Š'i - GOB ra ^LiX- ’ štev. 95 (2405) PRIHORSKI DMEVHIK SKRAJNI CAS JE, DA OSEM LET PO KONČANI VOJNI ZVU IZVEDE VOLITVE TUDI ZA VSE ORGANIZME CIVILNE UPRAVE IN ODPRAVI FAŠISTIČNE ZA- OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE KONE. Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 21. aprila 1953 Cena 20 lir SLOVENSKIH ŽUPANOV IN OBČINSKIH SVETOVALCEV & prenehanje oblastvenega imenovanja tostopnikov civilne nprave cone A bledlenS -Sl.Rt *n conshBga predsednika naj se uveljavi načelo svobodnih volitev lo Slopp0?1 imenuje za conskega podpredsednika Slovenca in sorazmerno številko °CenCeu v cons^em svetu, v raznih odborih in komisijah ter javnih uradih, l0,Bt/«» odpravi fašistično zakonodajo, ustanovi samostojno upravo za slovensko ^ 0 m prepreči preganjanje slovenskih uradnikov s premeščanjem v Italijo s*bna petčlanska delegacija bo obiskala conskega poveljnika PRED REVIZIJO SOLUNSKEGA PROCESA kllWerenca0nilOPOldne 3e bila cev, nttk abciDskih svetoval- to županov rsa P°dročia «Tf(tt?areri-' bdeležila ka STO- k‘ sta se Uevj ; a tudi dr. Jože De- k°‘ obeitoJ; JftSip Agneletto ^ občina f svetovalca tržaški svot tov’ Vat°vec občine. °valec miljske ob-Po ji je nrlarity‘ k°nference, ki tatl Visa-sa oval zgoniški žu-^cgovori?11/ °bad najprej ?5lec j . ^02e Skrk, sve-°^tae, k- evinsko-nabrežimske sodkov * j6 razložil razvoj do-Cte4sedniv odsthPitvi bivšega *"* bnim COne PaIutana s na resoluciji ?• HarcaenSke BkuPn°sti °d Cevitbkn.n in 5- aPrila L 1. v ^ svetif ffžinsketn občin-sdkj nn„j' • Skrk je še po- ■em ‘,ri‘stični lda.rd’ da ie kominfor- '‘stotin IS',et°Vaiec Ado Slavec-^Otoiltov , Iagal sestanek za-';4 ie natr, s venskih občin, a *vi\k* ■ 10 Za+Diti .... brini: ki ''l'1‘ntorm2a^pk pod Pritiskom Arsta. .‘st‘enega vodistva ^(“VaiijuJe pr°ti vsakemu so-'"sčrto ’ Pa čeprav gre za in5kega interesov slo- ieia ozetvll?rebtVaistva na na-Dr. Iu‘ ^ d°takn,-fe ke v nadaljeva-botem .&P°menice, ki jo Srečital jn obrazložil «t Se^_ Dekleva. 'slina.. kia je naslovljena po- 55< ‘,Jčja s^^čoameriškega pod- i b°5laa ^en' ^intertonu in ^“iitlla *.a V vednost tudi zu- t!“n‘stroma Edenu in Vil *a ar državnemu sekre- 7'i iWPanie 2adeve FLRJ \ Joviču. fc0l“ciii so 1» Zahteve- se tU(j® civilne uprave postavljene z oblastvenim ■'etj Ih. " nio *"— “w euuonv,s(j e|i4vi J ®ovega predsednika “ev. aacelo svobodnih vo- ?ih,°kler «e Sv va s. a upravičena se j,n sPrejme in izvede, L^tJa je 2a Predsednika '"'“a 0t)3 SVeta domačin, ki r|tkaaa ) Po ra'rovni pogodbi * Jezika. ^"“je^^dsednika naj se 'lofaj0 bl°venec, medtem ko '"tatnjp di na conskem svetu glede conskega prebivalstva, v komi-postavila ZVU, H-^Vnis y vseh državnih, pol- solstva bi morala i.^kiern siov^^topam predstav, SX"rCs — ““ P Seh o« 72mer,1o zastopani 'ijh,0sta ih odborih in Sfi ** K yHis ^ samoupravnih ura- u^diti i be Un ustanovitev samo-i .i*VeJ-ravc 2a slovenske šo-j čiJo ,, 1 °rganično sistemati-S6oi„oVen5keBa šolstva ter "b, m* slovensko srednjo ,°Vi(j kovno šolstvo ter usta-Sih „‘r°kke vrtce po vseh , preneh s,.ega Področja. kktijem at‘ je treba s preme-k^kčinn Venskih uradnikov c1' za V ^ Italijo in poskr- ■ k slr,,Vrnitev in namestitev I bi]} m enskih uradnikov, ki • tioiitj-6/1.Iksističnim režimom ki v „ razlogov preme- i ^nčno ^“Iranjost Italije. ,tistjj- Je treba odpraviti t^enom Zakon°dajo, izdano z nlbreh^^hauja slovenske-, tklo , a ter uveljaviti ^ karort pravnosti tu žive-Sr5Vnd0v - slasti glede ena-n0t Uran Uporabo slovenščine, i^kih" n,e£a Jezika in staro-k>ta. 5 ovenskih krajevnih S rp„Uiin obra2ložitvi za-odpiSn 0 ucije ugotavljajo c, ae krivi’ da še nis° P°Prav-, bretrn,,), ,l so J‘b Slovenil 8°st>oal V Casu italijanske-vkd P°daratva, ter da jim k^ikrd na bila povrnjena cjKikl gosn9!? 2aradi uničenja sv ustar, °darskih in kultur-Ijftf? iezika UP°raba sloven-v JU Je v javnem živ- Vie SlovenaVliena' medtem n-toP v ,cem onemogočen ak'h ia„_ ,U2be državnih in %o .lavnih haii.bkt uradov. Otežko-jil kar ra, v katerem je dobesedno rečeno, «da se bo še dalje jamčilo vsem prebivalcem področja uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, brez razlike plemena, spola, jezika ali vere», je prišlo v tem času do ukrepov, ki pomenijo dejansko priključevanje našega ozemlja k Italiji in teptanje temeljnih svoboščin in pravic slovenskega ljudstva, ki ž.vi na tem ozemlju že preko 13 stoletij. Nato so v resoluciji našteti nekateri otipljivi primeri teptanja naših pravic. Med prvimi je naveden ukrep novega načelnika Urada za prosveto pri ZVU, ki je s 1. oktobrom 1952 ukinil mesto okrožnega šolskega inšpektorja za slovenske šole, čeprav je ZVU zagotovila, da sedaj ukinjeni slovenski inšpektorat posluje v vseh pogledih kot slovenska šolska uprava. V nekem drugem pismu se tudi zatrjuje, da ZVU nima namena spremeniti sedanje uprave slovenskih šol, toda kljub tem zagotovilom so Slovenci ob edino zastopstvo pri višji šolski upravi. Ni bila še imenovana komisija za izdajo šolskih knjig za slovenske osnovne in srednje šele za leto 1952-53, a govori se, da bodo v komisijo imenovali člane, ki slovenskega jezika sploh ne poznajo. Čeprav je ZVU obljubila in tudi odobrila potrebne kredite za otvoritev slovenskih otroških vrtcev v Ul. sv. Frančiška in na Proseku, niso prisojne oblasti, katerim nače-lujejo predstavniki Rima, do sedaj tega storile. Tudi na drugih področjih se v mnogočem pozna delovanje rimskih emisarjev. Tako se ponovno uvaja preizkušeni fašistični sistem nasilne spremembe etničnega značaja našega področja in sicer s premeščanjem državnih uradnikov slovenske narodnosti v notranjost Italije. Pri osebju tržaške radijske postaje sicer še ni prišlo do premestitve, vendar je bil napravljen prvi korak s tem, da je bilo osebje takoj po londonski konferenci vključeno v ustanovo isRadio Audizioni Italianen. Čeprav posebna določba ZVU določa, da se mora ime Italije na uradnih tiskovinah nadomestiti z naslovom «ZVU Britsko-ameriška cona STO«, se v zadnjem času vedno bolj pogosto pojavlja na tiskovinah ime italijanske republike, ne da bi ZVU proti temu kakorkoli reagirala. Slovenski jezik se ne izriva samo iz državnih javnih uradov, temveč se njegova uporaba prepoveduje tudi pri krajevnih imenih. Po zgledu poveljnika angloameriškega področja STO, ki je prepovedal starodavna krajevna imena v nabrežinsko-devinski občini, začenjajo sedaj tudi poštni uradi zavračati pisma s slovenskimi imdni krajev tega področja Resolucija preide nato na številne primere zapostavljanja Slovencev iz državnih, poldržavnih in samoupravnih uradov. ZVU ni imenovala nobenega Slovenca za člana: conskega sveta, pokrajinskega upravnega od. bora ter drugih upravnih ori ganov, kot so na primer; ustanova industrijskega pristanišča v Zavljah, center za gospodarski voj Trsta, pokrajinska komisija za zadruge, ustanova za turizem, ustanova za velesejem itd Prav tako ne upoštevajo slo. vencev pri imenovanju članov v razne komisije za podeljevanje kreditov, kot so na primer-komisija za pospešitev zidanja stanovanjskih poslopij komisija za Podeljevanje kreditov zadrugam itd. Celd pri imenovanju funkcionarjev kmetijskega nadzor- cionarji in celo tisti, ki so poslani iz Rima, razveljavljajo sklepe in odločbe od ljudstva izvoljenih predstavnikov v občinskih svetih. Po kratki diskusiji so zborovalci resolucijo soglasno o-dobrili ter pooblastili redakcijski odbor, da jo dokončno formulira, upoštevajoč nekatere spreminjevalne predloge. Nato so izvolili petčlansko delegacijo, ki jo sestavljajo trije slovenski župani ter dr. Dekleva in dr. Agneletto, ki naj bi ob sprejemu pri generalu Wintertonu ustno podrobno obrazložila posamezna vprašanja, ki jih resoluci ja vsebuje. Dr. Josip Agneletto je nato prečital predlog za drugo resolucijo, ki se nanaša na vprašanje STO Ta resolucija, ki obravnava argumente glede ostvaritve STO, poudarja predvsem gospodarski položaj Trsta in njegovega pristanišča glede na njegovo zaledje. V diskusiji je dr. Dekleva obrazložil mednarodni položaj v zvezi s STO, pri čemer je poudaril imperialistično politiko Italiji in ukrepe Anglo-američanov od leta 1947. dalje, ki so težili za rušenjem mirov, ne pogodbe. Po drugi strani pa je prikazal odločno borbo jugoslovanskih narodov in jugoslovanske vlade za ohranitev STO posebno pa napore jugoslovanske vlade proti londonskemu sporazuma in proti izvedbi njegovih določb. Nadalje je dr. Dekleva ugotovil, da vsebuje spomenica nekatere netočnosti ter formulacije, ki absolutno zahtevajo spremembo oziroma prilagoditev teh točk enotnemu gledanju vseh političnih skupin. Redakcijski odbor bo posamezne spreminjevalne in dodatne predloge še posebej pre-diskutiral, potem bo tudi ta resolucija dokončno formulirana. L. 1917 so bile nekatere priče prisiljene po krivem pričati.-Zato je bila skupina srbskih oficirjev s polk. D. Dimitrijevičem „Apisom" na čelu ustreljena BEOGRAD, 20. — Stari Beograjčani so pozdravili vest o možnosti revizije znanega solunskega procesa iz leta 1917. na katerem je bila skupina srbskih oficirjev na čelu z generalštabnim polkovnikom Dragutinom Dimitrijevičem «Apisomj> obsojena na smrt oziroma na dosmrtno ječo pod obtožbo, da je organizirala atentat na tedanjega re. genta Aleksandra. Bivši notranji minister Aleksander Ran-kovič je lani izročil javnemu tožilcu Srbije pismo, ki ga je prejel od beograjskega upokojenca Todora Mihajloviča. V tem pismu javlja na smrt obsojeni major Ljubomir Vulovič svojemu prijatelju Mihajlovi-Ču, da so vsi obsojeni nedolžni in navaja imena prič, ki so jih po krivem dolžile. V dosedanji preiskavi so odkrili dve priči s solunskega procesa, ki sta pred okrajnim sodiščem v Bi. tolju izjavili, da sta pod grožnjo smrtne kazni bili prisilje- Edenovo stanje LONDON, 20. — Zunanje ministrstvo javlja, da je zdravstveno stanje zunanjega ministra Edena zadovoljivo. Temperatura je nekoliko padla, ni se pa ugotovila nobena sprememba glede vnetja jeter, na katerem Eden trpi že nekaj dni. ni krivo pričati. Najavljeni proces, za katerega je veliko zanimanja v Beogradu, bo raz, svetlil diktatorski režim kralja Aleksandra in vrnil čast bivšim oficirjem srbske vojske, ki so padli kot žrtve tedanjega regenta Aleksandra in srbskih reakcionarnih politikov pod vodstvom Nikole Pašiča. O DB GASPEBIJEVI SKRBI ZA VSAKO PEP STO Demokristjanska varianta Mussolinijevega ekspanzionizma V nadaljnjih komentarjih Kisenbouerjevega govora v Beogradu poudarjajo potrebo pomoči gospodarsko nerazvitim državam in načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav Proučevanje dodatnih protokolov PARIZ, 20. — V dobro obve. ščenih krogih javljajo, da sedaj proučujejo dva od francoskih dodatnih protokolov k pogodbi o obrambni skupnosti. Prvi se nanaša na položaj fran. coskih čet v Nemčiji. Pogajanja o tem se nadaljujejo v začasnem odboru obrambne skupnosti. Drugi protokol pa se nanaša na zunanjo pomoč s strani ZDA. Ni še znano, kakšno obliko bodo zavzele obveznosti med evropsko obrambno skunostjo in ZDA ‘h če bodo te obveznosti vključene v poseben protokol. Tudi glede tega vprašanja ne predvidevajo resnih težkoč. LONDON, 20. — Bivši sovjetski poslaniki v Londonu Gromiko, ki bo postal namestnik zunanjega ministra, je danes odpotoval iz Londona in je pozno popoldne prišel v Pariz. Churchillove izjave o položaju po ponoru predsednika Eisenhowerja ■■■■■■■■*■■■■■■mSSmmtSemMMl■ Predsednik angleške vlade se zavzema za »konferenco državnih poglavarjev" - Dulles o teh načrtih „ni poučen" - Skorajšnja pobuda za mirovno pogodbo z Avstrijo? - Vprašanje premirja in političnih pogajanj o Koreji raz tudi njihovo kulturno pomeni, da al*jairi. n'S° enakopravni iondo; . _ JQr, in z imenovanjem 1952Skl konferenci cd >\»1?^Sarjev za funkcio- Sh SVlj zn ’ se Je položaj Slo- C Dtt> sr, Poslabšal. Kljub 2 2 Atlantsko n° OZN in kljub nii teib ni®.lr°vne V?,‘° kljub ^G'“I pogodbe , ^araa‘ nastaja absur-lu lonrt "doumnemu dno in nevzdržno stanje da a°nskega dogovo-1 oblastveno postavljeni funk- LONDON, 20. — Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je izjavil danes v spodnji zbornici v odgovor na "prašanje bivšega laburističnega ministra Herberta Morrisona, da se bo angleška vlada, kot verjetno tudi vse ostale dežele zahodnega sveta, z veseljem pridružila mirovnemu pozivu ameriškega predsednika Eisenhovverja. Churchill je dodal: «Upam, da bo izjava generala Eisenhovverja pripeljala do konference državnih poglavarjev, tudi če bi šlo za ne. uradno konferenco, ki bi bila za zaprtimi vrati«. Churchill je izrazil upanje, da v tako važnem trenutku akcije angleške vlade ne bodo ovirala strankarska nasprotja in zatrdil, da je po njegovem mnenju danes potrpežljivost mnogo bolj potrebna kot prenagljenost. Nadaljeval je: «Po mojem mnenju nihče danes ne more presoditi obsega in namenov spremembe, ki jo opažamo v tonu, morda pa tudi v politiki ZSSR. Morda bo treba šc precej časa, dokler bomo mogli o tem izreči jasno sodbo Z druge strani ne razumem Eisenhovverjevega govora kot kategoričen poziv m tudi ne pričakujem, da bi lahko sovjetska vlada dala takojšen in kategoričen odgovor na mnoga resna vprašanja, ki jih vsebuje ta važna izjava«. Nato je Churchill zatrdil, da je zdaj še prezgodaj govoriti o možnosti kakršnegakoli zmanj. šania naporov za kolektivno o. hrambo zahodnega sveta. Poudaril je potrebo, da se ne zgodi in ne rece me, kar bi moglo zavirati (.spremembo o-zračja«, ki se kaze v Moskvi, in nato izrazil upanje, da bo mogoče priti do razgovorov med državnimi poglavarji «na čim višji stopnji«. ((Vendar je problem, ki mu pripada vsa prednost — je na. daljeval Churchill — bodisi iz praktičnih razlogov, bodisi zaradi njegove nujnosti, sklenitev iskrenega in častnega premirja na Koreji, ki bi upoštevalo tudi vprašanja v zvezi z ostalimi azijskimi področji. Takšno premirje bi imelo že samo po sebi velik pomen, po. leg tega pa bi odprlo vrata za nadaljnji in neprecenljiv napredek na poti k splošnemu izboljšanju svetovnega položaja in k utrditvi resničnega in trajnega miru«. Morrison je po Churchillovih izjavah izrazil solidarnost o-pc.zicije s tem stališčem vlade in nato izrazil upanje, da bodo vsi zahodni državniki pokazali prav toliko razumevanja za sodelovanje in da nihče med njimi ne bo govoril na način, ki bi lahko pokvaril novo ozračje v mednarodnih odnosih. V imenu opozicije sta govorila tudi bivša laburistična ministra Kenneth Youn-ger in John Strachey. Prvi je poudaril določeno pomanjkanje perspektive v politiki konservativne vlade v nekaterih vprašanjih, zlasti glede Daljnega vzhoda. John Strachey pa je poudaril potrebo sprejema LR Kitajske v OZN. ko bo sklenjeno premirja na Koreji. V svojem odgovoru je Churchill napovedal, da bo 29. aprila v spodnji zbornici diskusija o zunanji politiki in da bo on takrat podal obširno izjavo. Dejal je, da bi načenjanje vprašanja kitajskega predstavništva pri OZN lahko v tem trenutku škodovalo razvoju položaja na Koreji. Podtajnik za zunanje zadeve Anthony Nutting je nato naznanil, da bo začasna komisija za evropsko obrambno skupnost v kratkem razpravljala o nekaterih angleških predlogih Na japonskih volitvah nnrast snr.ialislir.nili glasov Jošidova liberalna stranka je dobila