Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ..........-...... ww® i^Ti fj?-- . • . f......................, ... ............rt- - ■ —	•
Številka t>.	julii i, illinois, decembra 1914	letnik xxiy.

Belgrad zopet zavzeli
Srbi po hudih bojih.
Avstro-ogrske čete morale zapustiti Srbijo, kjer so bile v zadnjih bojih tako hudo poražene, da je zavladala v Avstriji splošna nevolja in razgorčenost proti avstrijskim voditeljem vojskovanja na Srbskem.
J
Na Poljskem se Nemci in Rusi pripravljajo na nove bitke.
London, 15. dec., 1:25 zj. — Srbi so Po srditi bitki zopet zavzeli Belgrad, kakor brzojavljajo iz Niša Reuter's
Telegram-družbi.
Ta novica o ponesrečenju drugega avstrijskega sovražnega navala na Srbijo je najznamenitejši pojav včerajšnjega napredka v vojni.
Srbsko naznanilo o zopetni zasedbi glavnega mesta je še pomembnejše P° uradnem naznanilu avstrijskega arkadnega štaba na Dunaju. Zadnje naznanilo je priznalo včeraj splošno umikanje avstrijskih čet v Srbiji. Tu mislijo, da so Avstrijci pripoznali poraz v svrho, da pripravijo javnost na Poznejše naznanilo o umeknitvi \av-strijskih čet iz Belgrada.
Trinajst dni v Belgradu. "cjstvo, da niso mogli obdržati Bel-?,ri<la, smatrajo tukajšnji vojaški ve-scafci za dokaz, da se Avstrijci ne bodo mogi; stalno vzdržati v Srbiji. Avstrijci so zavzeli srbsko glavno mesto ne 2. dec f na obletnico vlade ce-*arJa Franc Jožefa I., ko so je oblegali 'Zza dne 29. julija ter bombardovali iz at«rij blizu Zemuna in iz momtorjev
"a Donavi. Velik del mesta je bil ba-Je razstreljen po Avstrijcih. Srbi so zapustili glavno mesto, ko Pnhod nove avstrijske armade skozi Severno Srbijo pripravil posadko glav-ncffa mesta v nevarnost.
Srbska strategija zmagala.
jjro--oti jugu
je razglasilo iz Dunaja kot velika zmaga. Ali bojevanje zadnjega tedna, v katerem so bili Avstrijci neprestano Potiskani nazaj z velikimi izgubami, Je skoro dokazalo resnico srbske trditve, da so Srbi zapustili Belgrad iz strategičnega razloga..
Začetkom vojne so Avstrijci pogosto bombardovali Belgrad čez reko med obema deželama. Prve dni avgusta So avstrijske čete dospele do mesta, a So se morale spet umekniti in Srbi x1 Prodrli na kratko daljavo v avstrijsko ozemlje. Pa pognani so bili nazaj v Sv°jo lastno deželo po zadnjem .av-strijskem sovražnem navalu. A. •' Avstrijci pognani čez Drino. V včerajšnjih brzojavkah, pred na-
znanilom o zopetni zasedbi Belgrada, so Srbi zatrjevali, da pridobivajo zmago z mnogimi ujetniki vred in da so del sovražne armade pognali onostran reke Drine.
Ko je bila vojna napovedana, se je srbska vlada premestila iz Belgrada v Kragujevac in pozneje v Niš, kjer je ostala.
Avstrija priznava poraz.
Amsterdam, 14. dec. — Brzojavka iz Dunaja pravi, da Avstrijci priznavajo poraz v bojevanju s Srbi v uradnem naznanilu, izdanem danes. To naznanilo se glasi:
"Naše ofenzivno kretanje v južno-vzhodni smeri od reke Drine je zadelo jugovzhodno od Valjeva ob mnogo močnejšo sovražnikovo vojsko. Prodiranje smo morali opustiti in prisiljeni smo bili tudi še dalje umeliniti naše čete, ki so se mnogo tednov borile trdovratno in sijajno, ali z mnogimi izgubami.
"Proti temu lahko postavimo zavzetje Belgrada. Nova razvrstitev n.i--ših čet je potrebna, da odbijemo sovražnika. .
"Sedanja razvrstitev naših čet se ie razodela kot odločen srbski uspeh. Srbska poročila o naših izgubah so neizmerno pretirana."
Francozi o srbski zmagi.
Pariz, 14. dec. — Francosko uradno naznanilo. iVInno v Pr.riztS 1a*>«f po poludnej pravf o'srbski kampanji:
"V dneh 10., 11. in 12. dec. so se Avstrijci dalje umikali ob celi fronti. Srbske prednje straže so prodrle do krajev Veliki in Bošnjak v smeri Šab-ca in do Zavlake v smeri Ložnice.
"Med svojim umikanjem so Avstrijci opustili mnogo vojnih plenov. Izza časa, ko so Srbi zopet začeli ofenzivo, do vštevšega dne 11. dec. so Srbi uje'i skupaj nad 28,000 Avstrijcev ter zaplenili štiriinsedemdeset topov in štiriin-štirideset strojnih pušk.
"Po dvodnevnem bojevanju so Črnogorci zavzeli Višegrad in pognali Avstrijce onostran reke Drine."
Srbi se veselijo svojih zmag.
Nis, 15. dec. — Neuradna poročila, ki so krožila snoči o zopetnem zavze-
tju Belgrada po srbski armadi, so bila danes uradno potrjena v naznanilu vojnega urada, ki je vzbudilo največje veselje po vsem kraljestvu. Naznanilo se glasi:
"Sovražnik je bežal čez Donavo in Savo v velikem neredu Vter zapustil Belgrad. Vse srbsko ozemlje je očiščeno sovražnika, izvzemši Šabac in Ložnico. Prfedaja teh mest se skoro pričakuje.
"Zmagoslavni vhod srbske armade v Belgrad so značili prizori velikega navdušenja. Kralj Peter je prejel čestitke od vseh svojih zaveznikov."
Opustitev Belgrada potrjena.
Dunaj, 15. dec. — Opustitev Belgrada po Avstrijcih je pripoznana v uradnem naznanilu, izdanem danes v ar-madnem glavnem stanu. Naznanilo se glasi:
"Na južnem bojišču je umeknitev našega desnega krila povzročila iz-premembo v vojaškem položaju, tako da je bilo koristno za nas opustiti Belgrad, ki smo ga zapustili brez boja.
"Naše čete so bojevale dolge in tru-dapolne bitke,, a so polne navdušenja."
Poluradno naznanjajo, da je avstrijska armada v Srbiji oslabela vsled tega, ker je bita potrebna umeknitev čet za vojskovanje v Galiciji in na Poljskem. To je dalo Srbom številno premoč, poleg ugodnosti bojevanja na svojem lastnem ozemlju.
Avstrijske izgube velike.
London, 16. dec. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Rima pravi:
"Uradno priznavajo na Dunaju, da je bilo Avstrijcev usmrčenih ali ranjenih v njihovem porazu po Srbih 100,-000.
"Javno mne'nje je razgorčeno proti avstrijskim voditeljem sovražnega navala na Srbijo, zlasti proti maršalu Potioreku, W je šele pred osmimi dne vi prejel od cesarja visok red, kr ji bi zojavil- da so bili SfT3i 'popolnoma poraženi in da bo v Nišu v treh tednih.
"Vsled te brzojavke je bil tudi general Haal, poveljnik trdnjave Sarajevo, imenovan guvernerjem Belgrada, odkoder je moral bežati pet dni po svojem prihodu.
"Število ujetnikov, ki so jih Avstro-Ogri pustili v srbskih rokah izza pri-četka vojne, znaša do 60,000."
Kralj Peter, prestolonaslednik A-leksander in princ Jurij ^ so prišli v Belgrad na čelu zmagovite srbske armade, po brzojavkah iz Niša Reuter's Telegram-družbi.
Niti eden Avstrijcev ni ostal na srbskem ozemlju, kakor naznanja srbski generalni štab.
Kriza blizu v Avstriji?
* ,
Rim, 16. de.c. — Po poročilu od avstrijske meje je položaj v dvojni monarhiji blizu nekake krize.
Ta poročila so verjetna. Ko je dospela vest o porazu Avstrijcev na Srbskem, je postal položaj resen in se je poostril po notranjih neredih, zlasti na Dunaju, v Budimpešti in Pragi.

*»oto copyright. 1914. by American Preirf Association.
KeMŠKI OGLEDOVAVEC V SLUŽBI NA BOJIŠČU, Z ZAVETJEM PRED ZRAKOPLOVI.
Nemško vojaštvo ima jako stroge predpise za službo ogledovavcev in straž ].* bojišču. Ta slika kaže nemško stražo v službi na Francoskem. Postav-'ena je bila na pšenično polje. Napravila si je skrivališče iz snopov ne-i"1!atenega žita. Z vojnim kukalom je gledala za sovražnikom. Kadarkoli j« Pojavil kak zrakoplov, se je skrila v zavetje, da je ne zapazijo.
Bojevanje na Poljskem.
London, 14. dec. — Glavno vprašanje na vzMMnem bojnem torišču — ali bodo nemške in avstrijske armade, z nemškim bojevanjem lla nevernem in osrednjem Poljskem ter avstrijskim prodiranjem čez Karpate, otele trdnjavi Przemysl in Krakov iz ruskega prijema — še ni rešeno. v
Avstrijci so danes naznanili, da so zopet zasedli važno točko Duklo, severno od Karpatov, ob liniji južno od Przemysla in Krakova.
Nemci zatrjujejo, da so odločno pridobili v svoji postojanki na severnem Poljskem, dasi menda niso tako blizu Varšavi, kakor so poročali zadnji teden. Z druge strani naznanjajo Rusi strategično zbranje svojih čet na tistem bojišču, tako da je njihova postojanka ojačena.
, Rusija naznanja nemški poraz.
t'etrograd, 14. dec. — Poročila od fronte naznanjajo danes, da so ruske čete severno od Varšave pridobile odločilno zmago, ko so predrle -nemško fronto onostran Ciechanowa in Przas-nysza. Ruski uspeh je bil izbojevan po širokem zamahu prodirajočega ruskega levega krila na glavni cesti iz Plocka v Mlavo in se dokončal v hudem konjiškem spopadu pri Juromi-netni, sedem milj jugovzhodno od Mlave.
Ruski uspehi te vrste bi imeli tri važne posledke. Neposredni pritisk severno od Varšave bi se olajšal. Ruske čete na desnem bregu reke Vistule bi bile osvobojene, da si poiščejo prehod čež reko in ogrozijo levo krilo nemške armade okrog Lodza. Rusom
fc.i mogoče ojačiti svojo celo fronto, k^ drži do Mazurskih jezer.
Avstrijci ujeli 9,000 Rusov.
Amsterdam, 14. dec. — Dunaj je dat es popgludne, kakor brzojavljajo, uradno naznanil sledeče:
' Zasledovanje Rusov v zapadni Galiciji se nadaljuje. Vsled bolj ali manj resnih spopadov smo napredovali v severni smeri. Dukla je zopet v naši posesti. N^še kolone, prodirajoče čez Karpate, so v soboto ujele -9,000 Ru-soV in zaplenile deset strojnih pušk."
Julije bežijo iz Galicije.
New York, 14. dec. — Nič manj nego 170,000 Judov se je zateklo iz Galicije na Dunaj, kakor poroča avstrijska izraelitska zveza na Dunaju ame-rtt*"emu judovskemu pomočnemu odboru.
> Rusija izgubila 1,600,000 mož.
Berlin, 14. dec. (Brezžično v Say-ville, L. I.) — Med novicami, ki jih je danes izdal službeni tiskovni urad za objavo, so sledeči:
" 'Temps' (pariški časopis) ceni ruske izgube nad 1,600,000, od katerih je bilo nad 500,000 usmrčenih.
"Avstrijski generalni štab poroča, da je bilo v Karpatih blizu Przemysla 2,700 Rusov ujetih.
" 'Gazetta Del Popolo' (turinski časopis) poroča iz Dunkirka, da je ogromen odstotek indijskih in severnoafriških čet hudo ranjenih, ker so jih Angleži in Francozi rabili kot "topovsko hrano'."
Berlin priznava nemški poraz.
Berlin, 15. dec. — Umikanje nemških - ct, ki so poskušale podreti proti Var-s-tvi od severa, je bilo pripoznano v ueadnem naznanilu, izdanem danes v armadnem glavnem stanu. Naznanilo glasi:
Nemška kolona, ki je prodirala od Soldave, Vzhodna Prusija, skozi Mlavo v smeri Ciechanowa, je morala zopet zaiesti svoje stare postojanke, ker je sovražnik številno močnejši.
"Drugod na Poljskem se ni pripetilo nič bistveno važnega. Neugodno vreme vpliva na naša vojna podjetja."
Dunaj poroča uspehe.
Dunaj, 15. dec. — Sledeče uradno n;znanilo je bilo izdano tukaj danes: . /<ak' ofenziva v zapadni <Salieijf je prisilila sovražnika k umiku in pretresla njegovo fronto na južnem Poljskem. Naše čete. prodirajoče neutrudno od juga, so včeraj dospele v Jaslo in Rajbrot. V tem prodiranju in zadnji bitki smo ujeli 31,000 Rusov.
"Današnja novica je, da se sovražnik umika ob celi fronti, ki drži skozi kraje Rajbrot, Nieplewice, Wolbrom, N'ovvo-Radomsk in Piotrkow.
"V Karpatih je vse ukrenjeno za spopad s sovražnikovimi četami, ki prodirajo proti Lotorczatalu."
Nemci se zbirajo ob Vistuli.
Petrograd, čez London, 16. dec. Nemčija se pripravlja jia tretji poskus zavzeti Varšavo. To novico so brzojavili iz poljskega glavnega mesta danes popoludne.
Veliki nemški oddelki se ztflrajo na skrajnem levem krilu, svoje fronte Lowicz-Ilow, dejansko na bregih Vi stule. Njihov načrt je, prebroditi Vi-stulo v ozadju ruske linije med Ploc kom in južno od Mlave.
Nemci bombardovali tri angleška mesta.
Scarborough, Hartlepool in Whitby na Yorkshirski brežini po bombah poškodovana.
SLEDILA POMORSKA BITKA.
V Belgiji in na Francoskem zavezniki uspešni proti Nemcem.
London, 14. dec. — Stanovitno prodiranje zavezniških čet v Belgiji se nadaljuje. Neki nemški oddelek v zvezi z Britanci je potisnil Nemce nazaj ob Ypreškem kanalu in zapadno od kraja Hollebeke.
Nemške čete pa se trdovratno branijo in so izvršile več protinapadov, ki so bili odbiti.
Od te točke do Alzacije je sorazmeren mir. Ob reki Meuse se nemške baterije pomikajo severno. V okrožju Woevre so Francozi zavzeli neki okop in odbili dva protinapada.
Francoska linija je prodrla v Alza-cijo do neke točke severno od Alt-kircha in je zdaj 'deset milj vzhodno od meje.
Križarka "Dresden" na varnem.
Washington, D. C., 14. dec. — Ameriški konzul Latham v luki Punta Arenas je pozno danes brzojavil državnemu departmentu, da je nemška križar-
ka doplula v tisto luko varno in nepoškodovana.
Buenos Aires, 14. dec. — Pomorski minister je bil obveščen, da sta dve britanski vojni ladji pluli v Magellan-sko morsko ožino v zasledovanju nemške križarke "Dresden", ki se je zatekla v luko Punta Arenas. Uradno se naznanja, da je "Dresden" poškodovana. Dovoljeno ji bo izvršiti poprave, ali potem bo morala takoj odpluti ali pa jo zapro.
Bombardovanje angleških mest
London, 16. dec. — Oddelek nemških križark je danes napadel York-shirsko brežino ter bombardoval mesta Scarborough, Hartlepool in Whitby.
Veliko lastnine je bilo razdejane ter najmanj trideset oseb usmrčenih in čez sto ranjenih v omenjenih treh mestih, po uradnem naznanilu britanske^ ga vojnega urada .
Baterije streljale na ladje.
Uradno naznanilo pravi, da so baterije na suhem pri Hartlepoolu poškodovale najmanj eno nemških ladij, ki so napadle to luko.
Drugo poročilo pravi, da so bile nemške ladje zasledovane po britanskem patrolnem brodovju, a so utekle v megli.
To poročilo kaže, da se je vršila pomorska btika, ko pravi, da "so bile izgube na obeh straneh majhne, a natančnega naznanila še ni".
$28,253,535 dohodnine.
Washington, D. C., 11. dec. — Prvi popolni izkaz dohodkov po dohodninskem zakonu (income tax law) je bil objavljen danes v letnem poročilu komisarja za notranje dohodke. Izkazanih je za nabiralno leto 1913. skupaj 357,598 oseb, ki so plačale dohodarine skupaj $28,258,535, kakor sledi:
Čisti dohodki.	Št. oseb.
$1,000,000 in čez........... 44
500,000 do $1,000,000.... 91 400,000 do 500,000.... 44 300,000 do 400,000.... 84 250,000 do 300,000.... 94 200,000 do 250,000.... 145 150,000 do 200,000.... 311 100,000 do 150,000.... 785 75,000 do 100,000.... 998 50,000 do 75,000.... 2,618 40,000 do 50,000. ... 2,427 30,000 do 40,000.... 4,553 25,000 do 30,000.... 4,164 20.000 do 25,000.... 6,817 15,000 do 20,000.... 11,977 10,000 do 15,000.... 26,818 5,000 do 10,000.... 101,718 3,333 do • 5,000 ... 114,484 2,500 do 3,333.... 79,426
Olajšava ujetnikom v Rusiji.
"Jiskra" poroča: Car je izdal nove predpise, k&ko je ravnati z vojnimi u-jetniki. Odredil je, da bi se z ozirom na to, da so zvesto branili svojo domovino, ravnalo z njimi po človeško. Nihče ne sme biti oviran v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti. Razen orožja, konj in vojnih dokumentov naj se jim pusti njih imetje, oziroma nazaj da, kadar pojdejo v svojo domovino. Ako bi skušal ujetnik pobegniti, se ga ne sme postaviti pred vojno sodišče, ampak mora biti samo ostreje kaznovan. Oporoke ujetnikov se morajo shraniti in se ima ravnati z njimi kakor s testamenti ruskih vojakov. Splošno naj se ravna z ujetniki po dostojanstvu ,ki so ga uživali v svoji armadi. Lastniki naj dobivajo enako gažo kakor prilični častniki ruske armade.
Mraz in živinska kuga.
Chicago, 111., 15. dec. — Prihod mrzlega vremena utegne v kratkem zatre-ti bolezen na gobcih in parkljih m#ed živino v Združenih Državah.
Dr. O. E. Dyson, vrhovni živino-zdravnik države Illinois, in dr. S. E. Bennett, zastopnik zaveznega ttrada za živinsko obrt, sta izjavila, da bo mraz najboljši pomočnik v zator živinske 1 kuge, ki razsaja že več mesecev po deželi.
Iz Washingtona poročajo poleg tega, da je senat potrdil dovolitev $1,-000,000 v porabo pri zatiranju razširjene kuge.
V zaščito nevtralnosti.
Panama, 14. dec. — Polkovnik Geo. W. Goethals, guverner kanalskega pasa, je smatral za potrebno svetovati washingtonski vladi, da se dva tor-pedna rušivca namestita ob Panamskem kanalu, eden na vsakem koncu, vsled nedavnega prihoda vojskujočih bojnih ladij v soseščino kanala.
Združe«iih Držav torpedna rušivca, zahtevana po gtnernerju, bosta vršila patrolno dolžnost in takoj odpodila vsako vojskujočo ladji^-kLbi gotUa^ia kršiti kanalske predpise.
Čeh iz Chicage zaprt v Avstriji.
Chicago, III., 16. dec. — Neki prej-i šnji'.chicaški prebivavec je zdaj zaprt '•za eno leto v neki avstrijski ječi, kef je svetoval avstrijskimi vojakom, naj se ne bojujejo proti Srbom. To je Albert Bohdan, Čeh, ki je do zadnjega majnika vodil črevljarsko trgovino ob South Crawford avenue in Sixteenth StreetU".	, i.
Bohdan se je vrnil na Češko s svojo ženo maja meseca obiskat sorodnike. Nekega dne je bil v neki kavarni z nekaterimi prijatelji in vojaki in je rekel zadnjim: "Upam, da se ne boste bojevali proti Srbom, ki so vaši bratje."
Aretiran je bil in obsojen na eno leto v ječo. Ameriški državljan ni bil.
(Op. ur. Kadar potujete po svetu, pazite, s kom govorite,) ,
Povzročevalec živinske kuge.
Bernski profesor Stauffacher meni, da je po dolgem prizadevanju odkril povzročevalca živinske kuge na gobcih in parkljih. Parasit je tako majhen, da ga z najfinejšimi aparati ni mogoče opaziti; Stauffacher je pa izumil posebno postopanje za barvanje mikroskopičnih preparatov, nakar je v krvi, žlezah, na jeziku in sploh v vseh delih obolelih živali, odkril povzročevalca te kuge, ki povzroča živinorejcem toliko škode. Ako se stvar izkaže kot resnična, bo kugo kmalu mo-I goče zatreti.
Agent češke zveze ustreljen.
London, 14. dec. — Brzojavka Daily Mailu iz Kodanja zatrjuje, da je bil neki Čeh v Pragi ustreljen zaradi dopisovanja z neko češko zvezo v Chi-cagi, ki baje deluje na ustanovitev neodvisnega kraljestva češkega.
Nesreča v japonskem rudniku.
Tokio, 15. dec. — Eksplozija se je pripetila danes v premogovniku pri Fukuoki, vsled katere je 800 rudarjev zajetih v jami. Fukuoki je na morski brežini, 65 milj severno od Nagasakija.
Poneverba med Srbi v Chicagi.
"The Chicago Daily Tribune" z dne 11. dec. t. 1. poroča:
Dušan B. PopoviČ je prepovedoval bratsko ljubezen med Srbi. Kot blagajnika srbske Dobrotvorne družbe so njegove besede modrosti vzbujale več ali manj pozornosti. Kot blagajnik srbske družbe Rdečega križa .ie bil smatrali za vzor. Ampak dne 23. nov. je družba dognala, da je okrog $5,000 razločka med številom dolarjev v knjigah in številom v banki.
