1» R O L K T A K E C JK »KI. A VSKI LIST ZA MISLECE ClT ATELJE PROLETAREC Official Orguu Yu#onluv F«'>ke Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. 4T. — NO. 1691. " "•» ««•■ •« «• >»' -»•>«•»•« — ~ w - c«,«. « >. um CHICAGO, ILL., 7. FEBRUARJA (Febru«ry 7), 1940. Publ„k.d w..kly 2301 So. Lmi»*«I. A«. „ LETO—VOL. XXXV. ODBORNIKI AFL IZREKLI NEZAUPNICO VLADI Nacijska Nemčija po sedmih letih hitlerizma FOVELicEVANJE AGRESIVNOSTI. — RUSIJA f-RE/RSčILA ANGLEŠKE NAKANE PROTI NEMČIJI. — ITALIJA ŠE ZMEROM TRDNO NA NEMŠKI STRANI, PRAVI HITLER "V sedmih letih je Nemčija ga niso za popazi. Njihova dr-pod mojim vod tvom djsegla žava je štela '12 milijonov Iju-tako sijajne ujpehe, da jo >b- di. terej je bila po prebivalstvu čudujc ves svet." je dejal Hit- m 1 največjimi v Evropi. A ler na >!avju 7. obletnice na-'Nemčija jo je porazila v 18 cizma. ki .so jo praznovali 30. dneh. se je poba hal Hitler. In januarja. Letos ni bila spojena z^aj se morajo Poljaki učiti, s tolikšnim pompom, kakor da so si s svojim izzivanjem prejšnja leta, ka jti Nemčija je Nemčije nakopali to, kar so is-v vojni, ki pomeni le žrtve: Hit- f kali. Hoteli so vojno in jo ima-lerjevi podaniki jih čezdalje jo. Sicer Hitlerjevi propagan-bolj čutijo. ; disti trdijo, da s Poljaki ne po- Bahan z s eh" stopajo tako okrutno kakor tr- ...... . 1 di tisk v zavezniških deželah Nikdar več ne bomo prema-1 in v Amcriki, priznavajo pa, gani, je izjavil. Pač pa bomoUla jc v V8Q bivšo Po|j8ko, kar obračuna l z Anglijo in Fran- ^ je pod Nemčijo. uvedena cijo, ki sta krivi te vojne, ljud- i -disciplinarna" akcija. Vsakdo stvo pa mu je grmeče pritrje-,., Xcmčiji ve. da je Hitlerjev valo, ako so Hitlerjevo slavje pamcn unieili po|jsk: in ČMi novinarji po pravici opisali. | n&iod Jemlje jim zemljo, iz-Konstatiral je, da ima Nemčija j Rna, jih je u trgovin, odvzel danes najboljšo municijsko in- jjm vse javne službe in uko dustrijo na svetu, posebno ie,, razlaščene pognal v deset tiso-ka-r je pridobila slovite Škodo-, čih na .g|Ina de!a v nemSke ve tovarne na češkem. Zabav- kra je Njeif0V smoter je razbiti Ijal je onim, ki so Nemčiji us,- dru*i»e Poljakov in Cehov iu VETERANI NA KONVENCIJI UMW Veliko zanimanje za "Pro-letarčevo" slavje Iz poročil pripravljalnega odbora za slavje 35-'etnice Pro-letarca, ki bo v nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ, je razvidno, da bo predvajan izredno dober ! spored. Nastopi sopranistka Louise Kelemenic iz Garyja, ki dostikrat poje tudi v radiu. Kna izmed zelo zanimivih točk bo nastop sester Mary, Brne-stine in Lucille Jugg. Svoje pe-•mi to označile z naslovom "Songs of the People". Govornika bosta Etbin Kri-ttain in profesor Maynard G\ Krueger. Umevno, da nastopi tudi pevski zbor Sava. Igral bo med programom i>oiio.'dne in zvečer na plesni zabavi v vrh nji dvorani orkester Johna Gorska ml. iz Springfielda, v spod nji pa Pucljev trio. Jubileja« konvencij« UMW, ki m j« prlltU v l tudi o Rusiji. Ampak ipoljl,b,Ia 8mrt' Pravi izj*v» f,vni listi' Predsedniški kandi- V, na prinoanp ZDOr J3Z. "še nikoli ni bil nemški na-! poV8em druKa^e kakor nekoč . ^---- ^..............dat na istem tiketu je bil takrat rod složnejši, kakor je danes," Ti dve državi sj lahko VZajem-; v Beogradu se je minuli te- l?kojni wisconsinski senator SP 1P nnnvn lil 44 ailu nu ... .... j. ... . ... Rn},rH DEVET MILIJONOV BREZPOSELNIH DOKAZ NESPOSOBNOSTI SEDANJE ADMINISTRACIJE^ PRAVI W. GREEN JOHN L. LEVVIS SMEŠIL NA KONVENCIJI UMW DELAVSKO TAJNICO. — MEŠETARENJE UNIJSKIH VODITELJEV S POLITIKI ZA MANDATE IN KONCESIJE Kooseveltova administracija | selnih in s tem reši najtežji eko-ie bila v minulih par tednih de- nomski problem te dežele. Nji-ležna plohe ostrih kritik iz u- hova ugotovitev, da je bil new nijskih vrst. Roosevelt in nje- deal na tem polju neuspešen, je govi ljudje se baje ti rnu jako i pravilna. Amv)ak čemu oni ne budijo, ker smatrajo, da je po predlagajo, kaj na j se rtori, da krivem napadati. . se otresemo te more? Norčevanje iz delavske tajnice Odborniki AFL zavili v Na konvenciji UMW v Co- tok republikanske stranke z a-lumbusu je Rooseveltu napove-! Pe,om» n®j Roo««velt za božjo dal boj John L. Levvis. O delav- P 0^ pu,!ti privatnemu busines-ski tajnici Perkinsovi je dejal, i8,1 na svobodno pot. Naj mu za- da bi bila ona najbrže zelo dobra gospodinja, ampak o delavskih problemih, na primer o vprašanju brezposelnosti, pa ima silno motne pojme. Pravzaprav o njih ničesar ne ve, je rekel Levvis. "Enotna fronta" Enako ostro je bil Roosevelt kritiziran na seii eksekutive Ameriške delavske federacija v Miamiju. četudi .se I^vvls in Green gledata jako grdo, sta srlede Roosevelta postala enakega mnenja. Dasi odborniki! gotovi, da mu vlada ne bo ovirala dobičkov in ne prežala na vsak njegov korak, pa bo dobro. A resnica je, da sc je AFL ohranila v tej krizi edino s pomočjo vladnih regulacij. Ako | jih ne bi bilo, bi se odborniki AFL zdaj ne mogli sniti v Miamiju. Upravičeni očitki Kajpada so bile te regulacije pomanjkljive. A pozdravile so jih vse unije na podlagi pravila, da je tudi malo boljše kot nič. Pozabijo pa v sedanjih kritikah na napake v svojih vr- V soboto 10. februarja se bo AFL na dvoji seji v Miamiju ni- i ^ 1 ^ napa c . ^ ....... — so rabili v kritiziranju tako o- : * e Je.:\s strih besed kakor jih je Lewi.lpanje« amenskl kap.lta^-na konvenciji svoje unije v Co-,^' kl ^ k«je n>et visoke i.__i______ ^.. j..... , ____ dobičke l»rez apeliranja AFL Dne 2. februarja se je vrtila seja odborov JSZ in Prosvetne matice, na kateri je bilo med se je pohvalil. "Nobena ril« na no pomagati, je rekel, in danes den vrti", konferenca «°bcrt M F<>lletic- je je bilo med svetu ga ne bo razdvojil«. V«. je to ne |e želja. ne„„ dejstvo. | „ke 2veze (Rumilnije. Tun,He Whed«r demokrat. Jolin L. Le- »kle»J«»o. da «e povabi " F . - ---- . .. . , . je to ne le želja, nego dejstvo, ^ke zveze (Rumunije, Turčije,, . ka, ki se bo obregovala ob Rusija in Nemčija sta se Qdlo- Grčije in Jugoslavije). Bila je w.ls ** Je bil P0VfthiI /tt Nemčijo, bo zdrobljena, česar eili za wode|ovanje, je izvajal,' pogrebna zadeva, kakor ^ nika na konvencijo UM W v Co- se Anglija ze zaveda. Pravil ter ugotovil, da je U sporazum slednja konferenca male an-!lumbu3 in to Je P^^ročilo go- IH IrnUn in .' nn <1 m i U l/,i.'U n#v ________... _ _ lumbusu. »o vendar z Lewlirom v soglasju in so z njim vred izjavili, da je nev. deal velik fiasko in da ni pravzaprav ničesar dosegel, posebno ne v re- j na zvezno vlado, da naj pusti "privatni iniciativi svobodnejši razmah". Kapitalistično časopisje rohni, ker si je opomoglo. Mi ga ne branimo in kakor v Sevanju problema bre*posel- '™n,moRaRor 1 pocetku, tako smo sedaj uver Unije v skrbeh jeni, da problema brezposelnih new deal ni v stanju rešiti. V • . • i . ue«! JU » »taiiju icsjiu. v Vprašanje, kam z devetimi sedanjih raZmerah bo devet mi-mihjoni ne za posije nih, je za Hjonov brezposelnih ostalo med je kako je v sedmih letih po- preprrov C,° črte za hegemonijo v Efropi in vije in Rumunije) leta 1938 na I p<>.dp,.ra v Pr<>d*edni*ki kampa- Hledu. V Beogradu so si pred- nji wheelerja. A k« hitro je stavtiiki balkanskih dežel po- Uwis naPravil to P°tezo, ^e je vedali z obraza v obraz, da so!0^'11 predsednik AFL Green vsi skupaj žoga v pesteh velesil * izJaV0» ,da ne bo' »nierisko • . . . flnlafjf ifi,'1 in si ne morejo pomagati. Rumunija mora pod Hitlerjevo "zaščito", kajti ne Jugoslavije, ne drugih balkanskih dežel ne mika, da bi Sle zanjo v vojno. V mučni atmosferi realnosti je nad svetom. Prerokoval je Nemčiji že si-jajnejšo bodočnost in iziavil, da bo v sedanji vojni ona zmagovalka. "Nikdar več ne bo Nemčija poražena," je vzkliknil. Nevzdržna situacija Ljudstvo mu je kajpada plo na naš prihodnji zbor 4.-6. julija v C leveland za referente J uniie ^ ^10 v mio Kaiti "JU,,,M "ICTi Etbina Kristana in Ivana Mol-V T ^ važno Kajti nezaposlenimi in to je dejstvo, r^oina ivnsiana in ivana moi- kadar začno 7 organizatoncno ki Lr>i no taii nobena unjja ka. ^eja je bila vseskozi stvar- kam„anjo. ima družba proti S UJI & U Ja* na, konstruktivna in zelo zani-|njim zmerom pretnjo, da čaka miva. -kalo, ker ga je sfanatiziral in . . , . ---------- - pa ker ne sme poslušati ničesar JUfi^o/anski minister vnanjih zadev Cincar Markovie omenil. razen nacijsko propagando. (Nadaljevanje na 4. strani.) LIGA "ZA MIR IN DEMOKRACIJO" PROGLASILA SVOJ KONEC Ena izmed največjih komuni- 1. februarja to leto pa je bila stičnih frontnih organizacij je bila Ameriška liga za mir in demokracijo. Nekaj let je poslovala pod imenom "Ameriška li«a proti fašizmu in vojni". Ko je Moskva začela propagirati v inozemstvu demokracijo in zvezo demokratičnih držav proti hitlerizmu, je morala o-menjena liga naglašati v prvi vrsti demokracijo, zato si je spremenila ime. V nji je bilo tisoče ameriških liberalnih intelektualcev, mnogo vladnih u-radnikov, protestantovski duhovniki in drugi, ki so verjeli, da spadajo v pristno demokratično organizacijo. Svojo zmoto so spoznali koncem avgusta, ko je država, katera je klicala ves svet v borbo zoper hitlerizem, skleni'a pogodbo z njim. To je bil Ameriški ligi za mir in demokracijo smrtni udarec. Komunidi *o se iz nje prvi umaknili in ji odtegnili finančno podporo. Dne uradno razpuščena, češ, da je treba v sedanjih vojnih o količinah za ščitenje demokracije drugačne organizacije. delavstvo" podpiralo nikogar, ki bo imel Lewisovo odobritev. Senator Whee!er je uvidel, da med razdvojenimi unijami on ne more računati od njih na tako podporo, ki bi mu pripomogla v zmago. Kongresnik Martin Dies se je Diskuzija v SDC bo v četrtek V četrtek 8. februarja bo v S'ovenskem delavskem centru razprava o raznih problemih s posebnim ozirom na naAe gibanje i>od okriljem JSZ in Prosvetne matice. Prične se ob 8. zvečer. Povabljeni nanjo so tu Preuredba potrebna zunaj nič koliko delavcev, ki so Toi,a če John L- Lewi* in pripravljeni prevzeti prostore William Green to priznavata. zaposlenih. To vpliva strašilno ^cmu tufi! 