sicer relativno večino ki pa ne zadostuje za sestavo vlade. Konservativne stranke so izgubile 24 mandatov TOKIO, 20. — IZ dokončnih rezultatov japonskih parlamentarnih volitev je razvidno upadanje glasov konservativnih strank in precejšen porast socialističnih glasov. Največ poslancev bo še vedno imela Jošidova liberalna stranka vendar ne dovolj, da bi Jošida lahko sam sestavil vla-d°. Razdelitev mandatov v no-[vem parlamentu bo^naslednja: ništva so prezrli dejstvo, dalr^Hnvi liberalci 199 sedežev tvoriin 00 ndst.. kmečken* josiaov . tvorijo 90 odst. kmečkega pre-bivalstva na tem področju prav Slovenci. ZVU ni nadalje razpisala volitev za nekatere važne u-pravne organe, kot so na pri-mer conski svet in pokrajinski upravni odbor. Delokrog in se. stav conskega sveta ni bil raz' širjen, čeprav bi lah.fc0 vršil vse upravne funkcije v skladu * potrebami tega področja Zaradi tega nastaja abšur- (prej 206), progresisti, ki so tudi konservativna stranka, 76 sedežev (prej 88), levo krilo socialistov 72 sedežev (prej 56) desno krilo socialistov 66 sedežev (prej 59), Hatojamovi liberalci 35 (prej 39), neodvisni 11 sedežev (prej 13), laburisti in kmetje 5 (prej 4), kom-inf9rmisti 1 (prej nobenega), ((mala stranka« 1 (prej 1). Obe socialistični stranki sta dobili skupno 138 sedežev ali 23 več kot v prejšnjem parla- mentu, medtem ko jih bodo imele konservativne stranke 310 ali 24 manj kot prej. Jošida je sicer dobil relativno večino manjka mu pa še 34 glasov do absolutne večine; volitve tako niso rešile problem, ki je nastal z odcepitvijo Hatojamove skupine od liberalne stranke, zaradi katere je Jošidova vlada izgubila večino v parlamentu. Jošida bo zdaj ponovno mo' ral poskušati doseči spravo s Hatojamo (nasprotja med obe ma liberalnima skupinama se tičejo predvsem zunanje politike glede odnosov med Veliko Britanijo in obrambno skupnostjo. Nutting je tudi dejal, da doslej ni bilo nobene spremembe v sovjetski politiki glede Avstrije in da v meoza-vezniškem svetu na Dunaju še vedno traja sovjetska obstruk-cija. Foreign Office je sporočil, da se angleška vlada posvetuje z ameriško in francosko glede možnosti novega sklicanja «štirih velikih«, da bi razpravljali o avstrijskem vprašanju. V londonskih političnih krogih dodajajo, da je Churchill s svojo omembo (.sestanka državnih poglavarjev« mislil na širši okvir take konference. ki ne bi bila omejena na eno samo vprašanje. V istih krogih pravijo, da bi morala zahodna diplomacija po sklenitvi premirja na Koreji resno postaviti vprašanje državne pogodbe z Avstrijo in morda tudi vprašanje Trsta; o teh dveh vprašanjih naj bi se pokazala volja ZSSR. da prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti. Predvsem pa pravijo v Londonu, da je zaželen sestanek med Eisenho-werjem, Churchillom in Ma-lenkovom, če tudi brez prejšnje diplomatske priprave. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles pa je izjavli da. neš na svoji tedenski tiskovni konferenci, da mu ni nič znanega o kakšnem načrtu za konferenco ..štirih velikih«. Vprašanje, na katero je Dulles odgovarjal, je bilo postavljeno v zvezi z današnjim Churchillovim govorom v spodnji zbornici. Dulles je dodal, da so konference te vrste koristne samo, če je zanje pot poprej utrta, da pa doslej ni bilo nobene takšne priprave. Dulles je izjavil, da so zahodne velesile vedno pripravljene obnoviti pogajanja o avstrijski pogodbi in izrazil upanje, da bo ZSSR spremenila svoje stališče o tem vprašanju, ker bi to pomenilo «zelo preprost, obenem pa pomemben znak dobre volje«. Nato je Dulles na dolgo govoril o korejskem vprašanju in izrazil načelo, da sta politična rešitev tega vprašanja ia podpis premirja načelno dve tesno povezani vprašanji, ki ju je treba, kolikor je le mogoče, skupno proučevati. Poudaril je sicer, da ZDA ne morejo postaviti politične rešitve korejskega vprašanja kot pogoj za prene. hanje sovražnosti, dal pa je razumeti, da bo njihova vlada poskušala sondirati mnenje na. sprotne stranke q politični bodočnosti Koreje in to pred pogajanji v Panmunjomu in med njimi, vendar pa ne na samih pogajanjih. Ce pa bi se pokazalo, da je politični sporazum nemogoč, bi to lahko vplivalo na poganjanja o premirju, je dejal Dulles. Dulles je t>adaljeval, da se nameravajo ZDA držati resolucije OZN, ki predvideva sklicanje politične konference najkasneje tri mesece po sklenitvi premirja, da pa bodo poskušale stvar pospešiti, ker nočejo, da bi nasprotna stran izkoristila dolgo premirje in v Dulles ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bi naj na po. litionih pogajanjih po sklenitvi premirja govorili samo o Koreji, ali pa bi ZDA Želele, da se pogajanja razširijo tudi na druga azijska vprašanja. Na današnji seji angleške spodnje zbornice je govoril tu. di finančni minister Butler. ki je dejal, da bo prišlo do ((važne gosopdarske revolucije«, če bodo Eisenhovverjevi predlog: pripeljali do skorajšnjega pre. mika izdatkov s področja o-brambe na socialno področje, Dodal pa je, da «je malo verjetno, da bi se to res zgodilo« ((Vendar je bil angleški proračun sestavljen tako«, je nadaljeval Butler, «da se lahko pri. lagodi vsakršnemu zmanjšanju obrambnih izdatkov in tudi vsakemu znaku upadanja gospodarske konjunkture« . Voditelj laburistične levice Aneurin Bevan pa je dejal, da se mu zdi poniževalno, da mo. ra biti Anglija gospodarsko od. visna od ZDA. Požar na danski HARVICH. 20. — Sinoči je na danski ladji «Kromprins Frederik« nastal požar kmalu potem ko jo ladja pristala v tem pristanišču. Ko je nastal požar, ni bilo več potnikov na ladji in tudi večina posadke se je že izkrcala. Pri gašenju sta bila ranjena dva člana posadke in dva gasilca. Vzroki požara še niso znani. Ladja je bila zgrajena tajno med nemško okupacijo in so jo imeli v nekem majhnem pristanišču v južni Danski do osvoboditve BEOGRAD, 20. — Pod naslovom «De Gasperi in fašistična dediščina« objavlja nocojšnja «Borba» vest agencije AFP o govoru predsednika italijanske vlade De Gasperija pred zastopniki raznih italijanskih u-niverz 19. aprila v Rimu. V em govoru je De Gasperi med drugim dejal, da išče Italija ravnotežje med dvema nasprotnima občutkoma iz prve in druge svetovne vojne in da zato odločno brani vsako ped Tržaškega ozemlja, medtem ko hkrati izvaja humanitarno delo v Somaliji in z vsemi silami stremi k evropski enotnosti. V zvezi s to izjavo ugotavlja «Borba», da v Rimu nadaljujejo Mussolinijevo delo. Neuravnovešenost mladih italijanskih generacij skuša Italija ozdraviti z iredentističnim osvajanjem Trsta, kolonialnim izkoriščanjem in ((humanitarnim« tlačenjem, kar dokazujejo številne pritožbe somalijskega ljudstva OZN. Ta demokristjanska varianta starega Mussolinijevega ekspanzionističnega in zločinskega recepta vsebuje samo en dodatek «da stremi Italija z vsemi silami k evropski skupnosti«. «To stremljenje pa je — u-gotavlja «Borba» — že večkrat kompromitirano z iredentističnim izsiljevanjem zahodnih sil. Nove italijanske generacije niso dobile novega rekon-valenscentnega sredstva po fašizmu — ugotavlja «Borba» — in sprejem De Gasperijevega nasveta bi bil celo katastrofalen za bolnika. Toda — zaključke «Borba» — italijansko ljudstvo ima izkušnje s takimi nasveti. Jugoslovanska javnost posveča veliko pozornost izjavi predsednika ZDA Eisenhower-ja in odobrava načela, ki jih je postavil kot osnovo za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Posebno pozornost je izzval predlog Eisenhovverja. naj se s sredstvi, ki bi jih prihranili s prenehanjem oboroževanja, ustanovi . fond za pomoč' gospodarsko nerazvitim državam. Znano je da so ZDA doslej nasprotovale ideji o mednarodnem finansiranju nerazvitih držav s posredovanjem Združenih narodov. Eisenhovverjeva izjava pomeni zato priznanje naporom držav, ki so se zavzemale za mednarodno finansiranje s posredovanjem Združenih narodov, med katerimi zavzema Jugoslavija vidno mesto. Glede Eisenhovverjeve izjave o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav poudarjajo v Beogradu, da so nekateri ameriški krogi imeli v tem pogledu drugačno mišljenje, zlasti v zvezi s Kitajsko. Zato v Beogradu upravičeno upajo da bo prišlo do spremembe ameriške zunanje politike v tem pogledu. Jugoslovanska javnost z velikim zanimanjem spremlja razvoj dogodkov in pričakuje, kaj bo Moskva odgovorila na jasni poziv Eisenhovverja, naj z dejanji dokaže svoje izjave o miroljubnosti. Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvom Edvarda Kardelja razpravljal o nadaljnjem razvoju novega gospodarskega sistema. Med drugim so razpravljali o razdelitvi viška dela, o načelih določanja družbene rentabilnosti, o sistemu investiranja, o kreditni politiki in o metodah obračunskih odnosov med podjetji in skupnostjo. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Aluminijske žice namesto bakrenih za daljnovode mar trdi, da bo vsak kilometer daljnovoda iz aluminija prihranil državi okrog milijon dinarjev. Ker bodo v Jugosla-viji v bližnji prihodnosti zgra. dili okrog 10.000 kilometrov daljnovodov, bi lahko s tem prihranili okrog 10 milijard dinarjev. Prvi daljnovod z aluminijskimi žicami bodo zgradili med Mariborom in Kidričevim (Strnišče) Prvi oddelki te no. ve tovarne v Strnišču, ki tudi nosi ime Borisa Kidriča, bodo začeli delati prihodnje leto. Izdelavo nove vrste daljnovodov iz aluminija pa bo prevzela tovarna Impol v Slovenski Bistrici, ki se že pripravlja na preorientacijo svoje proizvodnje od bakra na aluminij. Zanikane govorice o Mosadekovi ostavki TEHERAN, 20. — Iraniski zunanji minister Fatemi se je včeraj popoldne razgovarjal štiri ure s šahom. S tem v zvezi zanikujejo v vladnih krogih govorice, da namerava Mosa-dek odstopiti. Izjavlja se, da je Fatemi, ki potuje v Irak, obiskal,šaha samo zato, da se poslovi in da se ni razgovarjal o političnih vprašanjih." Pri tem dodajajo, da je vse druge govorice razširila opozicija, ki hoče prikazati, da se čuti vlada oslabljena in da se skuša za vsako ceno približati dvoru. Neki predstavnik ameriškega poslaništva v Teheranu je danes izjavil, da ameriška vlada ne bo spremenila stališča zaradi zadnjih incidentov v Shi-razu m bo še nadalje glede Irana izvajala program četrte točke. Načrte je izdelal slovenski učenjak dr. Milan Vidmar. LJUBLJANA, 20 — Te dni so začeli v Jugoslaviji s pripravami za gradnjo prvega dalj. novoda, kjer bo električno e-nergijo prenašala aluminijska in ne bakrena žica kot doslej. Načrt za take daljnovode je izdelal akademik dr. Milan Vidmar, ki je upravnik instituta za elektrogospodarstvo v Ljubljani. Prednost takih novih tipov daljnovodov je v tem, da lahko vzdržijo pri isti teži voda za sto odstotkov večje obremenitve kot daljnovodi iz bakra in da se pri prenosu izgubi za 40 odst manj električne energije. Dr. Milan Vid- Konferenca ECAFE TOKIO, 20. — Danes se je v Tokiu začelo zasedanje konference gospodarske komisije za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE) ob navzočnosti kakih sto delegatov, ki zastopajo 20 držav, med katerimi so ZDA, Velika Britanija, Francija, SZ in azijske države. Delegati so zavrnili sovjetski predlog, naj bi se na seje povabili predstavniki pekinške, severnokorejske in vietminhove vlade. Na konferenci bodo razprav, ljali o rudniških virih azijskih področij in zlasti o možnosti tehnične pomoči, ki naj jo nu. dijo bolj razvite države. Nato bo konferenca poročala gospo, darskemu in socialnemu svetu OZN, ki bo dal priporočila prizadetim državam. SKOPLJE, 20. — V Skoplju bo 27. t. m. konferenca zastopnikov Jugoslavije, Grčije in Turčije za ureditev poštnih in telekomunikacijskih zvez med tremi državami. Na tej konferenci bodo razpravljali o ukrepih za nadaljnje izboljšanje poštnih zvez v okviru trojnega sporazuma, ki so ga podpisali lani v Atenah. Nič brez Mogoče je tragika današnje, j ga rimskega poraženega imperializma trenutno v tem, da ne vidi drugih možnosti za kakršen koli zunanjepolitični uspeh drugje kot v smeri Trsta in nato iz Trsta dalje — vedno po starih stopinjah, po katerih bo — če bo — zašel tja, kjer je Mussolini končal. Ce je torej predvčerajšnjim De Gaspe. ri predstavnikom italijanskih študentov po eni strani povedal nekaj trpkih resnic o gospodarskih možnostih Italije (pomanjkanje surovin itd.),_ je to sicer storil v dopolnilo šolskega pouka. No, ker pa je za rešitev iz takšnega položaja pokazal s prstom na Trst, moramo mi, ki smo v prvi vrsti zaradi tega prizadeti, povedati, da je morda pokazal svoje profesorske sposobnosti, da pa je s svojimi političnimi usmeritvami pokazal pot v nepravo smer. Dodal je še bahaštvo o Somaliji, čeprav je vsemu svetu znano, da so se Somalci proti zatiranju italijanskih administratorjev pritožili pred OZN, administratorjev, ki prav gotovo ne vršijo ((opera umani-taria». Ce dodamo, da se De Ga- sperijevi oficirji v Cervigna. nu in v Pordenonu zadnje dni prav tako bahajo, da bodo kmalu v Trstu, potem moramo še enkrat ugotoviti, da besede predsednika vlade v nedeljo niso bile ravno zgolj retorične. To pa vsekakor ne pomeni nič drugega, kot to, da je rim. ska vlada danes — ne samo zaradi volilne kampanje — mnogo bolj daleč od volje za dosego sporazuma kot je bila kdaj koli. Da s to mussolinijevsko zunanjo politiko tekmujejo tu. di tokrat kominformisti, pa je povedal Pietro Nenni, ki ga očitno De Gasperijeva «o-bramba sleherne pedi Trsta ne zadovoljuje, ampak zahteva vse kaj čvrstejšega in odločnejšega. To je potrdil tudi tržaški kominformovski leader Vidali v Vicenzi. ko je sprejemal za Trst trikolore — tudi on za mladince — in ponujal nagrado tistemu, ki dokaže, da se je on kdaj koli kompromitiral s kakršno koli projugo-slovansko izjavo glede Trsta. Zdi se torej, da je v Italiji zelo pičlo število tistih, ki ne vidijo izhoda iz zagate drugje kot v smeri Trsta. In vendar ga bodo morali najti! \ SOBOTO NADALJEVANJE razgovorov za premirje na Koreji Včeraj se je brez incidentov začela zamenjava bolnih in ranjenih ujetnikov - Nadaljuje se razpravljanje o burmanski pritožbi zaradi napadalnega dejanja kuomintanške vlade in vprašanja oborožitve ------------, , .