Acim l.ugonja .2417 Clvbourn avenue, predsednik družbin, je dognal, da je Popovič kot blagajnik Dobrotvorne družbe ntfpravil ček za $1,000 na Po-poviča, tajnika Rdečega križa, in da je Popovič od Rdečega križa potrdil cekin potrošil denar. Hranilne knjižice so bile tudi "krpucane". V slučaju, ko je bilo $568 nabranih, je položil v banko $8 in potem pripisal "56" pred "8".
Popovič je M aretirali včeraj v svojem stanovanju, 2360 Clyboutn ave.
"Denar sem večidel porabil za izdajo moje knjige o brat-ki ljubezni," je pojasnil. '•Hotel sem vzbuditi večjo vzajemnost in ljubezen med Srbi."
Priveden je bil pred sodnika Prin-divillea in izročen veliki poroti proti poroštvu $4,000 pod obtožbo poneverbe.
Naravna odpornost.
Vsakdo ima več ali manj moči, upirati se napadom bolezni, to je. nekateri ljudje so hitro žrtve bolezni, dočim se jim drugi vedno upirajo. Ljudje, ki se jim ne morejo upirati, naj poskušajo okrepiti svoje telo, tako da bodo vsi organi redno izvrševali svoje delo. Če pomislimo, da so prebavila največje važnosti, nam je vedno začeti ž njimi. Brž ko nastopi kaka nered-nost ali težava, nam je uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To prežene vso pusto tvarino iz telesa in dovede nove moči istemu. Olajša zapeko, slabost, razdražljivost, malokrvnost ter poveča vašo slast. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, iz-delovatelj, 1333:1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
* ♦ •
Slabotne mišice nadrgnite s Triner's Linimentom, kakor tudi bolestne sklepe in mišice. Cena 50c, po pošti 60c. — Adv.
Joliet, 111., 16. dec. — Na praznik Brezmadežnega Spočetja zvečer je bila v naši cerkvi sv. Jožefa lepa slovesnost. Naš neutrudni dušni pastir Rev. John Kranjec je ob asistenci Rev. John Plevnika in Rev. Josip Škurja slovesno sprejel v Marijino Dekliško Družbo sledeče članice Družbe sv. Neže: A. Gregoraš, A. Bezek, J. Še-tina, A. Smolič, M. Stonich, M. Mar-kelc, R. Jaklič, M. Muc, J. Težak, F. Čulek, A. Korevec in A. Uršič. — Gen-ljiva slovesnost se je izvršila med svetim ozidjem hrama božjega. Rev. John Plevnik je s svojim sijajnim govorom navdušil navzoče k obdelovanju lepega vrtca Marijine Dekliške Družbe, od katere nam je pričakovati veliko za Boga in za narod. Iz dna srca čestitamo vsem gospodičnam, katere so v teku kratkih let darovale cerkvi sv. Jožefa $5QO.OO! Hvala najtoplejša prijaznim čč. sestram ,katere se trudijo za vzgojo in za izobrazbo naše mladine! Upamo, da bodo vse krščanske slovenske matere sodelovale v to, da bodo njihove hčere pristopile k Marijini Dekliški Družbi, kjer najdejo najboljše zavetje na razburjenih valovih življenja!
—	Novo društvo sv. Družine bujno raste. Zdaj ima že do 250 udov. Kdor še ni pri nobenem kat. društvu, ali želi biti član tudi tega, naj se oglasi pri katerem izmed odbornikov, da se ga ypise, ali pa naj pride in pristopi na 1. redni seji, ki bo v nedeljo pop. ob !. uri dne 27. dec. v šolski dvorani. Požurite se zdaj, ko je pristopnina le $1.00 — za vse enako.
—	Božična številka Am. SI. bo prihodnja torkova izdaja. Med drugim priobčimo krasno božično povest, ki jo je spisal Rev. Furdek, najboljši a-meriško-slovaški pisatelj, a priredil za Ait). SI. in s primernim predgovorom opremil Rev. Ant. Berk, naš velena-darjeni in marljivi sotrudnik, ki pasti-rtije med brati Slovaki v Bridgeportu, Conn.
—	Nedeljski banket, ki ga je priredila Marijina Dekliška Družba svojim sotrudnikom pri nedavni uprizoritvi "Miklove Zale", se je vršil v spodnji sobi stare šole ob mnogobrojni udeležbi. Zbralo se je vse igralsko osob-je in ž njim vsi drugi, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu igre. Kot častn i gosta sta bila navzoča g. župnik Rev. John Kranjec in g. kaplan Rev. J. Škur, in tudi g. George Stonich je prišel po sklepu seje dr. sv. Družine, katere predsednik je, počastit naše, dile-tante. G. župnik je imel res krasen govor, s katerim je izpodbujal našo mladino k gojitvi lepe dramatične u-metnosti, in g. kaplan, kot rojen beneški Slovenec, je navduševal našo idealno mladež za narodno stvar. Govorili so še drugi. Zabava je bila izredno animirana. Večerja je pa pokazala, da bodo vrle članice M. D. D. najboljše gospodinje in kuharice, kajti tako okusnega banketa ne zna prirediti vsako ženstvo. Naše slovenske gospodične, zbrane v M. D. D., so cvet in dilca naše naselbine. Ča>t jim!
—	Lambert obeta boljše čase — v kratkem. Col. John Lambert, milijonar in jeklarniški magnat, je nagovoril tukaj v ponedeljek konvencijo potovalnih trgovcev in izjavil, da je izvedel iz zanesljivega vira, da bo višji vozni odbitek (rate increase), ki so ga naprosile železnice od meddržavne trgovinske komisije, dovoljen /n odlok izdan te dni. Col. Lambert jfc zatrdil, da je to izvedel v New Yorku, odkoder se je vrnil v Joliet v nedeljo. Železnicam bo vse dovoljeno, za kar so prosile, a polno besedilo tozadevnega odloka se objavi šele v soboto, je rekel g. Lambert. "Odlok bo pomenil takojšnji 'boom' ali zabrčanje vseh koles v vseh tovarnah. To zagotovilo imam iz najboljšega vira," je zaključil g. Lambert. Da bi le bilo res!
—	Iz Pittsburga, Pa., poročajo, da je mnogo jeklarnic v okolnih mestih v ponedeljek spet "zaronalo" po večmesečnem praznovanju. Dobro znamenje!
—	Smrtna kosa. Umrla je Helena Bazik, 16!etna hči g. in ge. Andrej Ba-zik, slovaškega saloonarja, 415 Cleveland avenue. Lani jima je umrla starejša hči. Pogreb, ki se jc vršil v ponedeljek, je bil pod vodstvom pogrebne tvrdke A. Nemanich & Sin.
—	V bližnjem Lemontu je zadnji petek opolnoči nanagloma umrl 36 let stari Stanko Golobič, ki bi bil moral v vojno, da ni začetkom iste srečno pobegnil v Ameriko, a sreče tukaj ni našel, nego le naglo smrt.
—	Devetindevetdeset jolietskih sa-loonarjev je v ponedeljek plačalo globe po $75.85, ker so imeli svoje sa-Joone odprte ob nedeljah. To so običajne globe vsako leto ob tem času. V Jdlietu je 142 saloonarjev, in vsi morajo poleg tisočaka za licenco plačati tudi globe zaradi kršenja nedeljskega zakona o krčmarstvu. Ta zakon je tako čuden, da ni vredno govoriti o njem.
—	Prof. F. M. Muhlig, jolietski vre-menoslovec, poroča, da je njegov toplomer kazal v nedeljo zjutraj 38 stopinj nad ničlo, a v ponedeljkovo jutro
5 stopinj pod ničlo, torej je živo srebro padlo v štiriindvajsetih urah 43 stopinj, kar je izredno.
—	Sneg in naši lovci. Zasnežena je vsa jolietska okolica, in to je za naše lovce najlepša prilika za lov na zajce. V nedeljo so bili izredno srečni na lovu gg. Josip Sitar, Anton Sitar, Josip Pasdertz in John Tijan, a v ponedeljek g. Blatnik in drugi, ki so na-strelili cele torbe zajcev.
—	Od Božiča, ki je pred nami, Vlo prihodnje pepelnice bo 7 tednov in 5 dni. To vam kaže velika Pratika za leto 1915., ki ima med svojo bogato vsebino tudi sledeče zanimive odstavke: Zakoniti prazniki v Zed. Državah. — Spominski dnevi. — Poštne pristojbine. — Zelo važne stvari (pravica volitve in glasovanja, kako pridobiti homestead). — Določbe o potnih listih (za amerikanske državljane in nedr-žavljane). — Predsedniki Združ. Držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Časovne razlike.— Naselniške določbe. Itd. Ta pratika, ki vse to kaže in pove, je na prodaj po 12c v tiskarni Am. SU
Brooklyn, N. Y. — Rafaelova družba priredi na Silvestrov večer, t. j. 31. decembra 1. 1. v dvorani Svete Družine, 21 Nassau Ave. in Corner North 15th Street, Brooklyn, N. Y. poleg cerkve Svete Družine, gledališko predstavo "Hudobni duh Lumpacij Vaga-bund, ali zanikrna trojica" in zatem prosto zabavo s plesom. Igra je jako duhovita burka v treh dejanjih s šaljivimi samospevi ali kupleti, in kdor se hoče iz srca nasmejati zadnji večer letošnjega leta, naj jo pride pogledat!
Ker je čisti dobiček označene prireditve namenjen Rafaelovi družbi, ki sicer natihem, a izdatno podpira brezposelne ter gre na roko novim naseljencem iz stare domovine, se naj je udeleže vsi Slovenci iz Greater New Yorka.
Natančnejši vspored označene veselice se priobči pravočasno v slovenskih časopisih.
Rafaelova družba.
Calumet, Mich., 14. dec. — Velece-njeno uredništvo A. S.! Da ne bode nihče mislil, da ni na Calumetu nič hrabrih avstrijskih vojakov, sem se namenil vam podati nekaj podatkov, pa ne iz političnega namena, ampak iz očividnega dogodka. Po naključju sem se vraial iz nočnega pohoda, to jc bilo 12. decembra, ob nenavadni uri domov. Ko pridem do C. in H. mine, zaslišim nekak nenavadni šum. Kaj je to? se vprašam. Nocoj vendar nihče ne dela, da bi se slišalo obračanje stroja? Sploh pa stroj za "skip" ne dela take s^p;1. Ko tako premišljujem, se mi šum bliža in. lasje so mi jeli se ježitj na glavi. Ali je avtomobil? Nemogoče, ker po "treki" se nikdo ne vozi. Nisem dolgo čakal, ko pridrvi poleg mene kopica hrabrih Rusov, za njimi je sledil natlačen voz Srbov in te oboje so podili štirje Avstrijci. Kako si pa to videl, ker jc bila noč, me boste vprašali. Prec izveste. Ker je lansko leto C. ir. H. družba zgradila iz 5 metrov visokih desk velik plot, ne more nihče čez 'že omenjeno ozemlje, a tisto noč bilo je drugače. Kakor bi strela udarila, je počilo in ograja je bila porušena od hrabrili Rusov. Ker sem imel pri sebi električno svetilko, stopim na kraj, odkoder se je slišalo vpitje in vidim sme* ■ sen prizor: hrabri Rusi so ležali v snegu z dratom zapleteni, poleg njih so pa stali naši štirje junaki in se smejali lepi zmagi. Najbolj smešno je pa bilo, ker je en naš junak imel po naključju puško na rami ter .smehljaje so rekel: "Ravno tako - puškami na rami in ne da bi jih treba sprožiti, preženejo Avstrijci Ruse v Kvropi." Vso to zabavo so pa uprizorili politikarj: Glas Narodovega kalibra, ker >o hoteli peti "Živijo Srbija". Ko je bila igra končana,'sem pa molil: Bog me varuj v naprej takega piha in šuma, ker to je hilo prva noč v mojem življenju, da sem ostal zunaj v vrtincu groznega su tiia	Nočni sprehajač.
zakaj v Ameriki nas nobeden ne praša "znaš ruski ali francoski?" Ako ne znaš nemški ali angleški, je slabo, kateri mora delo iskati. Kakor v Ameriki se bi vsak rad naučil angleški, a tako v starem kraju se radi učijo nemški, kateri se morejo. Tako kot T. B. piše, bi bilo najboljše, tistega starčka na Dunaju umoriti, potem nas Slovence priklopiti revni Srbiji, druge pa k Rusiji, potem šele se >o Kranjska dežela spravila na noge, ki zdaj po glavi hodi. Potem ne bo vojske, ne bo treba štibre plačati ,potem ne bo vsaki osmi Slovenec v Ameriki, potehi bo lahko cela družina se doma ženila. Zakaj bi se ravno mi morali potikati po Ameriki, saj ni tudi Nemca .nobenega, so vsi na Dunaju?* Mr. B. kriči "Zdaj je čas, da rešimo uboge Slovence." Jaz bi mu svetovala, da bi prej rešil nas tu, potem naj bi šel v stari kraj, zakaj tam ga močno zdaj rabijo, da bi njih rešil izpod Avstrije Za ta namen ima pripravljenih $25. Ali ni škoda papirja za takovo pisavo, ko more vsak znati, da s tem ne bo nič naredil. G. N. bi lahko kaj lepšega pisal, da bi bilo vredno čitati. Letos je bilo škoda tri dolarje za njega. Vsak mora znati, da zdaj je meč gospodar v starem kraju. Dal Bog, da bi kmalu bil konec. Ne zamerite, urednilc, ako vam ni prav; morebiti imate vi tudi kakšen "mečeš", lahko posvetite temu dopisu, ako vam ni všeč. Pozdrav vsem Slovencem po celi Ameriki, posebno tam v Jolietu.
Jennie Planine.
Washingtona, da se oblastva pripravljajo, kako da bi odpravili pri moštvu kadenje cigaret. — To je že drugi slučaj, da nastopa v prosti Ameriki javna oblast zoper nikotin, in to je s stališča občne koristi. Le pomislimo; mladi, popolnoma razviti, krepki mornarji, ki si urijo dan na dan svoje telo, ki so neprestano na zdravem morskem zraku — in vendar se na njih organizmu in pri njihovem delu pozna škodljivi vpliv nikotina. In tega si mnogi ne dado dopovedati, ki presede cele dneve in noči v ozkih, slabo zračnih izbah, v kaki temni, raznih duhov polni ulici, ko mora pri slabotnem zdravju, nezadostni hrani neprestano napenjati svojega duha in zanemarjati toli potrebne telesne vaje.
Cleveland, 14. dec. — Prišel je lep praznik Brezmadežne — s tem praznikom pa za faro sv. Lovrenca dnevi srčnega veselja in dušne tolažbe. V cerkvi sv. Lovrenca se je namreč 8, 9. in 10. dec. obhajala 40urna pobož-nost — in to prav ob obletnici sv. mi-sijona. Večina je ostala zvesta sklepom sv. misijona — in zato so sedaj ob obletnici s ponosom gledali na misijonski križ — zopet drugi so ob tej priliki obnovili zvestobo misijonskim sklepom. — Sestre so za to pobožnost s svežimi cveticami okusno ozaljšait oltarje. Petje je bilo mično pod voa-stvom Zormanov-bratov. Prvi dan ie govoril Rev. P. Hribar iz Collinwooda, drugi dan Rev. J. C. Mertel iz Pitts, burga, sklepni govor pa Rev. Jos. V r-hunec iz Pittsburga. Vsi govorniki so se odlikovali —,in ljudstvo jih je z zanimanjem poslušalo. Ljudstvo se je z veliko vnemo vdeleževalo pobožno-sti, pridno obiskovalo Najsvetejše — v tem se je posebno odlikovala šolska mladež — in je polnoštevilno prejelo sv. zakramente. Obhajanih je biio 840. S tem so verniki pokazali svojo živo vero in gorečo ljubezen do Jezusa. Vsa čast takemu ljudstvu Srčna hvala vsem trem govornikom za skic sane govore! Iskrena zahv?!-> vsem gospodom sosedom za njihov trud in požrtvovalnost pri spovedova-nju! Dal Bog, da bi -e letos osorej zopet videli!	Karan.
Minneapolis, Minn., 13. dee. — SI. uredništvo Ani. Slovenca! Sprejmite par vrstic v naš edini katoliški list. Nimam kaj dobrega sporočati.
Tukaj je hudo obolel na srčni bolezni eden najstarejših naseljencev, dobro poznan tukaj in v St. Pavlu in iiaroč nik A. S. tod začetka, Jožef 1'ezderc.— Obolela je tudi rojaku Jožefu Klemene hčer na slepiču in jc srečno pre stala operacijo. — Želimo obema, da bi kmalu okrevala!
Z delom gre tudi bolj počasi, da je težko delo dobiti, je dosti delavcev brez dela. Zima je tudi tukaj; ravno danes burja brije, da je kaj. Knjige Družbe sv. Mohorja smo tudi dobili.
Zdaj pa želim in voščim rojakom vesele božične praznike in zdravo Novo leto, in listu dobrih naročnikov.
John Strauss.
Si i-------■—,
asi RAZNOTEROSTI. |>J5 I__■_I tvfj
silili m s as siitiisfistsi
Chicago, 111., 12. dec. — Slavno 11-redništvo Atn. ,SI.! Nt dolgo, kar sem poslala dopis in zdaj zopet drugega, zato da se ne bo G. N. veselil, da so vsi oni utihnili, kateri so z Avstrijo. Zato so utihnili, ker eni pravijo, da se ni vredno z bedaki pravdati, enim je škoda 2c, da bi dopis poslali G. N.. zakaj njemu se nič škoda ne vidi "match' prižgati in takovemu dopisu posvetiti. Dopisniki G. N. kričijo, koliko so jim Nemci slabega naredili. Jaz prašam: zakaj — saj se Slovenci sami zatirajo! Hodila sem v slovenski "štor", tam sta bili dve Slovenki, pa sta nemški govorili. Pa sem bila v drugem, tam so dobili naročilo pisano v nemškem jeziku, pa ga je pisala Slovenka, čeprav v štoru nemški ne znajo. Potem kdo zatira Slovence, ali se ne sami? Ko bi znali dopisniki, da marsikaterega rojaka žalijo s svojimi dopisi, zakaj jih je veliko, ki imajo Nemkinje za žene in so se naučile slovenski in grejo rade v slovenske štore in vidi, da jo od njej nega moža rojaki sovražijo, ali ni to žalostno za takšne? Jaz mislim, da nobenemu ne škodi, ako zna nemški;
Koliko starost dosežejo nekatere rastline?
I	\	v \ ' '
Uprav občudovanja vredno je, kako visoko starost učaka takozvana stolet-; na aloa, ki cvete v svoji domovini' vsa-j ko šesto do deseto leti), pri na^ pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. i Palme učakajo starost 250 let, bršljan raste do 450 let. Pravi kostanj živi baje čez 800 iu hrast 1600 let. Pač le ! pa starost!
Koliko dežja pade vsako leto?
Učenjak Pritzsche jc izračunal, da j pade vsako leto približno 465,000 km i vode v obliki dežja na zemljo. Ako bi ! -,e tu neizmerna množina vode enakomerno razlila po vsem površju zemlje, ! bi stala voda po celem svetu 91 cm visoko.
Nikotin.
So gotovo službe, ki jih zaupajo Angleži samo popolnim abstinentom. Skušnja uči, da je glede'vztrajnosti, točnosti, pridnosti v izvrševanju stanovskih dolžnosti alkohol velikega pomena — seveda v negativni smerj. A to velja tudi o nikotinu. Amerikanski admiral Schroeder se je po daljšetji o-pazovanju prepričal, da niso kadivci niti najmočnejši mornarji, niti najvest-nejši v izpolnovanju svojih dolžnosti. Zato je sklenil, storiti v tem pogledu resne korake. Listi ie poročajo i*
Zdravilo zoper melanholijo..
Doktor Granta, škofa v Southwark, so vprašali, katero sredstvo najbolj pomaga proti škrupuloznosti. Odgovoril je: "Molitev in veselost. Sovražnik bo bežal, ker ne more obstati pri duši, ki se mu bliža z dobrovoljnim nasmehom. Veselost je smrt izkuš-njav." Melanholijo je imenoval moderno obsedenost. — Slavni vzgojeslo-vec dr. Foerster pa je zapisal tale recept za tiste, ki pravijo, da so slabe volje, da so zjutraj vstali z levo nogo: "Ko se ti zdi, da ti gre kaj narobe, se takoj odloči: Stoj! Ta neprilika mi mora biti vir blagoslova. Ker imam tu smolo, se pa lotim tfe in te lepe na-vode, storil bom kaj dobrega. Tako se ti neprijetnost prelevi v prijetnost."
Pij VII. in Rim.
Napopleon si je hotel napraviti iz rimskih papežev slepo orodje svoje volje, kot so bili carigrajski patriarhi nasproti vzhodnorimškim cesarjem. Pij VII. naj bi se vdal v to vlogo ter se predvsem odpovedal Rimu. A sv. oče je vedel, kaj je njegova dolžnost. Zato je bil s silo odveden v Savano. Tu je moral živeti z eno krono na dan. Vzeli so mu spovednika, tajnika, zvestega služabnika; ni imel luči, črnila, papirja; obiski so bili prepovedani. Tako sti-skanemu, zaprtemu Kristusovemu namestniku so ponujali prostost in milijone, ako se odpove Rimu. A Pij VII. odvrne: "Ne potrebujem ničesar. Papežem odrekate svetno oblast — ne potrebujem je. Vzemite vse — a Rima nikdar. Od tod morajo duše vladati in jih posvečevati. A ne zahtevam Vatikana, nego katakombe. Naj se mi dovoli, da se vrnem tja s starejšimi duhovniki, ki me bodo podpirali s svojim svetom, in tam bom izvrševal svoje dolžnosti.ter se kot prvi apostoli pokoril cesarski auktoriteti." Da, če preženejo sedanjega vatikanskega u-jetnika iz njegove palače — potem veljajo besede Pija VII.: "Ne Rima, ne satikaiia ne potrebuje Kristusov na? mestnik." Katakombe, nova skrivališča po večnem mestu bodo rezidenca največjemu oblastniku na zemlji, dokler ne vrže Bog njegovih sovražnikov iz prestola.
Imenitne knjižnice
imajo nekateri stari samostani benediktinskega reda, n. pr. Monte Cassino v Italiji; velikansko knjižnico imajo Avguštinci v Eskorialu; ogromne so knjižnice nekaterih ameriških dobro dotiranih vseučilišč; neizčrpni so zakladi, ki so agromadeni Astarih rokopisih in knjigah svetovnoznane knjižnice vatikanske. Tudi naša domovina tii zadnja v tem oziru; veliko važnih knjig hrani n. pr. icealna knjižnica v Ljubljani, veliko knjižnico imajo oo. frančiškani v Ljubljani, bogata jc knjižnica ljubljanskega semenišča. — A tudi narodi starega veka so imeli velikanske knjižnice. Kako ogromne sklade klinopisnih ploščic so n. pr. zapustili poznim rodovom Asirci! Največja knjižnica starega veka pa je bila gotovo v Aleksandriji. V tej knjižnici je bilo shranjenih baje 400,000 knjig.