'ie Priznata, da je na milijone zaposlenih delav- nmgoče t . zlo odpraviti edino cev, katere spremlja večni z reorganizacijo ameriškega strah, da bodo vrženi med gospodarstva? Ali bolj narav- brezposelne. no P0V(Vda,10» samo s socializmom. Ako pa se bosta v naprej Tudi Roosevelt bi lahko ogrevala za podpiranje politi- kritiziral Ampak ne John L. Lewis, ne kov kapitalističnih strank in za sistem kakršen je. nimata vzro- odborniki AFL niso predložili ka kritizirati nikogar za fia nikakega načrta, kako se nai sko, v katerem sta sama največ di vsi člani glavnega odbora da Jugoslaviji ne preostane | s svojim preiskovanjem "ne-1 SNPJ, ki imajo ta teden svojo ! z^li^vH mTlijn^v brezpo- Omagala! drugega kakor iti globlje m ameriških" aktivnosti utrudil j sejo v glavnem uradu, globlje pod italijansko zaščito! toliko, da je zbolel. Ampak skupno z Madžarsko. In Rumunija. ki se je oslanjala najbolj na Jugoslavijo, mora vsled tega pod Hitlerjev vpliv. Grčija kongres je ob enem njegovemu odboru podaljšal življenje še za eno leto. Poslednje mesece je razkrival najbolj komuniste in "SEJALCI" Ivan Molek je k slavju 35-letnicc Proletarca, ki bo dne 3. marca v dvorani SNPJ, spisal zborno recitacijo "Sejalci*'. in Turčija pa sta se odločili pred njim nekaj čace prične v četrtek 4. julija in skonča v soboto 6. julija, v nedeljo 7. julija pa se ga zaključi z zabavo, ako mogoče. Chicago, III. — Zadnjo nedeljo popoldne je naš dobro znani I učenec petja, Tomaž Cukale, ! priredil obširen koncert v dvorani SNPJ. Sam je nastopil v lepi zbirki slovenskih in drugih | pesmi ter opernih odlomkov, poleg tega pa še v duetih z o-I perno pevko Esther Block in z George Marchanom, ki vodi jugoslovansko uro na radiu vsako nedeljo ob devetih zjutraj tako za nas čikažane, kot za naše farmarje po sosednjih državah. Nadalje sta sodelovala naša dva pevska zbora, namreč Aleš predlaga v tem smislu, __ Angela Zaitz podpira. Spre je- j m~ai"krzbo7"FrancePreierenT\ to. Poročali »mo se, da »o na zadnji konvenciji UMVV slikovci »pustili pred odrom aavsdol. ravno ko je imel John L. Lewit najoblj ognjevit govor, komunistično zastavo. V dvorani je vsled tega nastal silovit kraval. Reditelji so se dulgo trudili, predno so zopet uspostavili mir. časniski poročevalci, ki so rekli, da se n« tej konvenciji dolgočasijo, pa so kar iznenada dobili obilico posla. "Stunt", kdorkoli ga je igral, se je imenitno posrečil. Leta ia leta bod" z njim dražili Lewisa, češ, poglejte, govoril je pod zastavo Sovjetske Rusije! Ne utajiš, kajti slika je priča. Leuris je zahteval policijsko preiskavo, ki pa ni zalegla. Reporterji so dobili aaieljeno priliko, da se v UMVV "šopiri" komunizem in jo bodo ponavljali, dokler bodo mogli z ajo privatni interes uniji premogarjev škodovati. tako dobro kakor farmarski in delavski otroci v naši deželi, so hiteli v šolo. Veseli in razposajeni kakor povsod, kjer jim ni sile. Tem gotovo ni bilo treba zjutraj na polje. Dospeli smo do cerkve. "Prav taka se mi zdi, kot takrat, ko sem bil prvič tukaj," aem rekel Angeli in njeni mami, čeprav sem bil šele 3 leta star. Ugovarjali sta mi, da poznam cerkev le iz slik, ne pa iz spomina. A tiste prve poti se natančno spominjam, ker sem bil prvič v vlaku, ki se je tako nevarno zibal, da so me vsi tolažili. Neka romarica mi je dala grozdja. Pa sem se privauil. Prav tako se spominjam poti nazaj grede. Ker je bilo romarjev nič koliko, so jih vozili s postaje Otoče tudi v živinskih vagonih. Tovorni vagončki »o imeli v ta iim-men mala okenca, ki pa so bila zame previsoka. Na klopi ob stenah so posedle ženske in stari moški, drugi so stali. Tistega vagona, teme v njemu in gnje-če se spominjam, kakor da bi bilo včeraj. Na Brezje so me vzeli starši potem še enkrat, a ona druga pot ni napravila name nikakega vtisa. Stojnice v bližini cerkve so bile še zaprte. Po dvorišču o-krog cerkve je šetalo par duhovnikov in nekaj moAkih je stalo tam blizu, zatopljenih v pomenek. Bilo je vroče jutro. Kovčegi, ki sem jih nosil, so mi pospešili potenje. "Kaj mi koristi taka pokora, če pa ne verujem vanjo!" Angelina mama se je smejala. "Zmerom se boš potil. Ako bi bil bogat, bi ti drugi nosili in stregli. I,e potrpi. Saj ti ni nič hudega!" Z one prve poti na Brezje sem si jih predstavljal kakor Šmarno goro, če ne še višje. Spominjam se, kako smo šli s postaje preko reke, in potem v klanec, ki se mi je z^del nedo-gleden. In ob poti je sedelo nič koliko beračev, ki so za krajcarje obljubovali moliti za dobrotnike noč in dan. Ampak Brezje je v resnici planota. Res je z Otoč proti Brezjam precejšen klanec, ampak ne tolikšen, kot se mi je videl takrat v otroški domišljiji. Okrog cerkve in po vsi okolici so rodovitna polja, da malo takih. Bohotne rože zgovorno pričajo o rodovitnosti zemlje in dobri klimi. Sadni vrtovi so bili polni rožnatih jabolk in hrušk. Posebno jabolk. Res, lepa krajina, prav nič slična Sveti gori, Svetim Višar- jem, šmarni gori in drugim božjim potom. Prtljago smo nesli v Finžgar-jevo gostilno, ki je na Breziah menda največja in slovi vsled doore postrežbe. Gospodinjo smo vprašali, kje stanuje Neži-ka Grilčeva. Prav blizu. Greste ined vrtovi do te in te poti, pa ste pri njeni Jiiši. Okrog 9. ure (bil je delavnik) so začeli odpirati stojnice. Na steni cerkve je svarilni napis, da na odmerjenem kraju, ki je cerkveno zemljišče, ne sme nihče prodajati. Ampak kakih sto čevljev stran je zemlja že privatna in na nji pa stojnice in gostilne — sedem gostilen vseh skupaj, z gospodarskimi posloji in dodatnimi hišami za prenočišča. Blizu cerkve so gradili posebno stojišče, kakih pet čevljev višje kot je dvorišče. Delavci so se ravno pripravljali, da prično svoj šiht. Hiteli niso nič bolj kakor v naši deželi pri WPA. čemu tudi, saj je njihna plača celo nižja, čeprav niso "na relifu". Zavili smo v cerkev. Zares se je spominjam, sem znova dejal. Pri spovednicah so klečali ljudje in se iznnebovali z gorečim pripovedovanjem spovednikom in molitvijo svojih grehov. V kapelici Čudodelne Matere Božje je maševal duhovnik. Kakih trideset ljudi, večinoma žensk in nekaj starih moških, je klečalo pred oltarjem, zatopljenih v molitev. Morda ao vsi v stiskah, pa prosijo tu čudodelno podobo pomoči in usmiljenja. Ali smo za oltar. Spominjal sem se ga dobro, ker j« bila kapelica čudežne Matere Božje vzidana v novo cerkev, in ker me je mati takrat primorala, da sem moral okrog oltarja kleče. "Cemu?" sem jo vpraševal, In hlačk se mi je zdelo škoda. Bergelj je bilo takrat cela skladnica. Sedaj niti ene. Delale so na-potje in izplačevale se niso. Zato so jih spravilLatran. Pač pa so stene za oltarjem od spodaj do vrha polne, zahvalnih "tabel ". Nekatere teh tabel so draga stvar. Druge bolj skromne. Ta se zahvaljuje na nji za čudežno ozdravljenje. Vsi zdravniki so obupali, a prošnja k Mariji na Brezjah je pomagala. Hvala Ti, preblažena Devica Marija! Nekaj č**a sem zahvale prepisoval v notes, a so si približno enake. Olovek ne bi verjel, k h j vse pripisujejo stanovitev koncila raznih lavskih skupin v obrambo socialne demokracije. Govoril bo August Claessens iz New Yor-ka. KV. Zaitz .predlaga, da se pi»mo vzame na znanje in da se tega zborovanja od naše strani lahko vsakdo udeleži, toda ne v imenu zveze. Justin Zajec protipredlaga, da se pisma, odnosno vabila, ne vzame na znanje. Protipredloff sprejet.. Cankarjeva družba sporoča iz Ljubljane, da je knjige za Prosvetno matico poslala v priporočenih paketih po pošti, da pa bo z njimi nedvomno zamuda vsled vojne v Evropi in na morju. Poročilo tajnika. — V zvezi ni od prejšnje do te seje nika-kih posebnih sprememb. Ob koncu leta smo imeli 23 poslu-jočih klubov. Dalje Y aktivnih in 2 pasivna člana pod označbo "members at large". Povprečno število članov je bilo na podlagi razpečanih znamk v prošlem letu 430, kar je par članov več kot koncem leta 1938. Rednih znamk je bilo lani izdanih 1602, dualnih 1090, mladinskih 56 in izjemnih 1141, katerih število je nekolika višje kot koncem 1938. To ob enem pomeni, da so bili naši dohodki na članarini in kon-venčnem skladu nižji v vsoti o-krog $400. V sedanjih okolščinah JSZ ne bo mogla funcionirati z dohodki, kakršne ima zdaj, zato bo pač treba misliti na reforme. Dokler smo imeli okrog 40 aktivnih klubov, nam ni bilo treba biti v skrbeh za gmotna sredstva toliko, kakor sedaj, ker so bili dohodki na članarini prilični. Vrh tega »o pomagali tudi dohodki Prosvetne matice toliko, da nam v obveznostih ni bilo treba zaostajati. Običajno smo se v vsakem letu predsedniških volitev posvetili socialistični volilni kampanji in jo vzdrževali sami s prispevki v kampanjski skiad, za katere smo se obrnili na napredne organizacije širom dežele. Kaj bomo mogli v tem oziru storiti leto«, od visi od o-kolščin, ki niso v naši moči. Socialistična stranka obljublja poseči v voMlno kampanjo s svojim predsedniškim kandidatom. Ako to res stori, bomo vedeli šele meseca aprila, ko se vrši njena konvencija. Dalje je tajnik priporočil, da se naj določi sedež našega bodočega zbora, in datum zanj, na tej seji. Glede Prosvetne matice dodaja. da je od prošle seje naše i eksekutive priglasil ipristop krožek At. 5 Progresivnih Slovenk, Conemaugh, Pa., ponovno pa se je pridružilo društvo št. 44 SNPJ, isto ta m, in pa klub št. 27 JSZ v Springfieldu. Z arhivom je bila P. M. v poelužbo od proAle do te seje Slov. nar. domu v Imlianapolisu, Franku Masletu v Little Fallau, N. Y„ JjL 4ni*U. dniAfcvu. -SuovenU* v fiarbertonu, O. Naše publikacije.—or "SAVA". i Med programom in »večer igra v gornji dvorani orkester JOHNA GORSKA ml. is Springfielda, III. V »podnji [j PUCLJEV TRIO. jj PRIČETEK PROGRAMA OB 3. POPOLDNE. Vstopnice v predprodaji 35c. Pri blagajni SOc. IOBOI ¥ ioboi ioboi D icc dr* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Earl Browder se na svojih shodih zgraža radi obsodbe nad vlado, češ, da ga prosekutira ker je komunist, čemu pa prosekutira navadne delavce, ako kršijo priseljeniške zakone, ali pa naredbe o izdajanju potnih listov? Mar naj.bi rajše priznal krivdo, da je res potvarjal potne liste, ne samo enkrat, in vselej bi ga lahko dobil pod svojim pravim imenom, ako je imel poštene namene. Mar ni bilo vse polno drugih iz Amerike v Rusiji, na primer James H. Maurer, ki je bil tam v isti dobi pod svojim imenom kot je Brovvder brodaril pod tujim? Ako je šel lahko Martin Jud-nič in drugi Slovenci tja pod svojim imenom, čemu treba a-meriškim vodilnim komunistom za potovanja po inozemstvu tujih imen in ponarejenih potnih listov? Nešteto ameriških radikalcev je bilo že v Rusiji od početka njene revolucije in v poznejših letih, ne da bi jim bilo treba skrivati identiteto, čemu jo je bilo treba Browder-ju? Mar ne ve, da so v Rusiji taki prestopki kaznjivi s smrtjo? Tu pa se lahko norčujejo iz obsodbe, iz vlade in sodišča, ki mu je naložilo kazen, ne da bi mu bilo treba v zapor, ker se ga lahko otepa s prizivi. Raymond S. Hofses, urednik socialističnega tednika Reading Labor Advocate, pravi, da n! Browderjevo uporabljanje po-tvorjenih imen in potnih listov pospešilo revolucije niti eno samo minuto. To je resnica. Toda od svojih pristašev je za SVOJE grehe le izvlekel nad »to tisoč dolarjev v SVOJ obrambni sklad. To ni junaštvo, ne mučeni-štvo, pego izrabljanje sfanati-ziranih ljudi in odbijanje drugih *od delavskega gibanja, češ, "glejte ga! Sicer pa so vsi enaki!" K " * f , Prijatelj Joie Hočevar v Pueblu trdi, da obsojamo Rusijo, ker nam tako UKAZUJE druga intemacionala. Ako je Jože tako v zmoti glede Rusije, kakor je v tej trditvi, tedaj tudi o Sovjetski Uniji ničesar ne ve. Kajti socialistična delavska intemacionala ni kominterna, zato nikomur ne ukazuje. Izraža le svoja stališča in socialisti se večinoma ravnajo po njih. Ukazuje pa kominterna. Do-kler je komunističnim listom u-kazovala pisati PROTI hitlerizmu in agresivnosti, so pisali PROTI. Kaj počno zdaj, ve lahko tudi naš prijatelj v "zapadni slovensko metropoli". - Trije ruiilci, ki jih je imela Jugoslavija, so z vojaškega ozira brez pomena, kajti v slučaju vojne z Italijo bi morali nemudoma pobegniti v Kotor. Enemu teh, ki je bil najnovejši in krščen za "Ljubljano", tega ne bo treba, če ga ne dvignejo. Potopil se je blizu Splita, ko je zadel ob podvodno čer. Njen poveljnik Ahlin si je vzel življenje sam s samokresom in je s tem sledil kapitanu nemške vojne ladje Graf Spee, ki jo je dal sam potopiti ob obrežju Južne Amerike rajše kot pa da se bi z Angleži spustil z nova v boj. Slovenski letalci v tej deželi imajo slabo srečo. Ali se ubijejo, ali pa bankrotirajo. Le par jih je menda, ki so uspeli in dobili pri aeroplanskih družbah dobre službe. Slovenija sa Slovence, je spet geslo komunistov na Slovenskem. čemu tudi ne pravijo, "Finska za Fince"? Ameriška zastava ima v komunistični stranki čudno zgodovino. Ko je bila leta 1919 v Chicagu ustanovljena, so dvorano okrasili samo z rdečimi zastavami. Mestna ordinanca zahteva, da mora biti poleg kakršnekoli druge zastave tudi vsa i ena ameriška zastava. U-prava konvencije je rajše potrgala vse rdeče zastave dol, kot pa da bi poleg njih razobesila eno zvezdnato. Toda poglejte komuniste danes! Odri, na katerih nastopa Browder in drugi komunistični govorniki, so vsi okinčani samo z zvezdnatimi zastavami. V njihovih paradah je ameriških zastav toliko kot Stalinovih portretov v paradah ZOPET JE TUKAJ! • • • Ugodna prilika enkrat na leto za samoobratujoči plinski grelec PONUDBA za dokaz varčevanja na 90 dni Dokaiite samim sebi, da lahko zmorete čudovito udobnost vroče vode vedno na čejm. * Ka tisoči* in tisoče druiin se je poslužilo prednosti te senzs-cianclne dokszilne ponudbe lanske«* leta Samim nebi so dokazali, da lahko zmorejo udobnost in pripravnost vroče vode vedno r»a čepu. I)a omogočimo drugim tisočerim, da ugotove, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO ns čepu, ponavljamo zdaj to ponudbo! Vzemite si tri mesece časa, da dokažete samim sebi, da ni primemo biti }>res samoobratujočega plinskega vodnega grelca .. • Samobratujoči plinski vodni grelec Vam daje stalno vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. V resnici, vzeto gslon za galon, vroča voda ne stane na ta moderni način nt* več, kakor s starinskim jrrelcem, ki ga morate oskrbovati na roko. Samoobratujoči plinski vodni grelec drži vodo vročo natančno pri tinti temperaturi, ki jo želite, sploh brez vsake vaše pozornosti. Nič drugega vsm hi storiti, kakor obrniti čep — vaša vroča voda je vedno v njem, podnevi ln ponoči, za posodje, kopeli, čiščenje in pranje. Sto Jn eno gospodinjsko delo se bo opravilo lažje in hitrejše, kadar imate obilico vroče vode, vedno ČAKAJOČE NA VAS! Preizkusite sami. Sprejmite to ponudbo za 90 dnevni dokaz varčevanja! Pomnite, vi boste edini razsojevalec pri tej preizkušnji v vašem lastnem domu! Ta ponudba velja samo za omejen čas Obiščite svojega plumberskega trgovca takoj ALI PA POKLIČITE VVABASH «000 •OOMN COOtIMV COMSTANT nai v»4ff • . Mi*1* U'IM»'ON . OA 4 MM TINO T H t PEOPLES G A i. LIG HI ANO COKE C OM P A N Y » M W'< l "i & » » » M 400* v Moskvi, Tajnik kom. stranke Frank Mucci v Springfieldu, IU., poziva na debato duhovnike ali kogarkoli, ki trdi, da komunistična stranka ni ameriška patriotična organizacija. Zelo zanimiva sprememba, kajneda. Ampak komunisti so kakor plesalci. Eni kot drugi se obračajo po muziki. "Hrvatski ustasi" v Ameriki so posrlali,pismen pozdrav hrvatskim romarjem, ki so pod vodstvom nadškofa Stepinca šli v Rim', da se poklonijo Sv. očetu. V svojem pozdravu pravijo "u-staii" promilostnemu nadškofu, kako hudo jim je, ker se ne morejo skupno z njim pokloniti ICristovemu namestniku na zemlji in ga prositi, da naj moli k Vsemogočnemu za osvoboditev dragega jim hrvatskega katoliškega naroda, ki mu je le "za krst časni i slobodu zlatnu". Ob enem se "ustasi" nadejajo, da jim bo Sv. Oče proglasil za svetnika Hrvata Ni kolo Tavili-ča. Zares je to več kot pred-pustna sala. Ni čudno, ko pravijo Hitlerjevi krvniki, da je treba s primitivnimi narodi govoriti v jeziku, kakršnega razumejo. (Ta jezik so po njihovem mnenju batine.) "Zajedničar" z dne 31. januarja je spet poln protestov proti odslovitvi petih starih uslužbencev iz urada Zajednice, katere je veČina upravnih odbornikov nadomestila s svojimi prijatelji in pristaši. V upravnem odboru HBZ imajo pravico glasovati štirje stalno nameščeni odborniki, namreč glavni predsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik in tajnik bolniškega oddelka. Ampak sej upravnega odbora se udeležuje tudi gl. podpredsednik, Ta je z gl. blagajnikom in tajnikom bolniškega oddelka in ta trojica tvori cn glas večine. Konvencija se je Vršila minulo jesen, stala je osemdeset tisoč dolarjev, a dosegla ni drugega kakor tako silovit notranji boj, da je bilo v zgodovini te organizacije še malo takih. Večina uprave je povišala svojim ljudem komaj par mesecev po konvenciji tudi plače, ki postanejo veljavne z referendumom, ako jih članstvo odobri. Izgleda, da ta borba v HBZ še dolgo ne bo končana. Urednik Zajedničara Pe-trak je z ''manjšino", to je, z gl. predsednikom Butkovičem in tajnikom Derkoaom, a urednik angleškega dela, ki ga v HBZ izvoli konvencija, pa z "večino". In tako se v glasilu klestijo med sabo odborniki, društva in člani, čudno je, da Zajednica vzlic temu napreduje. Frank Barbič se v tej številki pritožuje proti kegljaški "kulturi", ki jo zdaj go;i tudi Slovenski delavski dom v Coliin-woodu. Ampak Gollinvvood ni edini kraj, ki se zanima za ta šport, člani in članice SNPJ v Chicagu imajo vsako *redo najeta kar dva floora kegljišč. In če jih ne bi imeli, bi radi tega ne bilo med nami nič več kulture, kakor jo je sedaj. Social-demokratska federacija se proglasi za stranko Eksekutiva Socialdemokratske federacije je sklenila obdr-žavati letos konvencijo in ji predlagati, da se proglasi za politično stranko pod imenom, kakršnega si bo sama določila. Ob enem je eksekutiva sprejela resolucijo, v kateri pravi, da naj bo glavni smoter socialdemokratske federacije v 'letošnji volilni kampanji braniti vse eo-cialne pridobitve, ki so bile sprejete pod Rooeeveltovo administracijo. Ako ne bo nobena izmed vodilnih strank (republikanska ali demokratska) nominirala liberalnega kandidata, bo posegla v volilni boj social-demokratska federacija s »vojim kandidatom, ali pa podpirala kandidata drugih delavskih in farmarskih skupin toda le takih, ki so proti naciz mu in komunizmu. Ob enem je Social-demokratska federacija sklenila preme Nemški vojaki v vjetništvu morajo delati N« tej »lik. j« »Uupin. n«m»kih vojnih vjotoikov v Franciji, ki ti morijo hrano in »lan satluiiti f ilolom. Nemcij« p« j« v sol n v pruilns d«la colo okrog SO,000 čoikik delavcov in vso poljsko vojako, daljo mnogo polj. •kih delo ves v in 2id«. Ns ta način jik ima pri garanju tkoro saitonj. Ako V ' I • t» it) Od. hočejo ljudstva v Evropi to »tanje odpraviti, morajo vroči diktaturo in so odločiti tn sodelovanj« nsmosto sa vojno drug proti drugemu. stiti svoj glavni urad iz Wash-ingtona v Nevv York. Izjavila se je za sodelovanje v pomoč napadeni Finski, za obrambo persekutiranih Židov, Poljakov in drugih, ki trpe pod evropskimi diktaturami. Komentarji iz Detroita Detroit, Mich. — Torej kot sem čital v Proletarcu, je nekdanji član JSZ in bivši naročnik Proletarca na seji naprednega društva v Miluaukeeju proglasil Prosvetno matico in JSZ mrtvim. Kje pa so bili na oni seji napredni člani? Ni bilo prav, da so ipustili nazadnja-kom ponižati društvo, ki je slovelo Za eno najnaprednejših. Posebno nc sedaj, ko slavi let svojega delovanja za napredek. Tudi bi rad vedel, koliko je še milijonskih fondov. Rekli so, da jih je Kristan že nič koliko zapravil. Nekaj pokojni Jože Zavertnik. In zdaj pa še Zaje. Ali je še kateri ostal za Pogo-relca in Molka? Well, nekdanjih ultrasvobodomislecev in naprednjakov je povsod. Tudi v Detroitu jih je nekaj. I4ilwaukee, Wi». — Gornji naslov l>od mojim malim protestom zoper bombastično pisanje v Proletarca v pogledu ru*ko-fin»kega konflikta ni bil j pravičen. Prvič, jaz ne smatram, da sem 41 ua drugi strani". Res, da nisem več aktiven kakor sem bil v mladosti. Vzroki ao različni. Prvi je, mejo, Anglija pa se bi med tem *e bolj utrdila na morju in v svetovni trgovini. Politike, ki jo zagovarja Anglija, se bi moral sramovati vsakdo, ki jo brani. ~ Kaj pravzaprav je vzrok današnji svetovni zmešnjavi? Nič drugega, ka 4a som »e postaral. V takih letih si kor kapitalistični dobičkarski sistem, človek najbolj želi miru kolikor naj-1 Ta je doigral. ve$ mogoče. Drugo je, da ako človek v danaŠ-njenr. nervoznem stanju pove svoje misli odprto, je zlo. Ce pa »gra "mulca" in vse vsakemu potrdi, je za člo. veka, ki Je vse svoje življenje posvetil delavskim idealom, enako težavno. Bratstvo, svoboda, enakopravnost! Ko bi bil mislil, da bom dvignil toliko prahu in dregnil upravnika Proletarca s svojimi par besedami, bi bil rajše ostal tiho. Ampak Proletarec je mene dema-goško osimfal in se posluiil nesrečne komunistične taktike, na podlagi na. čela, ubij ga kar na mestu, da ti ne bo več škodo val. Nimam časa, da bi odgovarjal na vse Smešno je govoriti o naši demo. kraciji. Res, da še nisem bil vpreien v ojnice, ali da bi porival voziček de-mokiacije iz relif ne pisarne in pobiral cunje po alejah, ali da bi brskal po pepelu in iskal starine v bojo za kruh. A boli me vendarle, ker vidim krivice na vseh straneh. Država, ki ima vsega preveč, dopušča da polovica ali več njenih ljudi strada, no more hiti in ni demokratična. Da, sodrugi! Mi smo se učili znan? stvenega socializma, mirnega razvoja, prehoda iz kapitalizma v socializem. Oboževali smo besede. 