Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stene: Za celo leto.....K 30— za poi lefa......« 15'— za četrt leta.....« T 50 za 1 mesec......« 2"50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 47 Ptuj, 21. novembra 1920 ti :s= II. letnik i Nedeljski shod JDS v Ptuju, j ¦ . *• - -"' » Pri natlačeno polni dvorani otvoril je predsednik krajevne organizacije dr. Gosak pretečeno nedeljo shod jugoslovansko demokratske stranke. V odločnih besed»h je dal duška našemu ogorčenju proti ropu, ki gaje izvršila Italija nad našo zemljo in našim narodom s tem, da je nasilno odrezala od našega telesa najboljši del in zasužnjila eno tretjino našega naroda v gospodarsko, kulturno in politično smrt. Mi tega nasilstva ne priznavamo in naša stranka, koje ideal je svobodna in jedina Jugoslavija, bode storila vse, da oslobodimo tudi te naše brate iz tujega jarma. Zato pa poživljamo vse, kojim leži na srcu moč in. blagor naše države, ki čutijo napredno, d«, se strnejo v naše vrste, ker le, če smo močni, bodemo imeli uspehe. Nato so v triurnem, stvarnem in vsestranskem razmotrivanju podali naatopivši govorniki, pred vsemi burno pozdravljen minister dr. Kukovec, Rebek, dr. Brezigar, dr. Sernec in dr. Fermevc program in cilje, jugoslovanske demokratske stranke, kojih glavne misli podamo v kratkem izvlečku. Sedanje volitve so najpomembnejše, kar smo jih kedaj imeli iti jih bodemo kedaj v prihodnjem doživeli. Ne volimo navadnih poslancev, ampak volimo ustav o tvor no skupščino, gradimo temelje naše države, od katerih je odvisna usoda naše domovine. Sovražniki našega jedinstva pa poskušajo vse, da nas razdvojijo, razcepijo in potem požrejo ter se v ta namen poslužujejo vsakega še tako umazanega sredstva, ščuvajo brata proti bratu, ženo proti možem, nerazsodne mase proti oblastvomin račun bodemo plačevali sami. V nas ni več one notranje sile domovinski? navdušenosti in požrtvovalnosti, katero bi rabili in morali imeti v sedanjih resnih časih Cepimo se v majhne frakcije in strančice, vsak le kritizira, za resno deio pa nima ni-kakega smisla. In vendar nas čaka toliko dela na polju našega kmetijstva, kateremu moramo ustvariti zdrav razvoj in možnost, da bode lahko prodajal svoje pridelke in po ceni nakupoval svoje potrebščine. Davki se morajo pravično razdeliti, gospodarsko močnim težja bremena, slabše pa ščititi. Naše obrtništvo trpi rod osemurnim delavnikom ; vsaj toliko svobode mu moramo priboriti, da bode tudi smel delati, kdor hoče, kolikor hoče. Preudariti treba sedanji ustroj bolniških blagajn, ki so postale agita-cijsko sredstvo socijalnih demokratov, upeljati starostno zavarovanje, urediti obrtno šolstvo itd. Naš uvoz in izvoz se mora spraviti v sklad, carine urediti po tem, kar rabimo in kar pridelujemo sami; ta ne sme ubijsti naše industrije in našega trgovstva, od kojih pa zahtevamo, da se zadovolje s poštenim zaslužkom. Naše uradništvo, ki žrtvuje vse za narod in državo, mora dobiti stališče, da bode neodvisno in brez skrbi za svoj gmotni položaj, se lahko posvečalo svojemu poklicu in ne bode mogel pometati z njim vsak politični kričač. Da se zboljša naša uprava, zahtevamo samoupravna okrožja, kjer bodemo upravljali naše gospodarske stvari samo potom izvoljenih okrožnih zastopstev in si prihranili stroške dragih poverjeništev. ki nimajo smisla in razumevanja za naše gospodarske težnje. Utrditi si moramo naše meje, urediti državo na znotraj in jo rešiti raznih preku-cuhov, za to pa rabimo dobro in disciplinirano armado, ki bode naš ponos in strah našim sovragom in potem bodemo imeli kredit na zunaj, naša valuta bode rastla in izginila bode draginja, ki tlači vse sloje. Vse to pa dosežemo le potom močne in urejene države, kjer sodelujejo vsi stanovi in vsa tri plemena, kakor jih združuje jedina jugoslovanska demokratska stranka, no pa s hujskanjem stana proti stanu in demagoškimi frazami, kakor to pridigujejo narodni socijalci in samostojneži, po katerih hočejo priti neka: teri elementi za vsako ceno do moči, še manj pa z ustanavljanjem samo slovenske državice, ki ni zmožna, živeti ali s samo vero, kakor to pridigujejo naši klerikalci, katerim pa je ravno vera Je kravja kupčija. Vseh teh kandidati vpijejo po svojih shodih volilcem, da so proti davkom, proti vojaštvu, proti uradništvu, pač proti vsemu, kar ne trobi v njihov rog, obljubujejo zvezde z neba, čeravno morajo dobro vedeti, da brez vsega tega ni mogoče državno življenje, če pa zgine država, zgine tudi vse skupaj. Radi tega pa pričakujemo, da bode zmagal 