Verska zavest in moč narodov.
Po strašnih izgubah, ki jih je doživela Napoleonova armada že ob začetku ruske vojske, je bil Napoleon prisiljen, popskusiti z Rusi pogajanja. Nočin, kako je vodil Napoleon diplo-matične razgovore, je znan: ponižati, osramotiti, prestrašiti je skušal svojega nasprotnika ter ga storiti tako voljnega za »vojc namene. A prpi tem razgovoru jc imel opraviti s krepkim Rusom Balašavim, ki mu ni ostal dolžan odgovora. "Koliko prebivalcev šteje Moskva?" omeni Napoleon med pogovorom. "Sire, tristo tisoč," odvrne Rus. "Koliko hiš?" "Deset tisoč." "Koliko cerkva?" "Tristoštiri-deset." "Zakaj toliko?" "Naš narod jih pogosto obiskuje." "Odkod to?" "Zato, ker je naš narod zelo pobožen." "Ba," reče Napoleon zaničljivo, "dandanes ni več pobožnosti!" "Oprostite, Sire!" ga zavrne Balašov. "Povsod ni tako. Po Nemškem in po Italiji ni več pobožnosti, a pobožni so pa še Španci in Rusi." In znano je, da je bila verna Španija in Rusija grob Napoleonove slave in moči.
Lep« sanje.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Kašelj in prehlad
vnetje sapnika, oslovski kašelj, bolno grlo, hripayost in davica se pravilno zdravijo s pomočjo
SEVERAS BALSAM FOR LUNGS
"Zelo sem zadovoljen s Severo-vim Bftteamem ga pljuča. Imel eein hud kaSelj ju dolgotrajne vnetje sapnika, t-oda ko 8em porabil dve steklenici Severovega Balzama za pljuča v kakih dveh tednih, je ka£elj izginil in moje zdravje se je hpIoSiio zbolj6alo. Prosim objavite te vrstice, da bodo drugi čitali o izbornosti Scverovih pripravkov." John Balok,
Page, N. Me*.
[Severer Balzam za pljuEa].
Je zelo uspešni pripravek kar potrjuje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli:
Ue recite lekarnarju samo: "Dajte mi kaj zoper kašelj". Omenite Severn's Balsam for Lungs In ne vzemite nadomestitev.
Cena 85 in 80 centov.
V vseh leVarnah.
Za rabo v zvezi pri zdravljenju kašljev in prehladov priporočamo
Severa's Cold and 6rip Tablets
[Severove Tablete zoper prehlad in bripo]. Cena 25 centov v lekarnah.
Ali ie imate svezek
Seierovega Almanaha za 1915?
Ako ne, dobite ga od vašega lekarnarja ali od nas.
W. F. Severa Co.,
Cedar Rapt da. Iowa
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
\ ♦
♦
| Iz malega raste veliko I
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za | starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno aH P® ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T inEXTY; pr,a.. C HAS. G. PEARCE,
Vsak član prve in najstarejše P0^ porne organizacije K. S. K. J-moral imeti krasen, v narav" barvah izdelan obesek za
Spomin na 2Oletnic0 K. S« K. Ji
Cena s poštnino vred:	j
14 karatno garantirano zlato, J
Pozlačen ....................
Pri večjem naročilu popust Zavarovano proti ponarejanj"'
F. Kerže C^
2711 S. Millard Ave., Chicago. '
Obrnite se na mene za zastave,'"J ke, regalije in vse druge ne potrebščine. Ceniki
zast o"
Vse delo in blago garantira«0 ,
i COMMERCIAL!
TRUSTS O ANK
SAVINGS
H
iOF JOLIETl
3
i i i
® SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P0SL£> \
UB	a
„	NADZORNIKI:
>5 URADNIKI	i
,, H>»»C. L.StoH J.buR.B«|I«	"
ifi	E. J. MURPHY, pradtcdnik C.rl O..I..I. CI».I«McICmw .	i
m-	THEO. R. GERLACH, podpredudnik. Edward R. Dairy Th.odoJ. R.G.rU«*	?
afl	JOHN T. CLYNE.km.ir. Willi.™ Sl.r. Jok«T. Cba.	I jj. E. J. Murpky
Poljski pesnik Kazimir Brodzinski, ki je umrl v Drezdenu 10. oktobra 1835, je imel pred svojb smrtjo zelo lepe sanje. Prikazal se mu je Kristus in stegnil roko proti njemu, da bi ga prižcl k sebi. Pesnik je bil zelo nežnega, čistega in v ljubezni do Kristusove vere vnetega srca; zato smemo upati, da so se njegove sanje tudi uresničile.
N! bruha istega okus»-A nI mogoče dobiti. BAf M0 POSEBNA SB^. STVA in pazimo, V speremo ravno prar.
duller V^rosL |
KRUH-5e hleb.
Poknsite ga — ni bo

n.Q.u i,.l..fikii llhliMiirii 100
Urada tal«f<>" ChlouK" 100 stanovanja lelef..u Ubloago 8247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR 1006 N. CblOHgn St.	JOL1KT, ILL.
v uradu »več«rdo8. ur« ob imdnljat.od
\
Joliet stBsm Dye Honsa
>rof«uional Cluniri and P^
8TRAKA ft CO. Office and Work., 642-644 O" Oba telefona 488. ^

AMKRIKAH3KI 8LOVSWBC. 18. DECEMBRA 1914.
KRANJSKO.
— Uradni izkaz izgub. Ranjenci so "aslednji vojaki 27. dom. pešpolka: Adamič Adolf (1), Balaben Friderik
(J),
Ballaben (6), četovodja Baučar Viktor (15), poddesetnik Bavčar En-Albert (6), Belinger Ivan (1), Benetk Florijan (10), Besednjak Alojzij (6), Bizjak Karel (9), Boems Benedikt (6), Boldan Jožef (1), Bolta Leopold 00), Bon Anton (9), Bonca Franc (6), [>onetigg Peter (3), tit. narednik Bra-daschia Srino (2), Brant Ivan (3), Be-Rohman (17), Bučar Ivan (3), Bukovec Franc (3); Buljevas Jakob (4), cast. sluga Burja Franc, Buzzin Ivan (3), Calligaris Rudolf (9), Cankar Fr.
(H,
Causig Jožef (9), Ceglar Franc (U, Cepelnik Franc (1), korp. Čepon Rranc (10), Colligaris Rudolf (6), Co-"iel Andrej (3), Coufal Vaclav (2), Čuk Franc (9), Cvajnar Ivan (3), Čvr-kalFranc (2), poddesetnik Dachs Maks CO), Demšar
Franc (3), Dolenz Anton (6), Donda Santo (6), Dose (1), frroli Jurij (2), korporal Duh (10), kor Poral Dulc Franc (3), Eneimer Ivan Erjavšek Franc (1), Fabjan Franc O), korp. Fabjan Jožef (9), Felcher Jožef (6), Ferenčak Franc (3), Festein Johann (17), korp. Finžgar (12), Fi-fcher Anton (2), Fischer Oskar (2), četovodja Flis Ivan (1), Fortuna Ma-tevž (1), četovodja Flis Ivan (1), Fortuna Matevž (1), Francovig Danilo 05), Furlan Anton (17), Fuerst Anton (l), četovodja Girsig Adolf (1), ('lavan Alojzij (3), Godnjavec Ivan Golobic Anton (9), poddesetnik <f>renc Franc (3), Gorenc Martin (2), (iregorc Ivan (1), korp. Grill Franc 0), Grinovšek Ivan (1), četovodja (fohar Jožef (2), Grosel Ivan (3), |'rošelj Peter (1), Groznik Jernej (27) *afner Mihael (15), poddesetnik Ho-'evar Fr. (1), Hrovat (6), Hudorovac [ranc (1), Hudovernik (12), Ilmič "atija (9), Ižanc Edvard (3), Jan. Jernej (4), Janežič Jakob (2), Jane Ja-tob 0), četovodja Jekoš Avgust (6), t*1?. 02), Jeram Martin (1), četovodja Jezik Franc (1), korp. Jug Ivan (6), Jurečič lvan (1), Kaučič Ignac (10), *enda Ivan (9), Kerin Ivan (3), Ker-*0v'c Ivan (3), Kermec Iv. (2), korp. £ernstein Ivan (3), Klešnik Karel (3), £naflič (12), korp. Kocjan Franc (3), Kader (12). Kafol Karel (9), Kollman , ^ton (6), Konte Martin (1)* Korbar ' •alentin (3), Korenčan Franc (10), *orporal ošuk Leopold (3), korp. Kosmač (12), Kovačič Jernej (10), korp. Kozina Jernej (1), Krajnik Ernest (17),
Kramar Franc (2), korp. Kreuz-■neier Leopold (6), poddesetnik Kr-'Oelj Ivan (1), poddesetnik Laharnar Jakob (1), Lamvutz Karel, Langer Rajk0 (9), Lavrič Jožef (2), Lekše Alojzij (2), Lekše Lovro (2), korp. Letnar Franc (1), Levic Gregor (3), Liban Ivan (2), Lisjak Franc (9), podjetnik Lupieri Anton (17), poddesetnik Lužar (12), Mara Rudolf (2), *aršalek Ivan (1), poddesetnik Mar-Wanz Franc (15), Marušič Ivan (6), ^atosel (12), Maur Ivan (17), Mavrič rj'hael (9), korp. Medved Jakob (15), Ivan (10), Melich (6), Merljak Alojzij (2), Merurana Leopold (3), *'cholini (6), Mihelič Andrej (2), Miklič Franc (1), Mikuš Anton Milloch (6), Močnik Anton (10), "očnik Franc (2), Morsut Anton (3), c«ovodja Mrkvicka Leopold (6), če-'°vodja Muč (12), četovodja Naglič Jožef, podd. Nograšek (10), podd. No-*ak Anton (1), Novak Mihael (3), ^cWrk Franc (1), podd. Olivio (12), Jrrsan Jožef (1), Osebek Avgust (9), p bald Mihael (6), korp. Pančur (12), ' aternoli (12), Pavlin Franc (3), Pav-Franc (6), Pavlovič Ivan (2), všič Jurij (2), Peček Franc (1), Peč (12), Pelessan Peter (1), Peric £nton (9), Peruzzi Avgust, Petrič "ranc (2), Petrovčič Ivan (1), Pette-r,u Ivan (6), Pilot Jožef (10), četo-Pire Jakob (6), podd. Pisk Jožef r'- štabni narednik Podlogar Karel Podobnik Gašper (1), Podržaj p nc (2), podd. Pogačnik Albin (1), °minec Matija (3), četovodja Poto-ar 02), korp. Prinčič (12), podd. Pu-Ivan, četovodja Rakovec Franc Ramovš ^avel (3), Ranguš Jožef j,Poddesetnik Ravnihar (12), podd. ?e,nškar Avgust (1), Rode Jožef (15), j °h Matevž (1), podd. Rozman Vik-,0r 0), Rozman Vincenc (2), Rozman LVan (10), Rudolf Andrej (3), Rupnik 'rane (9)( Rutar Matija (3), Sajovec iVa" (10), podd. Sanzin Bazilij (1), ^attler Peter (1), Scochet Anton (9), (°rl>- Šefman Daniel (1), Selan Pavel r>< Siard Anton (1), Sidaj Urban (2), ^tovodja Silič Ivan (3), korp. Simon-jlc Vladimir (1), Sitar (12), Stare Jo-j 00), Skomauc Ivan (10), Skrbic (2), Skrlcp Franc (1), Slapar Fr. ) • Slivnik Stefan (10), Snoj Ivan U). Soršek Franc (10), Spacapan An-(3), Stab le Virginij (3), Stafura svRen (3), Stanovnik Valentin (1), |,ta.rc Ivan (9), Starman Ivan (1), Ste-3 Jožef (2), korp. Steinmetz Franc, 0er'e Ivan (3), Strajhar Anton (15), j,ct°vodja Stražar Franc (4), Strgur (3), Strtvša (12), korp. Subic (A Tinta Ivan (6), Tome Jakob (,,: k°n>- Tomšič Ciril (1), Toponš jj korp. Torkar Jožef (2), Trevisan Udolf (6), Učakar Martin (1), U »-r Matija (10), Ulčar Alojzij (10),
Umek Ffanc (2), Urbanja Jožef (1), Valjavec Anton (1), Velišič Jožef (9), Vere Friderik (3), Vidic Petfcr (2), Vilfan (12), Viola Anton (17), Vipavec Peter (1), Višintan (12), korp. Visint-ni Adam (3), podd. Vitigoj Ignac (9), Vončina Peter (3), podd. Vitigoj Ig. (9), Vončina Peter (3), Vrech Alojzij (6), Vrtačnik Vincenc (2), četovodja VVarl Ivan (9), Wamberger Jožef (2), podd. Zaje Ivan (3), Zanolla Friderik (6), Zavodnik Kristijan (2), korp. Ze-leznik Martin (9), Žibert Mihael (4), Zima Jožef (10), Zle Ivan (17), Žmi-tek Ivan (10), Znidaršič Matija (3), Zollia Jožef (17), podd. Zugelj Jurij (20). — Številka pri imenu pomeni stotnijo.
—	Črnovojniški poročnik je postal Maksimilijan Andretto.
—	Dohod novih ranjencev v Ljubljano. Dne 12. nov. okolu tri četrt na 10. uro zvečer je pripeljal v Ljubljano posebni'vlak Rdečega križa, sestavljen iz lokalnih garnitur državnih železnic. Med vozovi je bilo mnogo voz dunajske mestne železnice. Vlak je prirejen za bolniške potrebe, težko ranjeni leže v vozovih na nosilnicah in so dobro odeti. Za toploto skrbi poseben voz, ki se nahaja sre;di vlaka, ima kotel, ki greje vlak ter služi tudi za kuhinjo. Vlak, ki je imel 26 voz, lastno strežniško osobje, katerega so spremljali en višji častnik in zdravnik dr. Blutreich, ter več usmiljenk, je pripeljal iz Moravske Granice (Maehrisch Weisskirchen) 322 avstrijskih ranjencev Hindenburgove armade. Med do-šlimi ranjenimi avstrijskimi vojaki, med katerimi so bili Madjari, češki Nemci, Čehi, Lahi, je bilo 46 težko ranjenih. Pripovedovali so, da so se borili na severu pri Ivangorodu, Varšavi. Iz toplih vozov so ranjence peljali pod barake na južnem kolodvoru, kjer so jim dame dale čaja. Na odredbo merodajnih zdravniških činite-ljev bodo odslej dame — tako kakor na Ogrskem — čakale ranjence v določenih bolnišnicah ter jim ondi postregle. Ta odredba je bila z ozirom na mrzli čas res potrebna.
—	Na južnem bojišču je padel paznik deželne prisilne delavnice četovodja Franc Tanko. Umrl je v bolnišnici v Zavidoviču.
—Na s.evernem bojišču je padel kot junak dne 17. oktobra Jožef Lončarič, doma iz občine Velika dolina. Previ-del ga je in pokopal nekdanji veliko-dolinski kaplan dr. Kulovec. Lončarič je bil dober zidar, priden in varčen. —Isti dan je bil kot junak ranjen na obe roki in nogi tudi Franc Burja, doma iz občine Velika dolina. — Na severnem bojišču je bil ranjen abs. jurist, praporščak Slavko Naglič, sin ljubljanskega mestnega kontrolorja g. Naglica. Zadet je v roko, odtrgan mu je en prst. — Ranjena sta nadporočnik 17. pešpolka Adalbert Kolenc in nad-popročnik 18. dom. pešpolka Fran Rav nihar. — Na severnem bojišču je padel koroški deželni poslanec Poltnigg.
—	Padel je na južnem bojišču uradnik tvrdke Globotschnigg g. Maks Berdnik.
—	Srebrno kolajno za hrabrost je dobil Emil Klauer iz Ljubljane.
—	Nadporočnik Pfeifer umrl. Dne 30. okt. je v Bielini v» Bosni umrl nadporočnik Alfred Pfeifer iz Leskovca. Bil je večkrat v ognju, nazadnje 19. t. m., na Črnem vrhu. Vsled premnogega trudapolnega odpora je obnemogel in dober teden nato je na otrpnjenju možganske mrene svojo blago dušo izdihnil v bolnišnici. Pri pogrebu je bil oče gospod Ivan Pfeifer, posestnik in c. kr. poštar v Leskovcu.
—	Radeckijev. veteran umrl. Umri je 15. nov. Ivan Podkrajšek, rojen leta 1828. v Ljubljani, po kratki bolezni, previden s sv .zakramenti. Služil je pri c. in kr. lovskem bataljonu št. 9 kot podčastnik in se je boril pod poveljstvom slavnega maršala Radeckija v letih 1848-49. Bil je težko ranjen v bitki pri Novari v Italiji leta 1849. Pokojnik je bil ves čas življenja zvest patriot in državljan. Prav rad je pripovedoval o vojnih dogodkih svojega časa. Podkrajšek je baje eden zadnjih veteranov grofa Radeckija na Kranjskem.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Erjavec, bolniška sestra, 34 let. — Janos Kovač, pešec kr. ogr. domobranskega pešpolka št. 19 (črnovojnik). — Ivana Lipoglavšek, žena tovarniškega delavca, 28 let. — Marija Tehovnik, služkinja, 17 let
—	Umrli so v Ljubljani: Matevž Male, bivši delavec-hiralec, 65 let. — Justina Kobe, rejenka, 1 leto. — Marija Epich, hiralka, 81 let. — Anton Grazer, pešec 42. pešpolka. — Oton Endlicher, postajni delavec,' 42 let. — Andrej Milošič, lbočni signalni sluga južne železnice, 40 let.
—	Umrl je v Tržiču g. Ferdinand Toporiš, c. kr. pismonoša.
—	Nesreča na lovu. Znanemu nim-rodu iz Višnje gore gospodu "Višnjami", sodelovalcu pri "Lovcu", razpoči-la se je na dan sv. Huberta na lovu cev za krogljo pri trocevki in mu levo
roko hudo poškodovalo. Zdravi se v deželni bolnišnici v Ljubljani.
—	Starosta Blejcev umrl. Na Vseh svetnikov popoldne so pokopali na Bledu Antona Pogačar z Grada št. 16, rojen 15. januarja 1823, dosegel je 91 let, 9'/2 meseca. Bil je zet jezerskega cerkvenika Janeza Mandclc. — Sedaj je postal starosta gosp. kanonik dekan Mih. Tavčar iz Žužemberka, ki se je porodil na Bledu (na Rečici) 23. sept. 1823.
—	V Savi utonila je petletna posest-nikova hči Ana Krt iz Gorenje Vasi pri Kranju. Igrala se je ob Savi, kjer je njena starejša sestra prala, padla je v reko in utonila. Deklico so pri Drulovki potegnili mrtvo iz vode. Obtičala je v grmovju.
—	Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu umirovljeni župnik vlč. g. Ka-rol Gmajner.
ŠTAJARSKO
'1
—	Ranjeni slov. učitelj v ruskem vjetništvu. Ranjeni slovenski učitelj na Ravniviku Andrej Visočnik, ki se nahaja sedaj v ruskem vjetništvu, piše svojemu tovarišu sledeče: Dragi tovariš! Dolgo je že, odkar mi ni bilo mogoče pisati domačinom, a še dalje, odkar sem od domačih sprejel zadnje pismo, a'vendar sem med Vami v lepi, hriboviti ljubi Štajerski vsak trenutek. Daleč sem od Vas, daleč v tujem svetu, in o sedanjem boju ne vem ničesar, kajti ranjen sem in vjet in sicer še daleč naprej od Moskve, kjer sem ležal dva tedna. Ranjen sem bil dne 9. septembra v desna prsa in v nogo. Z odličnimi pozdravi, tvoj Andrej Visočnik.
—	Gosp. nadžupnik Fr. Korošec je dobil drugorazredni častni znak (križec) za zasluge "Rdečega križa", kateremu je nedavno daroval 1035 K z vložno knjižico hranilnice kozjanske in je postal pospeševalec istega križa. V zahvalo za to odlikovanje je da! zdaj 300 K za obleko o Božiču onim šolarjem, katerih očetje so zdaj v vojski.
—	V seznamu izgub št. 43 in 44 se nahajajo med drugimi -tudi sledeči: Nadporočnik Jasnig , Anton, 32. pp., ranjen; stotnik Jernejčič Rihard, 32. pp., iz Pulja, ranjen; Bračko Ignacij, 22. pp., Konjice, ranjen; Bregant Her-menegild. 22. pp., iz Gorice, mrtev; Pele Alojzij, 22. pp., ranjen; Potočnik Anton, 22. pp., mrtevž Potočnik Janez, 3. dom. p., iz okolice Maribora, ranjen,-Šebenik Alojzij, 22. pp., iz Logatca, ranjen; Hojsnik Mihael, 3. dom. p., ranjen; Speglič Franc, 22. pp., iz Celja, ranjen.
—	Izpuščen je iz zaporov deželno-brambnega sodišča v Gradcu Ignacij Kosi, ekonom- iz Celja. Odpuščen je bil brez vsega zaslišanja.
—	Vojna kurata na bojišču, č. g. Januš Goleč, znan kot pisatelj-humo-rist, ki je služil poprej kot kaplan na Remšniku, se nahaja sedaj na bojišču v Galiciji kot vojni kurat. — Na srbskem bojišču pa se nahaja č. g. Franc Paulič, kaplan na Pilštanju. Piše, da je še zdrav.
—	Dr. Rosina, odvetnik v Mariboru, ka^ri se je nahajal v graškem sana-toriju Haussa, se je ozdravljen vrnil v Maribor.
—	Več sto ranjencev so pripeljali dne 2. novembra v Maribor. Nek vo-iak deželnobrambovskega pešpolka št. 26, je med transportom umrl. Pripeljali so tudi nekega dragonca od 5. polka, kateremu so zdravniki odrezali že na bojišču obe nogi in desno roko. Ko so nesli reveža v sanitetni voz, so mnogi jokali.
—	Štiri tedne zapora je dobila neka M. Rajšp, katera je v št. Lenartu v Slov. goricah, predbacivala dvema slovenskima zdravnikoma, da držita s "srbofilnimi Slovenci".