8vobodo, bratstvo, enakost! Nekaj časa je to odmevalo po vsem svetu. Nadejali neresnične klevete o moji osebi, zato | ff; je čas osvoboditve delav-le nekaj be&ed v pojasnilo. V dotiČnem komentarju Henry Ford ima okrog svoje tovarne tako močne "festun-ge", da jih niti Hitlerjevi topovi ne bi prodrli. Niti ne z "big bertami", ki baje mečejo svoje izstrelke 75 milj daleč. In ker unija v tem položaju ne more blizu, propagira bojkotiranje. Namreč, da naj ljudje ne kupujejo njegovih lizik. Ampak če so vsi taki unionisti. kot jih je nekaj med tukajšnjimi Slovenci, potem tudi z bojkotom proti Fordu ne bo nič. Kajti Fordove lize kupujejo drug za drugim. In nekateri že v tretjič. Pri nekem naprednem zboru so prišli v urade sami na pred -njaki. Po pravilih se ne bl sme-o oddati vseh uradov iz rok. Ampak kaj se če, ko pa se človek tako utrudi. Ob enem pa reba dati mandate takim, ki bodo sposobni ustvariti več harmonije med pevci. Kaj za-jo, Če se nekega dne lahko vse imetje "zmufa" kam blizu cerkve. ★ Tudi pri nekem domu so se utrudili v »uradih. Na vse načine ao jih hoteli naprtiti onim, kateri se ne utrudijo. Oziroma se nočejo utruditi, zato si rajše zaračunajo; na primer, za sklicanje odsakove seje $25. Ae veliko bi lahko pisal o napredku pri nas. Pa je treba pomiti moj pečl§rski stan, pripraviti luivč za zjutraj in morda dobim nocoj še goste v vas. Pečlar. Tudi železnice uspevajo Ameriške železnice so lani imele v svojem obratu 215 milijonov dolarjev več čistega do nosa kakor leta 1930. v Proletarcu sem bil prikazan za vrtoglavega človeka, l^eta 1920, v času razkola v socialističnem gibanju, sem res šel z Levim krilom in s tem z radikalnim elementom. Ali je to bil zločin? Na tisoče socialistov je odstopilo od stare soc. stranke iz vzroka, ker sg hili zopet taktiko voditeljev, ka-teri ao odobravali in i>omagaii imperialistični, kapitalistični vojni. Da, tudi jaz sem bil eden izmed zavedenih. Iz levega krila soc. stranke »e je rodila kom. stranka. Yes, vsa hrvatska sekcija soc. stranke se ji je prid m šila. Jaz sem šel z njo. Bil sem v nji par let. Ko sem uvidel, da se z njihovo taktiko ne morem strinjati, sem odstopil. Ampak to ni pomenilo, da se u-maknem iz delavskega gibanja. Pristopil sem nazaj v socialistično organizacijo. Mar se naj me nazove za demagoga, ker sem to storil? Kar se tiče mojega razočaranja, ker nisem bil izvoljen za poslanca v zakonodajo driave Wiaconfcin, naj izjavim. da to ni resnica. Zakaj nisem več član socialističnega kluba št. 37 , JSZ, tega pravzaprav sam ne vem. Vendar pa je mogoče, da je bil Chas. Pogorelec o tem lahko napačno informiran. Debela laž je, da sem pri-.stopil v demokratično stranko. Ren po I je, da smo imeli takozvani Roosevelt for 1'resident Club. Well, ali ni tako > reko* vsa stranka bila indirektno za Roosevelta? VVisconsin Farmer-Labor Federation deluje skupno s socialistično stranko. Ampak privezana ni i delovanjem soc. stranke izven Wiaconsl-na. Torej Čemu le meni zameriti, kjer je bila ogromna veČina naprednega delavstva? Meni se ni treba opravičevati zaradi principov. Sem še tam pri njih kot leta 1910, ko sem spoznal socialistu čno idejo. In danes verjamem več ko kdaj prej v Markaove teorije. Prav zato pa sem opozoril sodruge pri Pro-leUitu, da naj malo pozabijo na Ho i zoper komuniste ter rajše pgledejo, kaj se pravzaprav godi po tem blaznem svetu. Rilo bi boljše tolmačiti nam resnične vzroke te blaznosti s socialističnega stališča. V visoke šole jaz nisem hodil. Skromno znanje sem si pridobil zgolj v socialističnem pokretu, s katerim vsaj do gotove mere lahko prodiram v meglo zmede, v kateri se danes nahajamo. Rndio, buržvazija, vsi njeni instrumenti kriče, da je treba ohraniti demokracijo. S tem seveda kapitalistični sistem. Well, meni je še danes pred očmi Etbin Kristan, ko je prvič prišel iz starega kraja. Mnogo let tega, na shodu v 88 Turn Hali jc govoril o mili domovini". Namreč, govoril ie delavcu, ki je hodil peš od mesta do mesta lačen ln umazan, a nato krenil s pota, se usedel pod jablano, ki > bila polna jabolk in tudi na tleh jih e bilo dosti. Radosten je vzkliknil, "oh, mila moja domovina ... kako si lepa in dobra ... Tu v tvojem hladu se bom spočil in navžil tvojega žlahtnega sadja" Komaj je pričel griztl v sočna jabolka, je prišel nadzornik, in ga, ncopaženo, udaril s količkom po glavi. In mu je kriknil, kakšno pravico ima on sedeti tu na posestvu gospoda grofa. Tako Je revež dobil povsem drugi pojem o svoji mili domovini. Tako je tudi s našo demokracijo. Prosim vas, ali ni Anglija, v kateri vladajo baroni, grofi, princi in drugi arintokrati, gnezdo največjih impetla-listov na svetu? Seveda. ljudstvu, ki »ivi na angle. škem otoku, te dovoli nekaj svobode in čimboljše iivljenske razmere, ki so bolj (e kot drugod v Evropi. Toda kako >.1ve ostali milijoni angleških poda nikov v Indiji, na Arabakem, v Afri ki itd. Dnnes se skriva pod lažide mokracijo največje hinavstvo v zgodovini človeštva. AU ni Anglija dovolila pred let Japonski vzeti Mandžurijo Kitajski? čemu? Zato. da bi Japonska dobila bolj to priložnost nspasti Sovjetsko Rusijo. In Hitler? Mar ga niso postavili na oblastveno mesto angleški In ameri ški kapitalisti? Avstrija, čehoslova ška in Poljska niso Hitlerjeve žrtve ampsk na vesti Anglije. Namen An glije je bil pustiti Hitlerja ns m " ' stva blizu. Dogodila Seja kluba št. 27 JSZ Cleveland, O.—Zadnja seja našega k moral krotiti s še bolj brutalnimi sredstvi. Med sosednimi narodi je Nemčija brez prijateljev. Belgija, Nizozemska, Švedska, Jugoslavija in tako dalje žele zmago Angliji in Franciji. Kajti kakor koli se trudijo ohraniti nevtralnost, vedo, da če v tej borbi izgubita Pariz in London, bo Nemčija ukacovala tudi malim deželam in ji bodo morale postati podložne, hočeš nočeš. Tolažijo se, da ni nobena stvar trajna, in da četudi je hitlerteem uspel prebresti sedem let svojih naiporov za za-vladanjem nad Evropo in nad svetom, je vendarle na trhlih nogah. Njegov temelj je šibak in na njegovo bodočnost se ne izptača staviti. ■ Italija razočarana V svojem slavnostnem govoru 30. januarja k sedmi obletnici tretjega raj h a je Hitler posvetil mnogo več beaedi in Časa slavljenju svoje zveze z Rusijo, kakor pa z Italijo. Vladni krogi v Rimu so bili vsled tega zelo nejevoljni. - Dlesova komisija »i ni zaslužila priznanja t Zvezni kongres je s 345 proti 21 glasovi podaljšal Življenje Diesovi komisiji za preiskovanje neameriških aktivnosti do januarja prihodnje leto. Vsega skupaj bo stala ameriške davkoplačevalce — torej vse ljudi, MILLER'S CAFE S20S St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žggnje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-košjs. — Fina postrežba. Dobra godba. ♦.....................IM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI ! < NAROČITE 81 DNEVNIK j \ -PHOSVETA" i Stana sa celo lato $6 00. pni lota $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov (le) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in sa tajništvo je: 2657 8. Uwndale At«. CHICAGO, ILL. MMIIMMHMMMIMM»» ........................................ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ9KO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Linroln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje * 1. strani.) Sevati in se poslužill že davno diskreditirane metode — podtaknjenih pisem. Dobili so nekega kongresnika v Michiganu, ki jih je pred poslanci prečit al. češ. tukaj imate vašega Diesa! Ta pisma vam pričajo, da je on zaveznik ameriških fašistov in jih protežira. A vladni detektivi so kmalu dognali, da so pisma ponarejena. Komunisti so za ta svoj trik potrošili precej stotakov, ne da se jim bi izplačali. Pač pa so napravili kon-gresniku Diesu veliko reklame, v kateri ga kapitalistični tisk odlaša za mučeniKa. Ernsta von Starhemberg, ki je bil eden glavnih vodij klerofa-šizma v pokojni Avstriji, se je ponudil Franciji za prostovoljci 1 njeni \ojni { roti Nemčiji. Starhemberg, ki je bil mučitelj avstrijskih delavcev, je sedaj b/ez domovine. Njegovo vele-posestvo mu je zaplenil Hitler. Ako Francija zmaga, se Starhemberg nadeja dobiti svoje bogastvo nazaj in pa oblast nad Avstrijo. Toda račun dela brez ! kremarja. * 17 milijonov ljudi v tej deželi je meseca decembra prejemalo vladno podporo, ki je znašala v enem mesecu 268 milijonov dolarjev. Nesreča je le, da je ljudi, ki so potrebni take podpore, več kot 17 milijonov, in da je podpora, ki so jo prejeli, nezad >stna. Poljaki ped Nemčijo so Veliki ruveži. &e nikdar v zgodov ini se ji mni godilo slabše. Najbolj bi jim lahko pomagala Rusija, u se noče zameriti Hitlerju. Obrnili so se na papeža, kar pa jim tudi ne bo nič pomagalo. General Franco je v Španiji uvedel Mussolinijev sistem u-nij. Vse so prešle pod državno upravo in prav tako tudi zveze delodajalcev. Stavke so prepovedane. Bratemorni boj unij še nič ne pojema. Eksekutiva AFL je fu?pendirala unijo tiskarjev (International T.vpographical Union), ker ji noče plačevati izredni asesment en cent od člana. Bil je razpisan pred dve-mi leti za boj AFL proti CIO. Tiskarji ga niso hoteli plačati. Njihov predsednik je izjavil, da izrednega asesmenta tudi zdaj ne bodo plačali, niti ne bodo šli v CIO, pač pa ostanejo samostojni, dokler se ne nadeli sloga v unijske vrste. Tej uniji pripadajo tudi stavci v tiskarni Adria, kjer je tiskan Proletarec, v SNPJ, v tiskarni Enakopravnosti, Ameriške domovine in v vseh drugih unijskih tiskarnah. TO IN ONO Cleveland. O. — imel sem čast prisostvovati delniški seji Slovenskega delavskega doma v Collinvvoodu (tega imena sicer ni več na zemljevidu, a mi se ga še zmerom držimo kot klop). Druga moja čast je bila. da sem smel sedeti poleg Math Petroviča, ki je predsedoval. Bil sem njegov "asistant" ali podpredsednik. Zgodilo pa se je tako: On je ronal za predsednika in tudi jaz. Zmagal je z veliko večino. Nato so delničarji debatirali, če bi bil oni, ki ■e dobil manj glasov, lahko P'metla" (kakor se je izrazila Fneka rojakinja) ali podprod-rsednik. John Lokar st. je menil, da ne. Morda se je bal, da bi tisti, ki so križnogledi, ne mo-Kii razločiti, ali Math vodi sejo, ali Barbič. Ampak .večina je bila zato, da naj ima manjšina glasov podpredsednika. • Moja pripomba je bila, da ga je prej treba vprašati. To so storili. Nisem mislil sprejeti, a sem se odločil vzeti ponudbo, češ, ker imam tu 39 prijateljev, ki so glasovali zame, sprejmem, da me bodo morali gledati tudi oni, ki me nimajo radi. Glavni poročevalec kot že večkrat prej je bil tudi na tej seji John Lindy Lokar. Pravil je med drugim, kako so mu metali polena pod noge, ni pa o-menil, da li jih je tudi on metal drugim. . Izvajal je,danebota stavba stala delničarje ničesar, da so nekateri pisali dopiae in da ao prišli oblastim v roke. čudno, kaj ne, da se zanimajo tudi oblasti za dopise \ Proiveti. Pa naj jo le čitajo in moje dopise, se bodo iz njih morda kaj naučili. Slo se je zaradi pijače. Pred letom dni je dejal, da ne