28. zdrav duh in zdrav razum in s tem jugoslovanska demokratska stranka, ki bode gotovo najmočnejša v bodočem parlamentu. Resna in stvarna so bila izvajanja vseh govornikov, brez vsakega obrekovanja in vsakih osebnosti, kakor so resni ti odločilni časi. Istega dne popoldne se je vršil tudi v Ormožu shod jugoslov. demokratske stranke, kjer je bil, čeravno šesti istega dne, ravno-tako polnoštevilno obiskan in najlepši od vseh šestih. Na obeh shodih so se sprejele enoglasno sledeče resolucije: Resolucij e: 1. Dne 14. novembra 1920 na shodu v Ptuju zbrani volilci z ogorčenjem odločno protestiramo proti taki pogodbi z Italijo, ki nas gospodarsko, kulturno in politično ubija, odriva od morja in pooblaščamo g. ministra dr. Kukovca, da po danem položaju kot zastopnik slovenskega dela JDS v vladi izvaja po svojem najboljšem preudarku primerne posledice. 2. Obsojamo najnovejšo klerikalno gonjo proti armadi kot prikrit koj proti državnemu edinstvu. 3. Se priključujemo resolucijam celjskega shoda JDS glede okrožne samouprave. 4. Izražamo zaupanje ministru dr. Ku-kovcu in narodnima poslancema gg. Kejžarju in Voglarju. Po Koroškem plebiscitu je došla St. Margherita. Sklenjena je z Italijani pogodba, | s kateao se je izvršila druga delitev Slovenije. Dve petini Slovencev ste ostali pod tujčevim jarmom. Cel naš narod drhti razburjenja in nepopisnega gnjeva. Edini smo si vsi, da te delitve naš narod nikdar ne prizna. Nobeno papirno prijateljstvo do Italijanov, nobene pogodbe ne bodo mogle zatroti v našem narodu neugasljivega sovraštva do Lahov, ki so nam s silo in zvijačo odtrgali tretjino naroda. Vojna je uničila za enkrat našo odporno silo ; ali hvala Bogu, mi smo mlad in svež narod, ki bode rodil še bojevite in krepke sinove. Dasi pa kot narod ne moremo priznati pogodbe v St. Margheriti, vendar ne kanimo delati radi tega v sedanjih kritičnih časih domovini in državi težkoč. Že po koroškem plebiscitu smo se prerili do spoznanja, da ne zaležejo ničesar prazne grožnje, katerih sedaj nikdo ne more udejstviti, temveč da nam prinese maščevanje in zadoščenje sistematično delo, sistematično in žilavo zasledovanje onega cilja, ki mora postati zvezda vodnica naše politike, to je osvobojenje podjarmlje-nih bratov. Zgodovina nam kaže, da ujedi-njavanje narodov ne gre preko noči. Prusi so gradili dve stoletji oni nemški Viljemov imperij, ki bi bil v svetovni vojni zadnjih let malone pohodil celo Evropo. Italijani so delali celo stoletje iz malega Pijemonta ven na združenje vseh svojih rojakov v eno kraljevino. In po več ko sto letih se je izpolnil sen Jurija Karadžordževiča o ujedinje-nju vseh Srbov v eno močno državo. Vsi ti narodi so se borili za svoje ujedinjenje v mnogih krvavih vojnah, z dolgoletnim gospodarskim in diplomatičnim delom. Vse to čaka tudi nas. Ne bili bi konečno tudi ujedinjenja j vredni, ako bi se zanj trdo ne borili. Jugoslovenski demokratski stranki se rado očita patrijotizem, se ji zamerja radikalno državotvorno delo. Ali uči nas Koroška, uči nas tudi sedanje italijansko nasilje, da Slovenci svojih narodnih idealov brez močne države z vsemi njenimi vojaškimi in gospodarskimi sredstvi ne dosežemo. Vsled tega bode stranka pri svojem državotvornem stremljenju tudi ostala in je prepričana, da bode našla v bodoče vedno več razumevanja za to svoje delo tudi pri ostalih slovenskih političnih skupinah in strankah. Besedilo pogodbe. Po konstataciji, kdo je zastopal pri pogajanjih obe državi, se določi v točki prvi meja med Italijo in Jugoslavijo od Karavank do morja. Iz tega članka je razvidno, da so obdržali Italijani, vse, kar ao že imeli doslej zasedenega z edino izjemo pri Logatca, kjer dobimo nazaj logaški okraj do Rakeka. Idrija torej ostane italijanska, poleg tega pa dobe Italijani celo snežniško pogorje. V točki drugi se ugotavlja, da postane italijanski Zadar in sicer mesto ter okolica (zaderska občina je precej obširna ter obsega mesto in precejšnjo okolico) dalje še občine Arbanasa, Črno, Bakanjac in del občine Diklo. Od isterskih otokov dobe Italijani Cres in Lošinj, od dalmatinskih Lastvo in Pelagruž (točka tretja.) V točki četrti priznavata obe državi Reko za neodvisno državo in sicer v mejah kakor je pripadala kot corpus separatum Ogrski. V točki peti se določi brezprizivna razsodba Švicarskega zveznega predsednika v razmejitvenih vprašanjih. V točki šesti se določa konferenca obojestranskih strokovnjakov za rešitev gospodarskih in finančnih vprašanj dva meseca po obojestranski ratifikaciji pogodbe. V točki