—	Srebrno častno svetinjo "Rdečega križa" je podelil nadvojvoda Franc Salvator gimnazijskemu ravnatelju Jožefu Tominšku v Mariboru za zasluge, ki si jih je pridobil za "Rdeči križ".
—	V Mariboru sedaj pridno stavijo na Teznu barake za vojake. V teh barakah bo prostora za 2500 vojakov. Barake stavi mestna občina in jih bo dala v najem erarju za dobo 1Q let za svoto 10,000 k letno.
—	Kolera na Štajerskem. Graški listi poročajo, da se je v Gradcu pojavil slučaj kolere. V Siebenbrunti pri Kap-fenbergu pa je umrl za kolero hlapec, ki se je vrnil iz Galicije.
—	V Spielfeldu je umrl Alojz Schal!-haminer, sin posestnika smodnišnice v Spielfeldu.
—	Duhovniške vesti.' Za kaplana na Ptujski gori je imenovan novomaš-nik č. g. J. Zlik, kot mestni kaplan v Ormožu je nastavljen č. g. o. Valerian u^aK, duhovnik nemškega vitežkega reda v Ljubljani. — Kot vojni kurati so vpoklicani čč. gg. kaplani: Peter Jurak v Ljubnem, Vaclav Jastrobnik v Loki pri Zidanem Mostu in Franc Za goršak na Ptujski gori. Vsi trije so odšli na severno bojišče.
—	Naši znanci na bojišču. Profeso vojni kurat č. g. Ivan Kociper piše ravnatelju č. g. Zidanšeku dne 18. oktobra z gališkega bojišča, da je še čil in zdrav. Srečal se je v nekem gali
škem mestu v cerkvi tudi z č. g. kura-tom Tajekom. — Tudi vojna kurata č. g. Fr. Kren in č. g. Fr. Zagoršak piše-šeta iz Galicije, da sta že v ognju, a zdrava. — Na južnem bojišču se nahajata dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mriboru ter njegov koncipient dr. A-lojzij Juvan. Dr. Leskovar se nahaja kot poročnik v boki Zelenik pri Ko-toru, odkoder skoro vsak dan piše svoji soprogi, dr. Juv&n pa se pretepa s -ažniki ob črnogorsko-hercegovski meji.
-—■ Samoumor učitelja. Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah se poroča: Dne 25. oktobra okrog polnoči je prišel v gostilno gospe Neubauer v Strassu pri Spielfeldu učitelj-voditelj Šulferajnske šole v Ceršaku ob Muri. Naročil si je čašcio čaja. Ko je natakarica odšla, da bi mu prinesla čaj, je počil strel. Učitelj Jamnik — torej rodom Slovenec — si je pognal iz revolverja kroglo v prsa. Jamnika je naši anatakari-ca ležati v mlaki krvi na tleh. Takoj so samomorilca spravili na avtomobil, da bi ga prepeljali v Gradec, a je že med potjo v bolnišnico izdihnil. Sumi se, da so slabe financielne razmere in odpoved neveste vzrok samoumora. Jamnik je bil mirnejši kot njegov pred nik Breznik.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »voje
Mesnica Tel. 101	Joliet, lil
— N'ovi ranjenci v Celovcu. V Celovec so dne 2. nov .zopet pripeljali 354 ranjencev.
—	Umrl je vojaški rekrut 97. pešpolka Bamobich Anton, 22 let star, doma iz Istre.
—	Z južnega in severnega bojišča. Padel je na južnem bojišču poročnik 22. pešpolka Jurij Stanzer, sin c. kr. sod. svetnika gl Rud. Stanzerja v Zagrebu. — Ranjen je bil na južnem bojišču rezervni kadet pri 22. pešpolku, g. Stanko Kalan iz Kobarida; na severnem bojišču pa pri 47. pešpolku nje gov brat g. učitelj Josip Emil Kalan.— Padel je major Karol Kreinca, rodom iz Marenberga. — Dr. Drago Marušič odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Pucu v Gorici in rezervni kadet pri 97. pešp9lku, ni mrtev, kakor se je domnevalo vsled poročal, ranjencev, ki so se vračali s severnega bojišča. Po bitki pri Krasnem na vzhodu od Lvo-va, ki se je vršila 26. avgusta t. 1., ni bilo glasu o njem, tako da je bilo u-pravičeno mnenje, da ni več med živimi. Potem pa je prišla od osrednje informacijske pipsarne za vojne ujetnike na Dunaju razveseljiva vest, da se nahaja dr. Drago Marušič zdrav v ruskem ujetništvu, in sicer v Slobod-skem (gubernija Vjatka).
—	Požig. 26. oktobra zvečer ob 11. uri je začelo goreti v vasi Očizla občina Klanec v Istri. Zapalila sta mnogokrat predkaznovani Peter Pouh in Martin Mihalič neko kočo, ki je bila napolnjena s senom. Ogenj se je razširil tudi na sosedne hiše. Skupna škoda znaša blizu 5000 K. Zgoraj imenovana požigalca sta bila aretirana in nato odpeljana v Ljubljano na grad.
—	Najlepše zadoščenje. Tržaška "Edinost" piše: Povodom svojega bivanja v Puli je nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip obiskal o-kolico Pule in je prišel tudi v Medu-lin. Sprejeli so ga najprisrčneje vaško načelstvo, vse ljudstvo, učitelj-stvo, šolska mladina. Skoro vse hiše so bile odičene z narodnimi in cesarskimi zastavami. Ko je dospel avtomobil z njegovo ces. in kr. visokostjo, so se razlegali navdušeni živio-klici Avtomobil se je ustavil nekoliko minut med Medulinci, a nadvojvoda si je dal predstaviti župnika in dežel, poslanca L. Kirca ter se mu zahvalil na lepem prisrčnem sprejemu, ki ga je očividno jako razveselil. Lepo zadoščenje je doživel ta zlati osiveli rodoljub. Zlobn. sovražniki so ga psovali in ga denunci-rali, da je prišel v preiskavo, osumljen težkega zločina, in glejte: komaj po-vrnivši se domov iz Ljubljane, je doživel zadoščenje, da mu je od samega naslednika na prestolu došlo zadoščenje.
— Smrtna kosa. Umrl je v Trstu 60 let stari g. Fran Hlača, oče igralca slovenskega gledališča v Trstu g. Raj-nerja Hlače. Pred 13 d;ievi mu je umrla hči Josipina. — Umrl je v Trži-ču bivši posestnik Matej Dcrvar. — Umrla je v Gorici gospa Josipina Delfin, stara 84 let, vdova po šolskem vodju v Rojanu.
Dr. Martin J. lyec
I-SLOVENSKI-1
I ZDRAVNIK I
Physician and Surfetn
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Urad zraven ilovenik« cerkve.
WALTER R. PADDOCK, li A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL,
Chicaao tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih (dili^ okrepčil in maziL
Telefon N. W. 1014, ali Chicago telefoni-Urad 1354 J. Dom 31« L..
The Will County National Bank
of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarn* ulogt ter pošilja denar na vse dele irett
Kapital in preostanek $300,006.0r
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsadM* HENRY WEBER, kašir.
J. P. KING^
flhii (jdAfnn *• ^^ T-----Z
O bii telefon itrv. 8
Lesni trgovec.
Clinton in Desploin*» Stt. Joliet
Kadar se mudite na rogaln Baby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kŠ«r boste najbolje po»teeieni. Fin.e pno, najboljia vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby *nd Broadway JOLIET
i
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop*r ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«.
W. C. >IOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., JoH*.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se uri meni
A. NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA,bla/
"({V i is ■ r , - z" j . • __ :,	s iiife •.	* i ' >
		
| GLAVNICA $50,000.00.
Uatan. in inkorp. Uta lftIS
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 ChicagoSt JOLIET. ILL.
4-
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem j|eziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul \
Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino.
'innmimiiiii........................................
Mestna hranilnica ljubljanska
v LJUBLJANI. PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KROlf, VLOGE znašajo nad 43.500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1.330JN«
■T RON
v !..>,«•.. •leimr obrestuje po
4\ %
\__
HRVATSKO.
—Odprava "hrvatsko-srbskega" naziva. Hrvatska deželna vlada je z na-; redbo z dne S. nov. odpravila označbo 'hrvatsko-srbski jezik" na vseh ljudskih, srednjih in visokih šolah v Hrvatski in Slavoniji ter ukazala, da se odslej rabi izključno le označba "hrvatski jezik".
— Oblasti v Kotoru so se preselile v Dubrovnik.
-.»i i« • i»h odbitka.
ia V K \'< >S ' .lenaria jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO*t-1'ROI.A m i \l l IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA m vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denaria nidi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljaj.e p.. POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevan«- odlo n... .la se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJAXSKf V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam* šparkaso H l< A N11 N I r I PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki do« Vaš denar


Ob čem žive ljudje.
Pred nekim kraljem je bilo nekoč zbranega mnogo ljudstva. Kralj vpraša ministra: "Ob čem pa živi toliko ljudstva v tem mestu?"
Minister odgovori: "Ob tem, da drugega sleparijo!"
430
stkani OBSEGA
K I
oIovm ki-Ai gleški Tolmač
lirircjeii t* slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-aiiKleškil. klinu ^ prunenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vselim* knjiti* k Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori Angleška pisava Spisovanje pisen.. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogohrojn* iMihvaln*	>ii roiiikov sirom Amerike dokazuje-
(o. da it- ii> edin« letnim hr«y kan-r. ur hi smel hiti nobeden naseljenec. Cena kimur > platnu ml«, vezam i<* $2.(KI. ter se dobi pri:
V. J. KUBELKa, 538 w 45 St., New York, N. Y.
- -----
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji (n edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKQ-AM. TISKOVNA DR0/.BA.
Inkorp. L 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1;00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališči prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
(
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic- American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March I lth, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
		
	CERKVENI	KOIEDAR.
20.	dec. Nedelja	4. advent. Liberat.
21	Pondeljek Tomaž, apost.	
22	" Torek	Demetrij i Honor.
23	" Sreda	Viktorija, dev.
24	" Četrtek	Adam in Eva.
25	■" Petek	Božič. Rojstvo G.
26.	" Sobota	Štefan, muč.; Arh.
CERKVENI GOVOR ZA ČETRTO ADVENTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Napuh življenja.
Pripravljajte pot Gospoda, ravne storite njegove steze; vsaka dolina se naj napolni in vsaka gora se naj poniža.	Luk. 3, 5.
I Kdo je naredil iz angelov božjih hude duhove? Satan se je povzdignil, rekoč: Ne boni služil in je iz angela hudič postal. Kdo je pekel prižgal? Napuh Pahnjen je bil hudič in njegovi angeli v ogenj, njim od začetka pripravljen. Kdo je prvim starišem veseli raj v dolino solz premenil? Napuh. Ko sta Adam in Eva prevzetno roko stegnila po prepovedanem sadu in mislila biti kakor Bog, se je njima veseli kraj premenil .v kraj strahu in trepeta. Kdo je človeku sveto nebo zaprl? Napuh; on je prvi, največji greh sveta, največja ključavnica, ki nam nebeško kraljestvo zapira, pa tudi zein ljo v solzno dolino ljudem premenju-je. Zato uči sv. Janez: "Vse, kar je na »vetu, je poželenje mesa, očij in napuh življenja.
2. Nam sveta nebesa odpreti, se je Sin božji ponižal. Hočemo za njim priti, se moramo tudi kakor on ponižati. Zato kliče sv. Janez Krstnik v puščavi: "Pripravljajte pot Gospoda" itd.
Premisliti hočemo torej:
I. Kaj je napuh, da ga spoznavamo in se ga varujemo.
ti. Kako napuh življenja srečno premagamo in ponižnost ljubimo.
"Učite se od mene," pravi Kristus, "kako sem krotek in ponižnega srca.'" Govori ti, o Gospod, in tvoji služabniki te bodo poslušali!
I.
1.	Napuh je prvi med sedmimi poglavitnimi grehi, pa tudi po pravici. Prevzetija je košata mati vseh pregreh. Napuh človeku glavo napihne, da sam sebe v mislih, besedah in dejanju za več ima, kakor je; ga omami, da sam sebe preveč, druge pa premalo časti, sam sebi prestol napravlja, za druge pa železje kuje. Ali kdor visoko leta, nizko obsedi. "Kdor sam sebe povišuje, bo ponižan" (Luk. 18, 14).
2.	Napuh se v pisan plašč zavija, da bi ga svet veliko čislal. Napuh za
svojo čast skrbi, pa na božjo čast pozabi ter pregrešno častilakomnost porodi. Napuh si omišlja čedno oblačilo, pa se hitro v gizdavost premeni. Pri katerem človeku on gospodari, njega nesrečnega stori, če ni ponižnost gospodinja. "Napuh je začetek vseh grehov. Kogar on ujame, bb kletve poln; napuh ga bo pogubil" (Sirah. 10, IS).
3.	Napuha hčer je prevzetnost ali ošabnost, ki druge zaničuje, pika in žali, da sebe poviša. Jedni prevzetujejo s svojim r.odbinstvom, kajti imajo gosposke stariše; drugi z bogastvom; tretji s svojim storjenim delom; ali na vse to in tako se ni zanašati. Veliki gospodje so veliki reveži postali, bogatini beraško palico pobrali; najboljši delavec onemore. "Kdor sam sebe povišuje, bo ponižan."
4.	Najgrša pa je prevzetija kmetov-ska, da se kmet s svojim premoženjem baha, na svojo zemljo preveč zanaša, nobenega gospoda, ceje Boga ne spozna in se s hudičem pobrati. Takih prevzetnjakov je v sedanjih dneh po svetu na cente, ki pravijo, da smo vsi jednaki. "Kdor sam sebe povjšuje" itd.
5.	Najhujši je pa svetohlinski napuh hinavskih kristijanov, ki mislijo, da so sveti, pa niso; se s čednostmi hvalijo, kojih nimajo in celo slabosti imajo za krščanske kreposti ter po farizejsko govore: "Gospod, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje" (Luk. 18, 11). Takih ljudij ni poboljšati; kdor jim kaj reče, jih razsrdi. Pridige ostre jih razžalijo, navadne pa kaj ne pomagajo. Predrznejo se duhovske pastirje učiti, kaj in kako naj govore, jih preganjati, se jim rotiti, če jim vse po volji ne store. Takih poslušalcev Jezus ni imel; farizeji-prevzetneži so ga hitro zapustili. Taka se še neprenehoma godi; prevzetnih kristijanov k božjemu nauku ni. Oh, naj bi taki eftali, kaj jim usmiljeni Jezus v skrivnem razodetju 3, 17—18 veli: "Ker praviš: sem bogat in premožen in nobenega ne potrebujem" itd. Prevzetnik čuje, pa ne mara, bere, pa svoje srce ukameni in se ne, poboljša.
6. Kakor je svoje dni satan dejal: "Ne bom služil," tako govorijo zdaj po svetu ljudje ,tako delajo narodi. Sin noče služiti očetu, hči materi ne pokorna biti, družina ne uboga gospodarja, kmet gosposko malo pozna. Cesarske postave se grajajo, cerkvene zapovedi zaničujejo; grduni kolnejo božje reči, kar si peklenšček ne upa. Sreča pa tudi družine zapušča, po deželah zaupanje gine, svetu se godi kakor zgubljenemu sinu. Oh, naj bi sedanji svet, od napuha življenja pijan, zopet zagledal, kaj mu k zveličanju služi in se povrnil k svojemu Očetu, k Bogu rekoč: "Grešil seml" II.
Napuh življenja srečno premagati, nam šv. Bernard trojno vprašanje pri-
TOLSTOJ O NAMENU ŽIVLJENJA.
poroča:
1.	Kaj si bil? Od nekdaj bilo te ni. Pred 10, 20, 60 leti ni bilo tvojega imena, ne sledu; bil si nič. "Le on sam sebe prav spozna, ki spozna, da je nič" (Sv. Krizostom, Gal. 6, 3). Kako si pa postal, kar si? Ubogi črvič si bil spočet; Bog ti je dal dušo. Revno dete je mati rodila, jok^je si prišel na svet. Pokaj torej prevzetuješ?
2.	Kaj si zdaj? Revež, poln zmot in nadlog. Luč tvojega uma temno gori, tvoja volja je slaba. Kar za dobro spoznaš, ne storiš, kar storiš, prave popolnosti nima. Kaj prevzetuješ? Telo tvoje je črtfov podmet, tvoje življenje kaplja na veji. Kar pa dobrega imaš, je božji dar. Kaj imaš, da bi ne bil prejel (Kor. 4, 7). Kar smo, smo le po milosti božji, brez nje nismo nič.
3.	Kaj boš? Na- to vprašanje, hoče ti grob najbolj resnično odgovoriti: Prah si bil, v prah se boš premenil. Majhen vetrič pohlidi, mala žilica poči in tebe ne bo več med živimi. Še nekoliko let, nekoliko dnij in boš na smrtni postelji ležal, zopet nekoliko dnij in boš v hladnem krilu zemlje počival. Kupček črvov in pa črne zemlje bo tvoje telo. In tvoja duša? na božji pravici, v pekel vržena, ako se ne ponižaš. "Bog je prevzetnim so-vraž: le ponižnim milost daja" (I. Pctr. 5, 5). Poglejte napuha in njegovega sorodstva konec! "Joh, kakor senca človek mimogre, zlo uganja in ropoie za prazne reči; zapihne veter, po njem je in mesto njegovo se ne pozna" (Psalm 38, 7. 102. 16). "Premisli, o človek, kaj si bil, kdo si in kaj boš, tako boš napuh slekel, ponižnost oblekel, pozemeljsko malo čislal, nebeško iskal, se greha varoval in čednost ljubil" (Sv. Bernard). To je kristijana prava modrost.
Konec.
nam je sveta nebesa zaprl, ponižnost božjega Sina nam jih zopet odprla. Prevzetni angel je dejal: Ne bom služil; napuhnjen človek je dejal: Nebom sltišal (ubogal); zato je Sin božji podobo hlapca nase vzel in je prišel nam služit; malo dete je bil, nam dati ponižnosti lep vzgled. O pridite grešniki in grcšnice, vi prevzetni otroci oholega Babilona, prihodnje božične svet-ke, pridite in poglejte v malo mestice lletlehem v nizke jaslice Jezusove, poslušajte, kaj lepega vas božje dete uči: "Učite se od mene, kako sem krotek in ponižnega srca in bote našli mir svojim dušam." "Ako se ne ponižate kakor malo dete, ne pojdete v nebeško kraljestvo." Napuh je nebesa zaprl, ponižnost nani jih odprla, ysaka gora prevzetnosti in vsak grič napuha naj se poniža, kar je krivega, naj bo ravno in kar je ostrega srca, naj bo gladek pot. Tako bo vse meso videlo zveličanje božje. Amen.
Na pretresljiv način popisuje Lev Nikolajevič Tolstoj, kako je pri vsem hrepenenju in uživanju iskal srčnega miru in zadovoljnosti. Vedno znova se mu je javljala misel, ki ga je terjala za odgovor, kaj je namen človeškemu življenju. Ko mu je umrl brat Nikolaj, je pisal v trpkem obupu: Čemu vse, s čimer razpolagaš, če morda že jutri nastopi smrtni boj?... Računam z življenjem, kakoršno je. Brž ko doseže človek višek razvoja, spozna jasno, da je vse nesmisel in prevara, in da je resnica, ki jo vendar nad vse ljubi, "strašna".
Iste misli se ponavljajo v njegovi izpovedi: "Ali ima moje življenje kak namen, ki ne preneha se smrtjo, kateri ne uidem?" "Preden ne vem — čemu živim, ne morem ničesar delati, ne morem živeti."
"Življenje je nezmisel." "In to se mi je prigodilo v času, ko sem imel v izobilju vsega, kar imenujemo popolno srečo".. . Življenje brez namena se mi je zazdelo "neumna, hudobna šala, ki si jo je nekdo z menoj dovolil". "Niti enemu dejanju v celem življenju ne morem prisoditi bodisi kakorkoli pameten pomen." Danes ali jutri pride smrt po ljudi, ki jih ljubim, pride pome in preostala bo le gniloba in črvi. Na moja dela, naj bodo taka ali taka, bodo pozabili in mene ne bo več. "Čemu torej ves trud?"
Zazdel se je sam sebi kakor popotnik iz jutrove pravljice, ki sreča divjo zver in se skrije pred njo" v suh vodnjak. V dnu vodnjaku zazre pošast, ki odpira žrelo, da ga požre. Nesrečnež si ne upa skočiti na dno in se o-klene v hipu grma, ki je pognal iz skalne razpoke. Tako visi prestrašen: od zgoraj mu preti divja zver, od spopdaj pa pošast. Tedaj ugleda še, kako glodata dve miši, črna in bela (noč in dan), tudi steblo grma. Še trenotek in grm se bode odtrgal in popotnik se bo pogreznil v žrelo pošasti. Kljub temu liže kaplje medu, ki mu jih nudi listje na grmu. "Prav tako se oklepam vej življenja, čeprav vem, da me smrt neizogibno čaka in da je pripravljena me razmesariti." Še vedno sem imel neki užitek od življenja, dokler sem bil prepričan, da "ima moje življenje pomen.". "Odkar sem pa mislil, da je življenje brez pomena," nisem poznal veselja.
Da bi rešil uganko o namenu življenja, se je vrgel na znanost; toda odgovora ni našel. Obrnil se je do ljudi, ki so živeli v njdgovem obližju. So li ti našli pot? Ne. Zakaj nekateri- so živeli brez misli in to vprašanje jih ni nikdar vznemirjalo; drugi so zadušili neljube misli v uživanju. Bili so pa tudi taki — in med te se je štel tudi Tolstoj, ki so sicer spoznali, da je pač pametno, da človek živi; toda udajali so se slabostim in čakali. Končno se je domislil, da živi na milijone ljudi, ki nikdar ne mislijo na to, da bi življenje ne imelo pomena. Odkod zajemajo le-ti svojo moč, da žive? In odgovoril je: "Moč življenju daje vera." "Vera daje zagotovilo, da ima človeško življenje pomen." Sedaj je sklenil, prilastiti si tisto močno vero, ki jo je našel pri ljudstvu. Videl je, da imajo preprosti ljudje vero, ki kaže svojo moč tudi v življenju in umiranju. Začel je iskati Boga in moliti. Notranji glas mu je govoril: Bog je. Nekega pomladnega dne se mu je zazdelo v gozdu, kakor da bi mu bilo razodeto: "Le tedaj živim, če verujem v Boga." Bog je življenje in nameri življenja je, v skladu z božjo voljo živeti ter biti od dne do dne boljši in popolnejši.