dona-ia dobička, kolikor ga ta dom potrebuje in se cpreval za kegljišče. Jaz sem dokazoval, da je pri pijači dobiček, ako se ta kšeft pravilno obratuje. To je pokazalo tudi poročilo na tej seji, kajti prebitka je bilo 15 sto več kakor predlanskem. če so k temu kritike kaj pcmagale, se jih izplača pisati. Brez kritiziranja na seji kaj-pacTa ni bilo, tudi če bi mene ne bilo zraven. Na primer, zaradi točaiev. Rekli ao. da jim je treba zvišati plačo, pa bodo boljši. Kapnik je predlagal, da se to z^odi. Meni se je čudno zdelo, čemu se niso pritožili pri uniji, ako ao prejemali prenizko mezdo. Tajnik Coff jih je 2. junija 1939 označil za unijske bartenderje, a zdaj vidim, da so bili takrat le v juniju, ne v uniji, kajti to je potrdil Lin-dy sam na tej seji. Apeliral je tudi, da ne voliti kimovcev v direktorij. Dva Božiča, kovač in zidar ter mizar-tesar Pucclj niso hoteli več sprejeti. Tudi naš Tone Janko-vič ni več direktor. Izvoljen pa je Math Petrovich in socialistična misel bo v domovi upravi še zastopana. Jaz še vedno mislim, da kegljišča ni bilo treba v nadomestilo, "ker pijača ne nosi do- bička". Ga noji, ako ae praktično gospodari. Kaj pa je kegljitče za narod, ki se hoče bojevati proti izkoriščanju delavstva in /a kulturo? Prav nič; KegljiSČe se smatra za nekakšno razvedrilo enih, ki opravljajo lahka pisarniška dela, da se pri kegljanju razgibljejo. Negujejo jih tudi razne kompanije za svoje delavce, da pozabijo na drugo. V SDD keglja le ena skupina SSPZ. Druge so drugih narodov, Tista večina delničarjev, ki je bila za dodatna stavoo, nj keglja. Pred sabo imam izvod revije The Readers Digest, v kateri čitam tudi tole: "Most lead ing concerus in the country foster bowling as the ideal breeder of improved industrial relations." Bell I^aboratories v Nevv Vor-ku prevzamejo dvakrat na teden 24 kegljišč za svoje uslužbence. Prudential Insurance Co, ima med svojimi uslužbenci 4000 kegljačev, Chrysler korporacija 5000 itd. Več kot sto petdeset korporacij, vključiva U. S. Steel, so si zgradile lastna kegljišča za svoje delavce. John D. Rockefeller, ki je sam kegljač, je ustanovil kegiji&če za delavce Colorado Fuel and Iron Co., da jih pomiri. £e celo pri njegovi River Side cerkvi v Nevv Yorku kegljajo. In mi pri SDD jih posnemamo. Zakaj? Da ljudstvo ostane v temi in pozabi na tisto, kar mu pripada. Pozabili smo že na naše drame in na naše petje, ki ga je že jako malo. Ni delavskih predavanj, ne shodov, kakor nekoč. Na vzhodni strani nagega kulturnega svetišča so nam zazidali okna. Naj to store še z zapadne strani in naš avditorij bo popolnoma v temi in mi z njim vred. Naš trud za izobrazbo bo zastonj. Mi bomo le športniki. Tudi krasota našega vrta je izginila. Vse kar imamo, vzlic temu, da delamo profite, je veliko dolga. More kdo trditi drugače? Pa dovolj za da-nes. — Frank Barbič. leta. Na seji minulo suboto so bili izvoljeni Donald J. Lotrich, Frank C«ro>er in Chas. Pogorelec. lotrich in Pogorelec sta bila ponovno izvoljena, nov direktor pa Je Frank Groaer, Nadomestil je Franka Udoviča, ki je bil dojedaj blagajnik JHPD. Drugi direktorji so Joško Oven, John Tioji.'.*, Vinko Ločniškar, John Kudman, Jakob Zupan in Frank Zaitz. V nadzorni odbor »o bili izvoljeni Math Kure, Frank O-mahtn in Louis Mesec. Predsednik Oven je ob zaključku .^je izjavil, da je JSPD zdaj poginoma solidna ustanova in ima vse pogoje, da postane še večja in *.pl6h ena izmed najboljših finančnih institucij našega ljudstva. Poročevalec. PRISTOPAJTE K 1 SLOVENSKI NARODNI J PODPORNI JEDNOTI * USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ CLANOV(rC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO % NAROČITE SI DNEVNIK ^ "PROSVETA" J 1 27 So. Lamiilale Avenue S | Chicago, Illinoin j Prihodnjo soboto občni zbor Slovenskega delavskega centra Chicago. — V soboto 10. februarja ob 8. zvečer se vrši občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra. Na njemu bo tajnik Drasler podal finančno poročilo, upravitelj poslopja Frank Zaitz pa razne druge podatke. Ob enem bodo delničarji na tej seji razpravljali tudi o morebitni predelavi, ali o dozidavi I k poslopju. Zato je važno, da ' pridete vsi. Vsi, ki imajo delnice, imajo na seji vse pravice in kandidirati v direktorij. Dalje je klub št. 1 delegiral vse svoje člane zastopati njegove delnice, vsaki član eno, torej imajo vsi pravico razpravljati, predlagati in glasovati. Klub št. 1 ima v SDC nad sto delnic. V sedanjem direktoriju so Frank Alesh, Anton Garden, Justin Saitz, Joseph Drasler, Angela Zaitz, Rok Božičnik, Filip Godina, F. S. Tauchar in Frank Zaitz. Poleg tajnika in upravitelja bo poročal nadzorni odbor, blagajnik in drugi odborniki. Glede morebitnih predelav bodo u-deleženci te seje dali navodila bodočemu upravnemu odboru. NarocaiM sa Združene driav* (»aren Chica|«) in Kanado $6.00 k na leto; $3.00 sa pol leta; $1.80 sa četrt leta; aa Ckicago in Cicero k $7.SO sa celo letat $3.75 aa pal latat sa inovemstvo $t.00. Naslov za list in tajništvo je: Nekaj o seji J BLA Chicagb. — V soboto 3. feb. se jc vršil občni zbor Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva. Udeležilo se ga je približno 80 ljudi. Predsedoval je Joško Oven. Tajnik Donald J. I/Otrich je v svojem poročilu med drugim izjavil, da je ta slovenska finančna ustanova popolnoma varna, plačuje na vloge dobre obresti in da si je vzlic krizi minulih let pridobila popolno zaupanje. Jakob Zupan je bil poročevalec za spremembe v pravilih. Večinoma so le tehničnega značaja. Dosedaj se je ta ustanova imenovala Jugoalav Building and Loan Asuociation. Na podlagi zakona je beseda "building" nadomeščena s "saving". Torej ae zdaj imenuje "Jugo-»lovansko hranilno in posojilno društvo". V direktoriju tega društva je devet članov. Vsako leto poteče termin trem. Izvoljeni ao za tri Joseph Snoy o stanju soc. stranke, o JSZ in drugem Bridgeport, O. — Pismo iz urada soc. stranke o fttevilu delegatov, do katerih so upravičene posamezne države, in o številu članov v njih, me je precej razočaralo. Konvencija se bo vršila 6.-8. aprila v Wash-ingtcnu, D. C; Kje sta državi Nevv Vork, Wisconsin itd., ki sta bili včasi tako močni? Kot vidim, so po številu članstva poleg omenjenih dveh držav strankine postojanke najjačje še v Pennsylvaniji, Ohiu in Illinoisu. V teh državah mislim je tudi večina članov JSZ. Očividno je, da je razkol napravil veliko škodo stranki in našemu gibanju v obče. In še to, kar je v stranki ostalo, ni skri-stalizirano. Posebno o sedanji vojni, ali vojnah, so si mnenju jako različna. Isto poročilo pravi, da bo konvenciji soc. stranke od eksekutive priporočeno poseči v predsedniško kampanjo s svojim kandidatom. Jaz zelo dvomim, da se bi stranka s tem ko-lakom okrepila ali si povečala število članstva. Moje mnenje je, da bi samostojna predsedniška kampanja kaj zalegla le, ako se bi zanjo skupno z našo stranko zavzela tudi A m en can Labor Party v Nevv Vorku, Progresivna v Wis-consinu, Varmer-LaJ>or v Minnesoti itd. Taka stranka pa bi morala postati skupna zadeva in imeti strogo delavski program in v njemu socialno usmerjene točke za rešitev farmarskih problemov. Le s tem bi se moglo delavsko gibanje boljše širiti med maso. $€\eda bi se to ne vršilo pod imenom socialistične stranke, pač pa pod kako skupno označbo. Saj je tudi strankino glasilo Call potrdilo to resnico z opustitvijo označbe Socialist. Čemu ne bi moglo priti do sporazuma tudi s Socialdemokratsko federacijo in socialistično stranko? čudno se mi zdi, kako da ne bi mogli najti poti v zedinjenje. V New Yorku delujejo social-demokrati in socialisti v American Labor Par-t}\ Socialist dr. Laidler je bil izvoljen za koncilmana v Nevv Vorku na Nsli ALP, in v agitaciji zanj so delovali vsi, ALP, socialisti in social demokrati. Ako lahko delujejo skupno v ALP, Čemu ne bi imeli tudi skupne socialistične organizacije? Saj se vendar ne more reči, da je ALP bolj militantna kakor pa socialistična stranka ali socialdemokratska federacija. Ali naj bomo vedno razcepljeni v grupe in strančice, ki so brez bodočnosti, kar nam po-kazujejo skušnje zadnjih let? A*li bomo vedno trpeli razočaranja le tisti, ki se desetletja trudimo zgraditi neodvisno delavsko gibanje, širiti naše ideje s pomočjo literature, časopisja in shodov, in ki se žrtvujemo dan na dan za pokret? A namesto da bi bil na koncu leta uspeh, je zmerom »labeje. Ali se ne bodo naši voditelji nikcrli odločili za skupno delo in poravnali \malekostne nedostat-ke? Kajti edino v skupnosti bo mogoče delavstvo privesti iz sedanjih žalostnih razmer v socializem, Čfgar gospodarski te-meij je produkcija V.a splošno porabo v merah potreb prebi-valstva, in ne za profit. Mar naj se prepusti uničenju še to peščico mase, ki je pri-pravljena vztrajati na naših načelih? To je perNnentno vprašanje, na katerega ni lahko dati odgovor. Ako hočeš šiniti nuuk socializma, moraš riskirati delo, ai izpostavljen denuncijanstvu in si zmerom v nevarnosti, da te pripravijo ob košček kruha, to je, ob zaslužek, ako si toliko srečen, da ga ima*. Nisem še zgubil upanja v boljšo bodočnost in v delavsko gibanje. Ampak po. tem potu, po katerem jadramo danes, ne bomo prišli do njega. Treba bo kompromisov, ako jih hočete tako označiti, med vsemi voditelji progresivnih skupin in strank, ako bo delavstvo te dežele kdaj hotelo imeti delavsko gibanje, ki bo res to, kar pomeni njegovo ime. Tudi JSZ bo morala v tem o-ziru storiti potrebne korake vsaj na bodočem zboru. Zadnji izkaz števila članov soc. stranke nam veliko pove. Nam je treba armade članstva, ne malih skupin, in treba bo podvze-ti korake, ki bodo v stanju doseči ta namen. Ampak dvomim, da nam bo mogeče uspeti v situaciji razdvajanja, v kakšni se je gibala socialistična stranka prošla leta, in tudi JSZ. Obe socialistični struji sta pred leti lahko delali skupaj. A danes ima dficielna za glasilo The Call, in ona, ki je odstopila, da Nevv Leader. Slednja je označevana za staro gardo. Mislim, da ga ni delavskega lista v angleškem jeziku, kar sem jih videl in čital, da bi ga prekosil. V njem so zastopani najboljši poznavalci svetovne situacije, toda tudi med njimi ni skupnosti, ker zastopajo mnogi izmed njih vsak svoje nazore, namesto skupnosti, čemu tega treba? Tudi iz vrst naših ljudi čujemo čudna mnenja. Nedavno sem v Prosveti čital dopis Math Vogriča iz La Salla, 111. VVelI, lahko je nam pisati tukaj, ko še zmerom svobodno izražamo svoje misli v tisku in na shodih, vse drugače pa bi miilili, ako bi morali okusiti batine ene ali druge diktature. Ne povzdigujem in hvalim ne ene ne druge države, ki so zapletene v vojno, tudi vojne ne odobravam, ampak vendar je treba upoštevati, kakor