sedmi so določene gospodarske in narodnostne ugodnosti za Italijane v Dalmaciji ter rociprociteta vseučiliških naslovov in diplom. V točki osmi se pravi, da bodeta obe vladi kai' najhitreje zaključili konvencijo, ki bo imela za nalogo pospešiti intimni vzajemni razvoj kulturnih odnošajev med obema državama." Napram poročevalcu ljubljanskega , Jutra' se je izjavil Trumbič o pogodbi z Italijo sledeče: „Končali smo spor, ki se je zavlačeval tako dolgo, ker so temeljni interesi bodočnosti naše države zahtevali, da se ta spor konča. Interes državne celine nam je narekoval potrebo, da smo pristali na neizbežne in težke žrtve, ki smo jih prinesli našemu narodnemu edinstvu. Naši bratje, ki niso tako srečni, da bi pripadali naši novi državi, naj bodo prepričani, da je ta naša žrtev bila neizogibna posledica razmer. V našo korist je, da smo prišli do neposrednega sporazuma. Delo naših delegatov je sedaj predloženo Bodbi našega naroda. Ali samo bodoče generacije bodo mogle izreči svojo končno sodbo. Bolesti našega naroda, žrtve sporazuma ne čuti nikdo bolj, kakor mi, ki smo sklenili ta sporazum. Toda naša dolžnost je bila, da delamo s stisnjenimi zobmi kot odgovorni predstavniki dvanajstmilijonskega naroda, ki v teh usodepolnih časih ni mogel živeti v negotovosti brez določenih mej na vseh straneh. Sporazum z Italijo pomogel bi naši državi, da tudi na zunaj pokaže svojo moč. Sedaj. pa je dolžnost našega naroda, da izkoristi v svojo srečo ujedinjenje in svobodo, katero je dohil. Dne 15. novembra t. I. se je vršil v minoritskem samostanu v Ptuju klerikalen shod. Poroča se mi med drugim, da se je precej napadalo odvetnike. Nt ki govornik je trdil, da je neki ptujski odvetnik zaračunal za pismo v Italijo, tam nahajajočemu se ujetniku znesek po 3000 K. Ker je precej znano, da sem opravljal delo za ujetuiške rodbine menda edino jaz, smatram za svojo dolžnost, da na ta napad odgovorim. Prvi čas po vrnitvi iz ujetništva sem opravljal obširno korespondenco z rodbinami ujetih tovarišev časnikov. Ko se je med tem razvedelo doma, da sem se vrnil, so se zatekali k meni mnogoštevilne rodbine (najmanj 50), ki so dale potom mene pisati ujetim sorodnikom, pošiljati denar, vpraševati v Švici in na Dunaju glede usode ujetih ali pogrešanih soiodnikov. Delal sem prošnje za predčasno vdomovinjenje mnogih ujetnikov v Italiji ter skrbel za tozadevne intervencije demokratskih narodnih zastopnikov pri vladi v Beogradu. Vse to delo sem opravljal skoz leto dni in več iz usmiljenja in sočustvovanja napram ujetnikom. Niti gotovih izdatkov nisem nikomur zaračunal, kar priča še danes ujetniški akt v pisarni in vse osobje. Ta dejstva kažejo, kake moralne kvalitete je zgorajšnji napad name. O tem naj sodijo bralci sami. Ptuj, dne 16. novembra 1920. Dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. Gospodarstvo. ¦ ¦ %..........................................................: Prvo pretakanje novega vina. Kdor hoče umno kletariti, se ne sme ravnati po pratiki, ampak mora za vsak slučaj posebej preudariti jeli potrebno to ali ono delo izvršiti prej ali slej, kakor je sicer splošno v navadi. Posebno mora biti v tem oziru pozoren tudi glede prvega pretakanja. S prvim pretakanjem po burnem vrenju dosežemo, da se loči vino kolikor mogoče od drož in da se novo vino prezrači. Drože, to so glivico kvasnice in pa razne druge primesi, ki so prišle z grozdjem v mošt, se vsedejo po burnem vretju na dno ; mošt se začne čistiti. Kvasnice, ki so se izživelo in druge v drožeh ne nahajajoče snovi pa počno se razkrajati, to je gniti, to gnitje spremeni okus vina, ki se lahko vsled tega tudi popolnoma »kvari. Ako hočemo to preprečiti, je torej neobhodno potrebno, da vino, kakor hitro so začne čistiti, ločimo od drož, t. j. pretočimo. Šibka vina, to so taka, ki imajo malo moči (aliohola) in ne preveč kisline in pa vina iz gnilega grozdja ter vina v toplih kleteh se posebno rada pokvarijo, če se predolgo odlaga s prvim pretakanjem. Včasih pa se ne spremeni okus vina tudi, če leži eno leto in dalje na drožeh. Dogaja se to v mrzlih kleteh pri močnem, pa tudi pri zelo kislem vinu ; taka vina so pa redkoke-daj čista in rada';'počrne po pretoku. V drožeh se pa nahajajo tudi neke vrste glivic, ki po končanem burnem vrenju zmanjšujejo kislino v vinu. Določitev časa za prvi pretok je torej odvisna tudi od množine kisline, ki jo vsebuje vino. Bolj kisla vina je vsled tega pretakati pozneje, kakor manj kisla. Če je tudi znabiti pri gotovih okolščinah v pojedinih slučajih pozno