Tako se je vrnil grof Tolstoj, najslavnejši ruski pisatelj, zopet k veri.
V ruski Aziji s Chivp in Buharo vred jih cenijo na 9y2 milijona. V rusk centralni Aziji je 89.9 odstotkov prebivalstva mohamedancev, v Chivi in Buhari 99.5. V Afganistanu in Belud-žistanu živ inad 5 milijonov mohamedancev, v Perziji pa jih bo kakih 8-milijonov.
Izlamitski svet je sicer ločen po političnih mejah, toda geografično tvo rijo dežele, v katerih prevladuje izlam, vendar primeroma enotno maso, ki se razteza preko ekvatorja v Afriki in preko Male Azije in Arabske daleč v azijski kontinent. V Rusiji biva mo-hamedansko prebivalstvo od Kaspijskega morja dalje do Astrahana, Oren-burga in Tobolska, na drugi strani pa daleč notri v Mongoliji. Vsekakor žive mohamedanci v Prednji in zadnji Indiji, na Kitajskem in na malajskem Arhipelu izven te kompaktne mase, ki jo prevladuje izlam s svojo vero.
Vsekakor pa bo v mohamedanskih pokrajinah, ki tvorijo eno geografično celoto, imelo vmešavanje Turške v svetovno vojno resne posledice za Rusijo in Angleško, medtem ko je še dvomljivo, kako'se bodo razvile stvari v ostalih deželah, v katerih bivajo mohamedanci. V pokrajinah, ki tvorijo kompaktno maso, se ceni mohamedan-ce na 120—125 milijonov, v ostalih deželah pa je njihovo število ravnotoliko.
RUSKA TOPOVSKA LIVARNA.
MOČ IZLAMA.
Spričo izbruha vojne med Turčijo in trojnim sporazumom so zanimivi podatki o razširjenosti izlama.
Vse mohamedance cenijo na 250 trilijonov. Večina inoharfiedancev biva v Aziji. 'V evropskih deželah jih ni niti 12 milijonov. Na balkanskem polotoku je mohamedancev 3.3 milijone v evropski Rusiji z Kavkazom vred biva 82 milijona mohamedancev, v o-stalih evropskih deželah pa jih cenijo nad 50,000. V Afriki je število moha-medanskega prebivalstva s 75 milijoni
Kakor ima Avstrija svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, tako ima Rusija svojega Putilowega. Ime Putilow je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Putilow namreč preskrblja rusko armado s topovi in v zadnjem času celo tudi z bojnimi ladjami.
Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Petrograda ob reki Newi in je ena najstarejših livarn v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega materijala in municije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so za_-čeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je padalo in padalo ter skoraj izgubilo že ves svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868. kupil N. S. Putilow, ki se je povzpel od preprostega delavca do lastnika največjega livarniškega podjetja. Putilow je uvedel valjanje železniških tračnic. Od tedaj se je obrat znatno povečal. Leta 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo.
Izdelki Putilowih tovarn so zelo različni. Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo po-največ tračnice in jeklena pločevina. Od leta 1903. se izdelujejo tudi lokomotive. Na leto se izgotavlja po 300 lokomotiv, ki se oddajo ruskim, finskim in sibirskim železnicam. Poleg tega pa se izvršuje na leto do 300 tovornih in 25 osebnih železniških voz, kar pomenja gotovo veliko.
Od leta 1900. so zopet začeli izdelovati topove in topovske krogle. To povski oddelek, ki ima na razpolago Veliko strelišče, je izdelal že veliko število poljskih topov, med njimi tudi nekaj vrst po načinu Schneidetjevem v Creuzotu.
Normalno zaposlujejo Putilowe tovarne okrog 8000 delavcev, vendar pa je tupatam delalo tudi že več nego 12 tisoč delavcev, in sedaj je število delavstva, kakor povsod, kjer se izdeluje vojni materijal, še znatno večje.
Leta 1906. so delali v Putilowih tovarnah dva torpedna rušilca za rusko mornarico, a v zadnjem času je ladjedelnica preurejena tako, da more izdelovati tudi velike oklopnice.
Najlepše, najtrpežnejše in najceneje
MOŠKE IN DEŠKE -OBLEKE™-
L03ITE VEDNO PRI NAS.
Koliko je še neodkrite zemlje?
Dandanes, ko so drzni raziskovalci razkrili skrivnosti polarnih krajev, ki se kažejo celo že v kinematografih, se širi mnenje, da nima zemlja za nas nobenih tajnosti več. Toda nič manj kot osmina cele površne zemlje je še popolnoma neznana. Neki pmerikan-
Napuh angelov in človeka }kih 70'000'
ljudi zelo veliko. Celotno prebival	...
stvo Afrike šteje 125 milijonov ljudi ski učenjak ceni nepreiskano ozemlje in je torej nič manj kot tri petine pre-J na sedem milijonov kvadratnih milj. bivalstva mohamedancev. Malenkost- 200,000 kvadratnih milj navedene svote je.,nji!r°.fteviI° y Avstraliji^ in odpade na pokrajine severnega in južnega tečaja, medtem ko se ostanek
Ameriki, kjer jih jc vseh skupaj le ka li 70,000.
Največ jih je v Aziji in sicer več kot
razdeli v prvi vrsti na Azijo, Ameriko in Oceanijo. A Afrika ne stoji več v
160 milijonov. Na prednjeindijskem prvi vrsti nepreiskanih delov sveta, polotoku jih je kakih 56 milijonov, v Velike težave mudi raziskavanje pu-Zadnji Indiji V/2 milijona. V Vzhod | sčave Dhana v Arabiji, kjer na petni Indiji je 62J4 milijona mohamedan- krat večjem ozemlju kot je površina cev poleg 207 milijonov Hindov. V Angleške ni enega listka zelenja ali premoči so mohamedanci v Bengaliji | kapljice vode, kakor domnevajo. Nova in Pcndžabu. V Kitajski in sosednih Gvineja je tudi še delbma neznana deželah bo mohamedancev 32 do 33 zemlja. Tudi sicer ni puščav, ki bi se milijonov. V Kitajski sami jih bo brž-1 jih bali raziskovalci, pač pa bivajo na kone 20 milijonov. Veliko število mo- njej bojevita plemena, ki jim jc Ijudo-hiimedancev ie v Kasnju in sicer 8.35 žrstvo stara in sveta navada. Nadalje milijona, v Šensiju 6.5 in v Juenanu je tudi še cela četrtina avstralske celi-175 milijona ( rob Mohnme-lovega ne neznana. V Južni Ameriki so v bratranca, po imenu Va Ahi Kabše, jc Kolumbiji in državi Peru ogromne po-

I
Imamo tudi vse
vrste Čevljev za
može iti mladimo po primerni ceni.
COPYRK HT 1014 tHE HOUSE OF KUPPENHBIM'"
Ako rabite kaj se oglasite v naši prodajalni, kjer gotovo najdete kar želite, ker nikjer ne najdete tolike zaloge na izber.
Poleg tega imamo tudi največjo zaloga vse vrste pohištva, peci', karpetov in preprog.
Naša prodajalna je dobroznana po vsi o-kolici Jolieta, kot največja te vrste, pa tudi najsolidnejša.
Naša beseda je tako dobra kot gotov denar.
Predno kupite, pridite k nam, da si ogledate našo veliko zalogo.
THE EAGLE
MATH. SIMONICH, vodja N. Chicago St.	^	Joliet, Illinois
še vedno romarski kraj v eh na Kitajskem živečih mohamedancev.
Veliko je tudi stevi'o mohamedancev na malajskem arhipelu, kjer jih je 50 milijonov. Malajci so sprejeli iz-am v 13. «tolrtin	7-I0 nmo«o
storili za njegovo razširjenje. V Azijski Tur-iji je rtfohiiine.iancev 16 5 milijona. Med 2000 prebivalci jih je 961.
krajine, v katere še ni stopila noga belega človeka. Poizkusili so že večkrat prodreti v ondotne štepe in pragozdove, toda ekspedicije so se morale vedno vrniti vsled raznih nevarnosti, pred ivsem mrzlice. Treba bo še dela mnogih generacij, predno bo geografično znanje o naši zemlji kolikortoliko popolno.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
_________ ___ •
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
J210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ...............t...... .$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
m
!
K. S. K.
JEDNOTA
Sell phone 1048.
Orjanizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Schneller, Calumet, Mich.
L Jodpig.Jsednk:.......... Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
H. podpredsednik:............M. Ostronič. 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Dohovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St.; Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: *«ten Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Mina
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Prank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
PRISTOPILI ČLANI. v društvu sv. Roka 10, Clinton, Iowa, 20622 Marka Mootz, roj 1870, zav. za *500, razred 6, spr. i. dec. 1914.	Dr. št. 10 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20623 Mihael Casserman, roj 1898, v *av. za $500, 1. razred, spr. 5. dec. 1914.	Dr. št. 377 članoV
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 20624 John Fido, roj 1897, zav. za *1000, 1. razrecf; 20625 Martin Grum, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. dec. 1914.	-	Dr. št. 218 članov,
društvu sv. Jožefa 55, Leadville, Colo., 20626 John Cetin, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. dec. 1914.	Dr. št. 60 članov,
društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 20627 John Cergolj, roj 1886, j. za $500, 3. razred, spr. 13. dec. 1914.	Dr. št. 148 članov.
društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20628 Josip Cheplak, roj K l892, zav. za $1000> razred 2, spr. 9. dec. 1914.	Dr. št. 118 članov.
* društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 20629 Anton Gorjup, roj 1889, zav.
Za $500, 3. razred, spr. 6. dec. 1914.	Dr. št. 57 članov
-	PRESTOPILI ČLANI.
4 društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Treh Kraljtv 98, Rockdale, U1-. 16834 Jos. Boštjančič, 6. dec. 1914.	I. dr. št. 300 članov.
■ ~	II. dr. št. 68 članov,
društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ k društvu sv. Štefana L Chicago, • 7265 Ivan Zupan, 6. dec. 1914. I. dr. št. 125 čl. II. dr. št. 219 članov. ~	SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
družtvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 8553 Josip Verderbar, 6. dec. 1914.
i	Dr. št. 148 članov.
društvu 1914.
društvu Marije Vuebovzete. 77, Forest City, Pa., 15880 Fr. Novak, 9. dec. V*1?-	Dr. št. 180 članov,
ruitvu.sy Alojzija 88, Mohawk, Mich., 9216 John Abzec, 6. dec. 1914. . v	Dr. št. 34 članov,
ruštvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19536 Anton Bovhan,
0	dec. 1914.	Dr. št. 77 članov. SUSPENDOVANI ČLANI.
društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11115 Ivan Tornac, 1704 Matija Sitar,
1	2 Nikolaj Deklič, 8009 Valentin Klobučarič, 30. nov. 1914. Dr. št. 199 čl. društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15426 Henrik Knez, 6. dec. 1914.
»	Dr. št. 51 članov,
društva sv. Petra in Pavla Š9, Etna, Pa., 18972 Nikolaj Dubič, 13964 Imbro Jazvac m toiA	Dr št 104 člane
ODSTOPILI ČLANI.
l9uŠtVa sv" J°žefa 148- Bridgeport, Conn., 18901 Štefan Stefanec,,29. nov.
Dr. št. 17 članov.
IZLOČENI ČLANI.
(02g®tva sv- Cirila in Metoda 59, Evelcth, Minn., 19342 Josip Lambergar, 1914 Anton Koni'a. 7761 Franc Oražen, 18647 Andrej Miklavčič, 10. dec.
Dr. št. 187 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
sv- Alojzija 52, Indianapoplis, Ind., 5536 Anton Ivančič, 6. dec.
Dr. št. "81 članov.
•dr,
.»do,
^tvu sv.,Roka 10, Clinton, Iowa, 6245 Barbara Tome, roj 1891, zav. za
. 2. razred, spr. 1. dec. 1914.	Dr. št. 8 članic.
*a ^ar'je Device 33, Pittsburg, Pa., 6246 Johana Afrič, roj 1885, zav.
Dr. št. 20 članic.
"stva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2457 Katarina Klobučarič, 30. nov.
društ'v
dru^500, 3" razred' sPr- 6- dec- 1914-
žavStvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 6247 Helena Cergolj, roj 1887, drus.2a ?50°- razred 3, spr. 13. dec. 1914.	Dr. št. 52 članic.
$]Vu sv- Genovefe 108, Joliet, 111., 6248 Marija Kocjančič,- roj 1898, zav. 1 .razred, spr. 6. dec. 1914.	Dr. št. 109 članic.
>d dr .	PRESTOPILE ČLANICE.
I||ril^a sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, i (jj' . 48 Antonija Zupan, 6. dec. 1914. I. dr. št. 13 čl. II. dr. št. 38 čl. Joi;lStVa Frid- Baraga 93, Chisholm, Minn., k društvu sv. Genovefe 108, et' Hi., 4182 Rozi Ognjanovič, 9. dec. 1914. I. dr. št. 18 članic.
II. dr. št. 108 članic.
d r,	SUSPENDOVANE ČLANICE,
dry'
■■■■■
«drUš,	'	Dr. št. 98 članic.
19)4 sv- Veronike 115, Kansas City, Kans., 5204 Roza Lugar, 25. nov.
Dr. št. 86 članic.
dru.	ODSTOPILE ČLANICE.
stva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4899 Marija Pišek, 7. dec. 1914. dn,j.	Dr. št. 115 članic,
lov ,V0a. sv- Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 6010 Marija Tratnik, 29. nov. 14-	Dr. št. 5 članic.
I I aru.	IZLOČENA ČLANICA.
Stva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5577 Katarina Rogina, 9. dec. 1914.
Dr. št. 107 članic. <ir(j. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. d„tVVv- Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 4332 Jakob Zovne, znižal ^»M. Razred 5. . i dri). ZVIŠAL ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. •6" divVU,„Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 6743 Mihael Vidina, zvišal zav.
I d
.de,
rušt
1914.
vu
Razred 5.

d„ " Sv- Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 17055 Josip F6jfar, zvišal zav. C" 1914. Razred 2.
t),fi»ecaaR' pravi! zaključi se fiskalno leto poslovanja K. S. K. J. zadnjega •5cnjena <lcc- Ker se toraj bližamo koncu poslovnega leta, radi tega pro-i'etjj - a društva, ki še niso poslala denarja v pokritje ases., da to v naj-°nvClleS" '''agovolijo napraviti. Z novim letom nastopijo uradne službe V |n /''.."ovo-izvoljeni gg. uradniki in radi tega jc treba, da se ima vse «db0r,	ob pravem času zaključene in pripravljene za predložitev
•°volij0' 0,n v pregled. Zaradi tega apeliram na prizadeta društva, da Off,^!0 vpoštevati, ter'poravnajo vse dolžne svote najzadnje do 31. dec. ilo 0 u'ncKa dne se bode napravil zaključek in vsa ona društva, ki ne Jčii0 1)^načenega časa poravnala dolžnih svot, bodo sama kriva, če bode f"*0r je ? ''0 kaza,° niih dolžne asesinente.
ioVa 1 , ° določeno na zadnjem gl. zborovanju, stopi v veljavo 1. jan. " "o Pa'' ',na
estvica. Ker bode na podlagi nove lestvice dokaj dela, Sc toliko časa, dokler se ne uredi razporedba članov in članic med
IZ URADA GL. TAJNIKA.
društvi in Jednoto, radi tega bi prosil, da cenjeni tajniki in tajnice krajevnih društev izdelajo mesečna poročila in ista odpošljejo na glavni urad Jednote kakor hitro mogoče. Vsa poročila in ostale listine tičoče se mesečnih pre-memb članstva, imajo biti v gl. uradu najzadnje 31. dec. Vsaka točnost od strani krajevnih društev pospešuje delo v glavnem uradu. Kolikor točneja so poročila od strani društev, toliko hitreje in točnejše je poslovanje glavnega urada.
Mnogo društev me je vprašalo, če bode izdala Jednota krajevnim društvom nove knjige z novim letom. Vsled tega naj omenim in odgovorim na vsa vprašanja, da začasno nikakor ni mogoče izdati novih knjig. Jednota je imela tekom letošnjega leta ogromne stroške in je nemogoče, da bi se še za nove knjige porabilo kaj denarja, dokler se more izhajati s sedanjimi listinami in knjigami. Gotovo, vse listine ne bodo odgovarjale novemu sistemu, pač pa se bodo dale porabiti. V novem sistemu ne bode druge razlike, kakor starost in ases. Radi tega se dajo sedanje društvene knjige popolnoma lahko urediti, da bodo odgovarjale poslovanju. Jednako je z listinami. Na listinah, kjer se nahaja-označba razreda, se bode po novem letu rabilo isti pr«stor za o-značbo starosti. Edino kar bode treba vpoštevati na vseh uradnih listinah, je to, da bode treba vpisati poleg vsacega imena tudi svoto zavarovalnine dotič-nega člana(ice), kakor tudi svoto mesečnega asesmenta, katerega je plačevala). To se nanaša na vse suspendovane, odstopne in druge listine, kakor tudi na mesečna poročila o premembah članstva.
Ko se bodo porabile listine, katerih imam še precej na rokah, potem se bodo naročile nove, ki bodo napravljene, da bodo popolnoma odgovarjale vsem zahtevam v poslovanju. Vsako društvo naj si torej blagovoli urediti knjige kolikor najbolje mogoče. V slučajih, kjer se rabi kacega navodila, naj se vsak dr. tajnik(ica) obrne na gl. urad, nakar »e mu (ji) bode drage volje odgovorilo in dalo povoljnih informacij:
Upajoč, da se bode predstoječe vpoštevalo, beležim spoštovanjem in bratskim pozdravom Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO GL. URADNIKOM K. S. K. J.
Službenim potom se naznanja vsem gg. glavnim uradnikom K. S. K. Jednote, da se prične letno zborovanje gl. odbornikov dne 11. jan. 1915, ob deveti uri dopoldan. Vsi stari gg. nadzorniki se uradnim potom obveščajo, da se ob preje omenjenem času snidejo v glavnem uradu Jednote. — Vsi ostali gg. odborniki pa se opozarjajo in obveščajo, da se zbero v glavnem uradu Jednote 13. jan. 1915, o deveti uri dopoldan.
Nobeden izmed gg. uradnikov, ki ne bode pri zaprisegi in instalaciji navzoč, ne more nastopiti svojega urada.
Za gl. urad K. S. K. Jednote, Joliet, 111., 16. dec. 1914.	JOS. ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Vsem gg. glavnim uradnikom, kakor tudi cenjenim članom in članicam naife slavne Jednote, želim najveselejše božične praznike. Bog Vas živi!
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
Ker se nam bližajo božični prazniki in Novo leto, si štejem v prijetno dolžnost kot predsednik K. S. K. J., da voščim vsem glavnim uradnikom, uradnikom(icam) krajevnih društev in vsem članom in članicam naše si. Jednote VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO!
Iz celega srca želim in prosim, da bi tudi v prihodnje večni Stvarnik naklonil naši podporni materi K. S. K. J. svojo milost, mir in blagoslov, ter jo ščitil vsega hudega in varoval vse njene člane in članice bolezni in drugih nesreč!
Konečno prosim vse moje glavne souradnike ter uradnike krajevnih društev blagohotne naklonjenosti in podpore v mojem težavnem poslovanju, da nam bode z združenimi močmi mogoče delovati za procvit naše si. organizacije in se držati Jednotinega gesla: VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!
Z bratskim pozdravom vdani
PAUL SCHNELLER, glavni predsednik K. S. K. J.
Chicago, 111., dne 16. decembra 1914.
Forest City, Pa., 14. dec. — Dr. sv. Jožefa št. 12 K. S. K. Jednote je na dr. seji dne 13.'dec. 1914 izvolilo sledeče uradnike za leto 1915: Predsednik, John Dečman; podpredsednik, Jos. I. Kamin;
I.	tajnik, Karol Zalar;
II.	tajnik, Anton Jane; blagajnik, Ignac Blatnik; pomožni blagajnik, Lovrenc Grdin; zastopnik, John Telban; nadzorniki, Martin Muhič, Jos. Po-
ikvar, Frank Telban in Frank Sus-man;
maršala, Ignac Pancar in Louis O-mahen; vratar, Gašper Kovačič; redar, Anton Prudič; zastavonoša, John Grum; banderonoša, Ignac Groznik; sprejemni odbor, Anton Zalar, Ignac Spec in Louis Zaverl;
poslanci, Jernej Intihar, Jos. Korošec, Frank Volk in Frank Omahen;
zdravniki, Dr. McGuire, C. R. Knapp in J. J. Loyd.
Društvo šteje 247 članov in 115 članic.
Tem potom so naprošeni vsi oni člani in članice, bivajoči izven Forest City, Pa., da pošiljajo redno svoje asesmente. V slučaju pa, da je kako drugo dr. spadajoče h K. S. K. Jed-noti v bližini, bi bilo pa najbolje, da bi taki člani ali članice vzeli prestopne liste, ker po novih pravilih bode težavno za člane in članice, kateri so izven mesta, kjer je dr. ustanovljenp.
H koncu teh par vrstic pa želim in voščim vsem članom in članicam slavne K. S. K. J. vesele božične praznike in pa zdravo in srečno novo leto 1915! Am. SI. pa obilo novih naročnikov.
Karol Zalar, tajnik, box 547.
^♦OM^OMtMOtfHO^'
f Društvene vesti.
l+O+GOG+G+O+Or
Joliet, 111., 15. dec. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. je imelo v nedeljo dne 13. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1915. V odbor so izvoljeni sledeči:
• Predsednik, Joseph Klepec; podpredsednik, John N. Pasdertz; tajnik, Anton Nemanich ml.; zapisnikar, Fr. Metež; blagajnik, Štefan Stanfel; zastopnik, Anton Nemanich st.; nadzorniki, Fr. Drašler, Jos. Rogina, John Stublar; viteški poveljnik, Jos. Klemenčič; zastavonosca, John Mušič in Peter Metež; maršal, Nikolaj Klepec; redar, Jos. Konduš. Tudi opozarjam vse člane tega društva, kateri še kaj društvu dolgujejo, Ja naj vsaki svoj dolg poravna pred koncem tega leta, da mi bo mogoče novoizvoljenemu tajniku popolnoma v redu knjige izročiti.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in vesele božične praznikel Joseph Panian.
