i \/^ kupujte ^NE BONDE! Najsiarejši slovenski dnevnik v Ohio JK1T.O Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY ONDS xxvm. Cleveland; ohio, Thursday (cetrtek), september 27,1945 številka (number) 225 la pogin Zed^ržave Truman P'oti kolebu, » osamil Ameriko 26. sept.-•onfefgj^ • je danes na fojvarii *h ^ časnikarji rezko Stvarii^ gibanje, ki J, . ° izolacijsko po-^ri]jQ ^°Sibno postavilo %Čai ki bi ji prinesla ^ J® predsednik z brzi-^ !®ftavrsf podal odgovo-. Ul ^ 2aow..,° vprašani, s katerimi i Iti IK .i ' >ko, '"''^ska u"" se kontroli- razmotrival ®^^^ici, katero bo ■ ||J^< ^^fesu. '"Monska ■e«l ***"*» rt (' fOj' «eh? ^ J L 'iziaif, . (^^nikar rabil be- J® vpra- 1 To in še mno- |go drugega sem 4 zvedel, ko sem J obiskal družino I Mrs. Fannie Sta-'■ > vanje z 18218 ^ g/Nottingham Rd., ~ ki me je prosila, ^ predno sem od-Mr. Andjricot potoval iz Cleve-landa, da poiz-vem, kaj se je zgodilo s Konko-nelom in Ferlugovo družino. Niso mogli verjeti, da je prišel Amerikanec Oče Mrs. Stavanje, 82-letni France Ferluga, je počival v kuhinji pri odprtem ognjišču, ko sem stopil v hišo. Akoravno so prijatelji, s katerimi sem prišel, govorili slovensko, je bilo ljudi težko prepričati, da sem dospel iz Amerike, da vidim, kako se imajo. Mrs. Jožefa Tomec, Ana To-mec in Marija Tomec so sestre in svakinja Mrs. Stavanje, ki so bile v hiši. Potem je prišla Ivanka Vremec, istotako od številne Ferlugove družine. Sliko so dopolnili trije vnuki in vnukinje. Med otroke sem razdelil tri kose čokolade in povedano mi je bilo, da dva izmed otrok nista nikdar prej videla čokolade. To je lahko razumeti, ako veste, da stane kos čokolade na črnem trgu $1. Siiša napravila mnoga škode v vinogradih Konkonec se nahaja samo par milj od Trsta, toda vas je popolnoma slovenska. Vaščani so se pravkar pripravljali na trgatev, kajti grozdje in vino sta tukaj glavna vira dohodkov. Letos bo trgatev vsled daljše suše bolj sičla. Kadar vinogradi ^abo obrodijo, je to velika tragedija za te ljudi, kajti celo ob času do-irega pridelka, ne pokrijejo dohodki od vina več kot življenjske stroške za štiri mesece v letu. Za preživljanje. potom direkt ^ jugoslovansko in po h št. 39 , .^topnike , ^0 Nv št včlanjeni pri ^ % 39 SAIiSa, se jutri tio^^Slo^ ^ navadnil ^ narodne i>art- Ave. To bo k k' ki Se i ' Priprav za pri 4-'" "GtvrSitinarJdk tobfj a. so Italijani formirali iz Slovencev. Ti kaznilni bataljoni so bili dodeljeni najbolj težkim in nevarnim nalogam. Tudi od mladega Tomca ni družina več slišala, odkar je zapustil dom. Večina mladih vaščanov se pridružilo partizanom Poleg omenjenih, so Nemci in Italijani odpeljali iz vasi še šest drugih mladih moških, o katerih usodi ni nič znanega. Večina mladih moških iz Konkonela se je borilo s Titovimi partizani in se še vedno nahajajo v jugoslovanski armadi onkraj Trsta, večji del oklrog Ljubljane. Imena otrok v družini so izvrsten primer, kako so Italijani na vse mogoče načine poizkušali poitalijančiti tukajšnje Slovence. Mala hčerka Ivanke Vremec je bila nasiloma imenovana Edea, medtem ko se je osemletnemu sinčku Ferdinanda Fer-luge dalo ime Umberto. Na vrtu sem vzel sliko družine, potem pa sem šel naprej, da se oglasim še pri drugih ljudeh. Na Občini sem se ustavil v neki krčmi, kjer sem imel obed. Za juho z rižem„ kos teletine in malo grozdja sem plačal $2.50. Ko smo se vozili skozi razne vasi, smo vsepovsod videli napise, ki so naznanjali svetu: "Živel Tito!" in "Tukaj je Jugoslavija," kar v angleščini pomeni "Here is Yugoslavia." AVSTRALIJA ZAHTEVA GLAS ZA VSE NARODE LONDON, 26. septembra. — Avstralski zunanji minister Herbert V. Evatt je nocoj zahteval, da imajo glas pri sklepanju mirovnih pogodb vsi narodi, ki so se berili proti osišču in ne samo velika peterica. Evatt je podal svojo izjavo na konferenci s časnikarji, med tem, ko se konferenca sveta zunanjih ministrov, ki ima skleniti mirovne pogodbe z Italijo in balkanskimi državami, bliža svojemu zaključku. Avstralski minister je rekel, da naj sedanja konferenca vključi vse narode, ki so se borili proti tiraniji, ali pa pojasni, da je sedanja konferenca samo priprava za končno mirovno konferenco. Sodba indijskih voditeljev glede britskih predlogov Monopol ovira brzojavne zveze s srednjo Evropo Celebrezze je bil prva priča proti Geo. Matowitzu Antona Ferluge, sina sestre Mrs. Stavanje, ni doma. Nemci so ga 10. junija 1944 pograbili in odpeljali v nemško suženjsko taborišče v Nemčiji. Od tedaj niso več slišali od njega. Družina upa, da se nahaja v kakem begunskem taboru, odkoder bo poslan domov. k 7.on „ . K ^ese^ 30 uri se bo -».u seja dru- ®°sedje št. 158 V lieoK društvenem Dom Franceta Ferluge Nekega drugega nečaka Ferlugovih, 19-letnega Antona Tomca, so Italijani vzeli pred dvema letoma in vtaknili v tako-zvani kaznilni batalijon, katere DUNAJ, 22. septembra (O. N.A.) — Ameriške telegrafske kompanije podpirajo monopole kablov, ki so velika ovira v sedanjih časih brzega prometa in zvez. Dober vzgled tega je položaj ameriškega vojaka, ki se nahaja v Avstriji. Njemu je mogoče poslati domov brzojavko preko radija in prispela bo na svoj naslov v nekaj urah. Toda predno bo dobil odgovor preko družbe Western Union, ki ima tukaj monopol, bo trajalo nekaj tednov. Vsak vojak," ki se nahaja na Dunaju, more poslati vest domov preko radija v New York. Toda ako njegova rodbina ne pomisji na to, da se tudi sama obrne na RCA, bo poslala odgovor preko družbe Western Union, ki svojih .brzojavk ne pošilja preko radio, akoravno bi to mogla in na izrecno zahtevo tudi stori, temveč ^reko počasnega pota po kablju. Vzrok za to je