nam dokazujejo podatki, da so bili Finci do te vojne socialno in gospodarsko organizirani toliko kot maloka-teri drugi narod. So močni v unijah, v soc. stranki in posebno v zadružnem gibanju. Ni čudno, da se bore za te svoje pridobitve na življenje in smrt. Zato simpatizira z njimi ves zavedni proietariat. Strinjam se tudi z onimi v tej deželi, ki pravijo, da ako se bi morali izseliti bodisi v Nemčijo, Rusijo, Italijo, Anglijo ali FVancijo, ne bi hoteli v nobeno prvih treh, nego v Anglijo ali v Francijo. Tudi jaz bi takosto-ril. Do te vojne je bilo v obema toliko demokracije, kolikor jo je v teh razmerah sploh mogoče, četudi ju kontrolira kapitalizem. Mislim, da bi mi Math Vogrič rad sledil, če bi bila tudi njemu predložena taka prisilna fzbira. A upajmo, da je ne bo. Oboževalci Stalina se-trudil jo dvigniti čimvišje svoj glas v propagandi proti Fincem. Verjeti jim morejo le tisti, ki imajo o svetovnem položaju najmanj pojma, oziroma le oni, ki so slepo zaverovani v Stalina in mu slede kamor se okrene. Sicer pa so to stvari, katere bi vzele v Proletareu cele strani razprav, predno bi jih izči-stili. Da se še povrnem k omenjenemu dopisniku: On pravi, nisem socialist, a nekoč sem bil; nisem komunist, a nato piše po komunističnem okusu, ne pa v duhu prevdarnosti, kakršna odseva iz Proletarca. Torej Če nisem to ne ono, kaj pravzaprav sem? Ako veruješ v delavske principe in demokracijo, boš na strani boriteljev demokracije, posebno ako si proti vojni. In edini pogoj za preprečevan je vojn v Evropi in drugje je, da se dežele v Evropi združijo gospodarsko in politično v federativno obliko. Joseph Snoy. Nepriljubljen zakon Malo je postav, ki bi bile med delodajalci tako nepriljubljene, kot je zakon, ki regulira dolgost delavnika in mezdo. Tisoče podjetij ga krši v nadi, da jim izkoriščanje delavcev Ačiti ustava, to je, da je novi zakon brez veljave. Bi j" Tony spet čil in zdrov Oakland, Cal. — V št. 1682 Proletarca je bilo poročano, da se "Big" Tony nahaja v bolniš-niči. Mogoče si kdo mojih prijateljev in znancev, ki jih imam med čitatelji Proletarca mnogo, misli, kdove kje sem že v peklenskih globinah. Vsem tem naznanjam, da me vrag ni Ae "počitraP\ Res, bil sem v bolnišnici tri tedne. Zazidali so me v "east", in zaprt v tem silno neprijetnem omotu sem ležal tri tedne v bolnišnici in tudi pozneje doma ga mi niso odvzeli še par tednov. Se*t tednov sem nosil ta "korzet", in četnd.i sem po naravi malo "puklast", sem bil v njemu, ko sem vstal, tako raven, kakor sveča. Iz bolnišnice sem sporočil u-pravniku Proletarca o svoji ne-rrecl in on jo je nato objavil, poleg pa mi tudi osebno izrazil svoje sočustvovanje. Dejal je, zdaj, ko je že tvoja soproga bolna toliko časa, si se pa še ti ponesrečil. In je nama obema želel vse dobro. Hvala lepa, Charley, za tiste vrstice v javnosti in v pismu. Saj mi je bilo res kar za "sea-fcat" Moja žena je že 16 mesecev neprenehoma v postelji. In mene pa so na nosilnici odnesli iz hiše in me odpeljali v bolnišnico, da je žena čisto sama o-stala; pa so na svetu dobri ljudje, in če imaš še potrebne dolarje. pa se prebije. In Charlev mi je pisal, naj ne obupam. Res, kaj bi se cmeril! Pred 32. leti sem gledal v bodočnost, zdaj zrem v preteklost. In tu spet paše tista pesem: "Včasi je luStno blo, zdaj pa ni več tako ..." Vidite, cenjeni čitatelji, kako naju je Bog "štrafal"? Ako bi verjela v vraže, pa bi morda PRIREDBI: KLIBOV J. S. Z. - 1940. MAREC CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let-niče Proletarca v nedeljo 3. marcn v dvorani SNPJ. WAUKECAN, ILL.— Kartn. r« bava kluba it. 45 JSZ e soboto vceer 9. marce t spodnjih prostorih SND. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-▼e" v nedeljo 31. marca e dvorani SNPJ. APRIL CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert aoc. Zarje v nedeljo 7. aprila v SND na St. Clair Ave. BRIDGEPORT, O. — Majska pri. reditev kluba Naprej at. U JSZ v soboto 27. aprila v društveni dvorani. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca ▼ nedeljo 30. junija na Kegloveon vrtu v Willow Springsu. STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ Ir druitev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija v dvaraai druitva it. 13$ SNPJ. STRABANE, PA. — Piknik kon-ference klubov JSZ in Prosvetne matice sa aap. Pennsjrlvanijo v nedeljo 30. junija na Drenikovih prostorih. JULIJ CLEVELAND. O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in soc. Zarje v nedeljo 14. julija na farmi federacije SNPJ. AVGUST STRABANE. PA. - Piknik kluba it. I1S JSZ v nedeljo IS. avgusta na Drenikovih prostorih. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pred. atava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. ©k-tebra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v Četrtek 21. novembra koncert soc. Zarja v SND. St. Clair Ava. CHICACO, ILL. — Koncert Save, v aedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvestrova sa. bava kluba it. I JSZ v dvorani SNPJ. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba r korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — Kencert Save. v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. nama bilo v resnici hudo. Saj je nič koliko ljudi, ki so pobožni da kaj, ipa jih božja šlon vseeno tepe. To, kar prejemava midva, so pač najine divldende za trdo delo v življenju. Veste, križ me boli. Ko bi bil to le mali križec, hi ga ne čutil toliko. Ampak kadar ga uJcne-jo v koš iz mavca, je pa v resnici nepri jetno. Nadejam pa se, da se vrnem na delo ta mesec. Ker že pišem, naj omenim, da vzlic najini nesreči nisva še popolnoma pozabljena. Ob zadnjih praznikih sva prejela 155 božičnih in novoletnih pozdravov. Iskrena hvala vsem, ki so jih nama poslali. Sicer lepi veizi na njih ne koristijo, pa človeku silno dobro dene jo podpisi prijateljev pod njimi. Ako bi le mogel, prišel bi pred vrata vseh, ki so nama voščili dobro, in jim Ig ral na k oncer-tlno. Morda bi si na ta na jin tudi pomagal k dohodkom, ako na bom ve* sposoben za svoje prejšnje delo. In če res ne bom. se prav 'lahko zgodi, da bo nekega dne zažgoiela koncertina tudi prpd Slov. delavskim centrom, in ko se bodo ozr'i skozi okno, bo stal pred njimi in igral "Big" Tony s klobuke m pred sabo. če pa bom oslabil toliko, da ne bom mcgel igrati na koncertino, jo pa pc.Vjem slovenskemu narodnemu muzeju v Cleveland. Še bolj pa bi spadala v omenjeni muzej prava kranjska harmonika. Franku Barbiču priporočam, da mu eno preskrbi, ako je še nima, kajti brez nje ne bo popoln. Na ta način bodo tudi najini imeni zapisani v zgodovini našega rodu, da se bova najinega s!ove.*a veselila tudi v večnih spodnjih prostorih. Anton Tomšič. Zakon proti trustom in unije Unije so bile zmerom za sprejemanje zakonov proti trustom. Toda ker imajo pri njih trusti več besede kakor unije, so koncem konca protitrustne postave škodova e bolj unijam kakor trustom in tako je še dane*. Isto se utegne primerki z VVagnerjevo postavo. Bila je sprejeta v namenu ščititi unije, pa jo bo nekega dne zaobrnilo proti njim. Vzrok je, ker se unije nočejo potruditi, da bi p. isli k upravljanju zakonov ■njihovi zastopniki, nego rajše pošiljajo v zakonodaje pristale in plačance velikih korporacij in tru? tovv 46 milijard dolarjev dolga j Ameriški narodni dolg je le-I ta 1916 znašal le SI,006,000,-; 000, zdaj pa $46,000,000,0000. Ker je ekonomsko življenje še zmerem iz reda, in ker bo ime-j la vojna tudi na našo deželo [svoje posledice, bo dolg še na-iraJčal, in nihče ne ve, če ne bo vse to končalo s $e večjim pole mom kot je bil leta 1929-33. :: BARETINCIC & SONII POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C -4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street T«|. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday nnd Sunda.v by appointnient« only Residence Tal.t Crawfard S440 If no ansvrer — Call Austin 5700 I niiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii ■ Prva alovfcimka pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ ® Ciceru in Bervvvnu. ■ i ■ I l*arkview Luiiiiclrjt t o. I * FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Ustnika " 9 ■ g Fina postrežba —- Cene smerne —- Delo jamčeno ■ ■ THafoni: CANAL 7172—7173 ■ • 1727-1731 W. 21»« Street . CHICAGO, ILL- " A Yu gosi a v Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC K DUCATI ON ORGANIZATION CO-OPKRAT1VE COMMON WE ALTU NO. 1691. Publi»hed Wo«kljr at 2301 So. Lawndale a»o. CHICAGO, ILL., February 7, 1940. VOL. XXXV. Our Federation^ Home On Saturday, February lOth, a re presen ta t i ve :^roup com-posod of individual stdckholders an 1 those representing, either 1 ersonally or thiough proxy, organizations who own shares in the Slovene Labor Center, vvill convene in annual meeting in our home. Con-tantly people exp;e.<* surprise upon learning that the Jugoelav Socialist Federation owns the beautiful home in vvhich its offices are located. It seems to them quite an unusual cir-cumstance, and it is, indeed. in Socialist circles, for even the national organization never vvas headquartered in its ovvn home. Hovv vve came about purchasing our Center, hovv the fun is vvere raised, and all the heartaches, trials and tribulations in-volved, vvould m;,..e a long atorv, vvhivh can be best sumrned up in one short vvord—determination. The unremitting deter-mination of those comrades vvho struggled first, to build up th«? špirit among our members in their JSF Branches scattered throughout the country, in fraternal groups, and among indi-v iduals, and second, in raising the necc *ary funds. Today, looking back up.on all that vvork and then at the reault, vve can fee'. ju-tly proud of a job vvell done. We have a home in vvhich our various organizations are housed, vve have a Slovene center in the city, vv here our people gather, and vve have the headcjuarters vvhich hundreds of Slovenes from throughout the vvhole countrv choo.-e as their stop-ping-off point vvhen tcaveling or visiting in the city. We can also p: oudly add that vve have a home and surroun:ling garden so vvc.l kept and neatly tended that it san be classed as one of the outstanding beauty spota on Chicago's VVest Side. DISCUSSION TOPICS SELECTED FOR FUTURE MEETING OF BRANCH 1 CHICAGO.—Thoae who misaed thc Januury meeting of Branch No. 1 I JSF, lost out on one of the livelie«t! discussions wt've heard for quit«' Komo time. Wide difference« of opin- i ion among the members on vvhat our position as Socialist?