- , Japonske) ali pa se snorazu-1 nedogled zavlač?vaIa začetek T »porazu i:,:xnih nopaiar,: n meti s Sigemitsujevimi pro- gresisti; sodelovanje s socialisti se zdi zelo malo verjetno. Hatojama je hipotekiral svojo hišo, da bi dobil dovolj denarja za volilno propagando; za hipoteko je dobil 20 milijonov jenov. političnih pogajanj. O «Mac Arthurjevi črti« je dejal Dulles, da je vedno imela za ZDA veliko važnost, toda izključno na vojaškem področju, zlasti ker je zelo kratka (80 milj namesto 150 milj sedanje fronte), s političnega stališča pa se ZDA niso nikoli odpovedale načelu združitve Koreje. PAN MUN JOM, 20. — Zvezni častniki so se včeraj sporazumeli, da bodo 25. aprila obnovili razgovore za sklenitev premirja. Admiral Daniel je izjavil kitajsko - korejskim zastopnikom, da je poveljstvo OZN pripravljeno obnoviti razgovore za sklenitev premirja «v pričakovanju, jia boste z vaše strani predložili pametne in stvarne predloge glede polne rešitve vprašanja vojnih ujetnikov«. Ko so v oktobru prekinili pogajanja, je ostalo nerešeno samo še vprašanje vojnih ujetnikov, glede katerih je poveljstvo OZN odklanjalo pristanek na prisilno repatriacijo. Medtem se je danes začela zamenjava bolnih in ranjenih ujetnikov, ki je potekala brez incidentov. Navzoč je bil tudi general Clark. Zamenjava prve skupine, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je trajala pol ure Ob 11. uri je prišla v Pan-munjom druga skupina zavezniških ujetnikov in formalnosti so trajale okoli 20 minut. Za jutri so napovedali vrnitev 35 ameriških, 12 britanskih, 3 turške in 50 južnoko-rejskih ujetnikov. vili. da so na splošno z nji-1 moško vlado, da hoče ustvariti mi dobro ravnali. Ujetnike so z nevtralnega področja prepeljali v «vas svobode« s helikopterji in vsak od njih je dobil pismo generala Clarka, s katerim mu ta izreka dobrodošlico. Iz Moskve javljajo, da je danes prišlo v sovjetsko prestolnico sedem angleških civilnih internirancev, ki so jih severnokorejske oblasti izpustile. Danes je iz Londona odpotovalo britansko letalo, ki bo te internirance odpeljalo iz Moskve v London. Prihod letala v Moskvo pričakujejo danes. Politični odbor OZN je nadaljeval razpravljanje o burmanski resoluciji, ki zahteva, naj glavna skupščina priporoči Varnostnemu svetu obsodbo kuomintanške vlade na For-mozi kot napadalca to naj ukrene vse potrebno, da ise takoj preneha napadalno dejanje kuomintaniške vlade proti Burmanski zvfezi. Sovjetski delegat Zarubin je izjavil, da so dokazane vezi med kuomintanškimi četami v Burmi in formoškimi oblastmi, ki so odgovorne za delovanje Ameriški ujetniki so izja- | generala Li Mi. Obtožil je for- v Burmi podlago za napad na Kitajsko, in se je pridružil burmanski pritožbi. Predstavnika Tailandije in Nove Zelandije sta predlagala imenovanje komisije za dobre usluge, ki naj bi skušala doseči razorožitev in repatriacijo kitajskih nacionalistov iz Burme. Indonezijski delegat je izrazil mnenje, da bi formoška vlada lahko prevzela obveznost za umik kuomintanških vojakov iz Burme. Zadnji je govoril kuomintan-ški predstavnik, ki je zavračal obtožbe in zanikal, da je njegova vlada v odnosih z generalom Li Mi. Britanski delegat Jebb je izjavil, da bi morale kuomintanške sile zapustiti Burmo ali pristati na internacijo. Dodal je, da politični odbor pričakuje, da bo formoška vlada sodelovala za rešitev tega vprašanja, s tem da bo objavila po radiu izjavo, v kateri naj bi izrecno izrazila svojo željo, da se preneha z delovanjem omenjenih čet v Burmi. Jutri popoldne se bo razprava o tem nadaljevala. Charles Bohlen izročil poverilnice MOSKVA, 20. — Ameriški poslanik v Moskvi Charles Boh-len je danes izročil poverilnice predsedniku prezidija sovjetskega vrhovnega sovjeta Vorošilovu. Ob tej priliki je Bohlen izjavil, da ameriška vlada upa, da bo mogoče vsa še nerešena vprašanja med obema vladama rešiti prijateljsko. Dejal je dalje: «V svoji zunanji politiki vodi ameriško vlado želja za prispevanje k stvari miru v svetu za spoštovanja mednarodnih obveznosti in za prijateljske odnose med vsemi narodi«. Glede svojega bodočega dela je Bohlen izjavil: «2elim, naj bi moji napori naleteli na sodelovanje sovjetskih oblasti. Kot poslanik ZDA se bom trudil, prevzet z odkritim zaupanjem, da predstavljam želje in težnje ameriškega ljudstva, ki ima prijateljske občutke do sovjetskih narodov«. Vorošilov je prijazno odgovoril in izrazil enake želje, po izročitvi poverilnic se je Bohlen na kratko zasebno razgovarjal z Vorošilovom ob navzočnosti namestnika sovjetskega zunanjega ministra Puškina. PARIZ. 20. — Danes je prišel iz Frankfurta v Pariz ameriški obrambni minister Wilson, ki bo ostal v Parizu do 26. aprila in se bo udeležil seje sveta ministrov atlantske zveze. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 21. aprila 1® Kdor je s svojo hvalo skop. višji je od drugih glav ali pa na umu top — ali grozno domišljav. A. MEDVED Danes, torek 21.. Bruno, Dmomira ob Sonce vzide ob 5.10 1 18.58. Dolžina dneva l ■ lB, vzide ob 11.17 m zaton* » Jutri, , sreda 22JP V petek 1. V. 1953 ob 15. uri na stadionu „Prvi maj" (VRDELSKA CESTA) z naslednjim sporedom: Nastop združenih pevskih zborov in godbe: Govori; Nastop tamburaših zborov; Baleti; Recitacije. Otroke bo zabavalo lutkovno gledališče, šaljive igre tekme. Od 17. do 24. ure PL£§ Delovala bosta bar * * * bite. Delavci, meščani, udeležite se svojega praznika. PRIREDITVENI ODBOR PO DOLGOTRAJNI BORBI PRIZADETIH IZBOLJŠANJE PODPOR tuberkuloznim bolnikom Zveza za borbo proti tuberkulozi zahteva raztegnitev novega zakona, ki določa zvišanje podpor Vprašanje podpore in zaposlitve klinično ozdravljenih tuberkuloznih bolnikov čaka že dolgo časa delne rešitve. Prav tako je v delovnih pogodbah določena prekratka doba za ohranitev dela ali službe tistim delavcem in nameščencem, ki obolijo za omenjeno zahrbtno boleznijo. Zato se često dogaja, da bolniki zapuščajo bolnišnice ali sanatorije, še preden dobro ozdravijo, in sicer samo zato, da ne zgube zaposlitve. Pred kratkim so v italijanskem parlamentu sprejeli zakon, ki vsaj nekaj izboljšuje podporo bolnikom, ki jih pošljejo iz zdravilišč, to je tako imenovano posanatorijsko podporo. Zveza za borbo proti tu. berkulozi je sedaj zahtevala, da se ta zakon raztegne tudi na Tržaško ozemlje, zlasti zato, ker se je tudi ta zveza borila za njegov sprejem, po tem zakonu se zviša dosedanja vsota podpore in podaljša njeno IZ FEBRUARSKEGA TRŽAŠKEGA GOSPODARSKEGA PREGLEDA" Zmanjšanje prodaj na drobno In debelo Neuspeh razprodaj zaradi pomanjkanja denarja - Cene se na splošno niso spremenile, čeprav povsod v svetu padajo Te dni je izšla februarska številka ((Tržaškega gospodarskega pregleda«, mesečne publikacije, katero izdaja tržaška Trgovska zbornica in ki zajema statistični pregled celotnega tržaškega gospodarskega življenja. Kot običajno se najprej ustavljamo na vprašanjih trgovinskega prometa, gibanju cen, zaposlitvi in brezposelnosti. Ze vse zadnje mesece moramo z obžalovanjem pisati, da se je obseg prodaj v tržaških trgovinah občutno zmanjšal, kar nam priča o začetku krize v celotnem gospodarstvu. Poročilo za februar ugotavlja ponoven padec prodaj v vseh trgovskih sektorjih. Poleg tega je bilo v februarju prvič, da številne razprodaje niso imele uspeha. Revija pripominja, da je veliko število trgovin, ki so uporabile ta način, da se iznebijo zalog, samo po sebi izpodkopalo vsako osnovo za trgovski usoeh. Ni dvoma, da so razprodaje, kot vsako orožje, katero se preveč uporablja, že samo zaradi tega izgubile učinkovitost. Vendar to ni edini vzrok za neuspeh februarskih razprodaj. Osnovni vzrok (zaradi katerega, pa je do razprodaj sploh prišlo) je v vedno večjem pomanjkanju denarja, zaradi česar ljudje manj kupujejo. Ko na eni strani opažamo skrčenje prodaj in nekako trgovsko krizo pa ne moremo drugače kot z začudenjem ugotoviti, da cene ne padajo in da so tudi v februarju zabeležili le rahla nepomembna gibanja cen. Po vsem svetu se že leto dni opaža znaten padec cen, ki zajema vedno bolj vse predmete trgovine. V Italiji, pa cene v zadnjih časih niso padle in vztrajojo na visoki ravni, doseženi takoj po začetku korejske vojne. Tudi indeks življenjskih stroškov, ki odraža gibanje cen, nam zgornje trditve v glavnem potrjuje. V februarju so znesli življenjski stroški za petčlansko družino (mož žena in trije otroci) teoretično 39.997 lir, kar je za 312 lir več kot v januarju. Poudarjamo, da je indeks sicer netočen, ker petčlanska družina porabi brez dvoma mnogo več, odraža pa kolikor toliko točno gibanje življenjskih stroškov In iz gibanja življenjskih stroškov je razvidno, da cene celo v majhni meri rastejo namesto, da bi spričo pomanjkanja denarja padale. Število zaposelnih pa se je v februarju nekoliko znižalo. Konec januarja so tako za- beležili 88.334 zaposlenih, 28. februarja pa 87.861. Padec zaposlenih gre izključno na račun industrije, medtem ko se je število zaposlenih v javnih službah za okoli dvesto oseb povečalo. Padlo je število zaposlenih, istočasno pa se je nekoliko (za 3,92 odst.) znižalo tudi število brezposelnih, ki je znašalo 28. februarja 18.649 oseb. Bodoča inteligenca... S pomilovanjem smo v nedeljo gledali itudentarijo, ki prihaja iz vseh krajev Italije zadnja leta tudi v Trst uganjat svoje brucovske komedije. Nič ne bi mogli imeti proti dostojnim brucovskim norčijam, ki so v tradiciji povsod in od nekdaj, upravičeno pa se lahko zgražamo ob tem, čemur smo bili priča pred letom dni in v nič manjši meri predvčeraj. Po uvodu z nedovoljenim beračenjem po hišah in javnih lokalih, je cvet italijanske mladine uprizoril v nedeljo dopol. dne nekakšen pohod skozi mesto z ^alegoričnimi* vozovi, na katerih je bilo mogoče videti najrazličnejše nedostojnosti do najbolj prostaških in pornografskih figur, slik in napisov, ki jih tu niti ne moremo navajati. • Tudi obnašanje študentarije samo ob tem sprevodu je bilo takšno, da se je javnost zaskrbljena izpraševala, če naj bo to bodoča inteligenca naroda, ki se tako rad ponaša s svojo dvatisočletno civilizacijo in ki toliko govoriči o mo. ralnih vrednotah krščanske vzgoje. Ce k temu dodamo Snov od daleč spo. minja na Nušičevega «Pokoj-nikas, vendar jo hznačuje tipično italijansko okolje. Marko je nesrečen državni uradnik, ki ima mimo nizke plače in visokih davkov v hiši še vse huj. šo nadlogo: grozovito taščo, ki ima, kot se to rado zgodi, svojo hčerko popolnoma pod komando. Na tašč in nasvet žena ne snaži možu niti čevljev niti obleke, zjutraj ga meče prej kot potrebno, z mrzlo vodo iz postelje in mu končno tudi ne privošči več črne kave, ki jo ima sicer dovolj za vse druge goste in ki je Marku še edino veselje in ga tudi še edina dr. ži pri njegovih skrbeh in njegovemu delu pokonci. Grozna tašča moli vsako jutro in vsak večer k sveti Marjeti, da bi nesrečni 'zet umrl, kajti držav, ni uradnik je šele tedaj ženi koristen, ko je mrtev. Pre- re, drugi v ovalu ženski pro-Ipričana v končni uspeh svoje til). priprošnje fc svetnici je že iz- SMRTMA NESREČA DEUVCA V PRISTANIŠČU Z žerjava je padel in si prebil lobanjo Nesrečni delavec je umrl že med prevozom v bolnico ZLATA POROKA Danes praznujeta zlato poroko tov. Karel Cok — Zupanov in soproga Marička roj. Ulčnik. Tov. Korel izhaja iz stare slovenske lonjerskc korenine, kakor so vsi Zupanovi iz Lo-njerja. Pri njih doma je bila, če že ne prva., pa vsaj ena izmed prvih slovenskih ilegalnih partizanskih šol na Primorskem Ko so prišle jugoslovanske osvobodilne čete v Trst, je dal na razpolago svojo hišo za vojaško bolnico. Tudi danes je njegova hiša vedno na razpolago za slovenske kulturne prireditve. — Prisrčnim voščilom sorodnikov, številnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in želimo jubilantoma še mnogo srečnih let skupnega življenja. odseka RK so včeraj 20 minut po 14. uri pripeljali v bolnico 44-letnega Stanislava Prašlja iz Doline št. 72 in 51-letnega Josipa Forausa, stanujočega istotam na št. 3. Medtem ko so Prašlja zaradi verjetnega zloma kolčnih kosti sprejeli v resnem stanju na ortopedskem oddelku, so Forausu samo nudili prvo pomoč in ga s priporočilom 4-dnevnega počitka poslali domov. Slednji je policijskim agentom izjavil da sta oba včeraj okoli 13.45 za občinski tehnični urad kopala v bližini bivše smodnišnice pri Ricmanjih meter globoko jamo, iz katere so poleg zemlje metali tudi precejšnje skale, ki so jih polagali na rob jarka. Naenkrat pa se je rob, verjetno pod težo naloženega kamenja, vdal in ves material je zgrmel v jamo ter pri tem na pol zasul oba delavca. Dramatičen lov za pobeglim motoristom 2 agenta prometne policije sta ponoči ob 22.23 opazila ob obali vespo z dvema mladeničema ki sta zelo hitro vozila brez luči. policija sta vespo dohitela v bližini kluba Adria-co. Vozač vespe je bil brez dokumentov, zato sta ga policaja povabila s seboj na policijsko postajo, vendar tako, da je vozač sam vozil vespo. Nenadoma pa je vespist po-jačil hitrost z namenom, da bi ušel. Pri tem je vozil z blazno hitrostjo in nevarno rezal ovinke vendar se mu pri tem ni pripetila nobena nezgoda. V bližini poslopja urada Javnih del pa je vespist nekoliko zmanjšal hitrost, skočil kar med vožnjo z vespe in se je skušal rešiti z begom. Eden izmed motoristov se je pognal z motorja, nato pa v teku za njim in ga je v bližini cerkve Rosario dohitel. Prijeti mladenič je izjavil, da se piše Claudio Basich, da je star 18 let in da stanuje v Ul. Campanelle 111. Vespa s katero se je vozil in za katero je najprej dejal da si jo je izposodil, ima tablico TS 9694 jn je torej ista, ki je bila včeraj zjutraj ukradena nekemu Michelu di Pinu. Mladenič je pridržan v zaporih zaradi nadaljnjih ugotovitev. poslalo na mesto druge agente. Kmalu zatem je prišel tudi lastnik stanovanja 38-letni Giuseppe De Filippi, ki je ugotovil da mu je tat odnesel dva plašča, dva dežna plašča, šest rjuh, brisače, žensko uro z zlato zapestnico, uhane z briljantom, moški poročni prstan, ženski prstan z briljantom in razne zlate verižice ter končno 12 parov moških nogavic. Seveda je policija uvedla preiskavo in okoli pol ene ponoči so agenti aretirali 26-let-nega Ederina Tognona iz Ul. dei Fabbri in 37-letnega Gio-vannija Corsija iz iste ulice, pri katerih so našli dežna plašča in več nogavic. Oba so zaprli in med zasliševanjem je Tognon priznal tatvino, ki jo je izvršil okoli 20. ure. Del ukradenega blaga je pustil v Ul. De Rin, kjer so agenti tudi našli zavoj. Takoj nato je odšel v gostilno v Ul. sv. Vida, kjer je srečal svojega prijatelja Corsija, s katerim sta se vrnila proti Ul. De Rin, da bi vzela ostalo blago, ki ga je Tognon skril. Seveda ju je policija aretirala in tako je prišlo vse na dan. Se prej pa sta moža odnesla zlatnino v Ul. Giustinelli, kjer sta jo dala v varstvo lastnici nekega lokala. Ker je policija mnenja, da je Corsi, kljub zanikanju, pomagal Tognonu pri tatvini, je oba izročila sodišču. Včeraj okoli 9. ure zjutraj je bil 45-letni Giovanni Zor-zin s Scale Feroli 3 zaposlen pri delih na žerjavu pred skladiščem št. 62 pristanišča Duca D’Aosta, ko je naenkrat izgubil ravnotežje in s šestih ali sedmih metrov priletel na trdi tlak. Njegovi tovariši so mu takoj priskočili na pomoč medtem ko je nekdo poklical osebje Rdečega križa, ki je prišlo na mesto nesreče z rešilnim avtom. Hudo ranjenega Zorzi-na so odpeljali v bolnico, vendar je mož zaradi prebitja lobanje izdihnil že med prevozom. Njegovo truplo so kasneje odnesli v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Uradne objave UKAZ ZVU ST. 64 ODOBRITEV TARIFE HONORARJEV ZA POKLICNE USLUGE INDUSTRIJSKIH STROKOVNJAKOV Z ukazom ZVU št. 64, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, so odobrene pristojbine honorarjev za poklicne usluge industrijskih strokovnjakov, ki jih napravijo poklicni tržaški industrijski strokovnjaki. Imenovane pristojbine bodo veljavne na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-zemlja v letih 1953-1955. UKAZ ST. 65 PROGLASITEV DRŽAVLJANOV ZA POGREŠANE, SPREMEMBA UKAZA STEV. 121/1952 Zavezniška vojaška uprava Je spremenila člen V. ukaza štev. 121 z dne 21. junija 1952, ki se tiče civilne zaposlitve in delovnega razmerja državljanov, proglašenih za pogrešane zaradi vojnih dogodkov ali dogodkov v