pretakanje tu in tam ugodno za razvoj vina, bode vendar za našo razmere bolj umestno vino takoj po burnem vrenju, najkasneje pa do sredine februarja ločiti od drož, to je prvokrat pretočiti in tudi, če je le deloma čisto. Na ta način pridejo one kvasne glivice, ki še plavajo v vinu, v dotiko z zrakom, kar jih zopet poživi, ojači in prisili k zopetnemu delovanju, ki povzroči, da vino dobro povre. Ob enem delujejo pa tudi kislino razjedajoče glivice, vino postaja vedno popolnejše in mi pravimo, da vino zori. Pripomnim še, da je vino iz nezdravega ali gnilega grozdja treba takoj po burnem vrenju pretočiti, da se' čim preje izločijo vinu slab okus dajoče snovi. Da se moramo posluževati pri pretakanju čiste, primerno pripravljene, to je povinjene posode, je samo ob sebi umevno. Drugo vprašanje je pa, ali naj sode, v katere mislimo pretakati, zažveplamo ali ne. To je pač popolnoma odvisno od vina, ki prihaja tu v poštev. Vino iz zdravega čistega grozdja, ki je pravilno odvrelo in ima čist okus ter ne spreminja svoje barve, ako ga postavimo v kozarcu Črez noč v sobo, ne bomo pretakali v zažveplane, ampak v snažne, s čisto vodo splahnjene sode. Vino iz gnilega ali sicer bolnega grozdja, ter ono, ki na zraku porjavi, je vsekakor pretakati v sode, ki smo jih nekoliko zažvoplali. Žveplova so-kislina prepreči namreč razvoj vinu škodljivih, oziroma okus vina spreminjajočih snovij. Po opisanem si lahko v^ak sam prevdari, kedaj naj prvokrat pretaka. V splošnem pa ne bode umestno odlagati s prvim pretakanjem črez sredino prosinca. Nekateri bodo lahko pretakali tudi že koncem novembra. Med tem pa je vino spolnjevati, da se ne zbira in da ne cikne. Jo8. Zupane. Državna razredna loterija. V prihodnjih dneh začela bode poslovati naša državna razredna loterija. Vsako kolo je razdeljeno v 5 razredov ter se bodo izdajale cele, polovične, četrtinske in osminske srečke. Cena celim srečkam za vsak razred znaša 192 K in bode v vsakem kolu izžrebana polovica vseh srečk. Glavni dobitek znaša 4,000.000 K. Interesenti se opozarjajo, da si naročijo in pustijo rezervirati srečke že v naprej č i m preje, da se jih zamore naročiti. Pooblaščeno prometno mesto za državno loterijo v Ptuju je Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Usmiljeni bratji iz Kandije pri Novem mestu bodo pobirali prihodnje tedne po Štajerskam. Priporočamo jih vsem usmiljenim srcem ! Verouk na deški meščanski šoli v Ptuju. Na volilnem shodu v minoritskem samostanu dne 15. t. m. je g. Breučič trdil, da se na tukajšnji deški meščanski šoli ne poučuje verouk. G. Brončič bi lahko vprašal pri mestnem župnijskem uradu, predno na javnem shodu trdi neresnico. Izvedel bi, da g. mestni vikar Cilenšek poleg vseh svojih pisarniških poslov zelo požrtvovalno in vestno poučuje verouk na deški meščanski šoli v Ptuju. Res pa jo, da je v Ptuju pomanjkanje katehetov. ker se gg. dr. Korošec in drugi duhovniki rajo bavijo s politiko nego z dušnim pastirst-vom in poučevanjem verouka. Primorski begunci, ki so vsled političnih prilik v zasedenem ozemlju bili materijalno oškodovani, bodisi vsled neopravičene internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivajo, da v najkrajšem Času predlože Uradu za zaščito beguncev, Ljubljana, Turjaški trg 3, vsa tozadevna dokazila oziroma verodostojne podatke o utrpljeni škodi. V spisu naj se navede ime, takratno bivališče in pristojnost oškodovanca. Požar. V tovarni za špirit in kvas v Račjem tje v četrtek zvečer iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je kljub intervenciji požarnih bramb tovarno popolnoma upepelil. Miklavžev večer z raznovrstnim sporedom priredi ptujski Sokol za članice, članstvo in vse prijatelje Sokolstva v soboto, dne 4. grudna t. 1. ob 20. uri v Društvenem domu. Miklavževo za deco in naraščaj pa v nedeljo, dne 5. grudna t. 1. ob 17. uri v Narodnem domu, kjer se sprejemajo darila od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure, ki naj bodo dobro zavita in z natančnim naslovom. Našo c. dame pa prosimo že sedaj za pecivo za naše malčke. Odbor. Narodni socialci so hoteli vloviti preteklo nedeljo na shodu .TDS. kakega kalina za svojo falitno stranko in poslali so v boj svojega kandidata Mikuletiča, kateri je prepričan, da je požrl v par dneh svojega političnega delovanja z veliko žlico vso politično modrost. Pa kakor cele stranke, tako obstoji tudi.njegova najvišja modrost v obrekovanju in zmerjanju. Misleč, da je med svojimi somišljeniki ali da piše članke za svoj lajbžur-nal ,,Nova Pravda", je