« should be on 'he subject discussed,—" Russia'* Wur on Kmiaad"—resulted iti a rapid ciusm-fire of argumenta. Tho invasion of Finland by Russia is m tople of world-wide diacusaion to-day; and among SocialUts, it is an iasue of vital importance, therefore j no 0110 should consider lhe eacitemcntJ and verbal svvord-crossing ut our, meeting out of plače. Our program for future meetings ineludes: for February, "The l'ro-giessivc Elements lil our Frale.nal Movement*," diacussion lo be led by comrades Alesh and Vider; for March, "Government of tht Pruletar-iat—A M1»lake, or a Plan for the Kultne?" diseussion to be led by Anton Garden; for April, u diacussion on the decisions reaehed at the Par-ty's national convention; and, from May to July, discussions on the a^omla for our JSF convention to be heid in Cleveland. O., in Juiy. Included heroin im sufficient material for interesting meetmg.v from this uate on till July, and it is in order, therefore, to once again appcul to eveiy member to attend meetings regularly. IIOOK ItEVIETO MOMENT IN PEKING—A novel of ? coniemporary Chineae life, by Lin Yutang, author of "The Importance of Living" and other books, is dedi-cated to the brave soldiers of China vvho are laying down their lives that their children and grandehildren shall be free men and vvomen. It is a storv of the old and nc\v way of Chirnse life, beginning in the year 1900, at the time of the Boxer up-rising, and ending on Nevv Year's morning 1938, a period of 38 years, but just a moment in Peking, for, in ageless Peking, the moment and.eter-nity are as one. What are centuries else* here are but short moments in Peking, spanning the generation* from gran i father to grandson, carry-ini on the same tradition of living. Intervvoven in the story of the old j and nevv lile in China are countless, interesting, living characters, drama-tizing poignantly, vividly, and master-fully the play Moment in Peking. One learns of the Chinese rustoms, tradition^, characteristics. emotions and thoughts, through their loves, their hates, their (juarim friendships and desires, and through their joys and suf ferings. Mulan, Suyan, Mocho\v, Lifu, and their many relatives and ancestors. live, through the changes that have Uken plače in China sine 1900. It is a most informative and im portant book, vvith a stirring, arrest ing. and highly appealing story carried throughout its more than 800 pages. One naturally gathers its full signi-finance, its objective and mission—the why of the Sino-Japanese vvar. It is an account of the factors, events, reasons and incidents which lead up to the war novv being fought in China. Facts are stated, history noted, government systems revealed, and cor-ruption ex:>osed. Enlightenment on the Revolution of 1911, when the Chinese empire fell and a Republic was formed, is given. With the Re/o-lution came a ncw »ocial order which loosened the moral code and did not prevent the seekers of political joh* from gradually getting back into office and corrupting the Republican regime from within, transforming it into a mockery of the government it was from 1911 to 1926. Jaf.an if condemned for itM aggieM-sion, its assaults and atrocities com-mitted upon the Chinese people, especially upon its women, bringing about so much suffering and priva-tion in order to satisfy a gieedy, lust-ful apgressor nation. Incident after incident leadM up to the final issue: why China must fight —vvhcther she wills it or not—f»o that her people rhall not beconio slave« of Japan, even though it led to war.-~A vvar th« death; a vvar pre-ferable to slavery, that destroys their hontes and kills their families, leiv-ing them nothing but the barest |»er-sonal belongings — their ricc bowls and chopsticks. Books by Louis Adamič Enlarge the scope of jrour knoarledge; broaden your outlook upon life—READ C radie of Life.................. I)ynamite ............................. Grand*ons ........................... My Amerlcn .............. .... Order NOW from PROLETAREC 2301 So. La^adalo Av. Chicago, lllinoi«. »2.50 , 2.00 . 2.50 . 8.75 It is important that I cite some of the outstanding facts in the book. With the revolution of 1911 came the literary revolution—a conflict betvveen the new and old school, betvveen radical youth and old conser-vatives, between modern China and the old China. The law against foot« binding vvas passed; education foi vvomen vvas urged; the change to modern language was instituted; blows at ancestor worship, Confusian-iam, etc.. were made; and the men's queues vvere cut off. Hovvever superficial the Government changes vvere. the Revolution nevortheles.« ushered in a new so"ial era. Such acts as the official adoption of tho Wostern calendar. of Western diplomatic dreas, and of the Weatorn form of government wcre mude. Lhiring the following dceade, the vvarlords and politiciaiiH ruled within the fhinese government. In 1919 the corrupt "Renaissance" awakened China'* youth to poliiical cons iousness and took the form cf revolt against thc ruling class of Peking and the government, a government that had no authority over the country and offered no progi am for a way out of the political disunit.v and financial chaos. Študent and youth demonstrations were held. and suppressed in b!oody, violent attacks, killing countless numbers of innocent children. The movement cente red around the question of the return of Shantung to China by Japan, whu had seir.ed Tsingtao during the W«»rld A"a.-. The Shantung question was left unuoived at the Versailles Conference, and later had to be settled at the VVashington Conference of 1921. China had been douhlecroaaed• and sold out by Great Britain and France in a sccret treaty promising Japan Shantung. even vvhile China herselt was their "ally" at the same time. Then another secret treaty was made betvveen the Chinese Ministers at Tokyo and Japan, betraying China and ceding Shantung to Japan for the sake of a $20,000.000 loan. The Kuomintang, or communist party, capitalized upon the tremendnus force of young patriotism and en-thusiusm and thus the National Revn. lution succeeded in 9verthrowing the war-lord Peking regime • in 1927. Then issued political vvars all over the country. Peking University remainod the center of radicalism and the .voung and aetive students joined the Kuomintang, until it vvas driven to destruetion by the strong opposition of the reactionary forces in government povvers, by the long. unsuccess-ful struggle against the ruling politicians, the war-lords, and the barbar, ism and cruelty that followed in ita v* akc. The Japanese plan of conquering China was identical to their smugg-ling policy. It wa* identical in method, character, and motive; and it vvas inspired, planned, and direeted by the ».ime agency—-the Japan »se Army. Same ruthless methods of rob-bing Chinese Government revenues to the robbing of Chinese territorjr, vvere employed. Before the Sino-Japanese wai came, there vvas the "war of nerves." The "warM in fact, had never been interrupte♦»♦»♦♦»♦» Peace Groups Op|H)M' Wur Iaiuii Io Finlaiul Opposition to the propoaed «ar loan of sixty million dollars to Finland, coupled with approval of loans for food and medica! supplies, has been forcibly expressed by seven neace organizations comprising the American Friends Service Committee. Peace Seetion; the Fellowship of Re-conciliation; the Keep America Out of War Congress; the National Coun cil for Prevention of Warj World Peaceways; thc Women's internation-al League for Peace and Freedom; and the War Register« I-eague. The proposed loan vvas terme«l "a plain violation of the špirit and in-tent of our Neutrality Iaw", aivt it vvas suggested that "loans for arma-meritn %ould better be spent In aiding desperate families here at home." "The Prcsidenfs greutest service to Finland vvill be in using his incom« pa i able influence to stop the fighting in Euroi>e on every front snd bring about, in co-ofH>ration with :he neutrals. the earliest possible media-tion looking to a just and lasting peace," the statement said. • "Labor is prior to and indep^ndent of capital. CapiUl is only the fruit of labor. and coold nevei have existed if labor had not first existcd. l^abor is the superior of capital and de-serves much the higher consideration." — Abraham Lincoln. "ln Default" Philip Murray, head of the Steel \Vorkers' Ot jianiaing Committee, vice preaident of tUe United Mine Work-Ois umi a labor leader knovvn for hiM abUit> and integrity, indicated "no coni promise" in the CIO Mtrug^le k ith the AFL when he told delegates to the miners fiftieth Rnniver«ary convention that the CIO vvould become "the one" labor organization in America. It is a vcry pretty pieture. AFL leaders probably envision the sam«* thing, in reverse. "Algy met the bear, the bear wa* bulgy. the bulge vvas AIgy." But if leadei-s of either CIO or AFL are pinning their hopes on such an outeome of the preaent struggle, they should pause to consider another probablc outeome, one vvhich j might be eompared to the fight betvveen the Kllkenny cats "who ate each other up." There Is no indication on the basis of present vvorld trends or recent bw bor progress. ockcts. They wrlte aud are carried xway b.v the emotions, hates and symrJthies!. There is moncy enough to Hlnugther and destroy the world, bul no money, no brains for elimina-' tion of the cuuses vvhich breed hatred, pove«ty. envy. There is no ink to wrlti? the truth. no guts to ery out loudly: "Stop it!" —Pathfindcr. Whitet Braaki« on Peace Scare— head I i ne in Washington, l). C., nevvspaper. Peace is hell. IT'S TOO BAD Editor of the READING LABOR AUVOCATE, Raymond S. Hofses, in last week's issue takes thc Cornmun-i»t p.»rty chief, Earl Bumder, over the coals as "the violator or a law vvhich applies wit!i equal force against all vvho may be brought tc tiial under its provisions." "The one trouble about Earl Brovv-der at thc present time," he »tatca, "ia that he's guilty as charged. The leader of American communism did use Iske names on passports. Also, he did write 'No* on a subsequent passport application in his own name vvhen the answer should have been 'Yes.' And, regardless of how bittir-ly he denounces his arreat. trial, con victUm and sentenee as examples of C lasa persecution. the fact ts that hc will spend time in jail, not as a political offender, but as the violator of a lavv which applies vvith eoual force against all who inay be brought to trial under its provisions." "Jim Maurer vvent to Russia. too. Hofses vvriles, "He vvent as Jim Maurvr and, upon his return to this country he spoke as Jim Maurer to lau.l the purpoaes and, IncidentaU.v, lo doplore the weakncs' sys-tem; of the Liberty Bell and the Stntue of Libe^ty. The old American Drčam needs to