zvezi z vojnim stanjem na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Po spremenjenih predpisih, je treba prošnjo, da se osebo, ki je imela svoje zadnje znano stalno bivališče izven anglo-amerSkega področja Svobodnega tržaškega ozemlja in izven ozemlja italijanske republike, proglasi za pogrešano, vložiti po uradu conskega predsednika komisiji, ki je bila ustanovljena z zakonskim ukazom štev. 1520 z dne 18. oktobra 1942. Zato je bil 17. aprila 1953 podpisan ukaz štev, 65, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA Preložena razprava proti obtožencem TRUST Razpravo proti 7 uradnikom tehničnega urada TRUST, ki bi se morala nadaljevati včeraj, so na zahtevo odvetnikov obrambe odložili do četrtka, ko bodo verjetno začeli zasliševati obtožence, vedno seveda, če bodo ti privolili. Tak je namreč sistem vojaškega sodišča: obtoženec ima pravico pričati sebi v prid, vendar je nato podvržen zasliševanju s strani tožilca in sodnikov. Samokolnica na nogo S prognozo okrevanja v 8 dneh so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na II. kirurškem oddelku 58-letnega Alda Se-verija iz Ul. della Pieta, kateremu so ugotovili veliko rano na levi nogi. Mož je izjavil, da je med prevažanjem peska s samokolnico naenkrat padel vznak medtem ko mu je samokolnica zdrsnila na nogo in ga ranila. SOŽALJE Tov. Ivanu Smerdelju, tov. Kati Košutovi in ostalim sorodnikom izrekajo prijatelji in znanci ob smrti ljubljenega očeta iskreno sožalje. brala svoji hčerki nadomestilo za bodočega pokojnika: podjetnega soseda, prekajevalca, ki se že vede v hiši nesrečnega Marka kakor doma. Povrh vsega grozi Marku še deložacija in kaj je čudnega, če si nesrečni mož želi, da bi bil zares že mrtev. Kar pride iz Markove rojst ne vasi obvestilo, da je bil tam že pred sedmimi leti proglašen za mrtvega kot edini «heroj», ki je vpadel za domovino» spri. čo edinega bombnega napada na vas na zadnji dan vojne. Marko odide v svojo rojstno vas, kjer se sam zaplete v ((posrečeno« mistifikacijo in končno «.zaroči>> s svojo lastno ženo kot trgovec Aldo Rossi, ko mu je šena po hudi preizkušnji sveto obljubila, da ne bo nikoli več vzela svoje matere k tebi. Komedija je žela pri slovenskem tržaškem občinstvu nedvomen uspeh. Nič zato, če je v slovenski verziji izgubila nekoliko na svoji verjetnosti in neposrednosti. Nasprotno! Za marsikaterega Italijana bi bilo želeti, da bi si ogledal komedijo v slovenski interpretaciji, kajti v njej pridejo nekatere tipične strani karakterja naših someščanov in sosedov samo še do krepkejšega izraza. Prevod prof. Šavlija zveni narav, no, je tekoč in prožen, in režija Ljudevita Crnobonja je, dala kgmediji sproščen in razgiban potek. Scena Jožeta Ce. sarja je humoristično tipizirala okolje z znamenji loterije, «to-tocalcia* in raznih drufaih podobnih karakteristik. V takem okolju je mogel Mo. dest Sancin uspešno ustvariti tip nesrečnega državnega u-radnika Marka V ecchiettija brez pretiravanja, diskretno in vendar dovolj razgibano. Znal nam ga je simpatično približati, ne da bi mu bilo potrebno uporabljati za to kdo ve kakš. n ih drastičnih rekvizitov iz svoje bogate izkušnje karakter, nega komika. V celoti prav po. srečena figura! Markovo ženo Amalijo je igrala Elza Barbičeva prav tako nepretirano s precejšnjim smislom za humoristične situacije inv celoti bolj s površinsko kot globinsko karakterizacijo, ki pa značaja komedije ni mo. tila. Njenemu končnemu «poboljšanim smo gledalci rade volje kar na besedo verjeli. Grozno Markovo taščo Ger-trudo je prav karateristično interpretirala Leli Ndkrstova, ki se je očitno v ansamblu našega gledališča že dobro znašla. Prikazala je tip tašče, ki je bil v celoti pogoden. Med najbolj posrečene like v predstavi štejem plavolaso Marielo Zlate Rodoškove, ki je dala figuri ne samo temperament, marveč tudi prikupnost in toplino, ki je komedijo člo. reško poživila. Trije izklesani tipi, popoprani z učinkovitim humorjem: Rado Nakrst kot župan, Jožko Lukeš kot gostilničar in Stane Raztresen kot občinski tajnik. Njim ob strani: Josip Fišer kot vratar, Stane Starešinič kot prekajevalec. Prav zadovoljiva lika: Julij Guštin kot hišni po. sestnik in Ernest Zega kot župan sosedne vasi. Uspešno so še sodelovali: Va. lerija Silova, Tea Starčeva, Anton Požar, Danilo Turk, Lojze Starc, Silvij Kobal, Srečko Košir in Marij Maršič. Predstava, ki so jo v nedeljo ponovili pred napolnjeno dvo. rano, je dosegla v celoti lep u. speh in je izvabila občinstvu mnogo smeha in odobravanja. VLADIMIR BARTOL Nevaren padec otroka s Kratkotrajna svoboda predrznega tatu in pomagača V nedeljo okoli 20. ure je neki mladenič opazil'v Ul. de Amicis neznanca, ki je z vrečo na ramenih splezal čez zid vile na št. 33 iste ulice. Mladenič je takoj obvestil nekega agenta, ki je pogledal skozi okno in opazil, da je bil v spalnici splošen nered. Takoj Nekaj minut pred 9. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 16-mesečnega Antona Jussa, stanujočega s svojimi starši v Nabrežini — Kamnolom št. 64, katerega so morali sprejeti na nevrološkem oddelku. Oče malega otroka, ki je z njim prišel v bolnico, je zdravnikom izjavil, da je otrok med spanjem padel s postelje na tla in se udaril. Kljub temu. da je stanje otroka resno, menijo Zdravniki, da bo okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 20 dneh. Zlom lične kosti orl padcu 8 kolosom Med vožnjo s kolesom v bližini stanovanja je 40-letni Aleksander Escher iz Ul. Ro-magna 83 nerodno padel in se potolkel po obrazu. Skoraj uro kasneje se je ponesrečenec zatekel z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razen rane nad levim očesom tudi verjetni zlom leve lične kosti, zakar so ga s prognozo okrevanja v 8 ali 20_ dneh sprejeli na stomatološkem oddelku. Escher je izjavil, da so se med vožnjo s kolesom zlomile prednje vilice, BEOUSiSKA ZADEVA PBEP POBOT1VIM SODlSČKM Nepojasnjeno ozadje strela v begunčevi sobi Medsebojno obtoževanje med napadenim in napadalcem - Po neuradnih vesteh so v Avstriji aretirali le drugega napadalca 22. oktobra lanskega leta je navsezgodaj zjutraj, bilo je komaj 5 minut po 7. uri, počil v sobi begunca Stefana Cizmi-ča v Ul Roma strel iz samokresa. Takoj nato sta dva neznanca zbežala iz ‘sobe, medtem ko je ranjeni Cizmič pritekel na stopnišče in začel kri. čati na pomoč, češ da sta ga ranila dva partizana. Medtem ko so Cizmiča odpeljali v bolnico, je prišla na mesto policija, ki je zaplenila dva dežna plašča, o katerih so bili mnenja, da pripadata napadalcema in seveda takoj u-vedla preiskavo. Po nekaj dneh je policija aretirala ene-ga izmed napadalcev 27-letne-ga begunca Ivana Valjevca, stanujočega začasno pri družini Casali v Ul. Rio Primario. Slednji je priznal, da je v začetku leta emigriral v Brazilijo in da se je nekaj dni prej ilegalno vrnil v Trst. Begunec je nadalje priznal, da je sprožil strel proti Cizmiču in da je bil z njim begunec Ljubomir Gavarič, ki mu je pred vstopom v sobo izročil samokres. Naravno je, da je policija iskala tudi Gavariča, toda tega ni bilo mogoče najti: izginil je brez sledu. Po končani preiskavi pa so oba predali sodišču, ki ju je včeraj sodilo. Prisoten pa je bil samo Va-ljevec, kateri je več ali manj priznal obtožbo Zavračal pa je trditev, da sta oba odšla k Cizmiču z namenom, da ga ubijeta. Po prečitanju izjav, ki jih je Valjevec podpisal med zasliševanjem, je predsednik naro'čil naj prevajalec Krumi prečita obtožencu zapisnik V hrvašči-, ni. To se je tudi zgodilo in Va- I se je hotel maščevati nad Ga-ljevec je tu nekoliko spreme- I varičem in ga nil svoje prvotne izjave V začetku popoldanske razprave so zaslišali Cizmiča. Tudi ta je potrdil svoje prvotne izjave in še enkrat prikazal sedišču kako je bil ranjen. Oba napadalca sta hotela, da bi se obrnil in jima kazal hrbet in ker tega ni storil, je Valjevec ustrelil. Med njegovim zasliševanjem ga je Valjevec obtožil, da pripada tajni policiji in da je sodeloval z Lažičem. Cizmič je seveda vse zanikal in izjavil, da je Lažiča spoznal med bivanjem v bolnici. ko je ta prišel k njemu in mu izjavil, da pozna napadalce. Cizmič ga je tedaj naprosil, da bi to javil policiji. Inšpektor Ferz, ki je vodil preiskavo, je nekoliko osvetlil Lažičevo delo. Gavarič in Valjevec sta bila Lazičeva prijatelja, vendar je Lažič kaj kmalu zasovražil Gavariča, ker mu je ta baje ukradel nekaj denarja in oblek. Lažič je tudi nakazal policiji sled, ki je pripomogla k odkritju napadalcev. Mladenič je nadalje hotel sam aretirati Gavariča in je v ta namen zaprosil, da bi mu dali orožje. Tega mu seveda niso dovolili Policijski organi so nekega dne razširili vest, da je Gavarič v okolici Seslja-na in ta je prišla na uho La-žiču, ki se je oborožil in si nakupil vrv ter se napotil proti Sesljanu. Tu pa ga je policija aretirala n ga predala zavezniškemu vojaškemu sodiaču, kjer pa je bil oproščen, kajti izkazalo se je. da je bil samokres neuporaben. Kaj je hotel Lažič storiti z vrvjo ni znano, menijo pa, da nato vred v morje. Inšpektor je nadalje neuradno sporočil, da so tudi Gavariča aretirali in sicer v bližini Solnograda v Avstriji. Baje so oblasti že zahtevale njegovo predajo. Točno vest o zadevi bo inšpektor sporočil šele danes zjutraj in če to drži bodo morali razpravo preložiti in jo zaradi prisotnosti drugega obtoženca obnoviti. Po zasliševanju še nekaterih prič, med katerimi sta bili vratarica stavbe v Ul. Roma in lastnica stanovanja, v katerem je stanoval Cizmič ter dveh bratov in sestre Casalli, pri kateri je Valjevec po povratku iz Brazilije stanoval, je predsednik preložili razpravo na danes zjutraj. Predsednik Palermo, tožilec Pascoli, zapisnikar Neri, o-bramba odv. Borgna. Razna obvestila PREDSTAVA ŽIVALSKIH FILMOV »Klub tržaških lovcev« bo priredil v sodelovanju z filmskim odsekom AIS v sredo, 22. t. m. ob 20.30 v Avditoriju ZVU posebno kinematografsko predstavo o življenju živali. Prikazal bo naslednje dokumentarne filme: 1. Življenje v gozdu (barvni film). 2. Živalski vrt za otroke. 3 ((Onstran meja«. 4. Film o nekem zaščitnem živalskem področju na Floridi. Vljudno ao vabljeni vsi lovci. Vstop prost. * GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1952—1953 VIII. KONCERT V soboto 25. aprila 1953 ob 21. uri bo v AVDITORIJU KONCERT slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih izvaja SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane Člani: Gašper Dermota, Janez Lipušček, Božo Grošelj. Marij Kogoj, Anton Kozlevčar, Artur Sulc, Tone Petrovčič, Roman Petrovčič. Umetniški vodja: Janez Bole. Vabila so na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) dnevno od 10. do 13. in od 17. do 19. ure. SLOVENSKI OKTET bo koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi ponovil v NABREŽINI v nedeljo 26. aprila 1953 ob 20. uri v Prosvetnem domu. yniG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. aprila 1953 ob 20-30 uri gostovanje na KONTOVELU z Manzarijevo igro Rossetti. 16.30: «Kfi ^ jj^all. Adam tVilliams, MM « TerWi-Excelsior. 16.30. *P Mango1””1 ni«, J e Miler Jones, Mons Clift, Gino Cervi. odDUseanje>. Nazionale. 16.30. Morg*”, Joan Crawford, De"1"* David Brian. 8gvet jili Filodrammatico. 16.w. NJljari, obsoja«, Alida Ja“.;ožje prep°’ S. Regglani. id vedano mladoletnim a zasts-Arcobaleno. 16.00. ^ Karl .Mi/ va», Cornell Wilfle. den, Steve Astra Rojan. * p0wer, **' va vrtnica«, Tyrone f® ce Saye, Al Volso • ((NMvj5t»' Grattacielo. 16°0. -nobr:!1®' rsf-ia Alabarda. 15, lisa Cega-ni, Frank DELIBESOV BALET COPPELIA v režiji umetnikov Mlakarjev si bomo ogledali ob priliki izleta v Ljubljano 9. in 10. maja t. I. Odhod iz Trsta v soboto 9. maja ob 14.30. Prijave bomo sprejemali na društvenem sedežu, Ul. Roma 15/11., od 23. do 30. t. m., dnevno od 17. do 19- ure. PD VOJKA SMUC [ GLEDALIŠČE VERDI) POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Pri gledališki blagajni se nadaljuje sprejemanje naročil za abonmaje za simfonično sezono, ki ce bo začela 24. aprila s prvim koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Maria Rossija. Na programu so dela Mozarta, Bartoka, Schumanna in Bellinija. Sprejemanje naročil se zaključi v ponedeljek. Osvobodilna fronta NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlni 4: Mll-lo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju, I. OKRAJ V sredo 22. t. m. ob 20. uri bo v Ul. R. Manna 29 sestanek aktiva OF I. okraja, na katerega so vabljeni vsi okrajni in sektorski odborniki, kakor tudi aktivisti. Zaradi važnosti aktualnih vprašanj se priporočamo za čim večjo udeležbo. SESTANEK AKTIVA OF SV. KRIZ Danes 21. t. m. ob 20. uri bo sestanek aktiva OF Sv. Križ. Sestanek bo na sedežu. Na dnevnem redu bo razprava o aktualnih vprašanjih. Priporoča se točnost. AKTIV OF ZA SEMPOLAJSKI SEKTOR V četrtek 23. t. m. ob 20. uri bo na sedežu PD «Zarja v svobodi« aktiv OF za šempolajskt sektor. Razpravljalo se bo o tekočih vprašanjih. Prosimo točnost. SESTANEK OF ZA SESLJAN t VIZOVLJE V četrtek 23. t. m. ob 20. uri bo v običajnih prostorih sestanek OF za člane sektorja Vižovlje-Sesljan. Razpravljalo se bo o tekočih vprašanjih. Prosimo točnost. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO •VOJKA SMUC« opozarja člane In simpatizerje na drugi obisk ljubljanske Opere 9. in 10. maja t. 1. Vpisovanje bo Od 23. do 30. t. m. od 17. do 19. ure v društvenih prostorih 'v Ul. Roma 15-11. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V sredo 22. t. m. točno ob 18. url seja vodilnega odbora na sedežu. MOTOKLUB MLADOST NABREŽINA Motoklub organizira dne 10. maja enodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu, vključno do 30. IV. 53. — Odbor. Cosetta Greco. , Rol«1 Ariston. 16.00: «Zaseda», Taylor. Neron*.*' Armonia. 15.15: «OK ^ jiV Chiari, S. Patnpamni, • AlJrera. '16.00: <(PW^ rt^aij^ vam«, Errol Fly ™ . 0’Hara. Barvni f un. ^ Garibaldi. 15.00: «Slepa * gt, Sorrenta«, Antonell , Paul Campbell. Ver* Ideale. 16.00: »P/^arvnifif' jaz«, Red Skehon- j Impero. 16.00: ((Obtoz^ Loretta Young. v"4 Italia. 15.30: N*Ž£j Lollobrigida, Amedeo Viale. 163)0: . gradu«, Boris Karlo ney, R. Green jA Kino ob morju. Danes barv«b»' Massimo. 16.00: «Toto Toto, Isa Barzizza. me Moderno. 16.00: f, younf, oprosti mi«, Loretta i Chaoidler. _ -md, ŠJL, Savona. 15.00: ((TVOJ” ^ Rt* Baxter, Dan Daiiei. sovo. Barvni fI,lrn'^»st», R' Secolo. 16.00: «Napetost. sehart. Vjttorio Veneto.15.3y- Dcto'V y~~*Sesi B°rr,SiViet Me Guire, Ru01.,. Azzurro. 16.00: nasilju«, Mac Don--jiIW Alexis Smith. _®a ejjsil.' Belvedere. 16.0°: p“'do"'-Jak«, B. Donlevy, P- uPorg, Marconi. 14.30: M3uf šejk«, Jeff Ohandler-0’Hara. Barvni ltJ"Lved fL Novo cine. 16.00. ‘ISSvvjd1, Doyle», Barbara bert Ryan, Paul Do. mla^jn5. Odeon. 16.00: niki«, Jackie ’ flo»>e“ James Graig, l9!app, . Ri-Dorothv Patriok-Radio. 16.00: «Kr«Je Pf ta Hayworth, Tyr ( - • Lirnda Darnell. Bar TOREK, 21. apr”’ ig ,iugo«loVAjA CONE T«* 254,6 m ah :> sl<* s 7.00 Poročila. . . narodne. 13.30 P°r0.,n D0”! šoprtnega sveta. t P. llH^^itmu !? p0^eiernf.' nečem platnu. 19-92r,nchielii'iJ 20.00 Almicare 4 dej _oplrla. 23.1« 1 Plesna gla;?pa, 23. Gioc( 22.00 za lahko noč. ročila. , TKS* * ';et< n 306,1 m ali O80f tf.ljU ahki orkestn- f0^ nekaj. .I?