naslednji: Western Union ima dogovor, "Working Agreement" z angleško družbo za kable, ki je eden britanskih monopolov. Odgovor, katerega pošlje Western Union, gre zategadelj preko Italije ali preko drugih prejšnjih bojišč in prehodi zadnji del svojega pota v vojaški pošti Zed. držav — a to pomeni zakasnitev od najmanj dveh tednov. Western Union zasluži na ta način nekaj več, ker je pot bolj dolga, vojaki in njihove rodbine pa trpe. NEW DELHI, Indija, 24. septembra (O.N.A.) — Poslednji angleški načrt za samo-uprav.o Indije, katerega sta naznanila Indijcem ministerski predsed nik Attlee in kraljev namestnik Wavell, ni niti presenetil niti osupnil političnih krogov v Indiji. Vse-indijska kongresna stranka ni dala danes nobenega ko mentarja, ker je eden njenih odborov na delu, da načrt prou či in obdela. Mohamed Ali Jin-nah, prvak muslimanske lige, pa čaka in namerava pregledati angleški načrt šele, kadar bo objavljen v tisku. Njegovo na-ziranje je znano — po njego vem je edina rešitev indijskega vprašanja mogoča le na podla gi ustanovitve Pakistana, t. j. delitve dežele, ki bi pomenila ustanovitev posebne muslimanske države, neodvisne in z muslimansko večino prebivalstva. Dvomijo, da bo Anglija zapustila bogastvo Indije Eden zmernih prvakov vse-indijskega kongresa, Palchari-ar, je dejal vašemu korespon-dentu v posebnem interviewu, da so "Britanci popolnoma ban-krotni," ter da radi tega nikakor nočejo za Indijo in njenih bogastev. "Ta zadnja procedura", je dejal, "katero zdaj predlagajo, 3i zavlekla končno ureditev leta in leta. že prve volitve bodo zahtevale najmanj šest mesecev. Potem pa pride ustavodajna skupščina, ki bi vzela še mnogo več časa. Razven tega pa ne bo momoče najti nobene rešitve, dokler Angleži zahtevajo, da mora priti najprej do popolnega sporazuma med vsemi indijskimi strankami. O tem sem bil prepričan že takoj po konferenci v Simli." Zapiranje voditeljev, da ne morejo biti voljeni Krogi okoli vse-indijskega kongresa se trpko pritožujejo radi samovoljnega zapiranja indijskih političnih prvakov, ki so na ta način postavljeni na led, tako da jih narod ne more voliti. O tem vprašanju niso Angleži črhnili niti besedice, naglašajo ti indijski krogi. Indijci pravijo, da so demokratične volitve popolnoma ne mogoče, dokler obstojajo take razmere. Obenem pa so v naj večjem protislovju z nedavnimi izjavami kraljevega namestnika Viscounta Wavella, ki se je bil izrazil, da so "vsem in vsa-, komur znane velike težkoče. Včeraj se je v mestni hiši začelo zaslišanje pred civil service komisijo, pri katerem sedi na zatožni klopi policijski načelnik George J. Matowitz, ki je bil odstavljen pod obtožbo, da je dopuščal profesijonalno gamblerstvo. Zaslišanje je otvoril mestni pravdnik Les C. Howley, ki je poklical varnostnega ravnatelja Franka Celebrezze-ja kot prvo pričo. On je rekel, da je Matowitza ponovno pozval, da nastopi proti gamblerskim lokalom in da so mu bila poslana imena in prostori, kjer se nahajajo igralnice, da pa je bila policijska akcija v 95 procentih slučajev brezuspešna. Rezultat tega je bil, da so bili pred nekaj meseci trije policijski inšpektorji suspendirani, je rekel Celebrezze, nakar je obrambni odvetnik Corrigan hitro pristavil, da so bili vsi trije inšpektorji po zaslišanju pred civil service komisijo pronajde-ni nekrivim in postavljeni na svoja stara mesta. OBRAMBA PROTI ATOMSKI BOMBI JE NEMOGOČA; NOBEN NAROD NI VAREN PRED UNIČENJEM Znanstveniki svarijo, da se Amerika vdaja iluziji, ako misli, da bo varna, ako obdrži tajnost bombe zase NASHVILLE, 26. septembra — Howard Blakeslee, znanstveni urednik časniške agencije "Associated Press" je imel včeraj pred tukajšnjim Rotary klubom govor, v katerem je podal mišljenje ameriških znanstvenikov glede atomske bombe in nevarnosti, ki jo bomba predstavlja za Ameriko in ves ostali svet. Blakeslee je rekel, da so ^ da so mnogi znanstveniki znanstveniki, ki so delali na j^razili mnenje, da nas dejstvo, atomski bombi, prepričani, da bo z večjimi in številnejšimi bombami v bližnji bodočnosti Časnikarji in policija pozvani, da pričajo Navzoč je župan Thomas A. Burke, ki pazno zasleduje potek zaslišanja. Predno je bilo včerajšnje zaslišanje zaključeno, se je začelo izpraševanje Celebrezze-ja od strani obrambnega odvetnika. Mesto je poslalo pozivnice na več časnikarjev, ki so pred kratkim poročali o odkritju gamblerskih lokalih, in pričakuje se, da bo poklicanih na izpričevan je proti svojemu šefu tudi več članov policijskega de-partmenta. Poglavitni od teh bo detektivni poročnik Cavollo. Naši fantje-vojaki Na dopust je prišel S 2/c Frank Pajek, sin Mr. in Mrs. Jack Knafelc, 701 E. 159 St. Prišel je iz. Sampson, N. Y., kamor se bo vrnil 2. oktobra. Prijatelji ga lahko obiščejo. Nov grob GREGOR GRBEC Kot smo že včeraj poročali, je preminil Gregor Grbec, star 60 let, stanujoč na 1175 e. 61 St. Doma je bil iz vasi Verbica, fara Trnovo, kjer zapušča brata Jožefa. Tukaj je bival 35 let in zapušča sestrično Josephine Ka-stelic, stanujočo na 4724 e. 94 St., Garfield Heights, ki oskrbuje pogreb. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:15 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. OTVORITEV GOSTILNE Dobro' poznana Mrs. Antonia Svetek, bo v soboto imela formalno otvoritev svoje gostilne na 768 e. 200 St. Svojim gostom bo postregla z fino pijačo in prav okusno pripravljeno kokošjo večerjo. Postrežba bo prijazna in najboljša. Priporoča se rojakom za obisk. ' PREVZELI TRGOVINO Poznani rojakinji, Pepca Lach in Rozi Kern sta prevzeli delikatesno trgovino na 4911 Bridge Ave. Postregli bosta z raznimi mehkimi pijačami in sladoledom ter pivom in vinom. mogoče v teku nekaj dni popolnoma uničiti večino prebivalstva, industrije in mest kateregakoli naro'da. "Oni, ki so govorili z menoj glede obrambe," je rekel Blakeslee, "so izjavili, da kot znanstveniki ne morejo nuditi nika-kega upanja za kako specifično obrambo proti atomski bombi." Poleg tega utegne razvoj ro-ketnih letal ustvariti položaj, ko bo napadeni narod uničen v teku nekaj ur, oziroma prej ko bo sploh mogel organizirati obrambo kakršnekoli vrste, svarijo znanstveniki. Drugi narodi bodo kmalu iznašli tajnost bombe "Ena važna razlika v mišljenju, ki sem jo našel med znanstveniki," je izjavil Blakeslee, "se je tikala dolgosti časa, ko bodo tudi drugi narodi sposobni izdelovati atomske bombe, ne glede na to, če mi odkrijemo proces njenega izdelovanja ali ne. "Sodba v tem pogledu je različna. Nekateri znanstveniki sodijo, da bo vzelo dve leti, drugi pa mislijo, da bodo drugi odkrili našp tajnost v teku dvajset let. "Govoril sem z okoli tisoč znanstveniki, ki so delali na projektih, ki so producirali atomsko bombo. Nekateri teli znanstvenikov, zlasti mlajši, poudarjajo, da oni, ki zahtevajo, da obdržimo tajnost bombe zase, s tem ne zavajajo toliko tujih narodov kot Ameriko samo. da bi posedali več bomb in večje bombe kot katerikoli drug narod, ne bo rešilo. Zgoditi sq utegne baš obratno. Ravno radi tega utegne kak drug narod smatrati za potrebno, da nas napade, predno ga bomo mi napadli. "To je vzrok," je rekel Blakeslee, "zakaj je večina znanstvenikov za to, da se izdela kak načrt, po katerem bo kontrola atomske sile prišla pod enotno svetovno oblast." Prof. Laski zahteva ukinjenje odnošajev z vlado gen. Franca LONDON, 25. septembra. — Prof. Harold J. Laski, predsednik britske delavske stranke, je danes pozval Zedin jene države in Anglijo, da umakneta diplomatsko priznanje režimu generala Franca v Španiji. Laski je v radijski oddaji, ki je bila poslana v Zed. države, žigosal Francov režim kot produkt anglo-ameriške diplomacije in njehe politike "nevmešava-nja". Napadal je tudi načrt za obnovo monarhije v Španiji. Kakor znano, se španski preten-dent Don Juan že dalj časa pogaja s Francom glede povratka v Španijo. Glede Don Juana je profesor Laski rekel, da si v veliki naglici prizadeva, da bi se privadil vokabularija štirih svobod, o katerih pa očividno nima niti najmanjšega pojma. pred katerimi se nahajamo, a da smo obenem tudi vsi odločeni, da bomo vse te težkoče tudi premagali." Držanje tajnosti bo oviralo znanstveno delo "Nekateri teh mož pravijo, da bi bilo nesmiselno predstavljati si, da znanstveniki in inženirji drugih narodov ne bodo sposobni iznajti vsaj ene izmed metod, ki smo jih mi iznašli, ali pa da ne bi odkrili novih metod za izdelovanje atomske bombe. "Nekateri sodijo, da bodo celo mali narodi z omejenimi sredstvi sposobni producirati atomske bombe v teku dveh do petih let. "Ena stran tega vprašanja, ko je bila v javnosti skoro prezrta, je prepričanje nekaterih znanstvenikov, da bo naša ta-jinstvenost podžgala druge narode, obenem pa na umeten način ohromila razvoj atomske fizike in kemije v Ameriki. To je mogoče vsled tega, pravijo ti znanstveniki, ker bomo s svojo tajinstvenostjo našim lastnim znanstvenikom zaprli pot do na-daljnega raziskovanja." Znanstveniki priporočajo enotno svetovno oblast Blakeslee je med ostalim re- Sovjetska vlada obnovila diplomatske stike z Madžarsko LONDON, 26. septembra. — Moskovski radio je nocoj naznanil, da je Rusija obnovila diplomatske odnošaje z Madžarsko. Tozadevna izjava pravi, da se je to storilo z ozirom na pomoč, ki jo'je Madžarska nudila v vojni proti Nemčiji in ker je lojalno izpolnila pogoje premirja. To naznanilo je bilo podano neposredno za petami govoric v diplomatskih krogih, da se vlada Zed. držav pripravlja, da prizna sedanji režim na Madžarskem, ki je bil organiziran pod pokroviteljstvom Rusije. Istočasno se poroča z Dunaja, da je konferenca provinčnih zastopstev odobrila resolucijo za splošne volitve 25. novembra in da je bila formirana nova "vse-avstrijska" vlada, kateri stoji na čelu sedanji provizorični kancelar Kari Renner. S1EAH2 ENAKOPRAVNOST 27. septembj^ -5!^ a ^ENAKOPRAVNOST" I Owned and ^bUsbed by f m »HXKICAIf JUGOSLAV PBINTINO AND FUBLIBHINO CO. ^ #331 ST. OLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-U Issued Every Day Except Sunday# and Holidays BTTBSORIFnON RATES^^OENE NAROČNINI) Bf OuTler In Cleveland and by Mall Out of Town: XPo razna&alcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): ftor One Tear — (Za celo| leto) -WJ50 Por Hall "Xear — (Za pol lata)------BAO For 3 Months — (Za • mesece) ___________-----3.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; cPo pošti V Clevelandu, Kanadi in Meblkl): For One Year — (Za celo leto) _________ For Hall Year — (Za pol leta)-- for 9 Months — (Za • maseo#)- -$7M . «.00 _ U5 For Burope. South America and Other Foreign Cotmtrloi: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge inoKenuke drtaT*): For One Year — (Za celo leto)---- For Half Year — (Za pol leta)--------------------- _w.oo _ UM) entered m Second Olasa Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1*70. E. Yapou (O. N. A.) Vloga nove Kine v pogajanjih zunanjih ministrov v Londonu PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne Jf. februarja, 1931^. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO GLAVNI ODBOR "PROGRESIVNIH SLOVENK" Supreme Board Members of "Progressive Slovene Women of America" PREDSEDNICA: Cecilija Subelj I. PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar II. PODPREDSEDNICA: Millie Bradač TAJNICA: Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Marion Bashel POMOŽNA TAJNICA: Joyce Gorshe ZAPISNIKARICA: Frances Gorshe NADZORNICE: Jennie Skrl, Anna Pollock, Mary Ster, Mary Golob PROSVETNI ODBOR: Justine Pretnar, Mary Vogrin, Eleanore Kline, Frances Hudovernik, Gusti Frančeškin, Mary Zakrajšek UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio žena, izkoristi prid obl jeno svobodo prcevih no in korakaj z duhom časa naprej! Progressively Speaking — A Flash 'tfi Circle No. 7 O RAZLIČNIH VPLIVIH Navzlic temu, da se mnogo piše o londonski konferenci, je vendar najti jako malo podrobnih vesti o drža nju kitajske delegacije na tem sestanku zunanjih ministrov petih velesil, ki pišejo versajski mir iz leta 1945. Pozornost vsega sveta je ostala osredotočena ves čas od začetka konference le na izjave in sestavo delegacij ostalih štirih velesil, katerih predstavniki imajo neposredne interese v Evropi sami. Kina in njena delegacija pa sta ostali več ali manj neopazen!. Toda to nas ne sme varati. Vloga, katero je igrala Kina v teh posvetovanjih in katero še vedno igra v njih, je važna in pomembna. Kina je edina velesila, ki nima nobenega neposrednega interesa v evropskih vprašanjih. To ji daje možnost, da v vseh posameznih zadevah zares nastopa v smislu načel, ki so bila začrtana na prapor zedi-n j enih narodov na konferenci v San Franciscu in potem vpisana v besedilo čarterja Zedinjenih narodov. Kitajski delegajti na zboru zunanjih ministrov so se postavili na stališče, da ne more biti miru, ako svet ne postane varen. Kot primer tega kitajskega stališča, naj navedem njeno zahtevo v teku debate glede varuštva nad kolonijalnimi narodi, da to varuštvo ne sme biti v nobenem slučaju trajnega značaja, temveč le prehodno, ter da mora biti v vsakem posameznem slučaju izrecno navedena doba, koliko časa se ga bo izvajalo. Kina se je tudi dokaj odločno izrazila v prilog kolektivnega varuštva in proti individualnemu varuštvu za kolonije in kolonijalne narode. Vzporedno s ^em stališčem Kine, katero je njena delegacija krepko zagovarjala, je tudi njeno naziranje v pogledu mirovnih. pogodb z deželami Hitlerjevih satelitov. Kitajska delegacija je tu zopet z veliko vnemo in skrbnostjo naglašala, da je potrebno dati vsem tem deželam možnost, da nadaljujejb svoje nacionalne življenje, da se razvijajo in da preurede svoje domače politično življenje v demokratičnem pravcu. Kitajska delegacija je poudarjala, da je povsem mogoče, za vse te satelitske države, ki so bile v vojni zaveznice Hitlerjeve Nemčije, da začno novo življenje. Kitajci so mnenja, da bodo ti narodi postali zdaj miroljubni, ker bodo sprevideli, da je cena, katero je treba plačati za zločin agresije, strahovito visoka tudi za narode drugega reda. Glede Trsta pravijo člani kitajske* delegacije, da so z vsemi svojimi silami podprli idejo načrta za internacionalizacijo tržaškega pristanišča, ker so mnenja, da morajo naprave te luke služiti interesom vseh narodov centralne Evrope. Ta slučaj je drugačen kot na primer vprašanje luke Dairen, ali Dalnji, kot jo imenujejo Rusi, ki je bila nedavno proglašena za odprto luko, ki bo imela služiti interesom dveh dežel — Kine in Rusije. Glasom delegatov Kine v Londonu, se ima Kina pritožiti edino le proti eni državi — Italiji. To pa radi tega, pravijo kitajski delegati, ker je Italija edina sila, ki do-zdaj še oi preklicala in se odpovedala svojim pravicam koncesij v Kini. Ta zadeva gre nazaj do leta 1861, ko je tedanja Kina privolila v to, da dobi Italija nekaj kvadratnih milj ozemlja vzdolž reke Tientsin. Na tem prostoru je Italija potem sezidala par barak in nekaj skladišč. Kitajska delegacija, ki se nahaja v Londonu, zastopa s poudarkom stališče, da bi se morala Italija odpovedati pravicam, katere ima na podlagi te stare pogodbe, s posebno izjavo, brez vsake zveze s sedanjimi razgovori glede mirovne pogodbe. Kina ne želi, da postane ta odpoved Italije del pogojev njene sedanje mirovne ppgodbe. Kakor je z vsem, kar živi, raste in se razvija na tem svetu, tako je tudi s kulturo ali omiko posameznika ali celega naroda. Na kakršnih tleh in okoliščinah, pod kakršnimi voditelji in učitelji se razvija, taka postane. V kraljestvu narave vemo na-primer, da je sadje, sočivje in rastlinstvo v gotovih krajih ali deželah veliko žlahtnejše in okusnejše, kot v drugih. Vzroke za to najdemo v rudninskih snoveh zemlje in kajpada v podnebju dotične okolice. In ta za-vžita hrana in gotovo podnebje ima dalje svoj vpliv na ljudi, ki tu žive. Upliva na njih zdravje, razpoloženje, itd. Gotovo ste že opazile celo med nami, ki prihajamo iz majhnega naroda, da skoro lahko na videz povemo iz katerega dela domovine, kdo prihaja. Gorenjci, so na-primer v splošnem resnejši in redkobesednejši od Dolenjcev, Notranjcev ali Primorcev, ki so bolj živahnega razpoloženja. Vzrok — Gorenjci so bližje snežnih planin, kjer j^ ostrejši in hladnejši zrak, torej nišo tako temperamentni. Ljudje iz južnih krajev so navadno bolj razburljive narave kot oni, ki prihajajo iz mrzlej-ših krajev. Često pravimo, da so ljudje v tropičnih krajih leni, toda to lenobo je pripisovati vročemu in soparnemu ozračju, ki upliva na ljudi, da nimajo toliko energije za delo. Upliv je viden tudi v narodnih popevkah. Iz vročih, soparnih krajev prihajajo omaniljujoče uspavajoče zapeljive melodije, iz krajev, kjer je zrak čist in mrzel, so melodije krepke, oživljajoče in okrepčujoče, Anglija ni naprimer nikdar slovela radi svojih lepotic, niti radi veselih ljudi. Pa kako bi tudi? Saj na zemlji, ki je pretežni del leta zavita v