napel iste strune, pa se je hudo zmotil. Odgovoril mu je pošteno dr. Fermevc, kakor je zaslužil. Priporočali bi njemu in njegovim somišljenikom, da bi si ta odgovor zapisali vsak v svoj album. Nova Pravda pa lahko laja naprej. Kakih sredstev se poslužujejo naši klerikalci v volilnem boju, kaže najlepšo govor duhovnika dr. Hohnjeca na shodu v Ptuju, ki je pozival žene in dekleta, kojih moži ne bodo volili kandidatov SLS., da jim vsako jed prismode in presole, onim pa, ki bodo volili z njihovo stranko, naj pripravljajo le najboljša jedila. Tudi v cerkev to nedeljo ni treba hoditi. Gospodje mislijo pač žene in dekleta sami ,,troštati", če nastanejo doma prepiri, svojim ovčicam pa pridigovati, da je vera v nevarnosti. Je tudi morala. Z nedeljskega shoda demokratske stranke V Ptuju. Ko je minister dr. Kukovec razpravljal o težavnem položaju, v katerem sn bili naši delegati primorani podpisati pogodbo z Italijo v Sv. Marjeti, so klicali nekateri priznani pristaši NSS. : ,,Italijani naj zasedejo Ljubljano ! Italija naj zasede celo Slovenijo!" Obsojamo prav odločno takšne in enake izraze nevolje nad šentmarjetsko pogodbo. Posebno neumestno je še, ako vsklikajo tako državni nameščenci če tudi iz zasedenega ozemlja. Nas vse boli, da ni prišlo do ujedi-njenja celega slovenskega plemena. Ker nismo ujedinjeni vsi Slovenci, pa vendar ne bomo dajali prednost Italiji pred Jugoslavijo. Kdor kriči, da naj raje vse Slovence pohru-stajo Italijani, ta hujska proti ujedinjenju Jugoslovanov. Italija ima itak svoje plačane agente razposlane po naši državi, ki rujeju proti edinstveni državi. Ako kdo nezavestno in brez plačila dela isto, ni boljši od plačanega agenta. DotiČniki storijo bolje, da se vrnejo v zasedeno ozemlje in razvijejo tam med Slovenci propagando proti Italiji, nikakor pa ne moremo pripuščati, da bi pridobivali Slovence v Jugoslaviji za Italijo. Sokol V Ptuju naznanja, da se s prihodnjim tednom pričnejo sledeče telovadne ure v kolikor še ne obstoje in sicer za: 1. moško deco do 10. leta v telovadnici deške šole naproti glavarstvu : vsak torek in petek od 14.—15. ure, vaditelj br. Majcen; 2. moško deco od 10. —14. leta v gimnazijski telovadnici: vsak pondeljek in četrtek od 15.—16. ure, vaditelj br. PeČek ; 3. žensko deco do 8. leta v telovadnici deške šole, vaditeljica s. Hočevarjeva ; 4. žensko deco od 8.—12. leta, istotam, vaditeljica s. Stuhečeva ; ure določita 8. vaditeljici po razpolagi telovadnico. 5. moški naraščaj od 14.—18. leta v gimnazijski telovadnici: vsako sredo in soboto od 18 —20. ure, vaditelj br. Senčar in br. Minatti ; G. ženski naraščaj od 12 —16. leta istotam, vsak pondeljek in četrtek od 16. —17. ure, vaditeljica s. Mervičeva; 7. člane istotam, vsak torek in petek od 20.—22. ure, vaditelj br. dr. Šalamun ; članice, istotam, vsak pondeljek in četrtek od 18.—20. ure, vaditelja s. Ho-čeverjeva in br. Kraigher. 9. starejšo moško vrsto, istotam vsak torek in petek od 18.—19. ure, vaditelj br. Sluga ; 10. starejšo žensko vrsto, istotam, vsak pondeljek in četrtek od 17.—18. ure, vaditelj br. Zupančič ; 11. člane, istotam, vsako nedeljo od 14.—16. ure prosta telovadba. Poživljam k polnoštevilni J in točni udeležbi! Dr. Šalamun, tč. načelnik. Volilno gibanje. Kandidatna lista za 44. volilno okrožje, obsegajoče sodni okrožje Maribor in Celje s Prekmurjem in delom Koroške za volitve narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino dne 28. novembra 1920. I. 1. dr. Vekoslav Kukovec, minister, Beograd. 2. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje. 3. Ivan Pre-koršek, upravitelj javne bolnice, Celje 4. Vilko Weixl, trgovec, Maribor. 5. Ivan Raušl, posestni«, Obrez pri Središču. 6. Anton Gnus, nadučitelj, Dol. 7. Ivan Kejžar, narodni poslanec, Maribor. 8. Peter Mravljak, posestnik, Vuhred. 9. Konrad Elsbacher, trgovec, Laško. 10. Fr. Petelinšek, kolar, Oplotnica. 11. Kari Kveder, ravnatelj meščanske šole, Pruj. 12. Vekoslav Spindler, urednik, Celje. 18. Ivan Kitak, železniški uradnik, Rogatec. 14. Jos. Sabati, nadučitelj, Zgornja Polskava. 15. Franc Kolenc, p. d. Irman, volepos., [vanje p. Ljubnem. 16. Ig. Toplak, mizar, Trbovlje. 11. Kandidati po členn 14. volilnega zakona: 1. dr. Milko Brezigar, narodni poslanec, Ljubljana. 2. dr. Vladimir Sernec, odvetnik, Maribor. 3. dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje. 4. Franc Mravljak, profesor, Celje. 5. dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor. Namestniki; 1. Fran Voglar, profesor in poslanec, Maribor. 