be interlaced vvith the immigrants' emotions as thcy savv the Statue of Liberty. The t*o must b<-made into one story. There are many things that I want to do. I want to stresa vvhat I have liied to bring out in My America. namcly, Ihat the U. S. is not anythinu finished and perfect, but a process in .ill sorts of ways and respects; that thc road ahead is Ion*, and that we'vc got to be patient. There is need of omphasizing the necessity of our curbing our individual and group egoism and beginning to realize that, vvhalever our background or religion, we prol>ably aie not nearly as i»cr-fect as vve like to think; of stressing seek ull the good elementa out of one's bai-kground and then (vvithout being too sensitive about the elemeits vvhich are not so good) hang onto them insofar as they are valiil in his life here and novv, and this not out of any personal or group egoism or pride Hanging onto them vvill benefit one pei sonally, help to make one u more effective person aud citisen; and, thercb.v, in numerous indireet, often indiscernible ways probably add romothing to the sum-lotal of the evolving culture. to the tone and color of life in general in this Nevv World ... In the past there has been ontirely too much giving up. too much melting away and shattering of the various culturul values of the nevv groups. There stili is too much of hit to the detriment of individuals •uid of America. One can be careful vvith vvords. Perhaps the worat that can be «aid for such vvords and expressions ai Hunky, Polack, Kike. (ioy, Chink, Nigger, Greaser, and Wop is that they are ill-mannered .... The vvord raco should be used spartngly. There really is no Slavie, Italian, Jevv ish or Ecan-dinavian race. Such differences a« exist among people are due. in the maiu, to different environment. his-tory and experience; vvhen vve meet »n the same environment and havo a common life »c tend to become alike .. . Minority is a bad vvord, a European vvord. a symboI of an important jhaso of the tragedy over there. M«li. ing Pot is a poor phrase and concept. that our present value is not as some- i,*1 means that everybody is to be turn- thing finished, but most!y as material for the future. There is need of aay-ing that vvhat is needed is less humila-tion and lacerating of one another on the part of all of us. And, to end >he list. there is need of stat ing Amer-isanism so that it will include all of us, jvgardles* vvhcther our name is Hamilton, Starzinski, Jurgolionis. Brown, Sehmidt. Krizmanich. C'>ol-idge or Goldstein; and šo that vvithin it vve vvill all be able to achieve a subjeotive identifieation vvith the country and face its problems, not in a mood of mutual fear, indeci«ion, fretting and withdrawal. but vvith af-firmative intelligcnce, passion, and vvill. This — roughly — is ray task as a ed into something eJse vvith heat. Our period is a difficult one. I don*t knovv hovv the current world eriai,- is going to develop or vvhat this country is goirg to do in the long run in con-neetion vvith it. \Vhatcver happens, I hope that a good many of us wiil try to be careful and intclligent ... As I*ve said, vve have here betvveen 15 and 20 million people of the German background. The thing to do is to nc member that they are one thing and the German Bund is another thing; that Hitler is over there and Thomas Mann is here. It may be that the vvoast is yet to come in th.» Old VVorld, that vve are ar rite r just now. and I hope that it I witneMing the beginning of a cultural ' soop w ill become the task of other J blackout over there, and that it is LINCOLN SAID: (Feb. 12. 1809—April 16, 1865.) "To elevate thc conditions of men; to lift artificial vvcights from all rhoulders; to afford all an unfettered start and a fair chance in life—this is the leading object of the government." "To secure to each laborer thc vvhole product of his labor, as nearly as possible. is a worthy object of any government. It seems strange that any man should dare to ask a just God's assistance in vvringing bread from the svveat of other men'» face." A steel spring protruding six inehes from thc side of an automobile causcs an instrument board lamp to flash in a nevv device to vvarn drivers that they are too close to curb vvhen thoy attempt to park. NO SIGN OF PEACE the Chinese army vvas pursoing the Communists into Western China. Japan struck the third blow by com-pelling withdrawal of certain units of the Chinese army from Hopei. The Japanese creation of the F.ast Honci "anti-Communist" regime, tightened her grlp on the Chinese Hopei-Chabsr council and inereased her North China garrtson lo a strength tmir-times grester then the Boxer-protocol povvers had considered necessary for the pnst years. In the fsll of 10.16 the Japanese seized Fengtai, the rallway junetion nest Peking. Next, the Japanese.inspired Mongol inva-slon of Synyan, vvhich was, for the first time,. met openly by ('hinese government troops an«l repulsed. Then, after the Marco Polo Bridgc incident. .. War. Throughout these incidents, the characters of the story, "Moment in Peking" pla.v an important and ad-mirable part; and vvith the fina! pages, emcrgt wi*h tbe great Chinese people into the interior of China. and become a great špirit of the cotnmon people—alike and indi-visable — seeklng a nevv life, mid facing the future vvith an undaunt-able will aud determination to win thei» fight for freedom. A. A. vvriters and of educators and histori-ans. But in various ways vve can all vvork at thc problem. It is a job of educKtion, self-education, sclf-control. Perhaps you can help me in my project or study. Vou iv.ay knovv -omeihing I ought to knovv. I suge^st you get a copy of my broadside. It may be had free by vvriting for it. Addrts1«: tx>uis Adamič, Milford, New Jersey. Tliere are many things one can do, or avoid doing, in order to help in this problem... If onc is a nevvspaper editor, one can do much by running an oceasional series of articles on the nevv-immigrant groups and their problems, and generally report their activities. as is being done by some of the papers, notably the Cleveland Press. If one is a librarian or bookseller. one lan "push" such books as Giants in tke Earth by O. E. Rolvaag, Mr Antonia by \Villa Cather, or the recent biography of O. E. Rolvaag by Thcodore Jorgensen and Mary So!um. or We Who Built Americo: Tke S«ga going to be our job here to save some of tho good phases of Western cjalture and make them elements of the American culture. We have abundant ma teriwls for such a job. VVhen thii country vvas formed. there vvere people, Jcfferson included, vvho believed that the hope of the vvorld vvas here. They probsblv vvoro right. But we've got to be careful. There is need o/ exerting our individual and collective intelligenec. VVe have serious economic and socia! problems; as vve proceed to try to solve them, vve should walch out that preiudice and intolerancc don't luni the American Drčam into « Nigh*-mare. The future, ours as the world's. is in unity vvithin diversity. Our various backgiounds are important and valuable. but, in thc long run, not in themselves, not as somethiiv perfect and final. They are important and valuable only as material for our future American culture. As I sav, vve have a chance to create a aniversal, a pa n-human cultui^e, more satisfving of tk« Immigrant by Prof. Carl W,tt- th|in anythin humanitv has as vet kc. And onc can urge jhopic to read devkH or expeHene«l. such books dealing with old America > . . , . and its values a, Van \Vyck Bi-ouk«'' t.The • Flovrering of Now England, Carl Van i lhlUg' but keeP to k^,0,, ,l Doren's Benjamin Franklin, Carl Sandburg's Lincoln, Frcem «n's Robert E. Leo, Elizabcth Page'sTree of Li-berty, or Tko Horitage of America, the Oommanger-Nevins anthology ot American material from the beginning till novv. There are hundreds of good books that should be read by >ld and nevv Americans. Schools should begin to cxploit lhe backgrounds of their students and teachers for educational purpose*. There should be displnys of ba *k-ground material* and symbols. Schools vvith large numbers of so-called "foreign" youngsters should have period talks and lcctures dealing vvith their backgrounds. Teachers should watch out for manifestations of prejudice among the youngslers and devise ways to deal with them... One can do, or avoid, many things. One can keep an eyc on politicians, including those in Washington, vvho tend to cry "alien" every chsnce they get in order to sccent their "patiot-lsm",«.r disguise their ovvn intelleclual from turning into a Nightmarc, every once in a vvhile we've got to wake up. (End.) (Copyright 1940 Louis Adamič, i Mine W orken I ote Against Third Term Tne United Mine Workcrs of America, meeting in convention in Columbus, Ohio, thc past tvvo weeks, was fully brought to the eounlry'.» attention vvhen John L. Lewis, mass-ive-javved, !mshy-haired leader of <.he miner? opened up with a blaft against President Roosevelt and the Nevv Ueal, predieting that if Roosevelt is rcnominated, "vivith the conditions novv confronting the nation and the dissatisfaction novv premeating the tr.ind* of the people, his csndidacy vvould result in ignominous defeat." That the entiie delegation is not "follovving the leader" vvas shovvn bv . , the 47 resolutions presented in sup- bareness . One can stop avo.ding port of the Pr„ident for a ^ term. people because they are of another background than oneself and one can even go out of one's way to meet and mingle wlth them. There is altogether too much clannishness and apsrtneas in most groups. Some of the groups, too, are afflicted vvith entirely too much sensitiveness. I knovv the reason for thia oversensltiveness, but th»»re is need of conseious effert away from it, Whatever one's background, one should not be ashamed of it, regaid-less of «ny prejudice against it. Sharne of that sort is damagring te one s .character and inner makeup, artd it tends to turn one into a neg Stive person ovitwardly. One should although the convention voted against the third term. The Communists played a lovv trick on Lewis by lovrering n rod Communist banner decorated vvith the hsm-mer and sickle of the Soviet Union during the opening ceremonies. Levvis termed the incident "s cowardly, reprehensible ar.d dastard-ly tikk" and vient on to issue a scathing denurvciation of the Communist party vvho se members, hesaid, are harred from the UMWA bj a con-Uitutional provlsion. Celebrating its 50th anniversa'y. the t J M W A reported mote than 2.40'» delerstes nresent at the convention. «