Joliet, 111., 14. dec. — Iz urada dr. sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. se naznanja vsem članom in članicam, da so bili izvoljeni dne 13. dec. 1914 sledeči uradniki za leto 1915:
Math Judnich .predsednik;
John Grabrijan, podpredsednik;
Rudolf Kuleto, tajnik;
Joe Cvitkovich, zapisnikar;
Blaž Kuglitch, blagajnik;
Štefan Štukelj, zastopnik;
Math. Golobitsh, 1. nadzornik, Anton Kočevar, II. nadzornik, John Bar-bich, III. nadzornik;
Martin Jakša, reditelj.
Naznanja se tudi članom in članicam ,da kateri kaj dolguje društvu in Jednoti, da to poravna pred 24. dec. 1914 za to leto, ker po Novem letu bo prišla v veljavo nova plačilna le%tvica, in na ta način bo moral vsak član(ica) plačati društvene in Jednotine prispevke vsaki mesec. Da se izognete sus-pendacije, se morate ravnati pq tem dopisu in bo vse dobro.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. v Jolietu, III. Vam udani
Rudolf Kuleto, tajnik,
1510 Cora St.
letno zborovanje, kakor tudi volitev odbora za leto 1915. Vaša dolžnost je, da si izberete može, ki bodo delovali v splošno zadovoljnost članom, kakor tudi za napredek društva in J. S. K. J.
Pozdrav vsem članom društva sv. Petra in Pavla št. J. S. K. J.
John Jerman, tajnik.
Barberton, O., 14. dec. — Uradno se naznanja članom dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote, da bode imelo društvo svoje letno zborovanje dne 20. decembra. Vsi člani stoje pod kaznijo 25c, ako se ne udeležijo te redne seje in volitve, ki se bo vršila zgoraj omenjenega dne. Ne ozirati se na agitacijo in osebnosti, in politiko denimo v koš. Vsaki član ima enega iz svoje sredine, da ga lahko postavi na uradniško mesto. Ako se dobi agitator, se ni treba ozirati na njega, naj s misli vsaki član svoje že poprej izmiš ljene člane, koga da bode zapisal na listek. Torej upam in želim, da se ude ležite kolikor mogoče v polnem števi lu, ker se gre za naše dobro in procvit naše matere K. S. K. Jednote. Omenim tudi, da dobi vsaki član svoje Jed-notino glasilo. Da se bo naznanilo našim članom, koliko je vredno naše društvo in kedaj imajo za plačati svoje asesmente, ki je sedaj dosti tacih članov, ki jih nismo videli ni sejah eno leto, ki ne vedo, kako obstoji dru-! štvo in na kaki podlagi in je tudi dosti tacih, ki ne vedo, da pride v poštev Congress lestvica s 1. januarjem, zatorej upam, da se udeležite redne seje v polnem številu, da bodemo videli vsaj, koliko članov društvo šteje. In ako hoče kdo vedeti, koliko bode plačeval v prihodnjem letu 1915., lahko poizvt na redni seji dne 20. decembra. Zatorej prosim vse člane, da naj poplačajo vse svoje dolgove do 20. decembra, ker le tem potom mi je mogoče zaključiti zapisnik in račune za končano leto 1914.
Torej'na svidenje dne 20. decembra 19141 Jakob Casserman, tajnik.
sramujejo stopiti v vrsto korakanja in pripeti si svojo regalijo na svoja prsa!
Z bratskim pozdravom voščim vsem članom in članicam vesele božične praznike.
Jožef Russ, J. tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Mt Olive, 111., 12. dec. — Dne 6. decembra t. 1., to je na nedeljo po sv. Barbari, prisostvovalo je naše društvo korporativno službi Božji v čast patro-ne našega društva sv. Barbare. Vreme je bilo grdo in deževno, ali vendar so se zbrali člani in ob 10. uri smo šli pod našo krasno zastavo v cerkev. Pri svečani službi Božji govoril je krasno propoved o življenju sv. Barbare Rev. W. A. Toqmy. Na koru so se v spremstvu orgelj pele lepe hrv. i žlov. cerkvene pesmi, pod vodstvom organista našega brata pom. tajnika Antona Paura, a peli so tudi člani našega društva John Plesnik, Matija Jur-kovic in članica gospa Ana Muič, soproga našega tajnika Antona Muiča.
Isti dan popoldne bila je. glavna seja ter je bila i volitev uradnikov za leto 1915. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Frank Vukelič; podpredsednik, Matija Jurkovič; tajnik, Anton Muič; pomožni tajnik, Anton Paur; blagajnik, John Kozovinec; zastopnik, John Knes; bolniški odbornik, Marko Pušič; nadzorni odbor, Matija Goršič, John Plesnik in Frank Mack;
zastavonoši, John Milinovič in "jCo-ma Petrušič; Poslanec, Matija Mihelčič. Srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto želimo Vam, gosp. urednik, in vsem bratom in sestram K. S. K. J.
Dr. sv. Barbare št. 97.
velikega pomena, zato se je mora vsaka udeležiti, zakaj se bode postopalo po pravilih, brez vsakega izgovora. Obenem prosim vse članice našega društva, da poravnajo ves dolg, da bo lažje čist račun predati in knjige urediti, ker se bode zanaprej plačevalo po lestvici.
Obenem se daje na znanje, da je aro dobil Nik Cotrovič, številka je izigrana 183. In se lepo zahvaljujemo vsem onim, kateri so tikce od nas kupili. Bog jim povrni. In jim voščimo vesele božične praznike in veselo novo-leto 1915.
Marija Lokar, predsednica. Jožefa Fortun, tajnica.
Springfield, 111., 14. dec.—Leto 1914. se je približalo koncu in pričelo se bo kmalu novo 1915. Zato so vabljene vse članice društva sv. Rozalije it. 140 K. S. K. J., da se udeležijo seje 20. decembra ob 3. uri popoldan na navadnem prostoru, se bo volil novi odbor in bojo članice zvedele, kako bojo plačevale prihodnje leto, in je še več stvari za urediti, zato so vabljene vse članice. Vem, da ene težko pridejo, pav enkrat se boste že potrudile, da pridete na glavno sejo. Zdaj pa pozdravim vse Slovence po širni Ameriki.
Johana Logar.
Willard, Wis., 13. dec. — Društvo sv. Družine št. 136 K. S. K. J. je imelo svojo letno sejo in volitev odbora za prihodnje leto dne 6. decembra. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Josip Pekol; podpredsednik, Frank Lesar; tajnik, Frank Perovšek; zapisnikar, Frank Francel; blagajnik, Anton Trunkel; zastopnik, Ignac Česnik; nadzorniki, Anton Toleni, Josip Per-ko in Jakob Mam; ravnatelj, John Dolenc. Na praznik Matere Božje dne 8. dec. se je tukaj ustanovilo Materinsko Društvo pod vodstvom č. g. Jos. Pollaka, kateri je sestavil pravila, katera je potrdil mil. g. škof. V to društvo lahko pristopi vsaka katoliška žena oziroma vdova. Ker so mesečni prispevki mali, in društvo deli mnogo lepih čednosti in poduka za dušni in telesni blagor, predvsem pa ima namen skrbeti za katoliško vzgojo otrok in za olepšavo cerkve, zato bodo žene gotovo z veseljem pristopile vse v to blagodejno društvo.
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam K. S. K. J., posebno pa društva sv. Družine.
Frank Perovšek, tajnik.
Joliet, 111., 15. dec. — Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S K. J. se naznanja članom, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 20. dec. točno ob eni uri popoldan v navadni društveni dvorani, ker bo glavno
Cleveland, O., 14. dec. — (Naznanilo.) Iz urada tajnika društva sv. Vi-; da št. 25 K. S. K. Jednote se naznanja i članom kakor po sklepu društvene redne seje z dne 6. decembra 1914, da se društy.o korporativno udeleži sv. maše na dan 25. dec. ob pol 11. uri (10i4) dop., to je na dan rojstva našega Gospoda (Božični dan). In so prošeiji člani, da se zberejo ob 10. uri poln-v-številno v Knausovi dvorani s svojimi regalijami ter skupno odkorakamo k sv. maši v cerkev sv. Vida.
Nadalje priporočam članom, da naj se polnoštevilno udeležijo, ker ta dan jc le samo enkrat na leto, kakor tudi praznik rojstva našega Gospoda, in zato priporočam članom našega katoliškega društva, da naj se polnoštevilno udeležijo gori omenjenega in se nc
Fittsburgh, Pa., 14. dec. — Iz urada društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se vrši redna oziroma glavna letna seja zdaj v nedeljo dne 20. decembra t. 1. v navadnih prostori!;. Naprošeni so vsi člani zgoraj omenjenega društva, da se udeleže iste seje; če kateri izostane, zapade kazni 50c, kakor je določeno na zadnji seji; izvzeti so le oni, kateri so prisiljeni delati, in bolezen. Istega dne bode tudi volitev u-radnikov za prihodnje leto 1915. Zatorej se poživljajo vsi člani, da si bodemo mogli izvoliti dober odbor za prihodnje delovanje, in so prošeni člani, da si izvolijo uradnike, kateri bodo se mogli redno udeleževati sej. Vsaki član, kateri prevzame kakšen urad, se mora tudi udeleževati rednih sej. Vsaki uradnik, če izostane brez posebnega vzroka od seje, zapade kazni.
Uljudno se prosijo vsi člani, da bi prišli na to sejo in poplačali vse čisto svoje zaostale društvene doneske, ker boljše bo za vsakega člana, kakor tudi za dr.. .ajnika, da bo imel čiste knjige s prihoJnjim letom, kakor tudi vsaki član bode bolj vedel, koliko ima za pla evati mese.no prihodnjega leta.
Ker se bode z novim letom plačeva-'o po novi lestvici, zato se opozarjajo člani, da bi redno plačevali vsaki mesec, e je k;: ko mogoče.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K S. K J. in želim vsem ve-.-eie božične praznike. Tebi. pa, A. S., veliko predpiačn kov. S spoštovanjem in bratskim poz lravom,
jo.eph tahoiich, dr. tajnik.
Fittsbiugh, i a., 14. dec. — Iz urada dr. Mar.je e.lem Žalosti št. 81 K. S. K J se daji naznr.nje vsem članicam. da ima: , g avmi sejo in volitev novega odbora dne 27. decembra točno ob 1. uri popoidun. Ker je ta seja
Chi. tel. 3399.
N, W. ttl iaw.
Louis Wise
200 Jackson St JOLIET. ILL,
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnioi
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preks-jene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite torej te poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nae r našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 11131
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v alovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tijkarno v Ameriki:
9

Amerikanski Slovenec
JOLIET. :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO.
(9:
SKOPIIII.
Napisal Mihael Balucki. — Poslovenil Ratiški.
— (D,
<Sp-

Pred nekaj leti je imel navado vsak večer posedati pred' hišo na trgu v Krakovem nek koščen, star mož, in to ne samo poleti .temveč tudi pozimi. Zelena, ponošena suknja, ki je bila podšita z lisičjo kožo ga je dobro branila mraza, sicer je bila njegova obleka precej slaba. Imeli bi ga za berača, ki sedi pred hišo na kamnu in pričakuje košček milodara. A vendar je bil gospodar hiše —■ in tu je sedel, da je pazil na nekatere stanovalce, katerih ni mogel nikdar dobiti doma. Zakaj skrivali 60 se pre<l njim, in če so ga kedaj slučajno srečali na ulici, so se ognili na nasprotno stran, in to se jim je posrečilo, ker starec je bil kratkoviden.
In ker na ta način ni mogel nikoli priti skupaj s svojimi stanovalci, da bi pobral zaostalo najemnino, je vedno vsak večer stražil pred svojo hišo in potrpežljivo čakal, dokler ni prišla deseta ura, in zaprl je vrata in vzel ključ seboj. Ako kakšen teh nerednežev ni prišel do desete ure domov, se je moral odreči počitku v lastni postelji, ako se ni hotel sniti z gospodarjem, ker ta je prišel vselej s^m odpirat vrtaa.
To straženje pred vratmi ga je tudi zagotavljalo, da se ni priplazil v hišo tat, katereba se je zelo bal, in to radi več tisočakov, katere je nosil v vrednostnih papirjih na prsih v mali vrečici. In pri vsem tem je še prihranil, ker mu ni bilo treba prižigati svetilke. To potrato si je starec privoščil prejšnja leta, čital je zelo mnogo in bil je še celo literat, odkar pa so mu opešale oči, je razsvetljavo izpustil iz proračuna.
O njegovem varčevanju so pravili različne komične anekdote. Tako na primer, da je po vsakem odhajajočem stanovalcu pregledal vse sobe, premeta! v>se kote, pogledal v peči, zbral vse ostanke; stare rokavice, vrvice, steklenice. zamaske, papir in podobne stvari da je ime! celo zbirko takih starin, katerih je mnogo sam uporabljal, drugo pa prodal. Ravnotako so pravili, d;i si pere sam, da zelo malo je, večinoma samo suh kruh, in ko so mu radi tega sčasoma odpovedali zobje svojo službo, da se ga ni moglo razumeti, kadar je govoril, se je moral po dolgem obotavljanju vendar odločiti, da si kupi umetne zobe; toda iz varčnosti je kupil že nošene.
Stanovalcem je bil prava muka. Ako mu ni kdo točno prvega plačal, ga je muči! tako dolgo z neprestanim opo-niitijevanjem, s čakanjem pred vratmi, da je storil dotičnik vse, samo da se reši nadležnega starca, ki ga je preganjal kakor senca, Ako ni mogel kdo plačali, ali pa ni imel stvari, katere bi mogel zarubiti pri odhodu, tedaj je gospod Gašper — tako se je imenoval ta čudak — dal napraviti reverz, ga nalepiti na okno, da ga je lahko vide! cel svet.
nerešeno. Gospod Gašper je ohranil vso zadevo tajno.
Kolikor se je staral, tem težje je molčal. Včasih je kaj zaupal svojim znancem. Med te imel sem čast se šteti tudi jaz; spoznala sva se bila na zelo čuden način.
Eden mojih kolegov je stanoval pri gospodu Gašperju. Bil je filolog. Pravnika ne bi bil gospod Gašper sprejel na stanovanje »a ves svet ne. To fakulteto je črtil že iz principa, odkar je bil izgubil neko pravdo, katera se je vlekla celih šest let .čeprav je bila zadeva po njegovi trditvi jasna ko dan. Cenil pa je učiteljiščnike, tehnike in medicince, ker ti vsaj zastonj ne jedo kruha, kakor je on trdil, ker v resnici koristijo ljudstvu.
Radi tega je užival tudi moj tovariš neko udobnost pri gospodu Gašperju kateri je terjal od njega stanarino drugega ali tretjega.
Nekega dne, takoj po prvem, me je poprosil kolega, da mu .naj odstopim svojo sobo, a v tem času naj jaz stanujem v njegovi, ker se on pripravlja za izpit, češ, da je moja soba mnogo mirnejša. Vzel sem svoja skripta in nekatere knjige, zavoj perila in svojo pipo, in preselil sem se. Takoj prvo noč sem videl, d aje soba mojega tovariša mnogo mirnejša od moje, in čudil sem se nad tovariševo mislijo.
Takoj drugega jutra je bila rešena uganka. Spal sem, kar je nekdo potrkal na vrata. In ker nisem imel navade zaklepati vrat, sem zaklical: naprej! in dvignil sem glavo, da vidim, kdo neki more biti tako zgodnji gost mojega tovariša.
Vrata se oprezno odpro in notri pokuka najprej kljukast nos s kapljo mleka na koncu, katero bi pesnik primerjal biseru, za nosom se je prikazala cela glava, na kateri je bilo nekaj las, obledele vlažne oči, obdane z mnogimi gubami, nato koničasta brada, ki je obstojala iz ščitinastih brk.
Suho koščeno obličje je spominjalo na gotske iz suhega lesa izrezljane podobe, bilo je v njem nekaj mefistovske zvijače .ublažene z naivnim nasmehom. Žilav, tenak vrat je molel iz širokega kožuha. Vsa postava je bila podobna kitajskim podobam.
"Razume se, dobro jutro!" prične starec vstopivši v sobo. "No vi ste pa zgodni ptič, gospod študent! Včeraj sem bi! ob šestih tu, pa vas nisem več dobil, predvčerajšnjim ravno tako. To je lepo, to mi ugaja. Kdor rano vstaja, prične za dve sreči. To se razume. Aurora Vnusis amica."
"S kom imam čast?" sem ga vprašal, da bi ga spravil na pravo pot glede svoje osebe.
"Vi se šalite, gospod študent! Kako! Vi me ne poznate? To se razume, gospodar hiše sem in želim stanarino. Saj sem bil že tu."
Sedaj sem razumel, zakaj se je zde-
To listino je odstrani! šele tedaj, ka- la mojemu tovarišu soba naenkrat ta-dar je dolžnik plačal dolg ali pa kadar ko nemirna.
je umrl.
Nekoč je stanovala pri njem neka Francozinja, katera mu ni mogla plačati stanarine. Neizprosni gospodar jej ni dovolil preje oditi, dokler ga ni toliko ur poučevala francoski jezik, da je bit dolg poplačan. Pri tem se je še
"Ali, dragi gospod, jaz nisem vaš stanovalec, moj kolega mi je odstopil sobo samo za nekaj časa." "Kaj pa ste pravzaprav?" ' "Pisatelj takorekoč." "Torej tovariš pri peresu! Izvrstno! Vedeti morate, da sem tudi jaz nekoč
ljubezni. Drugič so zopet govorili, da je bil pravi Don Juan na dvoru nekega magnata, odkoder je naenkrat izginil s svojim slugo, se popolnoma odrekel svetu ter živel v gozdu pri neki koloniji, katero je bil ustanovil in katera je bila temelj njegovemu premoženju.
To so pripovedovali drugi. Od njega samega nisem mogel zvedeti ničesar o tej dobi njegovega življenja, ker ni rad govoril o svoji preteklosti. Raz-ven omenjene sorodnice ni imel nobenega prijatelja. V starosti j eoglušil in vid mu je oslabel, a videti se ni moglo na njem nikake pobitosti ali utrujenosti, ker misel, kateri je posveti! svoje življenje, je gorela v njem kakor sveti ogenj, grela ga in oživljala.
Izmed onih, ki so hodili mimo njega, gotovo ni nihče slutil, kako vzvišeni cilji se ra rajajo v glavi tega starčka, ki je sedel sključen na kamnu, v zelenem ponošenem suknjiču z lisičjo kožo. Kadar se je dotaknil z roko vrednostnih papirjev, katere je nosil na prsih, ga je prešinila struja plemenitih čustev, katere je vzbujala slika onega, ki bode nekoč. Razgovor o bodočnosti, je bila vsebina njegovega življenja, napolnjeval ga je s srečo. Noben fizičen užitek ga ne bi bil tako osrečil.'
Radi tega se je hranil tako slabo in jedel le toliko, da ni umrl gladu. Spal je na trdi slamnici, v kateri že dolgo časa ni bila premenjena slama. V njegovi sobi je bilo samo najpotrebnejše pohištvo in še to staro in vse polomljeno. Edina razkošnost je bila knjižnica filozofskih in političnih del in neka slika Staszyca iz nekega starega časopisa.
Nekaj let pred smrtjo si je nakopal nečuven izdatek; še! je v neko kppelj. In to samo radi tega, da bi mogel še bolj delati na pomnožitev svojega imetja. A ko ni ozdravel, se je odrekel vsem nadaljnim stroškom in mirno čaka! svoje smrti.
V zadnjih časih ga je prisilil zdravnik, da je kupil steklenico vina za tri forinte. Zdravnik sam je vzel denar iz starčeve denarnice in poslal po vino. Po smrti so našli v njegovi postelji isto steklenico, a v njej je bila neka kisla tekočina, bolj jesih nego vino. Dokazalo se je, da je gospod Gašper, brž ko je zdravnik odšel, poslal drago vino nazaj in si dal prinesti v isti steklenici najcenejšega. Hotel se je maščevati nad zdravnikom, ker mu je bilo žal za par forintov, ki so bili od-menjeni za bodočnost, a pokojnik ie trdil, da je on samo njihov čuvar.
Za svoj pogreb je odločil prav neznatno vsoto. Zapovedal je, obleči ga najslabšo obleko, ker boljšo je bil podaril slugi, kateri mu je stregel med boleznijo.
Šel sem tjakaj obiskat njegove o-stanke. Počivali so na navadnem o-dru, ki je bil postavljen na dveh stolih. Sluga je prižgal dve sveči in mu dal križ v roke. Nad glavo je visela slika Staszyca.
Ker ni bilo nikakoršnega okrasa, navadnega pri mrliču je delalo to mučen vtis. Ne cvetlic, ne črnega mrtvaškega prta, ne črnih zastorov na oknih.. .
Pa vendar se je zrcalil na pokojnikovem obrazu nasmeh, mogoče so ga obdajali načrti o bodočnosti, s katerimi je odšel v večen počitek.
Ali se bodo kedaj uresničili njegovi načrti o legiji Herkulov, je težko reči. Toda starec je bil o tem trdp prepričan, in njegove poteze so obdržale še po smrti izraz srečnega, blaženega zadovoljstva.
pogajal za nagrado in sedel celo uro pisal, dal sem celo nekaj tiskati. In iu ni izpustil niti ene minute.	I kakšen pisatelj ste? Demokratičen?
Ne vem, če so vse te anekdote iz- Jaz sem namreč demokrat z dušo in
mišljene ali resnične. A nekaj je bilo gotovo, da najzlobnejši sovražnik ni mogel očitati gospodu Gašperju, da je pri vsej svoji skoposti učinil kako nepošteno dejanje radi denarja, po katerem je tako hlepel. Gospod Gašper ni bil na noben način navaden skopuh, kakor Molierov, katerega so tako mno gi kopirali. Gospod Gašper ni ljubil denarja zaradi denarja, zbiral ga je z
telesom. Ko bi še danes mogel kaj s peresom, ali, ali!... Danes je treba Herkulov. Ali kje se naj išče Herku-le? Ccz sto let mogoče, ali še kasneje, jih bode cela legija."