meglo, ki prihaja iz morja, ne morejo imeti ljudje vedrih lic in veselega razpoloženja. Skozi stole Prijateljici v spomin bestijalnim instinktom, ki so se v taki človeški-kasarni morali razviti in nemški narod moralno tako bankrotirali, da ni imel več moči niti volje ustaviti se ukazom voditeljev. Ravno to nam daje spoznavati, da kultura, ki se poraja in razvija pod železno roko, kjer je vse, kot na žnorci, ni pristna, ni prisrčna, pač pa okorela, mrzla in brezčutna in posledice take "kulture" so usoda-polne. Vodijo v propast in ne v življenje. Prava človeška kultura se poraja, oziroma ima korenine v toplih človeških srcih in se more razvijati in uspevati le v ozračju bratskega sočutja in razumevanja in ne pod mrzlo mašinsko disciplino. Tu nam prihaja na misel zgodba, katero smo čuli o dveh kapelnikih pri neki mornariški godbi. Eden je bil tako strog in je vztrajal pri taki disciplini, dd se je zgodilo, da so bila tla pod stolom-:'enega ali drugega godbenika mokra, kot posledica prestanega strahu. Toda godba vspričo tega ni nič kaj napredovala. Pa je prišel na njegovo mesto drug kapelnik, dobra in blaga duša in med godbeniki je nastalo novo navdušenje in vsak je dal iz svojega instrumenta vse, kar je mogel. Kmalu je dobila godba sloves, kot ena najboljših. In ime slednjega je bilo Franc Lehar! Our meeting was not held last month because of V-J Day and we are all mighty glad it finally came. So—instead we held a Victory dance at Slov. Workmen's Home. None other than the ever popular Johnny Pecon was there to play for the big crowd of over 600 people. It turned out to be a great success. The crowd certainly enjoyed itself. We had the pleasure of having among us Mrs. Josie Zakrajšek and a few other guests from out St. Clair way not to mention the many service boys whom we were so glad to see Let me say, that if it wasn't for Justine Pretnar's quick action in renting the hall and hiring Pecon's orchestra, that dance would not have taken place. A lot of credit also goes to all the girls, who worked so Jutro V Greenwoodu hard to make it such a On August 12th sive Slovene girls held tW . P nual outing to 'the I tan Park. We all had & " time and the weather feet. Millie Bradač sure canrfo a nice game of tennis • •; a ildnt' (nij. Sim ffon %o ry Ester Bohinc coUi< with us, but she was - ing care of the new b# %nj joy — a baby girl! tions from all of us! Circle No. 7 donated ward the monument # Slovenian Vets of Wori 11. of the Collinwood which will be erected at ,, W. Home on Waterloo Rd. the American Slav Con^^^ donated $10.00. See you all at the ne^t ^ we, gkk!__ 8 tem našim pisanjem pa ne mislimo reči, da red ni zaželjiv. Saj brez istega' je življenje nemogoče, menimo le, da naj pride bolj iz notranjega nagiba, iz spoznanja, da se moramo držati reda in točnosti iz spoštovanja in čuta do svojih bližnjih in ne iz strahu pred kaznijo, karanjem ali jeziki. Dokaz, koliko se da narediti v takem ozračju, so nam pač doseženi uspehi pri naših narodnih domovih, podpornih organizacijah, ter posebno pri na- Ali že veste... in da je človek, ki se bavi s telesnimi vajami, onkraj 40. življenskega leta skoro še bolj potreben športno - zdravstvene nege, kakor pa mladostni športnik, tudi če je bil v svoji mladosti dober športnik? ' Pridobivajte nove članice k "Progresivnim Slovenkam", Edina izobraževalna in kulturna ženska organizacija med nami. Kampanja je v polnem teku! Kateri krožek bo odnesel prvo nagrado? tja pusti vreme in podnebje na: ših dramskih in pevskih sku-Ijudeh sVoje neizbrisne sledo- j pinah in zadnjih par let smo, ve. Zato je tudi kultura vsakega naroda drugačna, ker ji dajejo obliko in jo vodijo našim očem nevidne sile. Na delu je nebroj uplivov. Nemškemu narodu so naprimer vedno priznavali red in disciplino kot nekakšno posebno "vrlino". Toda poglejmo, kam jih je ta njih pretirana "vrlina" ali "kultura" privedla! — Razvila jih je v eno najkrutejših človeških plemen na zemlji. In zakaj? Zato, ker. se je vsa njih kultura , razvijala mesto pod uplivom srčne dobrine, pod uplivom mrzle discipline. Ukaz višje oblasti, ukaz predstojnika pa bodisi v šoli, pri delu, v armadi ali kjerkoli je nadkriljeval moralni čut, kaj je prav in kaj ni. Ljudje pod takim disciplinarnim vodstvom morajo postati prej ali slej moralno otopeli oziroma degenerirani na stopnjo divje živali. Groba disciplina je ubila in podredila vse, kar so ustvarili skozi stoletja, grobemu egoizmu in Solnce vzhaja v vsej svoji krasoti in srebrne kaplje dežja, kateri je padal preko noči, se iskrijo na drevesnih listih . , po radio prihaja krasna melodija pesmi "Three o'clock in the morning" . . . men^ pa hitijo misli nazaj v preteklost, in zdi se mi, kot da čujem v sanjah Idin glas. Saj to je bila vendar njena pesem! Pesem, katero je tako ljubila in melodija, ob kateri je plesala poslednjikrat v življenju Oditi je morala v dolino tihote v rani mladosti. Zapustiti je nlorala življenje, katerega je tako ljubila in katerega je uživala tako malo časa. Odšla je od nas ali vendar, kadar čujem zvoke tega neumrljivega valčka, se mi vedno zdi, da bova kar naenkrat videla Ido priplesati iz kake sobe: "Come Ann, just one more waltz with you!" Mogoče je poteklo 23 ali 24 let, odkar sem jo prvič videla plesati v Slovenskem Narodnem Domu z njeno sestro Mary. Bila je par let mlajša od mene in pravcati "Tom boy", sloke postave, plavih oči in preprostega in odkritega vedenja. Na prvi pogled se ti je morala prikupiti in takoj -sem si jo želela imeti za prijateljico. Spolnila se mi je želja. Postali sva si resnični prijateljici, kakor tudi z