2. dr. V. Železnikar, zdravnik, Slov. Gradec. 3. dr. Franjo Šalamun, odvetnik, Ptuj. 4. dr. Avgust Reisman, odvetn. kandid., Maribor. 5. dr. Jože Tavčar, zdravnik, Središče. Sv. Marko niže Ptuja. Dne 14. t. m. po rani službi božji je imela klerikalna zveza shod pred cerkvijo. Predsedoval mu je že od zadnjih volitev znani g. Muhič. Ta priliznjeni velemož je bil strasten liberalec. Še se spominjamo njegovih besed, ko je rekel ne daleč od farovža, da ne bo za dve leti nobenega popa več. Ker pa mu je prijatelj Brenčič ponudil lepo mesto pri okr. zastopu, baje 3000 K mesečne plače in malo dela, se je naenkrat prelevil iz Pavla v Savla ter dal besedo g. Brenčiču, ki je podal značilno klerikalno geslo, uničiti vse, kar je neklerikal-nega, t. j. nauk. kako ljubiti svojega bližnjega. Tudi g. Vesenjaka šo se spominjam! pri lib. stranki. Mahal je okrog toliko, da se ni raz- ni ahal. Njegova duševnost je kar bruhala iz ust, namreč sline. Šimek pa je z raztegnjenim telesom požiral svete besede ljubljenega Brenčiča. Ko je župnik izrazil svojo nedolžnost pri agitaciji vojnih posojil, je prenehal shod s splošnim smehom. Mi kmetje nismo več s slepoto udarjeni. Pri volitvah pokažemo, da nismo farovški podrepniki in molzne krave. Dve leti že imate vlado v rokah in kakšne dobrote imamo od vas ? Draginjo, velike davke, nage ljudi, lakoto, hujskače in metle. Ali more uradnik glasovati za klerikalno Stranko ? Nekdanji vsemogoči vodja kranjskih, pa tudi sploh slovenskih klerikalcev je javno očital uradništvu, da samo žre. Sam si je sicer nakopičil premoženja v milijone in živel razkošno ko kak samodržec, ali uradništvu ni privoščil, da bi moglo sebi primerno živeti. Zakaj ne? Če se uradništvu slabo godi ter je odvisno od takih mogočnežev, potem mora plesati, kakor oni žvižgajo. In to hočejo oni doseči. Protežirajo in pripuščajo h koritom le tiste, ki zataje svoje prepričanje. Najboljši dokaz sta nam Verstovšek. ki je svoj čas farje kar požiral. Tudi o Vesenjaku vemo vsi, kako je Se pred ne preveč leti letal in se pehal za Ploja proti klerikalcem. Ali bomo takemu človeku vsrjeli, da dela iz prepričanja ? „Straža" in poslanci Kmečke zveze. Mariborska „Straža" je napadla okrajnega šolskega nadzornika, češ, da je pisal krajnim šolskim svetom naročilo, da morajo dati vsakemu učitelju en soženj drv. To sicer ni res, ker noben krajni šolski svet ni dobil takega dopisa in ga ni mogel dobiti, ker ga okrajni šolski svet ni izdal. Toda ta slučaj zopet kaže dvorezno politiko klerikalne stranke: v Beogradu so odobrili šolski zakon, ki dovoljuje učiteljem in učiteljicam prosto stanovanje in kurjavo, tukaj pa hujskajo proti zakonu, pri katerem so sami sodelovali. Tam se kažejo prijatelje Šolo in učiteljstva, tukaj pa se dobrikajo volilcem, — seveda samo pred volitvami, ko vidijo, da jih nihče več ne mara. Pri tem brezvestno kršijo božje zapovedi (ne laži!) na shodih in v časnikih, čeravno se delaio, da so vzeli hrambo vere v zakup ! Izpremembe pri voliščih. Mesto volišča v Muretincih se določi za volišče Sv. Marjeta ; mesto volišča Gradiše, Jiršovci, mesto volišča Markla ves postane volišče Trnovec-Sela. Politične vesti. Madžarska ratificirala mirovno pogodbo. Madžarska zbornica je dno 15. novembra v tretjem branju sprejela mirovno pogodbo, kakor se je določila na mirovni konferenci. Proti svoji volji so bili Madžari prisiljeni sprejeti mirovne pogoje. j Gdansko svobodna država. Dne 15. no- j vembra je bila slovesno proglašena svobodna j država Gdansko ob navzočnosti poslancev, j oblasti in inozemskih zastopnikov. Vranplova akcija ponesrečena. General Vrangel je bil zbral veliko armado, a ktero I se je ustavljal boljšovikom. Imel je precejšnje uspehe. Ali ko so se boljševiki pomirili s Poljaki, so združili svoje sile proti Vranglu. Ker je v njegovi armadi izbruhnil velik upor, je bila njegova armada poražena. Ostanki so se rešili v sosednje države. Kultura. ........