& išfltf 11.30 Lahki orK,e#45' vsakega nekaj. _32- j4.°° 13.00 Glasba Po^eio^ifli”1; ročila. 14.15 Lahke G18i Plesna glasba, 18-*J“ soPrLv F ke. 18.15 Koncert spita1P go- Downing. 18.35 P>1TehtiiKil l(tJ Fred VVaring. 19-00 JpeStra Sa pf spodarstvo. 1®;* .»na ~ glasba. 19.45 Poro. stra glasba. 20.3 jpo -V 20.45 Vesela glasba- ^ za vas. 21.30 Lepe t^ved-jrf pi glasovi._ 22.00 1BoperetP rpčila' lija št. 5. 22.32 >^0 po: v,. 23.00 Nokturni- 2 23.32 Polnočna glasu , 'rKH J 11.15 Ljudske. Peniji v J jč°£ thoven: Osma simron.J l920 14.25 Ritmi i%?vfe'Nic0,&v!rf cert pianistke Oliv Melodični orkester- Pust,s l G. Cergoltja. 22.00 23.30 Plesna glasoa- -------------------------p0H°K( ROJSTVA. SMRTI ^ ^ Dne 19 in 20- aprl K, un’-Trstu rodilo 18 pt 1 ™»”'V letni Attilio B iSjetni C>™ dovan MtK,san, pje. , „ Bertoiini, 81;letj} .(jiia '4'j«i 64-letna Mana Fert z3n ( pi, 69-letna Catar gg .. Gulil, 81-letna Ahni Ben por. Ladim, 7t>GiusePPS^ Bassi, 66-1 etni G£B G”1 76-letni Carlo » Iz3rj v £C«, 88-letna Al fon«tj\ Colar0t^ dri. 70-letm Genu* 2. IN 3 MA&jf t DVODNEV^ OPATIJO "« REKO in v porhC . 1 M AJDOVSClK VIPAVfL- 3. MA" ENODNEVN SKOČIJO tP Lonjer - Beograd - Sv. Ana v Trstu f. . u n ., ib 11 11 v SCdi“ je bila trda’ k *i biln V Z.a°dniem jutru rastii k n fpra?na' P°d njo so ^dntni ♦ Je bil° m°ne-in" Planin™' S° WIe *asne' *'2 "aj*spuSča!a sk°- ? PICE6'' ***" re»)em ofllje in med W[a ;J ,Sem in ‘30 ®»- M ostarske koče. Bila je 1 C- CSSta’ ki Se 3« ^ e Td "Je spužčaIa’ 11 PadaL “ Sem staI- bdo*. Pol, je peljala skozi e »o sicoei past. Vadi w ■ ° blIa poIJ'a in \’inoL/Ve 80 bile tem' L(j 1 s° dajali vtis heleTn °Sti- Hiše 80 •j ulicak s° t3ud- ^r,c,iib °biek“^ bo- V k "eka‘erih. hišah so ; pruske, katerih veje »kelih Jtipa!fce Taztezale Hil0 v,x v}h- Blizu vasi * c ,ma3flTli>i jas, kjer *re»3'e. Pote, Jekf0-1’ .aozdovi-— pa W'pr*!j*\ dvajset kilo. ! trgu mn«?- l0’ 3e bi!a ■fant zJca l3ttdi in ne-»priii* ,°PC,Com « eni roki ^ašal * avtomobilu in ^lie ’ °e b* 9a Peela do P, j), °ta'ma sa,no dva sede-[iliel. j s.ta easedena», sem dn' Pord a SUa s‘ar’ dvose- «Coirnaj pei3o‘». iNi{ °bn° Pom bo». ♦Naj 0°* ™ora-ni v Spezion. ^alai n Vzameva?)) sem >We ?“• %Jil,’ se bo tudi sicer *'je *’,le °dgovoril. Fant ,pazite okn° za«°3-»ttftj !t"°_ t0». tekel. Dva 'ek i ’ 'a mj naložila kov-Pa n- ”3* de! avtomobi-" 3s t PTtl3ago. Nato ,s*nfl, <>^'jokoval in po-5" Potov fuiot,n2a človeka, vajene. I^obnoJr kakor 3e on, ni ‘‘»i n*?, Usedel se je za '•»je s( !n se oprijel no-N«* .°ni: desno roko pa . ’baliko °* odprto okno. ;t to ni0kP.Te5, 3e rekel. Ljud. *1 Prost °dzdravljal jim .•Kaj ,‘° ‘oko. '%3e refcel?» me je vpra- To j®1*0 0teva». fot . Uubezniv!)) C 3e >1 S Jtra!°di!a ob reki- Na Sonc ‘ refce 50 bile P'0' tn 3e bil ?e uP*3alo hlad. nek lasen in mrzel, 'kaj ° sPranjo je pihalo. V kako mu je se začela vzpenjati; v hladilniku je klokotalo; fant je na. veličano in sumljivo gledal v paro in vodo, obarvano od rje; motor je ropotal, Gag je držal obe nogi na pedalu in vozil v prvi brzini; avto se je vzpenjal, Sel sem in tja in navsezadnje le prilezel na vrh. Prenehali smo se vzpenjati in v nastali tišini se je čulo klokotanje vode, ki je vrela v hladilniku. Bili smo na zadnjem gorskem vencu nad Spezio in morjem. Cesta se je spuščala v kratkih in o-strih zavojih. Najin gost se je na ovinkih nagibal in včasih je le malo manjkalo, da ni prevrnil preobtežnega avtomobila. ((Ne moreš mu reči, da tega ne delaš, sem rekel Gagu. sTo je njegov občutek oblasti». «Veliki italijanski občutek*. «Največji italijanski obču. teki). Spuščali smo se po ovinkih skozi gosti prah, ki je legal po oljkovih drevesih. Spodaj se je ob morju razprostirala Spezia. Pred mestom se je cesta zravnala. Najin gost je spregovoril: ((Izstopil bom*. ((Vstavi,)) sem rekel Gagu. Zmanjšal je brzino in usta. vil ob robu ceste, fant je izstopil in vzel svoj kovček. «Tukaj grem, da ne bosta imela sitnosti, zato ker vozita potnika)), je rekel. «Moj paket*. Dal sem mu zavoj. Segel je v žep. «Koliko sem dolžan?» «Nič». «Kako da ne?» «Ne vem», sem mu rekel. ePotem pa hvalan, je rekel; ne morda ehvala vamn ali evelika vam hvalayi ali {(hvala vam tisočkrat» — torej tisti način vljudnosti v Italiji, katerim ste se nekoč zahvaljevali človeku, če vam je povedal za pot ali ponudil vozni red. Mladenič je izgovoril najniijo obliko izraza «kvala» in izpod čela gledal za nama, ko je Gag pritisnil na plin. Pomahal sem mu z roko. Bil je vse preveč dostojanstven, da bi mi odzdravil. Nadaljevala sva vožnjo v Spezio. «Ta mladenič bo v Italiji še daleč prišel, «sem rekel Gagu. sNo», je odgovoril Gag, «z nama je prišel dvajset kilometrov*. GaV še gledal A« «>to. Najin r °kn° pogled : t * iyaiaaemč je ui- 4 °^a* avtomobila ka-iMe miauJa na pram-?«tni|, 3e. Odvihal si je j*Vi[ j? ojča in si do ušes Petru nos se mu 3e %T~ zde! kot ozebel. '!lct| o se bo naveličalo, je V. GaV- - «Na tej strani !' Pte«?^-5.*i! bi naju, če bi ■ *om rekel. «Ne mazati svoje ob- y f&Qi rn' ^«1 qq1 n' v napotjCD, je °vinL.;V’ («,.:?■ki za prehrano bo-t^oj0 "kem obiskali zahodno - . Prizadevanju da v . Pitejših evropskih re-Hh in gostilnah ter v gospodinjstvih zberejo e recepte. ne tlačilke in črpalke P fen°0tne črpalke uporabljajo JVan; 3i meri za kurjenje ? Polet; Pd 2imi in za hlaie' ' kišo * -°zimi ,laži pripra' Mi0 ‘oploto, ki je vezana e top -i*'5 so Zernl5° Vi"'vodo! To na- i•T, lom«.11 v v°di; poleti pa J? V iz hiše in jo od- ar ^li *e pred sto leti. ■r«' aei* ga ^koristili prak-r“*lo ,, v. najnovejšem času. JSSSr deistvu- da -se 0 slon, ^‘opleta v zemlji, zraku O SPREMEMBAH V SOVJETSKI NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI DOKLERBO OSTAL SISTEM NESPREMENJEN BO OBSTAJALA POTREBA PO DIKTATORJU Prizor iz zadnjega dejanja premiere Slovenskega narodnega gledališča v Avditoriju »Mrtvi ne plačujejo davkov*. Od prvih ukrepov, ki so jih po Stalinovi smrti do danes podvzeli moskovski državniki v njihovi notranji in zunanji politiki je minilo že precej časa. Ves svetovni tisk se že ves čas stalno bavi z vsemi temi ukrepi in ugiba, kaj bo temu sledilo. V tisku srečujemo zelo povoljne komentarje, kot srečujemo tudi izredno skeptične poglede in prognoze. Bes je, da je skoraj ves tisk sprejel pozitivne ukrepe, kot n. pr- splošno amnestijo v SZ in sklep o izmenjavi korejskih ujetnikov-iboinikov in pohabljencev (kar je gotovo odmev na «novo» moskovsko politiko) z nekakima zadovoljstvom, vendar pa veje iz vsega resnega tiska, ki obravnava vsa ta vprašanja, ne- kak dvom, če so ti ukrepi zares začetek nove politike, ki bi dejansko privedla tudi SZ in njene satelite v tisto skupnost narodov, ki bi bila sedaj, v 20. stoletju, po izkušnjah dveh svetovnih katastrof, tako zaželena. To je povsem razumljivo. Moskovska politika si je v času Stalinove dobe ustvarila tako slab sloves, da ni odbila od sebe samo reakcionarjev, ki so že po svojem konservativnem gledanju nasprotni vsakemu napredku, ampak tudi vse zares napredne in revolucionarne množice in posameznike, ki sc uvideli, da gre moskovska politika v povsem drugo smer od tiste poti, ki so jo nakazali veliki revolucionarni ideologi in revolucionarji sami, z Leni- nom na čelu. , diktatura ne prenese skupin-. Ta skepsa je razumljiva še skaga vodstva: in to je pravilo, najbolj pri tistih, ki so sociali- j ki ne dovoljuje izjem... vsaka svetovni izvoznik žlahtnega hmelja Sloves savinjskih hmeljarjev - Žlahtni hmelj in svetovna nadprodukcija cenenih vrst hmelja • Pred tretjim evropskim kongresom hmeljarjev v Žalcu Slovenija ima toliko gora, gozdov in visokih planin, da bi bilo po obsegu njenih plodnih površin kaj težko trditi, da pripada izrazito agrarnim deželam. 2e samo dejstvo, da 43 odst vseh njenih površin pokrivajo razsežni gozdovi ter da precejšen del njenih predelov zavzemajo malone gole Julijske Alpe, Karavanke in Savinjske planine, dovolj zgovorno priča kako tesna morajo biti njena polja. Zato ni slučaj, da v Sloveniji odpade na slehernega prebivalca več kot dvakrat manj orne zemlje kakor sicer na prebivalca na celem področju Jugoslavije in več kot štirikrat manj kakor na prebivalca v žitorodni Vojvodini. Takšne okoliščine naravnost narekujejo, da se v agrarni proizvodnji for-sira gojenje takšnih poljedelskih kultur, ki dajejo Mr. Charles Cooper in njegov sin sta izdelala ta-le novi dirkalni avto, s katerim namerava sin John Cooper (Ki ga vioi-sliki) letos prekositi hitrostne rekorde avtomobilov i motorji 350 c.c., 500 c.c., 750 c.c. in U00 c.c. mo na po svoji vrednosti najboljše hektarske donose Prav to je precejšnji meri vplivalo, da se je v Sloveniji že od nekdaj razvijalo sadjarstvo in vinogradništvo. Čeravno prav vsak predel Slovenije ni vinoroden, ima pa vendarle izredne klimatske pogoje za razvoj sadjarstva. Težko bi našli v Sloveniji neko kmetijo, ki nima vsaj manjšega sadovnjaka, a da ne govorimo o zadružnih posestvih, ki so organizirali ta leta že celo vrsto plantaž kvalitetnega sadnega drevja. Sadje, posebno češnje, jabolka, bieskve in marelice so danes važen izvozni artikel. Nič manj niso poznana v zamejstvu tudi slovenska vina. ki so že po sami specifičnosti vinorodnih predelov kaj raznovrstna ter zato prave specialitete, Z njimi so se proslavili že nekdanji Kranjci, čeravno danes v sami Kranjski — ali kakor ji pravimo Gorenjski — vinske trte ne goje za drugo kot za senco, ki se pri poliču Štajerca, ali kislega dolenjskega cvička v odvratni poletni zapeki kaj prileže. Kljub zgoraj navedenim okoliščinam pa vendar ni kazalo vseh polj v Sloveniji spremeniti v sadovnjake in vinograde. Samo od jabolk in vina se pač ne da živeti, pa čeravno so deželani v hrani dokaj skromni. Tudi sama živinoreja, ki je v slovenskem kmetijstvu ena najmočnejših panog, ima celo vrsto svojih zahtev. Čeravno je slovenska dežela bogata na planinskih pašnikih in travnikih, je vendar potrebno živini preskrbeti izdatnejšo krmo, za kar se izkorišča precej njivnih površin Oves, detelja, turščica, peša in repa so prva skrb vsakega kmetovalca, tem šele slede krompir (iz katerega znajo kmečke žene napraviti bojda 30 jedi), pšenica rž, in ječmen (za pristen kmečki kruh) ter zelje in ajda (za redilne kranjske žgance). Gojenje vseh teh poljedelskih kultur ustvarja videz izrednega bogastva, ki je po svoji pestrosti za oči tako mikaven kot sama slovenska dežela s svojimi prirodnimi lepotami. O tem se je lahko prepričal sleherni turist, ki se je kjer koli v Sloveniji povzpel na neko planinsko točko ter si iz ptičje perspektive ogledal živobarvno panoramo poljskih brazd. Poleg vsega tega pa v nekaterih predelih Slovenije goje tudi nekaj pomembnejših kultur, ki po svoji kakovosti skoroda nimajo resnih tekme-cev. Poleg raznih redkih zdravilnih zelišč, ki jih potrebuje sodobna farmacevtska industrija, je posebno važen hmelj, katerega v Sloveniji goje že dobrih 70 let. Hmelj je industrijska rastli- na, ki se uporablja predvsem za varjenje piva. kateremu daje izredno aromo in okus. Goji se predvsem zaradi «lupuli-na»_ — limonasto rumenega praška, ki ga izločajo posebne žleze na dnu cvetnih lističev. Lupulin vsebuje poleg eteričnega olja tudi tanin razne smole, neke grenke snovi in alkaloide. Gojenje hmelja je precej delikatno in vezano na velike izdatke. Sleherno hmeljišče mora biti opremljeno s takozvanimi hmeljevkami (t. j. 7 - 9 m dolgimi smrekovimi diogovi), po katerih, se ovija rastlina. Vsaka sadika potrebuje svojo hmeljevko. Na 1 ha pride okrog 4000 sadik, a prav toliko tudi hmeljevk. Modernejša hmeljišča se danes opremljajo tudi z žičnimi napravami, ki imajo mnogo prednosti pred običajnimi hmeljevkami. Rast hmelja je pri teh mnogo hitrejša, dostop svetlobe in sonca mnogo- boljši, a vse to vpliva tudi na pridelek, ki je tudi do 15 odst. večji. Pri vsem tem pa hmeljarjem ni potrebno vsako leto postavljati in odstranjevati hmeljevk. Obiranje hmelja se vrši ob cvetenju v sredini avgusta. Hmelj cvete le 14 dni, zato je z obiranjem treba pohiteti. Pri tem je potrebno izbrati najprikladnejši dan. kajti s prenaglim ali zakasnelim obiranjem izredno pade kvaliteta a s tem tudi cena hmelja. Najprikladnejši čas za obiranje hmelja je takrat, ko ima kobulj največ lupulina kar se spozna deloma že po prijetnem vonju. Pri prezrelem hmelju lupulin začne izpadati, kobulji porumene, a takšen hmelj nima več trgovske vrednosti. Obiranje ni prav enostavno, kajti sleherni kobulj se mora utrgati s pecljem, ki pa sme biti dolg le l - 2 cm. Obrani kobulji se morajo čim frej odpremiti v posebne su-ilnice, kjer se s pomočjo cirkulacije zraka odstrani nepotrebna vlaga. Hmelj običajno vsebuje 60 - 75 odst. vode. le-to pa je treba zmanjšati na 10-12 odst. Toplota v sušilnicah ne sme preiti 40 stopinj C sicer bi lupulin ne obdržal svoje zlato - rumene barve smole v njem bi se jele razkrajati, a eterična olja bi povsem izhlapela. Takšnega hmelja pivovarne ne bi prevzele. Zahteve so tu zares velike in zahtevajo izrednega znanja predvsem od samih hmeljarjev Savinjskim hmeljarjem je vse to prešlo že v meso in kri. Kar so začeli njihovi dedje in nadaljevali njihovi očetje, to isto danes nadaljujejo njihovi sinovi. Ves ta čas pa jih je obogatil z bogatimi izkušnjami, od katerih je odvisna tudi vsa proizvodnja. Ponosni so, saj so najmočnejši producent hmelja v državi, a to hmelja, ki ga poznajo m cenijo na vseh svetovnih tržiščih. Malo je krajev na svetu ki bi bili prikladni za gojenje hmelja, še manj pa hmeljarjev, ki znajo vzgojiti takšne kakovostne vrste hmelja kot je to primer v Savinjski dolini. So pa še drugi problemi. Glede na to, da se hmelj uporablja v glavnem le za va-rjenjepiva,jenjegova svetovna produkcija povsem odvisna od svetovnih potreb pivovarn. Za izdelavo 1 hi piva pivovarne potrebujejo običajno 20 - 65 dkg hmelja. Ce računamo, da se na 1 ha hmeljnih površin pridela približno 1 tona hmelja, potem bi glede na svetovno proizvodnjo piva s 53.000 ha hmeljišč mogli popolnoma pokriti vse svetovne potrebe. V resnici pa so svetovne površine hmeljišč že tako velike, da glavni producenti (Amerika, Anglija in Nemčija) zmorejo pokriti malone vse svetovne potrebe. Hiperproduk-cija, ki so jo zakrivili glavni producenti pa vendar ne prizadene ostalih producentov. Hmelj od hmelja je namreč zelo različen; kvaliteta sle- herne vrste hmelja je odvisna mnogo tudi od samega načina gojenja, klimatskih razmer ter priprave za trg. Prav v tem pa prednjačijo hmeljarji iz Slovenije ter deloma tudi iz Nemčije, Češke in Alzacije, Dejstvo je, da edino te dežele na svetu pridelujejo takozva ni «žlahtni» hmelj, katerega cena na svetovnih tržiščih je pr; vsakih 50 kg tudi za 100 dolarjev višja od ostalih «ne-žlatnihs vrst. Burna konkurenca, ki vlada med pivovarnami, ima vsled tega določene zahteve, ki nujno dvigajo povpraševanje po »žlahtnem* hmelju. V kakšnem razmerju se pri izdelavi piva uporabljajo količine ((žlahtnega* in «nežlahtnega» hmelja je pač skrivnost vsake pivovarne, dejstvo pa je, da se to razmerje zaradi same konkurence neprenehoma menja na račun kakovosti. To ima za posledico, da je ((žlahtni* hmelj navzlic precejšnji hiperprodukciji ostalih vrst hmelja, še vedno