Prepričan sem bil, da govori starec v deliriju, a kasneje, ko sem ga boljše spoznal, sem se prepričal, da ona legija Herkulov ni bila nikaka fiksna ideja temveč da je imela stvarno pod-
flikim trudom in naporom, ker odre-Mapo in bila tesno združena z kopičenjem denarja, s čimur se je starec trudil vse življenje, ne da bi si bil kaj malega privoščil. Tolmači! je svojo idejo takole:
"Če bi imel sina, bi bil jnogoče fa-lot, razsipnež, pa bi vse zapravi!, kar sem nabral jaz z velikim trudom. A sedaj sem vso stvar boljše uredil. Od teh par tisočakov ,ki sem jih prihranil bom ustanovil eno ali dve ustanovi, kakor bo že. In vsako leto bode do bil filolog, tehnik ali medicincc podporo. Tako bode prišlo moje imetje v dobro ne enemu, temveč mnogim In pri tem ni nikakršnega rizika, ker med stotino se bode vsaj našlo nekaj Herkulov, ki bodo deželi in narodu prav gotovo koristili. Razume se, dragi gospod, da to ni malo zadoščenje vedeti, da se po moji smrti, po to liko in toliko letih nekomu daje, da se izobrazuje v poštenega moža da bode ta nekdo potem za me in druge delal in več storil, nego bi mogel jaz sam Ali, kaj? Kaj ne, gospod, za tako legijo borilcev se splača zbirati?... Kadar pomislim, kaj bi se nekoč dalo vse narediti z mojim denarjem, žal mi je vsake kapljice mleka, vsakega krajcarja, ki ga uporabim za-se. Ali ni prava škoda trositi denar, da se vzdrži tak pokvarjen stroj, kakor sem jaz?'
Misel na ono legijo Herkulov mu je bila posebno ljuba. To jc bila edina njegova ljuhezen v življenju.
Od njegovi^ znancev sem večkrat čul praviti o neki nesrečni mladostn
kel -e je vsaki udobnosti, da tudi mnogim potrebam. Ni zbiral za-se. Za koga pa? — Bila je to tajnost.
Res zanimivo, za koga? Starec ni imel ne žene, ne otrok, samo neko starejšo sorodnico v poznanski pokrajini. Vse je kazalo, da je ta sorodnica hlepela po premoženju gospoda Gašperja. Ko je nekoč zbolel in moral leči, se je naenkrat pojavila t,a gospa s hčerko in <>l>edve sta prav skrbnovtiegovali bolnika. Še celo plačevati sta morali stroge iz lastnega žepa, ker skopost gospoda Gašperja ni dopuščala, da bi živele ob njegovem denarju, da bi ga hranile zboljšo hrano, kakoršne preje se ni videl, in delale ste vse to v nadi, da se ju bode spomnil v oporoki. Hči, mala brunetka, polna muh, se je mnogo trudila, da bi'postopala z bolnikom najljubkejše, čeprav ga je šele prvič videla v življenju. Videlo se je, da ;k6ro več trpi na bolezni nego on in brisaje si z robcem lepe oči, je nekoč dejala, da ne mogla preživeti njegove smrti.
V resnici gospod Gašper ni. hitel poslavljati se od tega sveta, mogoče iz usmiljenja do mlade sorodnice. Bolezen se je dolgo vlekla, pa nt porabila samo potnih stroškov obeli dam, temveč tudi njiju potrpežljivost. Ko jima je nekega dne rekel, da trosite brez vsake koristi, ker jima ne bode nihče povrnil, ste takoj pobrali svoje stvari in odšli, ne da bi bili rekli z Bogom.
Tako je ostalo vprašanje o oporoki
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. ' Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil' za vsako prigodo in vreme.
STENSKI PAPI*
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 376.
N. W. 9Z
120 Jefferson St. JOLIET, ILL
N. W. telefon 556
George Lopartz & Son
4<K> Ohio Street
JOLIET
STARA GOSTILNA
NAJBOLJŠA # POSTREŽBA.
ZA
Nekaj o Mozartu.
Mladi ljudje se radi bahajo. To se opaža že pri šolskih otrokih. Če vidi otrok koga kaj posebnega storiti, mu je rado takoj na jeziku: "To ni nič, to bi tudi jaz storil." Ko bi pa v resnici moral storiti, pa ne more. Drugače je bilo v glasbenem oziru z Mozartom, slavnim skladateljem.
Kot šestleten deček je igral nekoč na klavir pred samim cesarjem Francem I. Izkazal se je seveda že takrat kot spretnega mojstra, tako da ga je cesar nazival "malega čarodeja".^
Rekel mu je, naj igra, če more na pregrnjeni klavijaturi. To bo potem nekaj posebnega.
"To ni nič kaj posebnega," reče mali Mozart, da si klavijaturo s pokrivilom zakriti in igra dalje ravnotako izvrstno kot prej po odkritih tipkah.
"To se ti je posrečilo," pravi cesar "Pa igraj, če moreš samo z enim prstom, to bo pa res nekaj posebnega,' ga draži dalje cesar.
"To bom storil takoj," odgovori mladi umetnik in igra spretno in umetno več komadov samo z enim prstom na veliko začudenje cesarjevo in vse navzočih.	•
Zavarovanje
proti požaru, tnala iu velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Frank Bambich
urar in zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Chicago Phoae 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, xasproti Court House, Joliet, IU.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Oscar J. Stephen
Sobe 801 U SSC B»rber Sid* , JOLIET. ILLINOIS
JAVIM >< >TAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tufli življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robev Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna--
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo ▼»*■ lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imatno v zalogi vsakorril' nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i* trdi les, lath, cederne stebra, de«k i* šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaine* uli« blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi »« pri nas in oglej si našo zalogo! Mit* bomo zadovoljili in ti prihranili den*<
W. jr. LYONS
Nas office in Lumber Yard na vog" DES PLAINES IN CLINTON STS
Chicag» /'htm sne
JOS. KUHAR
MESNICAiti GROCERIJA
SE PRIPOROČAM.
130 Moen Are.
Rockdale, Illinois
Garitsey, Wood & Lennofl
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET.
Metropolitan Drug Stort
N. Chicago & Jackson St*.
Slovanska lekarni
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I
*u oaub b butmt 10 bcmsim m.
REVKMT2MU	9LAB0STO » &ENKM
HROMOST1	PLJUČNIH M PRSNIH I
BOLESTI r KOLKU	»RAZENJU » ŽIVOTU
BOLESTIH . &ENK1H	VNETJU CHSNB BSBC
NEVRALCM1 PROTMJ	PRBHLAJSCU
OTRPLOSTI KSC	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KJBŽU	BOLE5TH » BC&> HUDGM KA&JU
m PROPAST.
Igračkanje s črkami.
Med teološke pisatelje 18. stoletja štejemo tudi Itzlfeldnerja, ki jc bil rojen 1729 na Salcburškem. Znan jc deloma po svojih govorih s čudnimi naslovi ravnotako čudne vsebinfc. deloma po tem, da je v svojih spisih nekateit črke izpuščal, druge pa večkrat uporabil ali nasprotno. Tako jc izdal delo, v katerem ni bilo 18. črke v abecedi; ravnotako je zlagal rime, katere niso imele 14. soglasnika. V nekem njegovem latinskem govoru se za":ne vsaka beseda se črko s. V hvalnem govoru o sv. Avguštinu je postavil vprašanje, ali je to posebna hvala, da ima Avguštin ravno v avgustu svoj praznik, in je odgovoril z: "da". — Takšne umetnosti so dobile morda takrat priznanje, a sedaj se bo redko kateri sprijaznil ž njimi.
ELIXIR.
bitter-wine
trinerovo
HORKEJvmO
"•"•fxV«! b/J0SEPH TRINER 735 SAsMand Ave.
M ffiWffiSffiKWifiSffiSSiSiWSiRSWWyi!«« |!SlH
i mm\ i^s s ^ » at w y, ss * » s « * « « s« »s » * « ms
Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaja lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite sle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vas prebavni sestav prav ne deluje, in če ete presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
:i vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerede, :er najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepča, la so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKUS» N DELUJE HITRO TER USPESNO.
Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnosti n nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlogi, d jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
-JJSBr-

Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, ki je najboljše mazilo in naj-spešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost mišič i*1 lenkov, otekline in natege.
JOSEPH TRINER,
— 1ZDKLOVATELJ.
I <3.M33M S»uth A sli 11 ti d Ave
CHICAGO,
AMKRIKANSKI SLOVEMBC. 16. DECEMBRA 1914.
7.
Bi S
m s s s
s
K
S S
s »i s s s s
a tf ^ g ^ a; ^ tfi ^ a; g, tfi i; ifi a tfi ^ g a a a a a a ----ffi
Učite svojo deco slovensko m
'm
moliti in citati
iz povsod priljubljene knjige, katera »e imenuje
, KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c »
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
m
s s » m s m k m m m k m s m » m m s sn m k m m m »
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
'H »
s s
Si
s
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — TeL So. Chicago 249.
w. wj^lkowulk:
Pogrebni Zavod in Konjušnica. »749 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS
ss^isiisš m m m »liSiffiffiHiSfi
IZ PISEM SLOVENSKIH JUNAKOV.
m
:k
Clz "Slovenca".)
-1st
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwcs, i' Coukord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:
6 gal............$5.50
10 gal............ 8.00
Sod, 25 gal........... 16.50
s°d, 50 gal........... 30.Q0
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal.............$7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod, 25 gal............24.00
Sod, 50 gal...........42.50
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, $26.00. Sod 50 galonov, $50.00.'
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-olnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ioney Order.	;
-B==
—IWIWfWUHIMw
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v^ največjo in najmočnejšo banko v JolietH
Hranilnica
Vlade Zd. Driar, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi r J-olietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00

slavnoznani
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin ve* ga pijeft tembolj se ti priljnbi.
f^M
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih
sladkih pijač za krepčilo.
—.---^—
BELO 1*1 Y()
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
gl3 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah K. W. 844
O ruskih vohunih.
Leopold Bandelj, čefovodja 97. peš-polka, bivši načelnik Orla v Vel. Zabijali, ki se sedaj ranjen nahaja v graški bolnišnici, nam piše:
Mogoče Vas bo zanimalo, če Vam poročam kaj o delovanju ruskih vohunov. Pišem Vam, kar sem sam doživel. Radi teh ljudi je morala naša vojska dosti trpeti. S telefonom, z lučjo z ognjem in vsakojakimi znamenji so naznanjali sovražniku, kako močni in kje ro naši oddelki. Prvi, ki je streljal na naš polk, je bil neki krčmar, Rusin. Ko je bila pozneje v neki vasi nastanjena naša stotnija, je zmanjkalo nekemu možu 45 K. Sum je letel na gospodarja hiše. Preiskali smo hišo in njega. Denar smo dobili pri njem; v hlevu pa smo našli skrito precej veliko sliko ruskega carja in carjeve družine. — Tam, kjer sem bil nastanjen jaz, nam je bila ponoči razdrta lestva, po kateri smo hodili spat v podstrešje. Namen je bil ta: Če bi bil ponoči a-larm, bi bili popadaly drug za drugim dol in se pobili. Ko smo lestvo zopet popravili in jo postavili na prejšnje mesto, so nam nasekali kline. Hoteli so na vsak način, da se ponesrečimo. Seveda je potem tudi nam potrpežljivost minila in smo obračunali ž njimi kakor se spodobi. — Pridemo v drugi kraj. Tam zalotimo tri ljudi, kako so ponoči..Rusom z lučjo dajali signale. Seveda so dobili za svojo skrbno ču-ječnost od nas vsak po štiri krogle, dasi so se tega na vso moč branili. In takih dogodkov je bilo vse polno.
Korošci si godejo v najhujšem boju.
Vojak 7. pešpolka, doma iz Št. Jakoba v Rožni dolini, piše: Na neki višini so nam signalizirali sovražnika. Dobili smo povelje, naj goro obide-mo. Skoro v teku smo to izvršili in si poiskali na pobočju kritja. Komaj smo to storili, že je začelo pokati. Kakor lastavice so cvrčale sovražne krogle okoli ušes. In kar se je sedaj zgodilo, se mi še danes zdi kakor v sanjah. Spredaj, zadaj in poleg mene so udarjale krogle v zemljo. Videl semj komaj svojega soseda. Tu se je začulo povelje: "V vojno črto spredaj!" In že smo ležali v vrsti. Nad nami se je zabliskalo; govorila je naša artiljerija, ki je dospela na goro. In v vsem tem hrušču in udarjanju krogel ter med stokanjem ranjenih tovarišev je zaigral naenkrat eden izmed nas, neki Šentjakobčan, oziroma rojak iz tamo-šnje okolice, kot sem pozneje čul, Ra-deckijev marš na ustno harmoniko. Divji smeh se je oglasil v naših vrstah in lahko prisežem, da je bila ravno ta godba vzrok, da smo pozneje kakor nori drli naprej in v kratkeiri času deloma pobili, deloma zapodili v beg onih par možičkov — bilo je tako nekako nad 300 Rusov. To je bila prva bitka, ki sem se je udeležil, a nanjo ne bom nikdar pozabil.
O nezgodi naše motorne baterije v Luettichu. — Naši slovenski fantje gredo z avstr. motornimi baterijami dalje na sovražnika.
To potrjuje slovenski vojak Ulrik Klembas iz Zagorja ob Savi v nekem pismu domov iz Kolina; isto, kar je že "Slovenec" poročal. Pri nesreči, ko je zavozil vlak na postaji .Luettich z našo motorno baterijo v neki drugi vlak, so smrtno ponesrečili: stotnik Amann, strojevodja in neki zavirač. Vse tri je grozno razmesarilo. Ranjeni so bili nekateri drugi častniki in nekaj moštva, vsi drugi pa so srečno odšli grozni nesreči. Med drugim piše tudi slovenski topničar Vlomov, da je imela avstrijska motorna baterija samo dva lahko ranjena. Dalje piše svoji materi, da ji je poslal denar, kajti od denarja, ki ga je vzel od doma s seboj, ni ničesar porabil. Še oni denar, ki ga je dobil pri vojakih, mu je ostal, ker nn> ni bilo nikjer ničesar mogoče kupiti. Pomanjkanja doslej ni občutil. Bilo je vsega v obilici in akoravno kak dan ni imel prilike jesti, je pa imel zato drugi dan več na razpolago.
Jožef Drolc, rezervni topničar pri avstrijski motorni bateriji, ki je poru-šula francoske in belgijske utrdbe, pa piše: To je bilo lepo slišati: pokanje na stotine topov, strojnih pušk in pa streljanje pehote. Zemlja se je tresla, živina je mukala po goščavah, nebo je žarelo ponoči, ko so gorela mesta, trgi in vasi. šrapneli so v zraku eksplodirali. So prizori, ki se ne dajo popisati. Sovražne utrdbe smo tako zdelali, da ni pedi zemlje ostalo cele naokrog, utrdbe pa so bile porušene do tal. Na tisoče ljudi smo pokopali pod razvalinami. Naša bomba leti 6 km (6000 m) visoko v zrak in potem pade s tako silo na tla, da se zakoplje 6 m v zemljo, v zid' ali na kar prileti. V dolbini se potem razleti (eksplodira). To napravi strašno razdejanje v enem samem hipu. Naši možnarji grozno učinkujejo. Teže ima naboj'avstrijskega motornega možnarja 4 metercente. Nam se ne ustavi nobena ovira, ne beton, ne železo. To smo Avstrijci! V Ko-linu smo ostali teden dni, potem smo se pa odpeljali zopet v Belgijo v mesto Gent. Sedaj nam imajo angleški kramarji nekaj povedati. Avstrijci jim bomo poslali nekaj blaga po zraku v Calais. Jaz sem hvala Bogu še vedno
zdrav, upam, da ste tudi doma zdravi. Dal nam Bog srečno svidenje v rojstni hiši! Molimo drug za drugega! Srčen pozdrav od vašega sina Jožefa.
Naši fantje bi si radi ogledali tudi Pariz.
Slovenec Albert Berginc, ki je pri avstrijskih motornih baterijah, piše svojim staršem v Šempolaj: V Belgiji so prihranili še nekaj za nas. Kur, prašičev, krav, rac in golobov je dovolj, imamo tudi prav fino francosko vino. Res, da so nas sovražniki pozdravljali tudi z granatami in šrapneli, toda mi se nismo dali motiti pri naših gostijah. Na Boga se tudi spominjam, kakor me lepo opominjate. Ne bojte se, svoje stare navade ne opustim. Vem, da je Bog gospodar nas vseh. Doslej smo trdnjave rušili kakor da bi bile iz peska. Nikar se zame ne bojte; Mi smo vedno oddaljeni od nasprotnikov, ker streljamo vedno na 10 —12 kilometrov. Res ,da imajo tudi oni kanone in da streljajo tudi oni daleč ali oni preradi zbežijo pred nami, posebno Angleži. Sedaj smo se bili s tremi nasprotniki in vseeno smo jim bili kos, ker streljajo jako slabo in imajo tudi slabo municijo. Rad bi si še Pariz ogledal, a ne vem, če pojde-mo tja.
Drugo pismo javlja, da so naši fantje z avstrijskimi motornimi baterijami došli pred Belfort. Reklo se jim je, da bodo zmagoslavni 25. decembra v Berolinu, kjer bodo videl inemškega cesarja.
Slovenski mornar — črnogorski jetnik.
Franc Pihon iz Blejske dobrave, ki se je spomladi prostovoljno javil k mornarici, je bil ukrcan na bojno ladjo "Zenta". Isti piše iz črnogorskega jet-ništva sledeče: Ljubi starši! Sem zdrav in vesel. Našo ladjo so Francozi potopili 16. avgusta. Zelo sem srečen, ker me ni zadela nobena krogla. Mnogo se jih je potopilo. Preplavali smo 10 km v petih urah do črnogorskega brega. Ko smo. prišli na suho, so nam dali Črnogorci jesti, piti in obleko. Prosim Vas lepo, odpišite mi brzo! Vaš vdani sin.
Srbi pred našimi vojaki beže.
Bivši član slovenskega gledališča v Ljubljani, g. Josip Molek, ki je desetnik na srbskem bojišču, piše: Tisoč pozdravov Vam pošiljam iz južnega bojišča. Ognjeni krst sem prejel 5. oktobra popoldne ob pol 4. uri. Bitka je trajala devet dni neprenehoma. Granata me je vrgla, da sem ležal 10 minut nezavesten. Bil sem bolan, sedaj sem pa že zopet v ognju. Sedaj podimo Srbe, da niti svojih pušk niso mogli seboj vzeti. Srbi beže, da jih komaj dohajamo.
V Srbiji povsod napredujemo.
lz Srbije piše vojak V. svoji teti tole: Zopet Vam pišem par vrstic, da ne bodete v strahu radi mene. Jaz sem sedaj prav zdrav ter se še zadosti dobro počutim. Mi se nahajamo v lepi okupirani srbski vasi, kjer je tudi prej bilo letno kopališče in zdravilišče. Topovi in puške pokajo, da se kar vse trese. Tudi srbske granate so padale v našo vas zadnjič, pa niso naredile nobene škode. Mi tu jako dobro napredujemo. T ren tudi tu dobro funkcionira.
"Janez" v ruskem ujetništvu.
Iz pisma, ki ga je pisal ujet vojak svpji materi: "...Ruski se bom pa kmalu naučil. Ni nič težko. Regimentu se pravi po ruski polk, bataljon se pravi po ruski bataljon, kosami se pravi kazanna, pismu se pravi pismo, piški se pravi kurica, gosi se pravi gus, mesu se pravi mjaso, fižolu se pravi bob. Prav nič težkega ni. Vas se po ruski imenuje derevnja, ker je povsod toliko drevja. Samo to ini še ne gre vkup, zakaj dajejo Rusi včasih kaki stvari napačna imena. Kunonu pravijo puška in kapi pravijo šlapa. Najbolj neumno pa se mi zdi, da pravijo kaprolu "jefrajtar". Če je kdo kaprol, vendar ni več frajtar!
"Eh, mož me je tako udaril za uho!"
"Kaj, vaš mož? Tega bi si pač ne bila mislila] Nasprotno pač!"
"I veste, podnevi bi se seveda ne bil upal kaj takega, a udaril me je ponoči v spanji. Bilo pa je tako-le: Sanjalo se mu je, da je v krčmi v družbi svojih znancev, ki so prav robato zabavljali na žene, in jeden izmed njih je obiral celo mene. Kot zvest moj se je seveda moj mož potegnil zame, a ker oni ni molčal, skregala sta se tako resno, da mu je moj mož založil krepko zaušnico. A v sanjah je udaril le mene tako močno, da sem zatekla. — Tako je bilo torej! In vidite, še huda nisem mogla biti, ker je bilo vendarle lepo, da se je tako krepko potegnil zame!"
Vedno priden.
Gospod: "Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tem tednu pri meni! To je vendarle preveč!"
Berač: "Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno
Kje je posojilnica.
Tujec nagovori mestnega postopača: "Prijatelj, ali mi veste povedati, kje je mestna posojilnica?"
Postopač: "Oh, gospod, jaz je iščem že leta in leta, pa je ne najdem!"
Ne prekliče!
Šimen (jecljaje): "V-v-vi o-osel-sel, v-vi fa-fa-lot, v-vi sl-sle-sle-par!" Rokec: "Prekličite besede, če ne—1" Šimen: "P-p-pre-klicati? Za-za-do-do-vo-voljen s-sem, d-da s-so že z-z-
zu-naj
i!"

Šalj iv kamen.
V kamenolomu najdejo delavci na velikanskem kamenu vdolben ta-lej napis: "Blagost njemu, ki me obrne."— Ko delavci to vidijo, mislijo, da je pod kamenom zaklad. Zato napno vse moči in ga obrnejo. A glej, na drugi strani jc bil napis: "Hvala vam! Naveličal sem se že ležati vedno na isti strani!,"
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna'
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence i* Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI!
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav« ■ in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770.
Farme v Wisconsinu.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Zvita glavica.
Kako prebrisani so časih Ribničani, kaže nam ta-le dogodbica. — Ribničan se je povprečno pobotal za napravo 10 m globokega vodnjaka. Ko je že izkopal dobrih 5 m globoko jamo, videl je nekega jutra, da se mu je ponoči zasula. Lahko si mislite, kako ve je prestrašil, videč, da je vse dosedanje težavno delo zastonj. A kaj stori zvita glavica? Sleče si jopič, obesi ga na bližnje drevo se skrije v grmovje.
Nedolgo potem pride mimo kmet, in ker ga mika zvedeti, kako globok je že vodnjak, stopi tja, da pogleda. Pa kako se prestraši, ko vidi vodnjak zasut, jopič pa da visi na drevesi, a Rib-ničana ni nikjer. — Takoj odhiti nazaj v vas in sosedom naznani nesrečo. Vsi prihite z motikami, lopatami in drugim takim orodjem, da bi izkopali ubogega Ribničana, katerega je gotovo podsulo živega. Kopali so, da ji mje pot curkoma tekel raz čelo! Ko čez nekaj ur srečno prikopljejo do dna, ni Ribničana nikjer, ne živega, ne mrtvega.