• Gledališče. V pondeljek, 14. t. m. se je uprizorila Schonherrjeva ,,Zemlja." Delo samo je v dramsko-tehničnem oziru zagrešeno ; v dveh dejanjih ista vnanja slika ne učinkuje ; prehod od smrtne bolezni do popolnega ozdravljenja Kremenovega ima v čudežni moči zemlje premalo motivacije in je prenagel. Menda so tudi ti pogreški uplivali, da igra ni uspela. Dejanje je osredotočeno okoli Kremena, ki ga je gosp. Skrbinšek podal res z veliko naravno realistiko: le parkrat je menda malo pretiraval. On je bil edini, ki se je dvignil v svoji igri nad poprečnost Druge uloge so bile izvedene srednje dobro, nekatere celo prav diletantsko. Uloga Janeza ni za g. Nučiča in kar videlo se mu je, kako nesrečnega in nedomačega se počuti v koži starega kmečkega fanta. Razno. Vsled strahu izgubila govorico. Iz Ljubljane se je vračala zvečer domov 15 letna deklica. Ko je šla sama po poti, sta jo dva trgovska vajenca izza grmovja s krikom in vikom tako prestrašila, da je prišla ob govor. Meje proti Madžarski se prično v kratkem določevati. Razmejitvena komisija bo začela določevanje od Subotice proti zahodu. Meja v Prekmurju bi se sedaj določila na zadnje. Sicer pa do razmejitvenega dela ne more priti, predno ne bo Madžarska ratificirala mirovne pogodbe. Računati je, da bo mirovna pogodba stopila šele po novem letu v veljavo. Med Jugoslavijo in Bolgarijo določa meje posebna razmejitvena komisija. Delo je tako napredovalo, da bodo v drugi polovici novembra naše čete zasedle kraje, ki so nam pripadli. To sta mesti Bosilgrad in Caribrod. Naši vlaki na Koroško vozijo le do Jesenic in do Prevalj, od teh postaj naprej je prešla v avstrijsko upravo. Madžari za kralja. 80 ministrov in poslancev je podpisalo izjavo za svobodno volitev kralja. Vsi podpisani so večinoma za povrnitev Karla Habsburškega, dočim so starejši častniki za nadvojvodo Jožefa, deloma za Horthvja. Nemčija za trgovsko zvezo z Jugoslavijo. Nemčija je predlagala naši vladi, naj bi se čim prej obnovile trgovske razmere med obema državama. Grška brez kralja. Grški kralj Aleksander je umrl. (Ugriznila ga je opica ter se je rana. zastrupila.) Pravni naslednik bi bil njegov brat Pavel, ki živi v inozemstvu ter v domovini ne uživa splošnega zaupanja. Ker se je kraljevega pogreba udeležil izmed vseh vladarjev edino naš regent, raztrobili so časnikarji, da se mu ponudi grška krona. Skoraj gotovo zasede grški prestol princ Jurij, najstarejši sin odstavljenega kralja Konstantina. Novi kralj se poroči z romunsko princezinjo. Grozotno lakoto napovedujejo poznavalci Rusije za to zimo v Rusiji. Pravijo, da bo letos v Rusiji taka lakota, ki je svet še ni videl in da bo po grozoti presegla vse dosedanje muke življenja. Daleč so spravili Rusijo, žitnico Evrope, boljševiki! Ljudsko Štetje. Po vsej Jugoslaviji se bo vršilo 1. januarja 1921 ljudsko štetje, popis hiš in popis živine. Velik požar. V soboto, dne BO. oktobra, je krog 10. ure dopoldne nastal v vasi Ogeče, župnije Šmarjeta pri Rimskih toplicah požar, ki je uničil sedmim posestnikom 11 poslopij. Škoda je tem večja, ker je zgorela krma za živino in živež za ljudi. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Dr. Korošec je povišal železniške tarife za osebni promet za 100%, dasi tega niti finančni minister ni zahtoval. Kmetje, če sedaj plačujete za vožnjo v mesto še enkrat toliko, kakor prej, tedaj je to delo dr. Korošca. Kako že pravi sv. pismo : ,,Po delih jih spoznate!" Ameriška vlada je hvaležna dr. Korošcu, ker je kot minister naročil v Ameriki več vagonov takega blaga, ki bi ga doma Amerikanci ne bili mogli razpečati. Iz hvaležnosti je poslala ameriška vlada dr. Korošcu red srebrnih insignij Rdečega križa. Velika nesreča v Beogradu. V četrtek ob 5. uri popoldne se je pripetila pred beograd-skim kolodvorom velika nesreča, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Tramvajski re-morker je vozil poln voz premoga do vojne akademije. Ker je ulica strma in ker voz ni bil dobro pripet, se je odpel in zdrčal z vso silo nizdol. Podrl je več vozov in se slednjič zaletel v glavni vhod kolodvura. Zmečkanih je bilo 12 oseb. Materijalna škoda je velika. Grozni umori. Na Vrtičah pri Gornji Sv. Kungoti je posestnik Bračku umoril sestro — A — svoje zone. Umorjena je bila v blagoslovlje nem stanu. Našli so jo vso razmesarjeno v nekem jarku blizu Bračkove hiše. Sumi se, da se je umora udeležila tudi Bračkova žena, sestra umorjenke. Oba so izročili soiniji. Naši novi rekruti bodo vpoklicani za službovanje pri kadru: pehota v februarju prihodnjega leta, artileristi in konjeniStvo pa v januarju prihodnjega leta. Krvavi zločin pred sodiščem. -Korreapori-denz Herzog" javlja iz Inomosta : Danes se je dogodil pred tukajšnjim okrajnim sodiščem krvav zločin. 55 letni bivši delavec Kersch-baumer se je zagovarjal pred sodiščem, ker je oklofutal ženo. Ko je žena opisovala njegovo dejanje, jo je Kerachbaumer zmerjal tako, da ga je sodnik obsodil na 24 ur zapora. Nato je potegnil Kerschbaumer nož in se vrgel na ženo ter jo je štirikrat zabodel, da se je zgrudila na tla. Nato je akočil Kerschbaumer k sodnikovi mizi in zabodel sodnika dvakrat v hrbet. 