konjunktur-ni artikel. Savinjski hmeljarji trenut- (Nadaljevanje na 4. strani) stično družbeno ureditev vsaj | v njenih teoretičnih osnovah podrobneje proučili ali se celo hkrati spoznali s sedanjim stanjem v SZ. Ce kak reakcionarno usmerjen človek zanika kakršno koli možnost spremembe v sedanji sovjetski notranji in zunanji politiki, stori to zato, ker bi zanikal tudi katero koli napredno, recimo socialistično ureditev. On pač zavrača vse v celoti. Napredni človek pa pristopa k tem ukrepom z določeno skepso zato. ker pač več ali manj dobro pozna razmere v SZ in se zato zaveda, da so taki ukrepi lahko tudi pozitivni, vendar hkrati ne pozablja, da so to le neznatna malenkost v primeri s tistimi velikanskimi spremembami, do katerih bi moralo priti, da se ves že desetletja trajajoči birokratski sistem povsem spremeni in privede SZ na tisto pot, ki bi dejansko vodila k socializmu. Tu gre torej za dve skepsi, ki sta kakovostno različni. Ena skepsa je načelna in zato ni niti skensa, ampak navadno zanikanje, druga pa je skepsa, ki je zasnovana na dejstvih, na deian-skem poznavanju stanja. In le ta skepsa ima svojo težo, svojo vrednost. Res je, da si vsak napreden človek želi, da bi se razmere v SZ spremenile tako, da bi ta država postala zares »prva domovina socializma* Tega si ne želi zato, ker je ta . dežela Ru sija, ali iz kakršnihkoli sentimentalnih razlogov, ampak predvsem zato, ker mu gre za napredek in socializem. Toda »socialistični svet* si je po drugi svetovni vojni sicer razširil ozemlje — seveda na račun obmejnih, sedaj satelitskih držav, toda ta sistem ni socialističen in napreden, ampak je šel še dlje kot v marsikateri kapitalistični državi, kajti državni kapitalizem, ki bi bil" moral biti le začasna, prehodna etapa, je postal alfa in omega moskovskega gospodarskega in družbenega sistema in diktatura proletariata se je prelevila v diktaturo birokratske kaste ali bolje peščice vohunskih birokratov. Dokler je bil Stalin še živ, se je diktatura v njem personificirala do največje stopnje. Po njegovi smrti pa takega poosebljenega diktatorja ni več, pač pa je ostal sistem, ki tako osebnost zahteva, kajti — da navedemo besede italijanskega publicista, Ignazia Siloneja: — «Nobena Na milanskem velesejmu razstavljajo gumijasti motorni čoln, nekako ahidrovespov, ks jo vidite na sliki, in ki stane 240-000 lir. ?*'5 d, 1(> aty ,vseh temperaturah jttrij ^s°lutne ničle (-273 tu vt'sw-ie preskusil to na-’>va ■ . hiši predsednik mr3ev za zračno tjSft Inta-r St- Louisu - Mis- (Wa,,a' ki 3e namestil C1 vili r?a k0 v svoji Stiri-Urert ior° je z*radl1 12 »Dazn , eti' Uspeh 3e R(,ov«l in primerjal v, ®*Jhu2 t 195°-51, ki je 5 h ahjih ,-naIša v St. Louisu tf11 teL15 let'h ter je imela ^■en^va tUi° pod ničl°' 3e^lkcevi 275 metrov ba-v- ■ ki .s Premerom dobrih gl^Jpeljane \ °ke in 44 centime- ODLOMEK IZ KNJIGE KOMISARJA Poldrugi Ktf„.‘irofep .e ln 44 centime-ttiea v1!1' na dvorišču. ^nr*s°r s \ m?11 ie tUdl hl-rtfi0 v LP, zavzemajo llui» *ka ~lkosti navadnega Hii{ »o bj,i P'ota se razdeli iih'5ih Centrah?orabliali za kurjavo. »4 hi zhašiibrien3e s0 v ta i.a)enie 66-79 dolarjev, ViL*>v£jJ? 56'21 dolarjev, ki 10.25 dolarjev SdH^Vaio ? cel° let0- izdat' 1hunbaciu le elektriko, brez Sfk *.je- Tild! .. i , 4 po istih ogreval-ln toplovodih, kot l UPorahlioU obi- .^t Tudi v lanskem to te številke, e nepopolne, Bil sem zelo iznenaden, o-stal sem brez sape. Kaj pomeni ta ponovni politični pre^ obrat v španski politiki? Katera koli druga taktična poteza bi bila sprejemljiva. Na noben način pa ne izstop iz vlade v tako kritičnem trenutku, i ko se je zaradi prebitja naše vzhodne fronte in zaradi naglega napredovanja uporniških čet nasproti Sredozemskemu morju vojni poraz tako ostro odražal. Kak izgovor naj se najde za prikrivanje našega sramotnega dezertiranja iz vlade? Ali naj dezertiramo mi, mi ki smo pozivali naše edini-ce, naj se na obalah reke Flu-men, Sinca, Segre, Noguera, borijo do zadnjega naboja?... Preprečili smo osnovanje katere koli vlade razen Negri-nove. ... Negrin je lahko vodil državo edino tako, da se je opiral samo na vojne in politične sile komunistične partije. Izstopanje naših ministrov iz njegove vlade bi moralo povzročiti smrt politike odpora Konec politike odpora pa bi pomenil konec vojne = naj poraz. fl MOSKVA NAM JAVLJA... A1j je to, kar želijo naši tovariši v Moskvi? - sem vprašal sovjetsko delegacijo _ ge samo vprašanje je žalitev — je vzkipel Stepanov — nihče ne želi poraza Gre za zakrinkano potezo, s katero bi iztrgali iz Hitlerjevih rok zastavo antikomunizma, s katero straši velike ljudske množice Evrope in Amerike in kjer jemlje kot primer to kar se dogaja v Španiji, kjer komuni-stl _ pravi — držijo vse v svojih rokah. S tem strateškim umikom jim jemljemo eno od osnovnih propagandnih orožij. — Joda z orožjem, ki mu ga jemljemo, ubijamo sami sebe — sem odgovoril. ■ Izjavili bomo, da se ko- munistična partija ne zanima za vprašanje oblasti, vendar da bo nadaljevala s svojo pomočjo vojni politiki gospoda iNegrina — je dbdal Togliatti, — Nihče ne bo sprejel te razlage. Neprestano in na vse mogoče načine in z vsemi sredstvi smo govorili, da so edino moč in prisotnost komunistov v vladi trdno jamstvo proti kapitulantskim manevrom. Ozračje je bilo težko. Nekaj ur smo sedeli zaprti v eni sobi. Cigaretni dim nas je ovijal s svojo plavkasto meglo. Vsi obrazi so izražali zaskrbljenost. Odsotnost Joseja Dia-za je še bolj otežila moje napore proti temu neumestnemu predlogu «hiše». Razumel sem da bi samo en moj odločen in oster nastop lahko vplival na moje tovariše, da bi se uprli kremeljskemu «nasvetu». Slišal sem Togliattijev glas, ki je odbijal mojo razlago: ((Tovariš Hernandez nima prav. Taktika «hiše» teži za tem, da bi preprečila franco- sko in angleško mnenje, da mi komunisti nismo zainteresirani na prevzemu oblasti niti v Španiji, kjer bi to relativno lahko dosegli. To bo smrtni udarec za nacifašistično propagando. S tem bomo utrdili francoske in angleške zveze s Sovjetsko zvezo. Ce se Hitler odloči za vojno, bo moral hkrati voditi vojno proti Sovjetski zvezi in zapadnim demokracijam. To je čuden argument, ki nas ne more prepričati, kajti njegov pravi pomen ni nič drugega kot pogrebna molitev svobodi naših narodov. Razen tega Anglija in Francija dobro vesta, toliko kot mi, kaj je stvarnega in resničnega v naši politiki; dobro vesta, da mi komunisti, pa četudi je to na videz drugače, ne želimo prevzeti oblasti v Španiji. Francija in Anglija sta pod tako močnim vplivom Francovih zmag, da sta že pred nekaj meseci poslali uporni vladi v Burgosu svoje več ali manj uradne predstavnike. Rešitev je v tem, da se vojna razvije tako, kot to želijo tovariši iz «hiše». Naša dolžnost pa je, da jim olajšamo to nalogo — je vztrajal Togliatti. — Kaj pa mi? — sem jezno vprašal. — Nas bodo rešile razmere v celoti ali pa bomo utonili brez kakršnega koli izhoda — je grobo odgovoril Togliatti. — Kakšne razmere v celoti? — sem ponovno vprašal. — Skupna vojna buržoaznih demokracij in ZSSR proti Hitlerju. — Od vsega tega ne razumem niti besede — sem rekel. Toda če sprejmemo sugestije »hiše* je naš poraz gotov in j la nič drugega, kot kmet na neizbežen. Nadaljevanje miru v svetu je naša smrtna obsodba. Ako ne pride do vojne, kot to računajo naši tovariši v Moskvi, bomo propadli. Kakšen izhod imamo pred seboj? — Ako ni druge izbire, moramo žrtvovati vse, kar je potrebno, da se reši domovina socializma — je zamrmal Stepanov. Po tej diskusiji je končno politbiro sklenil, da sovjetska navodila niso sprejemljiva. Tudi v drugi vladi doktorja Negrina so sodelovali komunisti. * * Sc V meni se je ponovno pojavil rušeč dvom. Ali je mogoče da nas ZSSR, da nas Stalin žrtvuje? Da zaradi svojih državnih interesov žrtvuje vse naše ljudstvo? Ako ZSSR želi živeti, zakaj mora to storiti na račun življenja drugih narodov in predvsem na račun naroda, kakršen je naš, ki se po levje bori za obrambo svoje svobode? Postajalo mi je že jasno, da za ZSSR španska vojna ni bi- šahovski deski njene mednarodne igre. 23. julija so se ljudje prebujali ob najnovejši vesti o našem vojnem uspehu. Vsi zvočniki, radioaparati, prve strani vseh časopisov so javljale, da so republikanske vojne sile prešle reko Ebro. Narod se je prebujal' z novim navdušenjem, v novem zaletu. Ljudstvo je občutilo, da mora biti dostojno borcev z Ebra. Franco, ki je iskal priložnost, da nam s svojo velikansko premočjo zada odločilen udarec, je začel svojo zaključno ofenzivo z armado 250.000 ljudi. Heroji so jokali Ni bilo organizirane sile, ki bi mogla zadržati sovražnikovo napredovanje. Velikanska množica preplašenega ljudstva je s svojimi culami in otroki na ramah navalila na ceste. Slavni ostanki katalonske armade so potiskali svoje topove in mitraljeze, da bi za zadnjim drevesom in za zadnjim zidom kot zaklonom nadaljevali z ognjem. Naši vojaki, tisočkratni heroji, so se organizirano umikali. (Nadaljevanje sledi) diktatura potrebuje za svoj ob6toj vrhovnega sodnika. Vsaka diktatura je politična vera, ki prizna samo enega boga*. Ko je torej v Moskvi »bog* umrl in je ostala za njim skupinica polbogov, nastane vprašanje, kaj bodo ti dediči storili. Ker je najvišji diktator potreben, ga je potrebno ustvariti. Ker pa je več pretendentov za njegov prestol, je nuj-„, da pride med njimi do spora. To se je zgodilo tudi po Leninovi smrti. Po Leninovi smrti je Stalin šel svojo pot. Prikrojil si ie Leninovo «oporoko» in s P°-močjo ((desničarskih* elementov Rykova, Buharina in Tom-skega iztrebil «levičarje» Trockega, Zinovjeva in Kamenje-va- Ko pa so ti tako prenehali biti nevarni, je sam prevzel njihovo pot in politično tezo najprej «desno», pozneje «levo», Nekaj let nato pa je lilpndirpl tudi ((desničarje*. Končno je likvidiral še Tuhačevskega in mnoge generale, in vse pod izgovorom, da so pripravi ja-1 nekak sporazum z Nemčijo. Leta 1939 pa je sam sklenil sporazum s Hitlerjem. Ta potek nam jasno dokazuje, da ni Stalina na tej njegovi poti vodila neka premočrtna politična smer, ampak je uničeval vse tiste, ki so mu bili nevarni na njegovi poti do osebne diktature. Danes pa, ko je sistem diktature tak, da sam po sebi zahteva diktatorja in ko je več kandidatov, ki težijo za prvim mestom, je analogno nujno, da pride med njimi do trenja, do borbe za prvo mesto. Stalin ni ob prevzemu Leninove dediščine začel takoj z likvidacijo «nevarnih» elementov. Gotovo, da tudi sedanji pretendenti ne bodo začeli takoj z likvidiranjem drug drugega, kajti najprej si je treba postaviti odskočno desko, ustvariti »položaj*. Pri ustvarjanju tega položaja pa sta padli že dve žrtvi in sicer visoki NKVD-jevskd funkcionar Riumin ki je že v zaporu in bivši minister za državno varnost in visoki partijski funkcionar Ignatijev. Za ustvarjanje «položaja» so primerne tudi poteze, kot so znižanje cen potrošniškim artik-klom, amnestija in vsi tisti u-krepi, ki so dvignili v svetu toliko prahu in ponekod tudi upanja. rte moremo in tudi ne maramo biti preroki, toda logična doslednost in enostavna anali-dejanskega stanja nam govori tako. Zunanji videz vseh teh ukrepov kaže, da so sovjetski državniki začeli s politiko, ki je v nasprotju s Stalinovo smerjo. Ampak politika je vezana na določeno pogoje. To velja tako za zunanjo kot za notranjo politiko. Ce vzamemo v pretres dosedanjo sovjetsko, ali bolje Stalinovo politiko, bomo videli, da je bil Stalin marsikje in marsikdaj zelo nedosleden (Španija, Nemčija, Poljska), na drugi strani pa, da je bil do skrajnosti dosleden v tem, da na kateri koli način in proti vsem moralnim načelom zadovolji sovjetske interese ali bolje interese njene vladajoče kaste. Vendar to gre le nekaj časa: Zgodovina se ne ponavlja, toda pogoji in vzroki, ki tako politiko diktirajo, vodijo končno k vsaj približno enakim rezultatom. In v tem tiči osnovni razlog za skepso poznavalcev sovjetskega ((socializma*. Ce sedanji sovjetski državniki, ki so z nekaterimi svojimi obetajočimi potezami nakazali novo politično smer Sovjetske zveze, hočejo po tej poti dejansko nadaljevati, morajo spremeniti osnovne pogoje, ki iz njih izhaja dosedanja t. j, Stalinova politika. Sovjetsko pojmovanje družbe in izvajanje teh načel v Sovjetski zvezi ter v satelitskih državah, jih je privedlo v slepo ulico. Namesto da hi država kot začasno potrebna oblika v razvoju družbe začela izumirati, zavzema v SZ čedalje ostrejše oblike. To pa gre na račun njene notranje moči in življenja vsega njenega prebivalstva. Da se te načelne napake na kakršen koli način «popravijo», je nujno iskati uspehov ali vsaj navideznih zmag na zunaj. To pa gre na račun drugih sil, ki niso vedno pripravljene pristati na popuščanja. In to je eden vzrokov mednarodnih sporov. Iz tega sledi, da so sedanje poteze sovjetske zunanje politike le ko-njunkturne. Toda trajnost takih ukrepov ni odvisna samo od trenutne volje moskovskih državnikov, ampak tudi od pogojev v njihovi notranji politiki, ki mora korenito spremeniti njihovo zavoženo »socialistično* linijo, da bi tako ustvarili pogoje, ki bi dovoljevali novo politično smer tudi v zunanji politiki. Kljub temu, da nočemo in ne maramo biti preroki, nas analiza razmer v Sovjetski zvezi privede do sklepa, da je skepsa, da je dvom glede trajnosti nove politične linije moskovskih državnikov zelo utemeljen. VREME Vremenska napoved za danes: Predvideva spremenljivo vreme z nestalnimi pooblaeitvami. — Temperatura v porastu, včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.8 stopinje; najnižja pa 9.8 stopinje. TRST, torek 21. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVNIK PROTI KONCU ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA [JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO kolesarstvo TBIESTIItA-BOlOGNA 1:0 (Od)) HAJDUK PREVZEL VODSTVO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 1740: Jugoslovanske narodne pesmi. Gioconda«, opera v 4 dejanjih, melodije - lepi glasovi, simfonija v F-duru. RADI® Trst I.: 11.30: Beethoven. Osma Bedna igra moštva, v katerem je celo .reprezentant" Boscolo. Do konca sezone manjkajo le še štiri tekme, ki bodo mogoče še prinesle kako spremembo v lestvici; ostra bitka se namreč bije na spodnjem koncu, medtem ko je mogoče že tudi glede drugega mesta odločeno REZULTATI: Serija A: *Como - Milan *Fiorgntina - Sampdoria * In ter - Lazio »Juventus - Pro Patria »Napoli - Torino Palermo - 'Novara (Lodi) »Roma - Atalanta »Spal - Udinese »Triestina - Bologna Serija B: »Cagliari - Marzotto »Genoa - Treviso »Legnano - Lucchese »Monza - Fanfulia Brescia - »Modena »Padova - Verona »Piombino - Salernitana Catania - »Siracusa »Vicenza - Messina 3-1 2-2 1-1 2-0 3-0 4-3 2-2 3-0 1-0 2-0 0-0 3-1 3-2 1-0 4-1 0-0 2-1 2-2 Star slovenski pregovor pra. vi, da se «šenkanemu konju ne gleda na zoben, kar naj bi, prevedeno v športni jezik, pomenilo, da se spričo dveh dragocenih točk, ki jih je v nedeljo sreča poklonila Triestini, ne bi smeli zgražati nad njeno igro. Toda mimo tega ne more. mo, kakor ni mogla nedeljska publika, ki je z žvižgi in med. klici, zdaj na račun enega zdaj na račun drugega, pogosto pa na račun vseh skupaj, izražala svoje nezadovoljstvo in razočaranje. Se nekaj takih iger pa bodo tržaški «kibich> začelt zahajati ob nedeljah raje na teran in pršut v tržako okolico kot pa na stopnišča tržaškega stadiona zapravljati de. nar in živce. Predno opišemo nekaj redkih omembe vrednih dogodkov med igro, se ustavimo za trenuten pri sestavi domačega moštva. Čeprav se je o tem ves teden pred tekmo mnogo govorilo in čeprav so bile napovedane razne spremembe, je vendar tržaško športno občinstvo najbolj zaskrbljala možnost, da ne bo igral Curti, ki je danes nedvomno najboljši napadalec domačega moštva. Curti v nedeljo res ni igral in njegova odsotnost je pomenila v napadu vrzel, ki jo mladi in neizkušeni Dorigo kljub prizadevanju ni mogel niti približno zamašiti. Toda zakaj Curti ni igral? Iz «uradniht> krogov Triestine se je najprej razširila vest, da je poškodovan, toda izkazalo se je, da si je «poškodbo» izmisli, lo le vodstvo kluba, da bi prikrilo vzroke »spora« s Curti-jem, ki je že periodičnega zna. čaja. Mi ne vemo, kdo ima v tem sporu prav: vodstvo ali Curti, vendar to tudi ni važno. Če je Curti pravi športnik in če vodstvo gleda res v prvi prsti na koristi društva, potem bi noben spor ne smel biti me. rodajen za to, da bo igralec igral ali ne in bi pri tem morala odločati le igralčeva forma in sposobnost. Posebno velja to sedaj, ko gre za to, ali bo Triestina ostala v «A» ligi ali pa se bo preselila v «B». Vključitev Ispira namesto La Rose ni bila negativna, če zaradi drugega ne, že zaradi gola, ki ga je dal. Maldini, ki so ga nameravali postaviti v o-brambo, je brez škode ostal v slačilnicah, saj sta Belloni in posebno Valenti dobro opravila svojo nalogo. Poglavje zase je bil tokrat Boscolo. Ce povemo, da je bil ndjslabši mož na igrišču, smo povedali vse. Zdel se je kot dojenček, ki ne ve, kaj bi z žogo, ki mu pride na nogo. Ce je skušal preigravati, jo je izgubil, če je skušal podajati, je podajal nasprotnikom, če je streljal, je streljal mimo ali pa naravnost v vratarja. Po vsem tem ni nič čudnega, če je za-streljal tudi enajstmetrovko, čudno je le to, kako so mogli dovoliti, da jo je streljal prav on, ko se je celo s tribune moglo videti, kako so se mu tresle noge, ko se je pripravljal na strel. Res ubogi italijanski nogomet, če spada Boscolo med kandidate za sestavo italijanske «B» reprezentance, ki se bo v nedeljo merila z Grki v Atenah. Cast nogometa je kot običajno reševala krilska vrsta: Invernizzi, Feruglio, Petagna. Poleg tega, da ima Invernizzi glavno zaslugo za doseženi gol, je bil najboljši med domačimi in morda tudi na igrišču. Neumoren kot vedno Petagna, lisičji in borben Feruglio. C e bi odpovedali še ti, potem adijc «A» liga. O Bologni je težko kaj redi, ker je igrala s petimi rezervami. Vsekakor mora biti v kompletni postavi vse kaj drugega kot Triestina. Obrdmba je njen najboljši del, napad pa najslabši. Ni se mogoče otresti vtisa, da je njena ležerna igra bila namerna. Takoj po začetnem žvižgu gre Triestina v pada. Zoga prehaja hitro od igralca do igralca vse do kazenskega prostora. Začetnega pritiska se gostje le s težavo otresajo in povzročijo kar tri skoraj zaporedne kote. Strelja jih lepo De Vito, toda vratar gostov rešuje, Tempo igre naglo pojema. Vse bolj prihaja do izraza neučinkovitost obeh napadov. V 29. minuti pošlje Petagna žogo proti golu. V zadnjem hipu ji lspiro z glavo spremeni smer, vendar preveč in žoga gre mimo gola v aut. Malo pred zaključkom prvega polčasa bi vratar gostov skoraj povzročil autogol. Tudi drugi polčas začne dokaj živahno. Krilci Triestine in pogosto tudi branilec Valenti pošiljajo napadu lepe žoge, toda vsa sprednja petori-ca plava, najbolj Boscolo in Dorigo. V glavnem uspevajo napadi preko De Vita, ki zelo lepo centrira. V 12. minuti gneča pred golom Bologne; nevaren Boscolov strel prestreže z roko branilec Brandimarte. Sodnik pokaže na belo piko. Kako je bilo, že veste. Boscolo se je prijel za glavo, vendar ni jasno ali zaradi jeze ali da bi si zamašil ušesa pred žvižgi, ki so napolnili stadion na račun revčka, ki bi najbolje storil, če bi menjal poklic. Po tej nesreči se igra pred vsem na polovici gostov in neurejene protinapade domača obrambo srečno rešuje. V 31 minuti ima žogo Valenti. Preigra nasprotnika in poda In-vernizziju. Ta s spretnim manevrom obide branilca in skoraj z roba igrišča polvisoko centrira pred gol. Vratar skoči, toda prezgodaj. Za njim je lspiro, ki. z glavo prisebno pošlje žogo v mrežo. Kmalu nato je Invernizzi spet v napadu, toda njegov prizemni strel vratar ubrani. Potem se začne zavlačevanje in gledanje na uro, kajti vsem je še v spominu, kako je Atalanta odgriz-la zmago Triestini tik pred zaključkom igre. K sreči pa tokrat nasprotnik ni bil takega kova kot Atalanta in tudi interesa ni imel posebnega, da bi «julijskega» bratca izključil iz družbe italijanske nogometne «e!ite». Triestina ima sedaj 27 točk. Ker predvidevajo, da bo za obstoj v «A» lige zadostovalo 28 točk, se lahko reče, da je Triestina izven nevarnosti, ker je zelo verjetno, da bo iz dveh srečanj na domačem igrišču izstisnila vsaj dve točki. le. J. * * * Triestina bo verjetno le ušla izpadu iz A lige, čeprav ji to nedeljo ni šlo vse po željah njenih prijateljev, ki mordjo pač imeti ljubezni na cente, da lahko še ostanejo — prijatelji. Gledati nedeljo za nedeljo — kadar je pači tekma doma — tako bedno igro, kot jo zelo stanovitno (!) kaže Triestina, in se pri tem niti ne naveličati, pomeni res biti zaljubljen v ljubezni nevredno bitje. Razen slabe igre Triestine, ki kljub zmagi (sicer zelo pičli!) niti najbolj privrženih pristašev ni mogla zadovoljiti, tudi drugod ni šlo vse tako, da bi bilo za Triestino prav. Tako je Atalanta kot gost igrala z Romo neodločeno in ohranila mesto pred Triestino, čeprav z istim številom točk. Nadalje je Palermo kot gost premagal No-varo in tako tudi ostal za eno točko pred Triestino. Mogoče Sicilijancem to ne bi uspelo, če ne bi bila pravzaprav tudi Novara gost — v Lodiju, kjer se je tekma odigrala, ker je bilo igrišče Novare diskvalifi. cirano. Vsekakor se bo ta kazen Novari verjetno še močno otepala; njen položaj je namreč vse prej kot zadovoljiv in še prav nič ni mogoče reči, da ne bi lahko na koncu še izpad, la iz prvega razreda. Družbo ji delata Como, ki je sicer v nedeljo lepo premagal Milan in Pro Patria, ki je sedaj »zasedla« zadnje mesto, ko je izgubila proti Juventus. Zdi se, da Inter ne zna več zmagati; v nedeljo je šele v 30’ drugega polčasa Nyers dosegel izenačenje. Do konca pr. venstva — ge štiri tekme — mu zadostuje, da doseže v vsa. ki tekmi le neodločen rezultat, vendar bi moralo moštvo, ki je v vodstvu, svojo premoč do. kazati na vse bolj zgovoren način. K sreči tudi ostala moštva skoraj ničesar ne pokaže, jo. Popravlja pa se Napoli, ki je sedaj na četrtem mestu z enakim številom točk kot Milan in je v nedeljo z lepo in uspešno igro /odpravil moštvo Torina, ki tudi ni igralo slabo. Prav tako niso igrali slabo Furlani v Ferrari, toda Spal, ki je le začutil, da mu teče voda v grlo, je zaigral, kot je bilo potrebno, da si je osvojil dve točki, ki mu bosta lahko še krepko koristili. Prihodnjo nedeljo pa bosta italijanski reprezentanci igrali v Pragi in Atenah; s Cehi A-moštvo, z Grki pa «mladi». * * * Corradi, branilec Juventusa in državni reprezentant, ki je bil določen za moštvo, ki bo igralo v Pragi, ne bo mogel nastopiti, ker si je na nedeljski tekmi resno poškodoval koleno. LESTVICA ; Inter 30 18 9 3 42 19 45 Juventus 30 16 8 6 69 35 40 30 15 7 8 54 31 37 30 14 9 7 48 36 37 30 15 4 11 46 39 34 30 12 8 10 46 41 32 30 12 6 12 37 38 30 Fiorentina 30 9 11 10 27 40 29 Palermo 30 10 8 12 40 47 28 30 9 10 11 37 47 28 30 8 11 11 45 50 27 30 9 9 12 42 49 27 3ff 6 14 10 33 34 26 30 9 8 13 38 41 26 Sampdoria 30 7 12 11 30 39 26 Novara 30 7 9 14 34 49 23 Como 30 9 5 16 25 39 23 Pro Patria 30 7 8 15 35 54 22 Milan Napoli Bologna Roma Lazio Udinese Atalanta Triestina Spal Torino Partizan izgubil tekmo z BSK - Samo za eno točko zaostajajo za Hajdukom trije klubi: Partizan, Crvena zvezda in BSK GORIŠKI NEDELJSKI ŠPORT Dolo-Pro Gorizia 2:2 (2:1) Tudi Pro Gorizia je v nedeljo dosegla neodločen rezultat. Tekma se je vršila po vseh pravilih nogometna tehnike le v prvem polčasu, v drugem pa je izgubila vsako privlačnost. Domačini so v prvem polčasu zabili dva gola. v 19’ in v 24’. Goričani pa so v 34’ s Pischijem zmanjšali razliko. V drugem polčasu pa so se Goričani vrgli z vso odločnostjo v napad in v 15* je Franz zabil gol izenačenja. Kot že povedano, je tekma po tem izgubila vsako privlačnost. Omeniti bi bilo le še obupne poskuse domačinov, da bi si pridobili zmago. Izmed Goričanov so se odlikovali Brancolini, Franz in Cuzzot. Prihodnjo nedeljo bomo gledali zadnjo tekmo prvenstva: gost bo San Dona. REZULTATI : »BSK - Partizan 1:0 (0:0) »Spartak - Zagreb 3:0 (2:0) Vojvodina - »Sarajevo 1:0 (1:0) »Hajduk - Vardar 2:0 (0:0) »Lokomotiva-C. zvezda 1:1 (0:0) »Velež - Dinamo 3:1 (0:0) Ko vidimo Hajduka ponovno na vrhu lestvice in upoštevamo, da zaradi znane zamude ob povratku iz Južne Amerike niti ni igralo vedno njegovo prvo moštvo, potem smemo sklepati, da je Hajduk res naj. boljše moštvo v tej sezoni. Sicer se mu je v nedeljo moštvo iz Skoplja močno upiralo, toda na koncu — v zadnjih 15 minutah — sta le padla dva gola. Slabo pa se je končalo za njegovega neposrednega tekmeca Partizana, ki je v Beogradu izgubil proti BSK, ki se letos lepo uveljavlja. Ker je tudi Crvena zvezda uspela prinesti iz tekme z Lokomotivo eno točko domov, se sedaj na drugem, tretjem in četrtem mestu na lestvici «drenjajo» Partizan, C. zvezda in BSK, ki imajo vsak Po 21 točk, torej le eno točko manj kot vodeči Hajduk. Ker je do konca tekmovanja še pet tekem, se lah. ko položaj med vodečimi še zelo spremeni. Kaj čudno se pa «obnaša» zagrebški Dinamo —- na čelu spodnjega konca. V nedeljo je izgubil proti Veležu, zadnjemu na lestvici; Velež od te zmage nima nikake praktične koristi, Dinamo bi pa lahko še imel škodo. Subotiški Spartak si je utrdil položaj v tekmi z Zagrebom, ki je v nevarni bli. žini zadnjega mesta. Velik u-speh pa je dosegla Vojvodina, ki je iz Sarajeva odnesla obe točki. LESTVICA : Slovensko-hrvatska nogometna liga Sicer je bila zadnja nedelja sploh živahna na nogometnih poljih. Poleg drugega kola hrvatsko-slovenske lige, v katerem sodelujejo štirje slovenski klubi, se je v nedeljo pri. čelo tudi tekmovanje za slovensko prvenstvo. Ljubljanski Odred je imel v gosteh Slavijo iz Karlovca in ji izkazal gostoljubje z zvenečim rezultatom 5:0 (3:0), Mariborski Branik Pa je nastopil v Zagrebu proti Metalcu in prinesel domov eno točko (1:1). Slabo pa sta opravila ljubljanski 2elezničar in trboveljski Rudar. Prvi je igral v Osijeku proti Proleterju in se vrnil domov z enakim rezu! tatom, kakor karlovška Slavi-ja iz Ljubljane; 5:0 (1:0), Drugi pa je imel še večjo smolo proti Šibeniku, ki mu je nasul v mrežo kar šest golov, ne da bi sam prejel niti enega. Varaždinski Tekstilac je z bolj zmernim rezultatom 3:2 premagal reški Kvarner. V vodstvu je še vedno Pro-leter (19 točk), ki mu slede Odred (16), Tekstilac (14), Šibenik (14), Branik (12), Meta-lac in Kvarner (8), 2elezničar (7) in zadnji dve mesti imata Slavij a in Rudar, oba s šestimi točkami. Zahodna skupina : Hajduk 17 8 6 3 33:23 22 Partizan 17 9 3 5 43:24 21 C.zvezda 17 8 5 4 30:22 21 BSK 17 8 5 4 29:26 21 Sarajevo 17 7 3 7 34:28 17 Spartak 16 7 3 6 27:24 17 Vojvodina 17 7 3 7 30:32 17 Lokomotiva 16 5 5 6 24:30 16 Dinamo 16 5 5 6 20:22 15 Zagreb 17 5 3 9 15:22 13 Vardar 17 4 4 9 23:38 12 Velež 16 3 2 11 17:36 8 Za nogometno prvenstvo Slovenije igrajo klubi v dveh skupinah: vzhodni in zahodni. V zahodni skupini igra tudi moštvo Izole, Železničar iz Nove Gorice in Postojna. Izola je imela prav v nedeljo zelo uspešen dan, saj je v Kranju premagala z 2:Q — in to popolnoma upravičeno — domači Korotan, s katerim ima sedaj enako število točk (10), le razmerje golov odloča v korist Korotanu, ki je ostal na prvem mestu. Tudi Goričani so kot gostje v Ljubljani dosegli pomemben uspeh: odpravili so domačo Slavijo s 4:0. Končno je dosčgla poln uspeh tudi Postojna ki je doma premagala ljubljanski Krim s 3:2 in je sedaj na tretjem mestu, in to prav tako z 10 točkami kot Korotan in Izola, Krim in Železničar imata 9 točk; slede Proletarec (6 točk) iz Zagorja, ki je v nedeljo premagal doma moštvo z Jesenic Gregorčič z 2:1, nato Slavi ja in Gregorčič, ki imata obadva po 5 točk. Vzhodna skupina : V vzhodni skupini pa so v nedeljo postavili naslednje rezultate; Celjski Kladivar je v Mariboru premagal tamkajšnjega Železničarja s 3:2 (2:1), ptujska Drava je premagala Kovinarja iz Maribora z 2:0 (1:0), Aluminij iz Strnišča (ki se odslej imenuje Kidričevo) je premagal Kovinarja iz Stor s 3:1 (1:1) in z enakim rezultatom (tudi v polčasu!) je lendavska Nafta odpravila Muro iz Murske Sobote. V tej skupini vodi Kladivar s 14 točkami; slede Železničar (13), Aluminij (11), Nafta (10), Mura (7), Drava (6), Kovinar St. (2) in Kovinar M. (1). * * * Belgijska nogometna reprezentanca je premagala Holandijo 2:0 (2:0). Z istim rezultatom je bila uspešna B reprezentanca Belgije proti B moštvu Holandske. Skanata in Pandur zmagovalca v Liegeu Tudi jugoslovanska štafeta prva Preteklo soboto so bile v Liegeu mednarodne tekme v plavanju, katerih so se udeležili zastopniki Belgije, Francije, Holandije, Španije in Jugoslavije. Na 100 m hrbtno je zmagal Skanata (J) s časom 1:08,2, na 200 m prsno pa Pandur (J) s časom 2:45.0. Na 100 m prosto je bila huda borba za prvo mesto med Francozom Jany-jem in Jugoslovanom Jeger-jem. Zmagal je Jany s časom 1:00.2, Jeger pa je preplaval progo v času 1:01.0. V štafeti 3x66 m je zmagala Jugoslavija (Skanata, Pandur, Jeger) v času 2:09,4. Za njo se je uvrstila kombinirana štafeta v kateri sta bila dva Nizozemca in Francoz v času 2:12.0. v dirki po Piemontu Nedeljska kolesarska dirka po Piemontu se je končala z zmago Fiorenza Magnija, ki je tekmo odločil zase v zadnjem sprintu, ko je pustil tik za seboj Petruccija, Albanija, Fe-rarija in druge, ki pa so do vključno 46. vsi ocenjeni s časom zmagovalca in le za 30” slabši čas ima ostalih 12 dirkačev. To pomeni, da v dirki ni bilo prave borbe in da so bili poskusi posameznih tekmovalcev, da bi se odtrgali, vedno onemogočeni po takojšnji reakciji ostalih tekmovalcev. V dosedanji skupni oceni za italijansko kolesarsko prvenstvo vodi Magni z 8 točkami; enako število točk ima tudi Petrucci, vendar je Magni prvi zaradi ene zmage. Derijcke vodi dirki po Maroku V tretji etapi zmagal Teisseire. TAZA. 20. — V dirki po Maroku je v tretji etapi zmagal Francoz Lucien Teisseire, ki je prevozil 172 km od Feza do Taze v 4 urah 41’5”. Z istim časom je bil drugi Belgijec Derijcke, nato Francoz Meunier, Belgijec Couvreur, Italijan An-zile, Švicar Huber, Spanec Serra, Francoz Sciardis itd.. V skupni oceni je na prvem mestu še vedno Derijke, ki mu sledi Meunier za 50”. Do tretjega — Teisseira — pa je razlika že skoraj četrt ure. * * Na mednarodnem atletskem mitingu v Casablanci je na 3000 m zmagal Belgijec Reiff v času 8:40.0, na 800 m je bil prvi Banister (Anglija) 1:54.5, na 1:500 m pa Chatawey (Anglija) 4:03.2. Juventina-Latisana 3-3 (3J Boks BERLIN, 20. — Nemški prvak srednjetežke kategorije Hans Sretz je le dni premagal Spanca Antonia Sol-devilla s k. o. v osmem krogu. Juventinski igralci so si v nedeljo zapravili dragoceno točko Tekmo so začeli v najboljših pogojih. V prvem polčasu se je njihov napad izka. zal odlično, vedno izvrstni strelec Bavcon je zabil svoja običajna dva gola, Marega še enega; do konca prvega polčasa so vodili z dvema točka, ma naskoka. Niso pa mogli preprečiti protiofenzive gostov v drugem polčasu in so se na koncu morali zadovoljiti z iz-enačenjem. To bi bila v kratkih besedah kronika tekme. Ce jo hočemo videti pod drobno, gledom, moramo povedati sledeče: celotni juventinski napad je izvajal krasne tehnične akcije in že v 12’ zabije Bav. con gol. 2oga je vedno na nasprotni polovici igrišča, vendar se rezultat zviša šele v 27’. Reakcija gostov je takojšnja in že naslednjo minuto je treba beležiti njihov prvi gol. Od te. daj pa do konca polčasa prevladujejo Juventinci. V zadnji minuti še zvišajo razliko. Razumljivo je, da se gostj po tej toči golov zbudijo in začnejo otipavati juventinsko obrambo. Predor se jim posreči v 12’ ko mora Spanger drugič pobrati žogo v svoji mreži. Potem pa se zgodi še to, kar bi si ne želel noben navijač Juventine. V 20’ dose žejo gostje izenačenje. Ostalih 25 minut vidimo domačine v stalnem napadanju, vendar prodor ni več mogoč: latisan-ska obramba opravlja dobro svoje delo. Juventina je igrala v sledeči postavi: Spanger: Radigna Scarlatta; Graba, Eicelli, Giu seppi; Kolavsič, Corolli, Mare ga, Bavcon, Poldrugo. Ostale nedeljske tekme so dale sledeče rezultate: Čedad .,,, i.o, I»“ (37) - Sacilese (41) piliB1. (33) - Slovrenc (23) j-J, bergo (33) Mosag,,,, Sanvitese (20) ■ Corje. 