Dočim se sosedje strmeč pogleduje-jejo, kam jc mož izginil, stopi ta izza grmovja ter jih ponižno zahvali, da so mu tako lepo opravili toli težavno delo.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
<<
HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE1 P. & A. Phone 351-W.
3329 Penna Ave.
Kako težek je dim.
A: "Koliko tehta dim 100 kg premoga?"
B: "Pretehtaj ostali pepel, in razlika je teža dimova!"
Glavobol.
Gosp. Mihael Holubovski, Glenside, Sask., Canada, nam je pisal sledeče: "Nekega dne je prišla k meni moja soseda, naprosit me, da bi ji posodil svoj voz, da bi šla v mesto, kaj iskat zoper njeni glavobol. Dal sem ji nekaj Se verovih praškov zoper glavobol, katere sem imel pri roki in dve uri po za-užitju prvega praškaje rekla, da ji je bolečina izginila." — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) stanejo 25 centov škatljica, v kateri je 12 praškov. Ako Vas lekarnar ne mo re založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
J Loan & Savings Batik*
MARTIN WUTFI4L • tit N. Bluff Strwt	JOT, I IT. ILL. J
??ro?m?mmmro
Hitro potovanje.
Lovro: "Da, da, če pomislimo na one čase, ko še ni bilo železnic, vidimo, kako dolgočasna je bila vožnja! Iz Celja do Trsta sem se moral voziti tri dni; a sedaj šem po železnici v štirih urah tamkaj!"
Milan: "No, čuj, moj rajni oče so se pred 60 leti, ko še ni bilo železnice, vozili tudi le tri ure od Celja do Trsta!'
Lovro: "To ni rnogoče!"
Milan: "Prav lahko; ves drugi čas pa so hodili peš I"
TR0ST &KRET7
— izdelovalci —
HAYANA (N DOMAČIH SM0DK
Posebnost so nase "Tht U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
Zvest mož.
"Pa, gospa Polička, kaj se vam je zgodilo, da imate tako zateklo lice?"
108 Jefferson Street
Joliet IU
MICHAEL CONWAY*
106 Loughran Bldg.
0*m and, Chicago St». JOLIET
Pcsojnje tar na zemljišča.
Insurance vseh vrat
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phonea 500.
Geo. Flajnik, lastnik
Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premofr
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILIi
Pozor, rojaki !
Dol.il sem lz Washili-toiut /.h svoje zdravila serialno številko klere jamči. da so zdravila ^ravu. in koristna.
Po dolgem času se mi Je posrečilo iznajti »ravo Alpeu tinkture n Homado proti izpadanju in za rast. las, kakorSiu* šeilosedaj na »Yel.il ui Uito.od katera moškim in genskim gosti in dolgi lasje resnično }H>poinom;L zrastejo in rte I »odo več izpadali ter ne osiveli.
Karno t« ko zrastejo ino3kim v 0. ledjuh krasni brki popolnoma. Kcvmatl/^m v rokah in uogata in kri?«to*h v 8 tiue.li popoluotna ozdra-*im, kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline s« popolnoma odstranijo Da je to rosuitia jamčim s 9500. Pifiile po eenik kater«, ga poftljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Hrvatsko-SloYenski Dom.
GEO. MIKAN
SALUN
201 Ruby St., Joliet, III Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice-Kegljišče (Bowling Alleys) Free lnnch vsak dan. :: Dobrodošli!
Glasba po nizki ceni — Mance ft Cigo Co.
Poznal sem jo dobro, imela je lepo zveneče ime; njen mož je bil profesor in užival razna dostojanstva. Vedno, k« se je spominjam v svojih mislih, ia tudi zdaj, ko te vrstice o nji pišem, ji ne morem najti primernejšega ime-aa kakor — mati. Dolgo časa je čakala v svojem zakonu na materinsko srečo: njena želja se je izpolnila. Dobila je sina in dali so mu ime Jožef. Nekoč sem bil v njeni hiši; bil sem priča, ko se je klanjala nad zibelko svojega otroka in vedno iskala pogled, dušo v njegovih očeh. In ravno takrat je vzkliknila z radostjo v prsih; sedaj da jo je otrok spoznal, da jo je pogledal in se nasmehnil. O, mati je bila presrečna.
Ne vem zakaj mi je takrat postalo tesno pri srcu in zakaj je prešinil strah mojo dušo. Zdi se mi, da je vstala že takrat temna slutnja v meni, katere resničnost mi je par dni na to naš najboljši zdravnik potrdil: mali Jožef je bil slep.
Ni mi znano, kako je to strašno novico prenesla; to pa vem, da ni zbolela, tudi jokala ni, ampak noč in dan je sedela pri zibelki malega Jožefa in sama zase to vest razglabljala.
Cez par tednov se mjo videl vsak dan iti mimo mojega doma; hodila ie v šolo k ravnatelju, ki je vodil zavod za slepe. Kupila si je celo biblioteko, knjig, ki so obravnavale vzgojo slepih, in študirala cele dneve sedeč ob postelji svojega slepega deteta. Marsikaj se je naučila iz teh knjig,.še več pa iz svoje lastne duše. J^jegova duša naj bi pila iz vseh stiiaencev in virov, ki .privro iz vere, znanosti in umetnosti. Da bi mu te luči prižgala, to je bila njena edina želja.
Njena edina briga je bil slepi deček. Ne spominjam se, da bi jo kdaj videl pri njenih gospodarskih opravilih raz-ven onih, ki so se nanašali na dečke; nikdar jo nisem videl brez otroka, ne v hiši ne izven hiše. "Midva imava samo dvoje oči," je govorila, "in teh mu ne smem vzeti."
Imela je krasen vrt; prišel sem na vr{, nekega čarovitega spomladanskega dne. Vse naokoli je blestelo, cvetelo v čarobnih barvah. Sedela je s petletnim otrokom na vrtni klopi in mu pripovedovala pravljice. Pri tem pa je imela oči zaprte. Ko sem prišel bližje, se me je ustrašila in me pogledala. Vsled prevelike svetlobe je s trepalnicami mežikala. Vedel sem, da je dolgo, morda cele ure v pomladnem vrtu z zaprtimi očmi sedela in se tako tisočem čudežev odrekla, pri kojili blesku se ni moglo dečkovo slepo oko naslajati. Iz istih vzrokov ni nikdar potovala.
"Nama je vseeno, kje sva," je rekla, "ali kadar doraste, bodeva šla k morju, da bo slišal šumenje in kipenje morskih valov."
Vsako poletje je preživela z otro» kom na deželi; peljala ga je h konjem, kravam, .ovcam, da jih je otipal s svojo roko. Pustila je, da je drsnila njegova roka črez plug in brano; vodila ga je k vaškemu tolmunu, kjer mu je opisala vsak gibljej gosij in rac; metala je kamenje v vodo in opisovala vitke lastovke, ki so letale nad njunima glavama.
Dala je vjeti vrabce, ribe, črve martinčke, <la jih je otipal in jih zop-t spustila. Prinesla mu je vsakih vrst sadje; šla je ž njim v klet, v senico, zlezla jc ž njim k zvonovom vaškega zvonika. Na ta način mu je skušala predstave in podobe začrtati v njegovo dušo.
Vadila je tudi njegovo fantazijo; dečeTc je znal pripovedovati s tako fantazijo, kakršne je redko najti pri otrocih, ki imajo zdrave oči. Mati'je bila ob takih prilikah presrečna. Znala je, da je fantazija oko naše duše, ki ne pozna nobene meglenosti, nobene noči, in koje pogleda ne omeji noben horizont.
Nekoč jo je vprašal, kako zgledajo nebesa. Opisala mu jih je s tako fantazijo, kakršne je zmožen samo orientalski pesnik. Ko je tako govorila z zaprtimi očmi, mehke roke na njegovih ramah držeč, je deček globoko in težko vzdihnil; njegov obraz je zdrgc-tal in iz mrtvih oči so mu tekle solze, da je bolestno vzkliknil: "O mati, vsega tega jaz ne morem videti!"
"Videl boš, srce moje, vse boš jasno videl; v nebesih bodo tvoje oči večje, lepše in jasnejše kakor so moje."/
"Ali je to resnica, mati, da bom videl? Da bom res videl?-'
"Videl boš, in Bog ti bo vse pokazal, česar sedaj ne moreš videti."
"Tudi rože in ptice?"
"Tudi te, vse boš videl."
"O mati, kdaj pride tisti čas, ko se bodo moje oči odprle in videle rože in ptice?"
Nikdar mu ni rekla, da je nesrečen; varovala se je vedno, da nič ni kiftala sočutja, katero slepca tako boli. Nikdar mu ni pripovedovala o sreči onih, ki imajo zdrave oči; ko mu je evangelij brala, je prezrla nalašč dogodek s sleporojenim, da bi v njem neutolažljivih hrepenenj ne vzbudila.
In vendar je živelo v dečku nepre-<i:ep.... rieraj xfflx fflxffl xffl xfflxfflffl
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov. 1914:::::JOLIET, ILLINOIS
ODBOR:
Predsednik...............George Stonich. 813 X. OhicngoSt.
Podpredsednik............Stephen kukar. 1210 N. Broadway
Tajnik.......................losip Klepec. 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr.. tOOO N. Chicago St.
Blagajnik.......................John Petric, 209-Indiana St.
Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St.
Reditelj.......................Frank Kocjan. 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Sraj, Jr...............................1109 N. Broadway
.1. Vranichar........................1215Summit St.
..........................1208 N. Broadway
ca naznanja, da se bodo morali prodajati otroci, ker bo nastala taka draginja, da revni kmetje prodajo otroke. Živali tudi naznanjajo vreme. Če kliče ptiči zjutraj, bo nebo oblačno, zvečer pa, da bo prihodnji dan jasen. Reg-ljanje žab in hitro vrvenje mj-avelj po-menja dež.- Meglo pomenja, če pes kiha. Kadar ni tako vreme, kakršno bi moralo biti po pravilih, se jezi kmet, ker se vreme ne drži starih pravil.
Nicholas Jos. M.Grill
Joliet, 111., 16. dec. — G. urednik "A. S."! Naše novo društvo sv. Družine je staro še le dobra dva tedna pa je že tako veliko, da bi kmalu ne bil imel prostora v dvorani na zadnji seji, da^i sta bili dve sobani stare šole sv. Jožefa preurejeni v eno veliko dvorano, ker so odprli steno ali duri, ki delajo pregrajo, da prostor služi za dve manjši ali pa eno veliko dvorano. Če bi ne bila dvorana tako narejena, bi ne mogli zborovati radi primanjkanja prostora, ker bilo nas je od 150 do 200 na seji.
Na prvi pogled sem opazil, da se člani tega društva že skoro vsi bolj znani rojaki, ki so povsod v prvi vrsti, če se gre za dobro stvar r.aše lepe naselbine in naroda, kar je zadostno jamstvo, da bo društvo vživalo splošen u-gled povsod, zlasti, ker nas je v tem društvu že od v£eh stanov in poklicev, pa smo vsi kot ena velika družina.
Vsa čast onim sobratom, ki so s svojimi govori navduševali članstvo, zlasti novopristopli preč. g. Rev. John Kranjec, naš župnik, ki je tako krepko in jedernato izrazil svoje mnenje. U-parfl, da bo naš duh. vodja, Rev. J. Kranjec, prišel na vsako sejo, če mu le mogoče, in nam povedal zopet kaj podučnega in zanimivega, kakor v nedeljo.
Začetek tega društva je res sijajen. Kdo bi si mislil, da bo toliko zanimanja za nje koj ob začetku. Do 250 udov dobiti v novo društvo tekom par tednov je nekaj nenavadnega med našim narodom, še angleška ne dobijo toliko udov v tako kratkem času po ustanovitvi. Po mojem mnenju bo to še eno izmed največjih društev jolict-ske okolice, pa makari upoštevamo tudi društva drugorodcev. Naše jih bo prekosilo s članstvom, pa tudi z blagajno, ker mi Slovani smo številni — je nas ko listja in trave — pa se tudi radi združujemo v bratsko zvezo.
Pravila društva sv. Družine so kratka, a jedernato sestavljena, ki so do-
volj stroge, a vendar tako priprosta, da kdor je količkaj zavesten, jih lahko spolnuje.
Pravijo, da mora društvo imeti 500 udov, predno se ga more inkorporirati v državi Illinois. Jaz mislim, da ,nas bo kmalu zadostno število. Ce bi vsak oče, ki je pristopil, vpisal še svojo ženo in odrastle otroke, bi nas bilo že več kot 500. Želeti je, da to vsak stori, da društvo čimprej dobi državno licenco za poslovanje.
Pristopite zdaj, dokler je pristopnina le $1.00 (en dolar), za vse enako. Sprejemajo se moški in ženske, dekleta in fantje od 16. do 55 leta.
Pravila pravijo, da bo društvo plačevalo $1.00 (en dolar) bolniške podpore za vsak delavni dan, in to za 50c mesečnine.
Za 25c na mesec bo društvo izplačalo $250.00 smrtnine dedičem. Ko bo več članstva, se bo uredilo, da se bo lahko zavarovalo za $125.00, $250.00, $500.00 in $1,000.00.
Pri društvu ne bo nikakih korakanj ali kazni.
Vse društveno finančno poslovanje bo skozi banko in nobena reč se ne plača in noben_jienar ne izplača, dokler društvo na seji o zadevi ne glasuje; tako bo lahko vsak ud vedel celo poslovanje, če bo redno prihajal k sejam.	i
Upam, da se bodo zbirali'okoli tega društva vsi rojaki in rojakinje, očetje, matere, sinovi in hčere, kakor se pridne čebelice zbirajo okoli cvetov košate lipe, kjer zajemajo potrebščine "za med. Tako se naj zbira naš narod okoli društva sv. Družine, ki mu bo dajalo dušno in telesno krepčilo.
Čimvečja je lipa, tem več je krasnega cvetja in čimvečje bo naše društvo, tem ložje bo podpiralo svoje članstvo.
Naprej torej po geslu društva — za vero, dom in narod, in storimo drugim, kar želimo, da drugi nam storijo.
Za večji napredek dr. sv. Družine z bratskim pozdravom	Ud.
Čudovito mesto.
Najčudovitejše mesto na Avstrijskem je Dunajsko Novo Mesto. Ima namreč te-le čudovitosti:
a)	najvišji most v državi. — Zvonika župne cerkve sta zvezana nad linami z mostom.
b)	Krompir in solata raseta na drev-ji. — Pri mestu je bilo namreč nekdaj močvirje. V to močvirje so zabili kole (stebre), navozili nanje prsti ter napravili vrt, na katerem rase torej "na drevji" krompir i. t. d.
c)	Cerkev, pod katero gre senen voz. — To je neka cerkvica nad nekdanjimi mestnimi vrati.
č) Dve vodi tečeta križema. — To sta reka Litava in Novomeški vodotok (kanal). Vodotok je umetno navrnjen £ez reko Litavo.
Davek na modrost.
Višji madjarski uradnik je nasveto-val finančnemu ministru, naj poviša državne dohodke tako, da uvede davek na človeško pamet. "Čim več pameti, tem višji davek; čim menj pameti, tejji menj davka," pravi svetovalec in nadaljuje: "Videli boste, kako se bodo ljudje silili k temu davku! Drug bo hotel biti pametnejši od drugega!"
"Prav res," odgovori minister, "in v priznanje vaše duhovite iznajdbe boste vi, gospod, prvi oproščeni tega davka!"
stano hrepenenje po luči in svetlobi. Ko bi imel zdrave oči, bi postal morda umetnik. Njegovo najljubše opravilo je bilo, delati iz ilovice vsakovrstne figure in risati z barvanimi svinčniki. Vedno je ponavljal eno in isto vprašanje, vedno isto prošnjo; kaj je to barva, kaj je svetloba.
Pri takih vprašanjih je prišla mati v zadrego in ni hotela sama nič vedeti o tej pisani krasoti, katere ni mogla svojemu otroku popisati. Nosila je vedno sivkasto in črno obleko.
Skušala ga je od takih vprašanj odvračati z godbo. Imela je sama lep glas in igrala je klavir mojstrsko. Daia ga je učiti violino. Pogosto sta skupaj igrala, najrajši na večer, ko je dnevna luč ugasnila; tako sta --e naslajala oba bogata v kraljestvu lepote.
"To so moje najljubše ure," je rekla mati, "ker ob takih lirah sva oba enaka."
Večkrat je mislila na svojo smrt; mislila je na sina, kako bo osamljen; kadar nje ne bode več na njegovi strani. Strepetala je ob taki misli —. "Ja, ko bi mu mogla svoje oči zapustit', potem bi rada umrla; tako pa moram živeti, zanj živeti."
Medtem je deček dorastel in dopolnil dvanajsto leto. Oče ga je sam učjl in mati je bila zraven; računala je ž njim algebrajske naloge in se učila ž njim vred latinske vokabule in pravila. Slepi Jožef je hitro napredoval, in ako ga je kdo vprašal, kaj misli postati, je j odgovoril: "Zdravnik." Najbolj so mu bili pri srcu bolniki. Večkrat sem se zabaval z brihtnim dečkom; bil je silno mehak in občutljiv; takega jc napravilo neprestano občevanje z materjo.
Svojo mater je ljubil neizmerno in nekoč mi je dejal: "Ko bi mogel en sam trenotek spregledati, bi hotel videti samo mojo mater."
* * ♦
Nekoč sem odpotoval za dva tedna; ko sem se vrnil sem našel na mizi v svoji sobi črnoobrobljcno pismo. Slepi Jožef je umrl po dolgi hudi bolezni.
Ni bil še pokopan; hotel sem ga še enkrat videti. Moram reči, da sem se bal prestopiti prag njih hiše. Bal sem se ,da zagledam poleg mrtvega otroka zblaznelo mater.
Bilo pa je popolnoma drugače; sedela je pri njem mirna, tiha, nema in brez solze. Na belem vzglavju je počivala lepa otroška glava. Roke so stiskale majhen križ in nad njegovo glavo je gorela samo ena svetla sveča.
Njegove oči pa so bile odprte. Ganjen sem obstal; mati se je tedaj zdrznila; njen obraz je bil nežno bel in v njenih potezah se je zrcalil mir.
Počasi je prišla do mene, prijela me je za roko in pokazala smehljajoč o-braz dečkov; opozorila me je na odprte oči, ki so imele v mrtvem obrazu nek poseben blesk in rekla je mirno in rahlo: "On vidi!"
Papir iz trave.
V celi severni Afriki, od Maroka do Rdečega Tripolisa, raste v velikih rano žinah trava "esparto", ki je podobna naši bodalici. Domačini so doslej to travo rabili le za pletarska dela, to je košare, vrvi i. dr. ter je ogromna večina trave ostala neporabljena. Sedaj so pa Italijani dognali, da da ta trava izborno snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah odpomoglo velikemu pomanjkanju lesa v Italiji za papirno industrijo. Papir iz esparte je jako ličen in trpežen, pripraven posebno za fotografične reprodukcije. Edino težavo tvori okolnost, da v notranjosti Tripolisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tova-ren. Ako bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato jeT italijanska vlada za enkrat začela s poizkusi. da bi esparto zasejala v južni Italiji, kjer bi talne razmere za to moli da ne bile neugodne. Z enakimi preiskavami se pravkar peča angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre ža slo-novo travo, ki je zelo razširjena v U-gandi in je neki izvrstna snov za papir. Trava spada med trajnice in zrase 2 <lo 3 m visoko, l'apir, ki so ga za poiz-kušnjo napravili iz te trave, je izvrsten in vsled dolgih travnih vlaken skoro neraztrgljiv. Seveda pa bi bil ta papir tudi silno drag, čebi se izvažala na Angleško surova trava. Zato namerava angleška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnice v Ugandi.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voaa (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, DL
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAF
SLOVENSKI GOSTILNIČA« Cor. Ohio in State Sts. Joliet, H
C hi. Phone: Office «51. Res. 37*4
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—J and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. s.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-
ILLINOIS.
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLI
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano mid Furniture Moving.
Chicago tel. 4313	Northwestern ul *
>00« OOOOOOO-OOOOO«
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
"IPiite Ells. Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
HM404040«l>40404(H0404(M0M40*IH04M>K<MMa«e*4
E, Wunderlich ite Go.
$04-806-808 N. HICKORY STRKKT JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naie podružnice ao: Bethania in Reasureo-tion Cemetery btira Summit, Cook Co. ht Naperville, 111.
Chicago Phone 949 N. W. Phone 949
Kupujte vse potrebščine pri trgovcih, imajo oglase v tem listu.
Kitajske kmečke navade.
Kitajski kmetje zelo dobro zadenejo vreme. Drže se tisočletnih izkušenj, ki bolj drže kakor pa toli slavljenj kritični dnevi. Kitajci se drže izkušenj, ki šo jih dobili po navadnih pojavih, ki jih še podpira računanje po starem mesečnem koledarju. Značilno je, da so se bali kitajski kmetje Ilalleyjevega kometa, češ, da bo povzročil povodnji, slabo letino, nemire in druge nesreče, kar se je vse tudi res zgodilo: Na Kitajskem razsaja kuga, povodnji, lakota. Kitajski kmet se trdno drži svojih pravil, ki si jih je postavil glede na vreme tudi glede na setev in žetev kakor se tudi zaroča, ženi in pokopuje svoje rajnike po starih izročilih. Jutranja zarja naznanja kitajskemu kmetu dež, večerna mu napoveduje lepo vreme. Oblika solnca mu pove, kakšno da bo vreme. Mrzel sever mu nazpanja jutranje solnce z mesečnim obrazom. Če zagleda poleti zgodaj solnce, bo gotovo deževalo. Če se poleti pokaže solnce pozneje izza oblakov, bo sledila strašna vročina. Tudi veter mu naznanja vreme. Jutranji jug povzroči rež, trajni veter poleti obdrži isto vreme 14 dni. Jeseni bolj mrzlega vetra sledi zima brez snega, ki se je kitajska kmet zelo boji. Veliko vetra spomladi pomenja, da bo mokra, poljskim sadežem škodljiva jesen. Južna ^navri-
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
«i__j—Hm
ter je najboljša pijač«
Porter Brewing Company
Obf telefoni 405
S. Bluff St.. Joliet, I«.