'Tudi funkcionarja državnega pravdništva je enkrat sunil z nožem v zadnji del glave. Med splošno zmešnjavo se je morilcu posrečilo pobegniti. Tri težko ranjene žrtve so prepeljali v kirurgično kliniko, kjer je žena podlegla ranam. Poškodbe iunkeijonarjev pri sodišču so težke, niso pa smrtnonevarne; čez pol ure je morilec sam prišel v jetnišnico. Ogromen požar v Trstu. V lesnem skladišču v Skednju, kjer je bil les ljubljanske tvrdke Pannonia in mnogih tržaških, je v četrtek zjutraj izbruhnil požar ; v 15 minutah je pogorelo celo skladišče. Gasilci in delavci so bili proti požaru brez moči. Škoda presega 400.000 lir. Vzrok požara ni znan. Stražna nesreča v rudniku. V premogovniku Tangham v provinciji Čili na Kitajskem se je zgodila strašna eksplozija. 400 kitajskih kulijev je mrtvih. Nad sto so jih že izkopali. Nesrečo je povzročil neprevidnež, ki je v rovu kadil. Cena sladkorja in petroleja v Zagrebu padla- Sladkor, ki je še pred nekoliko dnevi stal 70 kron za kg, se danes prodaja v nekaterih trgovinah že po 62 kron; tudi petrolej se je pocenil za 2 K pri litru. Razlog temu padanju je najbrže uredba, po kateri bo država vzela vso sladkorno industrijo v svoj monopol. Izdelovanje modre galice za državno potrebo. Gospodarski finančni odsek se je sporazumel v tem, da je treba pri borakem rudniku ustanoviti še posebno podjetje, ki bo izdelovalo modro galico za državne potrebe. Podjetje se ustanovi prihodnjo pomlad. Komisija, ki je bila nalašč za to imenovana, izdeluje pripravil. Razdelitev zemlje med dobrovoljce se izvrši že prihodnji mesec. Ministra Križman in dr. Kukovec delata na tozadevnem načrtu z največjo naglico. Nove poštno znamke. Prva partija novih poštnih znamk naročenih v Ameriki, bo do- spela v neka; dneh v Beograd. Odbile znamke so že na potu iz Amerike. C»la koli'in« 500 milijonov komadov mora biti t> > d-govoru gotova do 15. januarja. G. Drink . io je poslal to dni v Ameriko komisijo z n ¦¦*'•<-go, da nadzoruje izdelovanje novi i znamk. Prva ju^oslov. tovarna za usnie in čevlje na Bregu |>ri Ptuju kupuje svinjske kože po najvišjih cenah. Sprejmejo se v tovarni na Bregu, pri usnjarju a; Francu Potočniku, Minoritski trg štev. 3 in v trgovini Jeni pa Piricha, Hrvatski trr. PT* -a^e-f-a. šoti j.j_i nov, pocinjen s pripravo za kuhanje žganja in ;plsa,l:nl stroj se prodata. Naslov pove uprava tega listta. Večjo množino konjskih podkov št. 1 in2 ima oddati po znižani ceni domača trgovina Anton Brenčič. Tovarna usnja vRadečah sprejme treznega in poštenega % močnega čuvaja .' pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na tovarno usnja Aleks Podvinec v Radečah pri Zid. mostu. lisa ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦GBI .v sredini mesta v prometnem mestu se proda. Kje. pove ipr. Ihta. Na prostovoljni dražbi se bodo dne 81. novembra ob 1. uri popoldne v hiši gospe Obermaier na Ptujski gori prodajali različni predmeti kakor: Moška obleka, različna posoda, namizno orodje, in razne druge priraovne stvari za gostilni- čarje in učitelje. tisti osebi, katera mi naznani, kje se moj firniš nahaja, kateri mi je iz mojega skladišča, Cvetkov trg št. 5, spreminil. Ključ od skladišča je imela Ana Majcen, Cvetkov trg štev. 5. Alojzij Majcen, klepar, Ptuj, Hrvatski trg št. 1. Raznovrstno železni po kolikor mogoče najnižjih cenah nudi domača tvrdka Anton Brenčič. prod« Ignac Leskoschegg, Zgor. Breg 14 p. Ptuju. 2 mizarska pomočnika sprejme Ivan Podgoršek, mizarski mojster na Bregu pri Ptuju. Drvno oglje proda v večji količini uprava vlastelinstva Trakoščan, ž. p. Bednja se priporoča. Miši-podgane - stenice - ščurki in vsa gola7cn mora poginiti ako porabljate moja najbolj pr. lena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 !•', za podgane in miši 10 K, za ščurke 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek za uši v obieku in perilu 10 in 20 K, proti mravljam 10 K, proti ušem pri perutnini 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, mazila ptoti garjam 12 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JUNKER, ZAGREB 112, Petrinjska ulica 3. Delniška glavnica in rezerve okroglo 95,000.000- :::::::::::::::: CENTRALA V LJUBLJANI. mu PV* Prometno mesto državne razredne loterije. PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. .2° 0 Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3!| brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|o čistili. IIIHiHHIlIllllllllll O I O Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. /