3.1, S. Gottardo 27). {J(). nons (22) 3-2, To •„ (28)' Casarsa (19) 3-0, ^ ^^,6 Rnmans (24) !•*» . . ilBl Romans (24) so navedene točke, ki j* 11 ------------------ . TUventi°a vsako moštvo sedl J., jj. ima 24 točk, Ds i juveBh' Prihodnjo nedelj° _ .jardu na igrala proti o. njegovem igrišču, Slovenija svetovni izv0*",I žlahtnega hM 'tglV (Nadaljevanje * 3• s Tenis NEW YORK, 20. — Britanski prvak srednjelahke kategorije Gerry Dreyer iz Južne Afrike je premagal Američana Phila Burtona s k. o. v šestem krogu. ZUERICH, 20. — Švicarska teniška zveza je določila naslednje moštvo za srečanje Jugoislavijo, ki bo od 2. do 4 maja v okviru tekmovanja za Davisov pokal: Maks Albrecht, $lrwin Balestra, Jean Pierre Blondel, Paul Blondel. V športni telovadbi je Zahodna Nemčija premagala Francijo v razmerju 323.85 323-.05 točke. Prva predvolilna nedelja v Gorici Zborovali so samo kominformisti, katerih je bilo na shodu zelo malo. Pred seboj imamo še dobrih 6 tednov volilne kampanje Predvolilni boj za državno, zborske volitve se je uradno že začel z zadnjo nedeljo, ki pa je v Gorici potekla dokaj klavrno. Vse stranke, kakor kaže, še vedno izbirajo kandi. date za zbornico in senat. To jim povzroča precej preglavic. Doslej je le malo strank uradno objavilo nekatera imena svojih kandidatov. Prva predvolilna nedelja je potekla mirno, kakor da nismo pred volitvami. Le lepaki kominformistov, nalepljeni že v soboto ponoči, so oznanjali, da bo naslednje jutro v mestu njihov pryi predvolilni shod. Na določenem mestu je govor, nik dobro uro in pol govoril neznatnemu številu svojih somišljenikov in večjemu številu radovednežev o volilnem programu KPI, Lepe besede o načinu upravljanja države, če bi prišla pod njihovo oblast, in precej opazk o novem vo. lilnem zakonu, niso mogle izbrisati vtisa, da je bilo vse skupaj demagoško in vaba za bližnje volitve. Ostale stranke v nedeljo niso organizirale volilnih shodov; najbrž imajo še precej o-pravil in med drugim tudi dovolj časa. Pred seboj imajo še dobrih šest tednov volilne kampanje, ki bo prav gotovo dokaj burna, čeprav tega po dosedanjih nastopih še ne mo. remo sklepati. „Rumi" ob kolesarja V soboto so sprejeli v mest-110 bolnico Brigata Pavia 4?. letnega Aleksija Hvalo iz Ui. Brigata Cuneo, kateremu je službujoči zdravnik obijal globoko rano na zatilniku. Hvala je v bolnici izjavil, da je popoldne okoli 16.30 trčil ob agenta policije 29.1etnega Karmela Mufalli, ki se je vozil na vozilu «Rumi» z evidenčno tablico GO 6529. Policist je vo. zil proti glavni pošti, ko je Hvala, ki je bil pred njim, za. vozil čez pot s kolesom. Kolesarja je vrglo s kolesa na tla in si je tako ranil glavo. Nesreča predilniške delavke Ko je 25-letna delavka v podgorski predilnici Licia Adami iz Ul. Favetti 11 danes zju. traj nosila neki tovor, se je spotaknila ob desko, tako da ji je tovor padel na nogo. Pri tem si jo je poškodovala. Odpeljali so jo v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki nudili vso potrebno pomoč. Ozdravela bo v nekaj dneh. Neroden skok v telovadnici Včeraj popoldne okoli 18, ko je 15-letna Anamarija Roma-nut iz Ul. Leoni 14 telovadila v telovadnici goriškega učite, ljišča, si je pri ponesrečenem skoku v daljavo zvila desni gleženj. Po prvi pomoči, ki so jo deklici nudili v mestni bolnici Brigata Pavia se je deklica že lahko odpravila domov. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Mantovan na Verdijevem korzu št. 17 tel. 28-79. KINO VERDI. 16.30: »Odpusti mi, če sem grešila«, J. Fontaine in R. Milland. VITTORIA. 17: «Naša gospa iz Fatime«, G. Roland in A. Clark. CENTRALE. 17: «Cloveška tekma«, F. Allen in J. Crain. MODERNO. 17: «Bratje Italije«, E. Manni in M. Lawrence. Natečaj za ljubitelje umetnosti Šolsko skrbništvo sporoča, da je minister za javno vzgo-jo napovedal natečaj za dodelitev nagrad marljivim gojiteljem umetnosti. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo biti spisane na kolkovanem papirju za 32 lir in naslovljene na «Ministero — Direzione Generale Antichita e Belle Ar. ti« (Ufficio Arte Contempora-nea). Rok za vlaganje prošenj zapade 15. maja t. 1. Pri igranju v kuhinji si je zlomil lopatico Medtem ko se je 2-leti star Aleks Fait iz Ločnika, Ul. Bri. gata Re 31 igral v kuhinji je nerodno padel in si zlomil levo lopatico. Rešilni avto Zelenega kri. ža ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil približno 20 dni, če bo šlo vse v redu. tftbite m eikij&e flUmotehi dnevniki PO USPEŠNIH ZIMSKIH PRED A VA NJIH Ljudska čitalnica pripravlja prijeten glasbeni večer Nastopili bosta goriški pianistki Damijana Bratuž in Lojzka Peršič Kulturno življenje Gorice je | mestu leži predvsem na rame-po mišljenju tujcev in pred- j nih mladih ljudi, ki so poka vsem meščanov samih zelo mrtvo, skoraj bi rekli, da ne obstaja. Nekoliko mestnih ki. nematografov, ki ne razpolagajo z kdo ve kako izbranimi programi, tedenski variete, ki največkrat človeka le razočara, to bi bilo, na žalost vse. kar si človek po končanem de. lu lahko privošči. Gledano s kulturnega vidika, skoraj ni omembe vredno. Goriška fil harmonija spi spanje blaženega, in to j'e pustni sprevod po goriških ulicah kar dobro pri. kazal. «Circolo di cultura« je samo za izbrance in mi smo seveda premalo »kulturni« za njegove programe, ki poredkoma privabijo v Gorico tudi kakšno vidnejšo osebo iz u metniškega sveta. Naše prosvetno delovanje v je prispevka tuberkuloznim Družinskemu poglavarju bodo za dobo enega leta po odpustu iz zdravilišča izplačevali 500 lir dnevno V Uradnem listu štev. 86 od | nekatere spremembe, in sicer: 14. aprila t. 1. je bil objavljen za družinske glavarje po 500 lir dnevno za dobo enega leta; zakon v zvezi s povišanjem prispevka tuberkuloznim po odpustu iz zdravilišča. Cl. I o-menjenega zakona predvideva Padce kolesarja Rešilni avto Zelenega križa je moral v nedeljo zjutraj na pomoč 47.1etnemu Francu Ca-nevi s Placute št, XI, ki je na poti v Ločnik padel s kolesa. Pri padcu se je ranil po rokah, nogah in desnem licu. V bolnici Brigata Pavia so mu zdravniki razkužili in obveza, li rane. Ozdravel bo v 8 dneh. za ostale družinske člane po 300 lir dnevno za prvih šest mesecev in 200 za nadaljnjih šest mesecev. Podpore so deležni zavarovanci, ki so prebi-li več kot dva meseca v zdra-vilišču in so bili odpuščeni domov, ker so ozdraveli ali ker se bodo morali še zdraviti. Ce bolniška doba ne presega šest mesecev, je zavarovanec de. ležen 9.mesečne podpore. O-menjenega prispevka ne izpla. čujejo zavarovancem za dobo, ko dobivajo pomoč v raznih o-krevališčih ali podobno. zali do sedaj volje in želi u-spehe z igrami in proslavami, od katerih je v zadnjem času najbolj uspela proslava 99: ob. letnice Trinkovega rojstva. Tudi sedaj se pripravljalo na dramsko prireditev, ki pa za. radi bližajočega se konca šol. skega pouka ne bo prišla na oder pred poletjem, kar je vsekakor razumljivo, saj je učenje prva in najvažnejša naloga tistih, ki sedijo še v šolskih klopeh. Ljudska čitalnica nam je le. tošnjo zimo priredila celo vrsto uspelih predavanj. Obisko, valcev je bilo vedno največ med starejšimi in pa mlajšimi, osebe srednjih let pa so morda pozabile, da je kultura vzgoja človeka, ki ga pripravlja na razne življenjske težko, če, vedno boljša, kakor pa ce. nena zabava, ki je včasih potrebna, toda ne nujna! Goričani so s pomočjo ZSPD prisostvovali nekaterim gleda, liškim prireditvam Slovenske, ga narodnega gledališča v Trstu, od koder so vedno odnesli najboljše vtise. Posebno pa je bila vsem všeč poslovilna predstava Angele Rakarjevo «Zene na Niskavuoriju« ter zadnja italijanska komedija «Mrtvi ne plačujejo davkov«, ki je s svojim zdravim humor, jem na vso moč zadovoljila goriške gledalce. Morda je bila najbolj pogrešana v letošnjem programu Ljudske čitalnice glasba, toda tudi tu se nam sedaj na pomlad obeta maj-sikaj lepega in zanimivega. V sredo zvečer ob 20. bosta ljubiteljem kla. virske glasbe priredili koncert dve mladi goriški pianistki: Damijana Bratuž in Lojzka Peršič Poslušalcem bosta za. igrali skladbe velikih umetni. kov Beethoven, Bach, Chopin in Debussy, Upamo, da bo na. ša javnost toplo pozdravila nastop domačih pianistk in se ga udeležila v velikem številu. Za konec meseca pa nam gojenci Glasbene šole pripravljajo javni nastop instrumen. talne in vokalne glasbe, ki ga vsi željno pričakujemo. To bo pregled dela in naporov slovenske Glasbene šole v Gorici, ki vzgaja novo generacijo ljubiteljev in gojiteljev pesmi ter glasbe. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 12. do 18. aprila t. 1 2! rojstev, 7 primerov smrti in 4 oklici. ROJSTVA: Franc Brumat, Ivan Serri, Ondina Fecorari, Patricija Furlan, Lucio Del-Pin, Mariza Massari, Lucio Miani, Bruno Favretto, Lia Be-vilacqua, Jurij Marcossi, Ana Cernic, Lucijana Pellos, Suzana Bertagnoli, Ana Mauri, Ro. zalija Recca, Veceslav Colaci. no, Marija Grusovin, Jurij Zamparo, Vivia Mazzucchelli, Mihaela Beltrami, Pavel Si-moni. SMRTI: 66-letni železniški upokojenec Evgen Grattoni, 72-letni kmetovalec Franc Hle. de, 72-letna gospodinja Marija Mercedes Kilrner vd. Abrile, 70.1etni trgovec Alojzij Gorjup, 85.1etna gospodinja Marija Stelan vd. Mauri, 75.1etna go. spodinja Marija Vedral vd. Stecchina, 79-letni čevljar Jo-žef Leghissa. OKLICI: industrij ec Romeo Bacchetti in uradnica Gina Ma. ren, brivec Marjan Dilene in tkalka Silvija Lenardi, brigadir finance Venceslav Santoro in uradnica Silvana Cej, geometer Ermis Chiandetti in tr-govska pomočnica Elvira Bi-sjak. no razpolagajo z j^f starih in 260 ha t® ljišč. Pridelek na sl(et » ljiščih je prva letab5tajaJ°; znaten, vendar pa jel0 vedno možnosti, d j;jjč kaj let Površina Ja safliaP$ širi in s tem pove'c. r je »J so s}°..j goletne težnje saViaa(jnja ............. " UP izvodnja. To s° siDjSkit> ^ goletne težnjesaviM , £ ljarjev, ki Jih zelo sistematično g0 Savinjski hmelja«" spioi namreč vključeni . s0 t kmetijske tadtage. y IflS silec vsega naprej in »F tijskem se govi proizvodnji- i vsa* ;» pije in kdo .planilo £ pripada pravično v za* nihče ni prikrajšan- da„cs nitostih. ki vlada ? saVinj ; Jugoslaviji bi ir0. _adrU?p hmeljarji kot član:Ličilo. vir*r* na veCjC r c-n ven; dača*1 dar tega oni ne ze. 'gtetd1... so si dali le svoje delo, dočim so zavd od prodaje vložili v samo Pr.°',em le*u . ko bodo v letošnje® lastnih sredstev P veStira''dei lijonov dinarjev i jjsSik .. nadaljevanje meli°r“5ice ^ na področju male pop* „ nice, ki jim v.sak nVršin. lja del plodnih P°. r tri -j, način pa bodo te m t*. pridobili okrog lOjL 45 hmeljišč. Nadaljnjimi HF. jonov dinarjev je e. p0sa 1% ljarski odbor dode v ^ bodo ^ •J ---- i-i flflu nim zadrugam, * ajle a tnsniem letu Zgra“ ^ oK, tošnjem letu , moderne sušilnice je —- kakor smo ze P js«(, li — v mnogocem ravty kovost hmelja "„^eCejš4? ga za tržišče. Fr sredstev je name 1 ^ ® „ impregnacijo h.meJe tet do s tem trpežnejše ^ vplivalo na zman) . r8v investicij) ter za _F' v (l dernih žičnih nas m ( Vse to je le n^f SV> ki zgovorno Pr nino ^ j,!’ ljubeznijo in P?phmew- . nostjo savinjski n napr rajo pot svoj mn. do^ij ij Skupnost, ki Jjh .ja sl .jj| veže na delu, raz tudi v n°Ha »jat J t>r duha in mišljenja-. jr na svetu primer, u ,gSttv*-p polagajo s svojimy stitutom ter da^s .,i pravljeni vložiti s8vi sredstva kakor P jjin» • hmeljarji. _NX*0^ mlad. ■ prav mu iz lastnih sre^,na].jeU(i institut je sicer še leto jr dar že stoji m P ^steV.oy s lili 25 milijonov jr katerimi namerav«v ^ dokončno oprem - gčaia -efi stitutu se bosta et, V ® nir-agronom in dej1 p p* bodo delala mladavSeh kmetice, iz sred ne bodo rasle iz^.u„d sv0)Viji^ niso podedovali borsto J tov in dedov. ^ J( njive bodo povez^, se V lja in hmelj- VgtoVi v(# razcveteli n°vi (t, }■ m ši od «goldinga»- e v Sy hmelja, ki ga Ajj du*1 J i« Hj| rumenega Pra^“0 ob^j | m V. ob / rumenegci j0 ov : r- Smejali se b -j^i vinjčanov. „h se ■* ki se bodo os -z jis ših vrstah PlV lovnih pivov^jski^p^ se celo vrsto v . nih idej- K -m P <,st$ u jim inštitut ^en bOŽ^jPj, mogel nudit ]crožnike ajli, „ kustev tudi od' ai C« so se prav bodo še letos te dni as, ■&*«■*• 01“ L,nVid,s t1 ustano ^ji ta šola enoletn pa ^ še proučujejo, ve v ta n £ ra biti cim Pr ^jlijon0 „jih so dodelili 10 » bod° s# b0 t0 pr6!Tnet odpr>V> ve roke zopet hm fP Lanski Pazili ^avinjcani m ,0 v ‘ ce sveta da c da ne s V n Afriko. jjgr L še .o pred^let^H „—craj h12 krbi ne V so že nove J* o j,m , delo! Del°,avic, sa)jar toliko preg>apa kadeti ^5 jeni, S1 t-torjev Ko, & c3 vseh 30 tr3*1 deiano- a Kd<» kaj kmalu P vjcjel. temu ne bo njih sedi dela a ^ ^ sod je dosti ebtrU a .-r hmeljarskem Kot pfe t - Je .leto« >sW°pa U mo Temeljito J* £ j« d iti. Dolete^ eVro{>«),,-da se bO jCv v tet9 gres hmeB^prav/gteJ^vi bo tretji y ,,,-gres~ hmeliarpfav v-steA' a^ustu vršil P, s^tem> lem mestec vlPjC so * 1J» ponos ne ciovenc' jjiji ao prav vsi , „zoizV°d jjieS* no tudi v p ravo ^ našli svoje cffi svetu. mjlOS ^ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — ^odružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo —----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- —------ mese*"0 «a Tj, NAROČNINA: Con« A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub Jugoslavija: Izvod 1°' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratični*' ” Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaSkega