zarilo v ziqjske brloge; tudi gospa doktorjeva in Ela sta bivali doma. Kot blisk se je pa okoli vseh svetnikov raznesla po trgu novica, da je prestavljen dosedanji sodnijski pristav 111 na njegovo mesto pride drugi, mlad in — samec. Vsi so radovedno pričakovali novega gospoda; uradniki so u-gibali sem in tja, gospodičnam samskim pa je trepetalo v pričakovanju srce: bo li adjunkt kavalir ali — filister? Pridrdral je voz z gospodom Pučnikom; gospodje so natezali vratove in po moški navadi, brez sramu, gledali skozi okna; ženska očesa pa so skrita za zastori pogledovala za njim. Skočil je pred gostilno iz voza. "Pa s kako eleganco", je povdarjala gospa doktorjeva Eli. Pristav Pučnik je bil mož tridesetih let, zelo krepke postave, čednega o-braza in na parketu priučene hoje. Že koj prvi večer je pridobil za-se moško družbo v tržki gostilni s svojim uljudnim, pa tudi zabavnim obnašanjem. Po par dneh pa je bil po običajni predstavi že znan tudi ženskemu spolu kot eleganten gospod, ki je imel za vsako žensko stvarico prijazno besedo. Tudi 11a gospo doktorjevo je napravil ugoden vtis, nič mu ni imela oporekati, le brke pod nosom bi si bil moral novomodno pristriči. Tržka družba je oživela po njegovem prihodu. Začelo se je zopet poletno življenje veselic in plesov, ker gospod pristav je bil pevec tenorist in izboren plesalec. Gostilničar Mlačnik si je mel zadovoljno roke in bil mnenja: da bo še vsaki izmed treh hčera lahko primaknil par stotakov k že določeni doti, če bi le gospod adjunkt vsaj nekaj časa ostal v trgu. Vabili so ga v vse hiše; posebno mamke, ki so imele za možitev zrele hčere, so kar tekmovale, prekositi jed-na drugo v uljudnosti in postrežbi. Gospod pristav se je odzival vsem vabilom, pa posebno pogostni gost je bil pri doktorjevih. Vsi tržki gospodje so se brž zjedinili: da je njegovo oko obviselo na črnookem kebrčku— Eli. Sicer mladi, pa praktično misleči Eli je bil gospod Pučnik pogodu, posebno ker ni bil nikoli dolgočasen, je znal vedno kaj novega povedati, če mu je pa zmanjkalo govorniške krošnje, pa je povabil gospico h glasovirju in ob njenem spremljanju tako mično zapel, da ga je prosila še za drugo kitico. Ko Iti r'a. 1toučala,.mn jft.eogtettela. v. oči in pri tem-le pogledu se je tako fino nasmehnil, da ni mogla celo noč pozabiti tega nasmehljaja. Marku je še sicer odgovarjala na pisma, pa tako bolj suho, brez ognja in se je vedno izgovarjala, da ne utegne in da jo mučita glavobol in nervoznost. Seveda, v prvi ljubezni plavajoči me-dicinec je verjel in še miloval revico, ki bi pač naj skrbno pazila na svoje nežno zdravje. Po dokončanih božičnih plesih in veselicah pa je že celi trg govoril o zaročitvi gospoda adjunkta z Elo. Nevoščljive matere in na cedilu o-stale gospodične so se hudovale in našle na Eli marsikateri nedostatek, ki doslej ni bil znan; gospodje pa so bili le mnenja, da je kebrček tudi praktičen. Marka o božičnih počitnicah ni bilo domov, — ker ni imel denarja; prosjačiti in izposojevati si pa se je sramoval. Porabil je prosti čas za študij; vendar njegovo srce je koprnelo po domu, posebno po Eli, ker je iz vedno bolj pojenjačih in suhih pisem zajemal — dvom. Bližal se je pust.' Priprave za ples na pustni večer so se vršile v našem trgu; medicinec pa je prejel od doma brzojav; mati je na smrtni postelji in ga želi videti. Tresel se je, ko je pre-čital brzojavko in iz ljubezni do matere je šel prvič prosjačit! Odpeljal se je domov in dva dni pred pustom je v Sotli proti domu. Kako se je popre) vsikdar veselil, ko je kot gimnazijec zavil v Sotlsko dolino, ki, dasi ozka, ima vendar nekaj prikupljivega. T>) pot pa se mu je dozdevala pusta. Zanimala ga ni štajerska, ne hrvaška stran, korakal je nemo in tudi znancem je neprijazno odzdravljal. Domači so ga sprejeli s solznimi očmi — tudi smrtno bleda mati ga je nekaj časa srpo gledala; ko ga je pa spoznala, svojega Marka, je omilila svoj pogled in s trudom ter presledki govorila: "Si — vendar — le prišel, menila sem — da te — ne bo." Ni jej odgovoril, le solza mu je kanila iz očesa in se pocedila po materinem licu, ko jo je poljubil. Prisedel je k njej^ in jej stiskal ovenelo roko. Zazvonilo je v domačem zvoniku "Ave Marijo", vstali so vsi, mlajša sestrica je molila naprej, pa tudi Marko je ginjeno odgovarjal, kakor že dolgo ne. Med molitvijo je mati upirala.svoj motni pogled v sina in odleglo jej je, ker se je prepričala, da še sinko le ni pozabil na materino doto, na — Boga. Drugi dan je posetil stričeve; bil je prijazno sprejet. Zinka in Marica sta ga kar preobkladali z uljudnostmi in ga prosili pomoči pri očetu za jutraj-šnji pustni ples v trgu. Vendar to pot se je sicer vsemogočni Marko opekel pri stricu, ki se je z vso odločnostjo protivil, da na pust ne dovoli, ker se pleše čez polnoč in pepelnica je—svet dan. Zinka in Marica sta jokali; Marku sicer ni bilo za ples, dasi se ga je bil naučil na Dunaju; pa z Elo, z izvoljen-ko, bi se bil rad sestal baš na plesišču. Materi je drugi, pustni dan postalo huje, celo predpoldne je Marko presedel ob njeni strani. Ni mogla več. govoriti, le za roko ga je še tU in ,am prijela. Kazalci stenske ure so kazali na štiri popoldne, materi je odleglo, pa tudi Marku; rekel je, da gre k sestričevim, lagal je prvič materi, šel je na — ples. Pri vratih se je še enkrat ozrl, srečalo ga je materino oko, ki ga je tako milo in proseče pogledalo; premagal pa je ta slednji pogled — šel je. Mračne misli so se mu podile po glavi, ko je korakal proti trgu; ni se oglasil pri doktorjevih, zavil je naravnost k Mlačniku. Znanci so ga burno pozdravljali, ga slavili kot požrtvovalnega domoljuba, pa ni se jim nasmihal, ampak je molče pričakoval otvoritve plesa. Prihajala je tržka gospoda, tudi Ela je okoli osmih zvečer vstopila v sprem stvu gospe doktorjeve in Marku nepoznanega adjunkta.' Stisnil se je v kot, ne da bi se bil rad pokazal, pa moral je na dan, ker mu je gospa že od daleč mahala z roko. .Poklonnil se jej je, tudi Eli je podal roko. Pa bil je ta pozdra/ oficije-len, še prijateljski ne; Ela mu še prijaznega pogleda ni privoščila, ampak se brž obrnila smehljaje k gospodu pristavu. Udarila je godba; gospodje so se poklonili damam in zavrte/ se je kot prvi adjunkt z Elo. Pobit je gledal Marko v ples, v hipu mu je bilo jasno vse: začutil se je tujca med znanci. Za plesalko Elo so se kar trgali, pretežno pa je plesal z njo gospod Pučnik. Marko jo je tudi poprosil za valček, da bi se pomenil z njo, pa mu je odbila, češ: "Sem že davno oddana." Oddana — kratka besedica, a za me-dicinca je bila predolga. Prvič v življenju je čutil, kaj je ženska zvestoba, z njim se še ni poigračkal nikdo — Ela je bila prva. Sedel je v kot za mizo, si zakril z rokami obraz in zailitel bi bil, ko bi bil na samem. Čustva pobitosti in maščevanja so se mu porajala v srcu. Kar najrajše bi bil stopil pred verolomnico in jo pobil na tla; stiskal je pesti, ali nekaka otožnost je prevladala v njem in obsedel je. Čakaj, si je mislil; ti z menoj nocoj tako, bodem pa tudi jaz drugače. In na vso jezo in žalost sq je uvrstil med plesalce in se vrtel, da mu je kar pot zalival obraz. Raz zvonika se je oglasil zvok zvonov, oznanjujoč resnost postnega časa; vsi so slišali, pa nikdo se ni zmenil zanj. Ples se je nadaljeval, tudi Marko se jp sukal čez polnoč, ne meneč se, vsaj na videz ne, za Elo. Promeniral je pri odmoru s svojo plesalko, srečala sta ga adjunkt in Ela; Marko je dobro o-pazil, kako je Ela namignila spremljevalcu z očmi in slišal je tudi, vsaj zvenelo je tako: "To je taisti siromak: "Siromak, že drugič siromak!", si je ponovil medicinec; ta beseda, pa še iz njenih "ust, zadela ga je hujše nego — oddana! Torej res — vse pozabljeno; siromak je pač siromak. Marko se ni zavrtel več, popustil je svojo plesalko, si poiskal klobuk in površnik in zapustil plesišče. Dospevši 11a plan, je kakor blazen dirjal proti domu; beseda "siromak", kar je tudi bil v resnici, mu je še vedno donela po ušesih. Proč, proč, iz tega prokle-tega kraja, ki je ponavljal, ki je kriv vse nesreče, na jedino zvesto in ljubeče — materino srce. Pot mu je kar curkoma zalival čelo, ko je, preganjan od teh groznih misli in očitanj dospel 11a domače dvorišče. Predramila ga je glasna govorica, pogledal je na okrog in opazil, da se kar tere ljudij na vežinem pragu. "Kaj neki pomeni to?", se je vprašal, "kaj ko bi bili mati umrli?" Ta misel mu je zastavila pot, ni krenil za drugimi skozi duri, ampak se je splazil okoli hiše do okna, kjer je o-stavil mater na smrtni postelji. Pogledal je skozi okno, en sam pogled in prepričal se je, da ne sanja, da leži res mati na mrtvaškem odru in da jo je ravnokar pokropila soseda. Zdirjal je kot obstreljen proti Sotli in še le obstal, ko je ugledal vodo pred seboj. Sesedel se je na tla, podprl glavo z rokami in zrl srpo v temno, globoko in kot tat se plazečo Sotlo. Nekaj ga je grabilo za grlo, srce pa mu je oči talo, da je on kriv — materine smrti. Vedno bolj srpo je zrl v črno vodo; mesec se je jel potapljati k zatonu; Marku se je vrtelo po glavi; zdaj je bil še med plesalci na pepelnično noč, zdaj zopet se je tresel groze pri pogledu na smrtno-bledi — materini obraz Mesec je metal še zadnjo, medlo svetlobo po Sotlski dolinici. Marku se je zdelo, da gleda pred seboj rojstno hišo, na postelji mater in njen proseči in zadnji pogled: Ne hodi Nekako milo se mu je storilo pri tem pogledu v srcu; hotel je še mater enkrat videti in jo prositi odpuščanja, vsaj na mrtvaškem odru spečo. Mesec je zatonil. Marko pa je zastavljal korake proti rojstnemu domu Že od daleč mu je zasvetila nasproti brleča lučica, šepetaje mu, da spava ob svitu njene svetlobe — materino srce. Vstopil je — pogledal naokrog — nikogar ni bilo pri materi, razun stare vaške bvračice, ki je dremala za pečjo. Snel je spoštljivo klobuk, pokleknil in sklenil roke v molitvi. Klečal je do'go in potok solz, ki mu je curljal na tla rojstne hiše, je pričal, da se je pogovarjalo Markovo skesano srce z Bogom in z — materjo. "Drugi dan je stopal Marko prvi za krsto. Pogrebci so bili že vsi ostavili mirodvor, le on je še počakal, da je dogotovil grobar svoj posel; zgrudil se je še enkrat na posvečeno mu zemljo 'n ponavljal materi v grob — prisego poboljšanja. * * * Za tem je minulo več let. O Marku, kam je izginil po materini smrti in kje prebiva, ni vedel nihče povedati. Gospa doktorjeva je večkrat vzdih-nila pri spominu na nesrečnega medi-cinca: "Oh, je bil pač siromak; gotovo se je zaprl v kak samostan." Črnooki kebrček Ela pa je še zmiraj sameval in imel dovolj prilike, izku-šati izpolnitev besed: človeku ni dobro samemu biti. Gospod pristav Pučnik je namreč kmalu po Markovem, odhodu zapustil trg in v mestu pa mu je obviselo oko in srce na drugem kebrčku, ki pa ni bil samo črnook, ampak je frčal tudi v zlatih perutih. Iz kebrčka Ele pa je še po par letih samote postala nadležna veša, ki se je skušala še tu in tam obesiti, pa ji je povsod izpolznilo. Gospod Marko pa se je po več letih povrnil v rojstno vas ob Sotli. Še v Marici in Zinki je pognalo spoštovanje do njega, ker je nosil dolgo brado in bil zdravnik v mestu. Dobrodušnemu stricu pa je parkrat sarfiega veselja ušlo: "No, dajva ga, Marko!" Pa je hitro popravil in ga odslej vedno nazival: "Gospod doktor!" Marko se je večkrat vračal domov in ljudem se je posebno dopadlo, ker mu je b>la vsikdar prva pot na vaško pokopališče, kjer je pokleknil ob zaraščenem grobu in dolgo molil. Oženil se pa do sedaj še nikakor ni, ker je njegovo srce priseglo zvestobo le — materinemu srcu!--- Pozor, Sloveni! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. < % W • v • v Frank Juricic 1001 N. Chicago St. Joliet, 111. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 120 Jefferson St. N. w. 927. JOLIET, ILL. N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IIL Vljudno vabi vse rojake, Slovence iq Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! Slovenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite s& vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. - as Iz življenja "Greenhornov". Po "Heroldu"' za Am. Slov. poslovenil Ivan Adamič. Skoro vsakikrat nas spravi kaka prav dobra in originalna greenhornska povest v dobro voljo. Naslonimo se tidobno v naslanjaču in smehljaje poslušamo komične dogodke novih naseljencev. In v srcu se nam tako nekako prijetna čustva porajajo, če se spomnimo tudi mi v teških začetnih letih tukajšnjega bivanja morda "slič-nih" doživljajev. Včeraj pa sem slišal anekdoto, da nisem vedel, bi se smejal, ali — zapla-kal. Nek mal posestnik "candystora" iz Harlema nam je naprtil iz svojih greenhornskih časov pravljic, ki pa niso bile verjetne. Landlady, "bos", in v parku najdena milijonarska hči, samo taki ljudje so igrali glavne uloge v njegovem pripovedovanju. Poslušali smo ga potrpežljivo in — zdehali. A tega mučnega položaja nas je rešil bogat tvorničar svilnatih bluz iz Dry-Good-okrožja. ■ Cenili so ga, da ima na banki pol milijona dolarjev. In ta nam je pripovedoval: Poslušaje dogodke iz newyorških njegovih greenhornskih dni, smo se kmalu otresli polaščujoče se nas utrujenosti in poslušali smo ga napeto. Povest njegova je imela namreč na sebi pečat resnice in peljala nas je, da zazremo v globino človeške duše naše... A tako priprosta je ta povest. Pred 20 leti se je dogajala. Mladi Bavarec je bil kaka dva meseca v naši novi deželi. Poskušal se je najprej v svojem poklicu kot ko-respondent, pa je spodrsnil. V dveh službah je bil vražje slabo plačan, iz dveh drugih so ga opustili, ker "bos" ni mogel rabiti človeka, ki ni znal mojsterski pisati v angleščini. No in potem je kuhinjske posode pral, bil nočni vratar in "omnibus", ali z drugo besedo "hlapec za vse". Uso da ga je preganjala na vsakem njegovem potu, v vsaki še tako primitivni službi. In tako je napočil dan — kar seveda ni nič novega — ko je stal na cesti brez centa, brez stanovanja in brez "joba" in armada velikomestnih vagantov se je za eno število pomnožila .,. Eno noč je ie prespal na klopi v Madison Square parku. PreUiti bi bil moral tudi drugo noč pod milim nebom, da ga ni vihar in jesenski dež prepodil v čakalnico Grand Central železnice. In tam mu je iz usmiljenja dovolil železniški inšpektor — kljub službenim predpisom — da se je v kadilnl sobi stisnil v skrit kot in — spal. A spal je slabo. Boleli so ga vsi udje, ko se je ob peti jutranji uri prebudil. Zeblo ga je in lačen je bil. In raztezaje trudne svoje ude, hotel je zmuzniti zopet na cesto in od tam praznega želodca iti za delom. Takrat pa začuje glas kakih 30 let starega človeka, ki je sedel v družbi mladega dečka na bližnji klopi in se obrne. Klical ga je. Razmršeni so bili njegovi lasje in zanemarjen je izgledal oni, ki ga je klical. Oči so mu sijale v čudnem Ognju, iz njih je žarela mrzlica, ki jo je povzročila beda in pomanjkanje. Kaj je hotel čudni ta siromak? A kmalu je zvedel vse. Vest je bila vesela, prijetna. Ptujec ga je namreč povabil skupno z onim dečkom na izvrsten zajutrek, ker je videl, da je lačen. In ko sta siromaka vabilce hvaležno sprejela, ju je vodil v bližnjo restauracijo, ki ie pa danes več ni, seli so za prvo mizo in naročil je za vse tri jedil, kakoršnih naš greenhorn že tedne in tedne ni videl. Molčali so in jeli. Ko gladni vol-Jcovi so sezali po jedeh... In ko so se nasitili, ju opomni ptujec, rekoč: "Zdaj pa vzemita klobuke in pojdita!" Začudena ga vprašata, zakaj ne gre z njima, on se pa nasmehlja in ponovi: "Vzemita le klobuk in pojdita!" In ko sta naša dva siromaka majaje z glavami odšla, pokliče nas ptujec natakarja, kateremu se je pa že vsa stvar čudna zdela in zahteval je prijazno smešeč se račun. To sta odhajalca še videla. Prišla sta neovirana venkaj in na bližnjem cestnem vogalu sta pričakovala dobrega gostitelja, da se mu še enkrat prisrčno zahvalita za dobro njegovo delo. Čakala nista dolgo. Iz restauracije se je cul ropot in hrum, kmalu nato pa je zletel na ulico mršavi in zanemarjeni oni ptujec — gostitelj. Prišepal je krvav k njima. In tu jima je pripovedoval, da sta ga razjarjeni natakar in hišni hlapec pretepla do krvi, ko jima je povedal, da ne more plačati, ker nima centa v žepu. Zijala sta vanj široko odprtih očij in načuditi se nista mogla svojemu dobrotniku. Nevrjetno se jima je dozdevalo vse. Kaj je ta človek znorel? Ali je taka norost sploh mogoča? Iz človeškega sočutja in ljubezni do njiju ce je dal ptujec pretepsti? A pomiril ju je ptujec takoj. "2e dva dni nisem zavžil ničesar," tako jima je pripovedoval. "In obupal sem. Volčjo svojo lakoto sem moral potolažiti, ker malo je že manjkalo, da nisem znorel. In sklenil sem iti v ono restauracijo, pa naj se zgodi, kar hoče. Takrat pa sem zagledal vaju! Dva revčka, lačna ko jaz in siromašna ko jaz! In v glavi se mi porodi misel: Me nabijejo in pretepejo še huje, če povabim še ta dva reveža na zajutrek in dolžan ostanem? Prav gotovo ne! No in tako je bilo! Ne za-hvaljujta se mi, otroka! To ni vendar nič posebnega!"--- Vtihnil je in gledala sva dolgo za njim, ko je odhajal in zginil v bližnji ulici. Videl ga ni nikoli več in bogati oni tvorničar bi ga danes od srca rad našel, da mu poplača za veliko ono dobroto stotero in stotero... AMERIŠKO SADJE. Za A. S. piše Ivan Adamič. Na fakulteti Cambridskega vseučilišča je nastal prepir vsled vprašanja, kdo ima prednost v družabnem redu: jurist ali medicinec. In naprosili so rektorja, da reši to kočljivo vprašanje. Da se pa sam iz te zagate častno reši, vpraša to le: "Kdo gre pri exekuciji naprej: tat ali krvnik?" In ko so mu odgovorili, da tat, odvrne rektor odločilno: "Dobro, potemtakem imajo juristi prednost, šele za njimi pridejo medi-cincj." Nek profesor iz Iowa je posetil v minulem poletju Anglijo in tamkaj so ga predstavili profesorju angleške univerze. Ta pozdravi Amerikanca zelo vljudno in pravi: "Lani sem se spoznal z enim gospodom vaših kolegov." "Tako? Smemli vedeti, kako. se. je ta gospod pisal?" vpraša Amerikanec. "O, tega Vam pa povedati ne morem, ime mi je iz glave palo.. .Na po-setu je bil tu in tudi on je bil profesor v Ohio." "Pardon me, jaz sem iz Iowa." "Iz Iowa? Kako interesantno! Zdaj se pa že spomnim, oni gospod se je pisal Ohio." TUTTI-FRUTTI. Za Am. SI. piše Ivan Adamič. Odločilna beseda. "Ljubiš me, Fanny?" "Ali John, kakšno vprašanje...!" "Saj malo, prav malo?" "No ja, prav malo — že!" "In če bi te oženil, bi nama dal Tvoj oče udobno stanovanje?" "Prav gotovo, John!" "Bi nas Tvoja mati le takrat pose-čala, ko bi jaz to želel?" "Seveda." "In bi poplačal Tvoj oče vse moje dolgove, daroval automobil in v banko naložil denarja za naju?" "To bi si v čast štel." "In zdaj mi povej še to, Ti angel moj zlati, ljubiš me, hočeš me za moža?" "Nikdar!" časopisa izhajajočega v državni ječi in podpisana je: "Državna ječa za ženske, številka 898"... Mladostna povest je stanovalke-jetnice v državni ječi! In zdaj se učite iz te povesti kakor vam drago, čitatelji dragi! Charles Seymour je bil eden najbolj znanih časnikarjev v Chicagi. Na božični večer pride v chicaški restaurant, kjer je orkester igral narodne pesmi in ragtime. Ta glasba pa Seymouru ni ugajala za božičen večer in vprašal je kapelnika: "Koliko zahtevate, če mi zaigrate desetkrat zaporedoma "Home, sweet home?" "Deset dolarjev." "All right!" klikne Seymour in plača. Orkester zaigra "Home, sweet home" in takoj so začele prisotne dame ihteti, možje pa so pili in nemo nazdravljali domovini. Zaigrali so drugič — precejšnje število dam je zapustilo jokaje lokal in odšle so s svojimi spremljevalci domov. Ffc tretjem ponavljanju pesmi je postalo domotožje splošno, pri četrtem so si brisali tudi muzikanti in natakarji solze, pri petem se je pa: Seymouru zazdelo, da bo najbolje, če se umakne managerju, ki se je kar penil jeze. In medpotjo je mrmral pred se: "Kako sentimentalni so ti ljudje... jaz mislim, da bo tudi za me najboljše, če grem domov." Angleški ministerski predsednik As-quith si je prihranil kljub noremu nastopanju sufragetk, precej humorja; in za. zabavo je pripovedoval to le anekdoto: "Na angleški univerzi je dal napisati dekan medicinske fakultete v po-slušalni dvorani na veliko pločo te-le besede: "Profesor N. N. ima čast naznaniti svojim dijakom, da je imenovan častnim zdravnikom Njegovega Veličanstva kralja." Med' predavanjem ga je nekdo poklical iz dvorane, in ko se povrne, je medtem nek dijak zapisal pod ono profesorjevo objavo sledeče: "God save the King!" Očetova skrb. Polnoči je že bilo, ko prihrumi oče v sobo, kjer sta sedela hčerka in njen častilec. In nahruli ga razjarjen oče: "E, možiček mladi, povejte mi le, če ostajate tudi pri damah drugod tako dolgo na obisku, kakor pri moji hčeri?' "Nikjer, samo pri Vas, Mr. Perkins! In pomirjen je odšel oče iz sobe, sam pri sebi pa zamrmral: "Hvala Bogu! Vendar enkrat, da je Angelica enega vjela!" Spoved nore ženske. Iz življenja mlade deklice. "Ko sem bila 12 let stara, sem morala na delo; šla sem v tvornico za smodke tam na spodnjem Bowery, kjer je delal moj brat kot foreman in takoj so me sprejeli. Pri zdravstveni oblasti mi niso hoteli dati delavske knjižice, ker še nisem dopolnila 14. leta. To me seveda ni oviralo, šla sem na delo brez izkaznice kakor gre sto in sto o-trok moje starosti. S tem si poteškoč sicer nisem nakopala, strogo sem morala samo paziti, ko so prišli državni tvor-nični nadziratelji pregledovat in preiskovat delavstvo in to se je dogajalo vsak mesec enkrat. Gledali so posebno na otroke izpod 14 let stare; če so našli tako maloletne delavce, so jih takoj spodili domov. "Vsakikrat torej, ko so inšpektorji prišli, sem se morala skriti. Ponajveč-krat sem se skrila v nek lesen zaboj, enkrat za blagajno, dvakrat pa pod pisalno mizo mojega brata. Nekega dne pa pridejo inšpektorji nepričakovano tvornico in zelo sem morala hitra biti, da me niso zasačili. Zlezla sem umazan sod, ki pa ni bil dovolj visok • moja glava je molela iz njega... Moj brat prinese staro neko vrečo, s katero je ob nočeh pokrival vlažen duhan in to vrečo mi vrže črez glavo. Delavci so me pustili "za šalo" celo uro v sodu čepeti in ko so me venkaj potegniti sem izgledala, ko da bi se bila kopala v tobačnem soku. "Ko so inšpektorji drugikrat zopet prišli, nisem bila kljub vsej previdnosti in vaji dovolj hitra, zasačili so me in poslali domov... ravnoisto popoldne pa sem zopet sedela v ravnoisti tvornici pri delu." "Delala sem na eneministem prostoru do 14. leta; potem pa sem vzela delavsko knjižico in poiskala sem si bolje delo v tvornici za otročje obleke, tam sem ostala do 18 leta." "Naučila sem se v teh letih tega edinega, da se s poštenostjo na svetu najdalje pride, da je podlaga vsakemu podjetju, vsakemu vspehu, dobremu imenu le — poštenost." Pričujoča povest, katere konec zveni ko grenak sarkazem, je vsakdanja povest dekleta iz široke mase naroda. Nauk najdemo v njej iz edine značilne činjenice: Ta povest je vzeta iz 'Star of Hope', Rabuke v Mehike. Mexico City, 6. jun. — V pokrajini Sonori je zopet prišlo davi do bitke med uporniki in zaveznimi četami. Zadnje so bile baje pod generalom Man-tillom pognane v najhitrejši beg, da so morale zapustiti mnogo streliva in topov. Mexico City, 6. jun. — Mehikansfto vojno ministrstvo je dalo topničarki "Vera Cruz" povelje, naj takoj odpluje s 1000 možmi zaveznih čet, vštevši top ništvo, v Matamoras, da se po upornikih zavzeto mesto spet osvoji. Spominski dan vroč. Washington, D. C., 30. ma'ja. — Pod neusmiljenimi žarki pripekajočega solnca se je obhajal na običajni način najtoplejši dan kinčanja grobov v zgodovini južnega dela Združenih Držav. Na tisoče ljudi je romalo do grobov mrtvih vojakov v državah Missouri, Kansas in Oklahoma ter jih okrasilo s praporci in cvetjem. Navzlic strašni vročini se je le prav malo veteranov zadržalo od izpolnitve tako priljublje ne jim dolžnosti. V Kansas City je poskočil toplo mer na 95 stopinj. Iz Nevade, Mo., poročajo 98, iz Bartlesvilla, Okla., 96 stopinj. Samo dva lahka slučaja soln-čarice sta zaznamovati. Težavno podjetje. New York, 3. jun. — Zveza "The Babies Welfare Association" si je postavila nič manjšo nalogo, nego streti moč trusta za led, ki je znan pod imenom Knickerbocker Ice Co., ii} sicer potom ustanovitve velike mestiie le-darnice. Združba sledi izključnb človekoljubne svrhe in misli, da ji je v njenem prizadevanju zagotovljena pomoč državljanov. v Med zadnjimi 4 leti je prva razdelila med ubožne prebivavce v toplem poletnem času mnogo ledu zastonj ali brezplačno, ki ga je dobila od Knickerbocker Ice Co. in je morala plačati zanj visoko ceno. PRIH. NEDELJO 15. JUNIJA 1913 $150.00 Zastonj! Zastonj! Zastonj! v Gotovini j in ena najlepša lota se odda zastonj ob otvoritvi Mapk- boro subidivizje. Pridite mladi in stari! Pridite zgodaj! Vsakdo dobrodošel! 9 Zdaj imate priliko dobiti to veliko nagrado v gotovini ali krasno loto, če & udeležite otvoritve Mapleboro subdivizije. To bo sigurno največja razprodaja, po najnižji ceni, ki se je ie kdaj ob