njeno sestro Mary. Koliko smeha in nedolžnega veselja smo preživele skupaj me tri! "Ko smo delale skupaj v tovarni, smo se domov grede ustavile v pekariji, kjer smo si kupile vsaka po en "lady lock". Mrzlo je bilo, da nam je kar sapa zmrzovala na ustnicah, me smo pa jedle in se razposajeno smejale domov gredoč. Kaj nas je brigalo! Bile smo mlade in brez skrbi! Gospodinjski kofiček L Krožki poročajo- KB- TO IN ONO OD Pri našem krožku ^ bi '»k Nost širt Uri N pOJ ]e ^ ^ ker »Ptil J pri S posvetili mnogo naših energij delu v pomoč naši trpeči domovini. Pri vseh teh podvzetjih smo sodelovale "Progresivne", kot vsi naši zavedni društveni delavci in delavke, popolnoma prostovoljno. Nihče nas ni k temu silil, a vendar smo delale in žrtvovale z vnemo in veseljem v zavesti, da delamo to, kar vemo, da je prav. Delajmo enako tudi v bodoče! V nedeljo 7. oktobra bo v,^, ^ ^ C, , J 1 J itro razliti tako težko zazelie Slovenskem delavskem domu na •' Ne dolgo po teh srečnih dneh je Ida zbolela in po trimesečni bolezni je odšla od nas. Bilo ji je komaj 18 let. Njeno življenje je bilo polno britkosti v starem kraju za časa vojne. Več let sta prebili s sestro kot begunki. Velikokrat mi je .pripovedovala, da ko so kuhali kavo na prostem, ker domovi so jim bili vzeti, so slišali zrakoplove in so morali hi- Waterlbo Rd. velika kulturna prireditev pod pokroviteljstvom SANSa. Pridite vsi in vse iz vseh delov Clevelanda in tudi od drugod, kajti v domovini so krvavo potrebni naše pomoči. Podprimo našo kulturnost s konkretnimi dokazi — da nam bije v prsih čuteče srce do trpečih bratov in sester! Oglašajte v Enakopravnosti no kavo po ognju, da ne bi izdali svoje prisotnosti sovražnim zrakoplovom. "Lačna", mi je rekla, to je bila naša zvesta sopotnica. Ko sta dospeli po vojni sem k materi, sta se šele čutili varni pred grwotami, katere sta pretrpeli med vojno. Ali njej ni bilo dano uživati dolgo te varnosti, ker njena kupa življenja je bila polna. Odšla je v dolino, iz katere ni vrnitve ali spomin na Ido Košuta bo ostal vedno svež in krasen (Prispeva Ovinkarjeva) Bučni pa j (Pimkin pie) V mesecu oktobru in na Zahvalni dan je na ameriški mizi običajno poleg drugih dobrin, tudi takozvani "punkin pie". Koliko je ta paj vpoštevan med nami ne vem. Vendar se mi zdi, da ne bo škodilo, če vam povem, kako se napravi, ker je zelo dober za spremembo. Vzemi torej: IV2 skodelice kuhane in skoži sito pasirane buče (punkin) % žličke soli 1 žličko cimeta % žličke "žinžerja" 2 ali tri jajca % skodelice sladke smetane ali mleka, lahko več ali manj, kolikor pač rabiš jajc. 1/2 skodelice rujavega sladkorja (brown sugar) lahko več al; manj, kakor imaš pač rada sladko. Bučni paj ima samo spodnjo skorjo, katero napraviš iz približno pet do sedem zvrhanih žlic moke, žlice in pol do dve masti in prav malo soli in mrzle vode. Naj prvo vdelaj v moko mast z nožem ali s prsti prav na hitro, da se mast preveč ne razpusti, tako da imaš zmes v obliki maUh grahkov. Prilivaj temu počasi po nekaj kapljic vode toliko, da se plasti moke in masti le delno skupaj sprimejo, kajti testo ne sme biti gladko, oziroma premočeno z vodo. Skupaj je drži bolj mast, nego voda. Zvaljaj to testo nekoliko, nakar zloži v tri plasti in zopet zvaljaj. To ponoviš lahko enkrat ali dvakrat nakar zvaljaj v obliko posode, v kateri boš pekla paj. Predno deneš testo v posodo ali "pie plate" jo namaži z maslom ali mastjo. Bučno mezgo napraviš takole. Bučo obeli razrezi in odstrani peške. Zreži na kocke in skuhaj v vodi, da je mehka. Od-cedi in ohladi nakar pretlači skozi sitce v skledo. Nato primešaj sol, dišave, mleko, jaj- rt % lo • zvesto poročevalkO' našo tajnico. 'Na zadnji ^ smo razmotrivale gl^d^ J t ^ vanj, je bila pa zelo ^ f s svojim tajniškim mizi in sem si mislila, da ni slišala našega^ sk vj« bo skušal dobiti naš ^ ^ i skupno s krožkom st. nega dobrfega predavat® ^ prihodnji november. Zadnjih par let nisi®" j SevWaff,* jale predavanj. glavni vzrok ali zapr^k^' f zaposljenost. Naše člaD^^^) to zelo pogrešale, ker vanj in diskuzij se clo^ ^ sika j nauči. ^ % Piknik, ki se je vršil je bil zelo uspešen, vpoštevamo, da se 2^ ko kislo držalo. Clani^^^ št. 3 so nas ob tej % skale v velikem številj^' 15^ ko je bil uspešen ^ o št. 3; v začetku, tega 4 vkljub hudi vročini, ki dvorani. Med navzočin^^^^^ dalo prav veselo razp Upam, da so tudi finan'''' , le. _ »; Članice Progresivni p 30 poleg svojih resnih \ sti tudi jako družabne- ](i; ^ je izrazil o nas prvič posetil kako na ditev ali zabavo. .p f ^ Naš krožek ima f rediti igro meseca * i" 15 J. U ----( Dosedaj je bila zelo usf ^ bi vsaka igra, katero vile na oder Progresiv^^j / bo gotovo tudi sedaj, . j J' mo. _ |gt»( M Zadnji dve naši seji tako obiskani, i' Vzrok je bila kajpak ^ J čina. Upam, da Ik ko bo že bolj hladno obilnem številu. (Dalje na 3. čen, kadar vtakneš j{> ^ trebeč in pride ven hu takega paj a d^n^s ^ izreden pfiboljšek ggd@] ke smetane, kater" lahko dobiš na trg^ ^ , Sladko ZGIJG '(T la Za to zelje rabis^^^^^ kakor melodija njene pesmi — "Three o'clock in the morning!" Ann. ga prilično ^ i kot za solato. ' vodo. V kožici pa ----- .. X , p* I žlic masti, (lahko ® . pji' 1 JI T3 1- 1 ••TU njevo ali navadno ca m sladkor. Beljake jajc lah- ^j-eži ,.rin;;no ta** . ^ ko stepeš v trd sneg in ga pri-deneš nazadnje v mezgo, ki je srednje gosta. Če se ti zdi pre-redka, pridenaa lahko žlico ta-kozvanega "corn starch". Vlij v "paj plate" in deni v vročo pečico 375 do 400 toplote. Peci tako prvih 15 minut nakar vročino malo znižaj in peci nadalj-nih 15 ali 20 minut. Paj je pe- } sladkorja, ko je že f men, dodaj še inalo bule in dve žlici n%ok^ čenke). V vročo, vse dobro rumeno, odcej®' javkasto, prideni ~ prilij malo kisa in i , de, dodaj nekaj zrn ^ ^ osoli. Pusti počasi ^ skuha. 'fa, 1945 ENAKOPRAVNOST smjus 3 (? ova pošta Pismo iz Stranske vasi pri Ljubljani ispeh ' J* Msla,« Si, ^2"^' — Ce še kdo »e^"^eriški Jugoslova-0 z Osvobo- »aljfo /^^ršalom Titom j armado, ki ^ °®voboditi Jugosla- ^ navzoč na filmov ^^^^slovanskih voj-Hra v dne 23. i/ Slovenskem narod-"^lost Ave. Da- svojstvo, je ^ Uri« °^%a ob napo-^ ^ % polna : • • ■ % =<< y Uri poza. napo-in petnajst eip „ , J > ne le natrpana, lo bilo ker par sto ljudi d %|( Y več prostora. ^ da i nam je P'^o^al natančno v -je n P'^^senetil naj-'' 80 ' dejstvo cMDn,^ ^ uspehu |SC"f«''J H^tje Sr- Mp, O&Gi ]% Ijjj ' ° ^^vzočih približ- Sa ' 1 "o doino Črnogorci. Slo. a J narodna masa • cla 31 je pri srcu Jiigoslovanov tu^i Ameri- lu , domovine Ju- Ta v separatiste 'Spored,vrstah. Ab dWe k iz živin po ®^ike so ugajale r K sO*jli-« ^Vxlj 12 Zlv" ^^■««10 d®"'" fceun- imeli od ^ti' 9* sevaia-,a. * akla,^ Bolgarske, dobile ^ armadne kot ^ ®o se n, ^ predstavo. cj%', , neprilike s kar Mrs. Minka Kramer, ki s svojim možem vodi gostilno pod imenom Kramer's Grill na E. 185 St., je prejela sledeče pismo od svoje sestričine Nežke Koza-mernik iz Stranske vasi pri Jjjubljani, ki se glasi: "Draga Minka! "Po dolgem, in težkem času se Ti zopet oglašam s pisanjem. Morda se boš začudila šele sedaj. Toda ne misli si zakaj! Imeli in pretrpeli smo veliko gorja in težav. Sedaj smo pa osvobojeni in smo zadihali zopet svobodno in srečno. Štiri leta smo preživeli pod okupatorji, ki so nas mučili in trpinčili. Kdor to poskuša in trpi, šele ve, kaj so tujci. "Veš, Minka, ne bom Ti mogla vse tako natančno popisati, ker to je preveč in premučno. "Trpeli smo telesno kot živčno. Pri nas v družini smo doživeli veliko gorja. Dne 8. maja 1942 so ustrelili Italijani Jer-nejkota. Predno je padel, je bil obsojen, da je partizanom nosil ,hrano v gozd, nakar so ga pre-,tepli in odvedli na karabinersko istanico, zaslišali pet minut, nato napodili proti neki vodi, in je z dvignjenimi rokami prosil in klical Marijo na pomoč, kazal, sliko z ženo in otroci, da bi ga, spustili; padlo je pet strelov na njega, nakar so ga vrgli v vodo. "Nam so šele sporočili nekaj ur pozneje, kaj so naredili z njim. Ležal je v vodi. Drugi dan so ga prepeljali v mrtvašnico, kjer je ležal s šestimi tovariši. Teden pozneje smo ga pokopali tako kakor psa. Brez zvonenja, brez pogrebcev, brez duhovna. Kakih 20 do 30 metrov smo bili odstranjeni od njegovega groba, ata in Janez pa sploh nista smela priti na pokopališče. Pokopali so vseh šest tovarišev na enkrat. Niti otroke nis6 pustili bliže. Potem si lahko misliš in predstavljaš, kako je bilo. avdijenco, "j L *?' bila tu- jačja žarni- ^ ^ hihai^ °Pro8ti_ ' ■«' ^ ' ^^tere bomo ,<, """.(e. U H('*"'''i«il,''?® Gknov j« ' ^ i( "lotna^.^^^slovanske ' Shronmnr l^^tavnik no OK kar je Ob%ie* *, Mhi »I / ?!««; Mn za Je to sim-IPSJNO b%%.e%ergUe in i.^Se "'točnost - • f S' d J) 'h Hi njego- so znaša-da bodo OQiaki prejeli tisočaka. ' tli. j priliki ta Oo h.., U ver jeni v starem lič"' "Drugo gorje je bilo, ko so odvedli Janeza 9. septembra 1942, italijanski vojaki v internacijo. Na Rabu je bil štiri mesece, nato je prišel v Treviso in v Gonars, kjer je prestal veliko gorja. Bil je v internaciji 13 mesecev in še nazadnje sem šla sama po njega v logiar v Gonars, kjer je bil operiran. Če bi Ti jaz mogla vse to popisati, kaj je prestal, koliko je bil lačen in mučen, to Ti ne morem! "Takoj drugi dan po-aretaciji Janeza so obkolili hišo in vzeli ata in obe lovski puški. Za puške je bilo izdano dovoljenje, toda ni pri tej drhalji nič veljalo. Ako ne bi preprosili, bi ustrelili še ata in tako so jih spustili v nekem grabnu. "Veš, Minka, kar se je vse godilo tukaj za časa okupatorjev, to ni za povedati. Že letošnje leto so zopet Janeza vzeli na delo v Ribnico, kjer je moral kopati jarke. Midve z mamo sva pa ostale doma, kjer sva imele vedno dosti (jlela. "V vsej tej žalosti so mamjv že skoraj popolnoma oslabeli. Leta 1943 jih je zadela delna možganska kap. Saj to ni čudno, ko so toliko živčno pretrpeli. Stanje se jim je nekoliko zbolj-šalo, toda na levo oko prav nič ne vidijo in tudi nekaj časa niso nič slišali. A vkljub vsem tem težavam in gorju smo ostali in dočakali srečno svobodo. "V tem težkem času smo pa j tudi izgubili ata, ki so umrli 8. marca 1944. Bolani niso bili skoraj nič, edino zob jih je nekaj časa bolel. V soboto so začeli stokati, kako jih zob boli in v torek so vlegli, v sredo ob pol štirih zjutraj so pa umrli. Prav hudo so naredili nam, akorav-no smo že vsi odrasli, očeta pa le nimamo. "Drugače je pa pri nas sedaj vse v redu. Janez vodi obrt naprej, mama in jaz pa delava še vedno tako kot sva preje. Mogoče, da se drugo leto poročim, in, Minka, za takrat te pa že se-,daj povabim, da boš prišla s teto in s Tvojo družino semkaj. "Minka je pa tudi veliko pretrpela. Imela je moža devet mesecev v nemški internaciji, kjer je prestal veliko gorja. Naši izdajalci so ga pretepali, da je bil ves črn in bulast, nato so ga dali v Nemčijo, kjer se mu je zelo slabo godilo. Po premagani nemški vojski, je prišel domov. "Budotona teta Ančka je sedaj v Ljubljani. Sina Stankota je imela pri domobrancih. Sedaj je pa odšel na Koroško z okupatorji, žena pa doma čaka že tretjega otroka. Za časa okupatorja sta prav dobro živela, a sedaj ji je pa bolj slabo, ker ji Stane ne more več tako dovažati kot ji je preje. "Žena od Jernejkota, ki je padel, se mora pa truditi po tovarni. Hodi v tobačno tovarno^ Otroci' so pa doma, sami sebi pripuščeni. Dva hodita že v šolo, eden je pa še bolj majhen. Saj veš, da je hudo, če nimajo očeta. "Tudi Jaka, ki je bil pri nas, je padel, zadet od italijanskih vojakov 10. julija 1942. Padel je, ko je b'l pri partizanih komaj dva dni. "Sedaj sem Ti vsaj malo opisala, kako smo se imeli v tej vojni. "Kako je pa kaj z vami? Ali ste še vsi zdravi in živi? Tvojega sporočila po Rdečem križu smo bili jako veseli in smo si mislili, da nas vsaj vi še niste pozabili. "Minka, sedaj Te pa povabim. Tebe, Tvojo družino in teto, da nas pridete obiskati, ker Vas bomo jako z veseljem sprejeli, kajti naša lepa Slovenija je svobodna ! "Minka, če preje ne, ko se poročim, da prideš sigurno. "Najlepše Vas pozdravljamo vse, od največjega do najmanjšega, vsi skupaj! "Nežka Kozamernik." Društveni koledar 19 4 5 29. septembra, sobota. — Cleveland Athletic League of S. N. P. J. ples v SDD. 30. septembra, nedelja. — Ples Kegljaškega kluba v SDD. 6. oktobra, sobota. —- Društvo "BroOklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. oktobra, sobota. — Strivers C.F.U. — ples v SDD. 6. oktobra, , sobota.. — Plesna veselica ob obletnici društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. V Slovenskem narodnem domu na St. Glair Avenue. 7. oktobra, nedelja. — SANS za collinwoodsko okrožje -t- prireditev v SDD 7. oktobra, nedelja. —■ Podruž- Rattlešnakes at Ford's Funeral Allied Prisoners' Aid of; \ ^ % % 'Oj* ^ trajnem %nk česen. Al i in v 4; ;i. ;il!s "'".r'^^rike ®'ratU) lSako°°» konzervl-'ž n ^Ghj- napisala '"• Soa^,V «' Gopi^^^iranih! ^ kr. št. 1. niča št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja. — Washington št. 32 ZSZ ples v SDD. 21. oktobra, nedelja. — Cerkniško jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "škrjančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD. 4. novembra, nedelja. — Ženski odsek SNPJ farme — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. lOi novembra, sobota. — Strug- glers SNPJ — ples v SDD. 11. novembra^ nedelja. — V Boj SNPJ prireditev v SDD. 11. novembra, nedelja. — Podružnica št. 106 SANS obhaja svojo obletnico z igro v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja prireditev v SDD. 25. novemora, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" — prireditev v SDD. 16. decembra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD. 23. decembra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD. 25. decembra, torek. — Socialistični klub št. 49 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 30. decembra, nedelja, — Odbor za ameriške vojake — ples v S. D. D. 31, decembra; ponedeljek — Silvestrov ples zbora "Jadran" v S. D. D. 1946 13. januarja, sobota. — Ženski klub — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Sloven skem društvenem domu na Recher Ave. 3. februarja, nedelja. — Ženski klub priredi ples v dvorani Slovenskega delavskega dona na Waterloo Rd. 10, februarja, nedelja. — Blej- sko jezero SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek 1 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. februarja, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. vprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ —, ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — prireditev V avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI" 97 1 -HOME FRONTS r 24 WAR FRONTS' GET YOUR NEWSPAPERS, MAGAZINES AND OTHER WASTE MATERIALS INTO THE HANDS OF UNCLE SAM THE QUICKER WAY. FROM YOUR HOME TO THE MILL IN THIRTY. SIX HOURS. CALL HENDERSON 5357 DR. P. B. VIRANT - Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 TimmiiiniiiiimiiifUTmntnTTTTTmiTmnTnnritTntiniTrTTTrTTTinrtnrmintmnmnnnimiirnPtTmmimimninnrrnnn DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško*slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 The faithful of the Dolly Pond Church of God, surrounded by a pushing crowd of curious, bury Brother Lewis Ford, as he had wished, fondling over his open casket the rattlesnake which killed him. Preacher Ford died as the result of snake bites received during a service held near Daisy, Tenn., at which snake handling was a highlight. Will Try German War Criminals mi je razno- Evelyn . Gote-Symes, 25-yea'r-old English girl, who spent seven years in Budapest. Through the German occupation, she aided scores of Allied prisoners to reach safety. Oglašajte v Enakopravnasti 8, k Pj. - A J ODPRTO 38c funt — Furmani 44c funt Race 35c funt Jacobs poultry 1'' Ave. GL 8800 1 Left shows Fraivcis Riddle,( fpym?r U. ; S. iftj^raey general,, who ha« heen named the American member of the four power military tribunal tMr\0V^h izkušnja m P : ^ Potrebujemo za delo na pr"® ^ x ^ ti drevje in obr^^ j ' Naprodaj je Gift Shoppe, ki ima $400 tedenskih dohodkov. Nima tekmeca; kratke ure in ob sredah zaprto. Se mora prodati. Cena nizka Zglasite se med 2. in 4. uro popoldne na 9907 Lorain Ave. Harmonika naprodaj Piano harmonika s 96 basi, pri pravna za učenca se proda za $85.00. Poizve se po 6. uri zvečer na 6723 St. Clair Ave. Three outstanding heroes of the war against Japan, Maj. Gregory Boyington, marine corps ace, left; Lt. Gen. Jonathan M. Wainwright, hero of^Corregidor, center; and Capt. Arthur W. Wermuth, "one man army of Bataan," credited with killing 116 Japs singlehanded, were all found alive in prison camps, despite extrem.e hardships they underwent. Only a Slight Difference of Fifty-Three Years na 768 E. 200 ST. i V soboto, 29. septembra Zeal conif- ORAUGHI atyi Sandunches TAftcr5iaviCI- Za to priliko se bo gostom postreglo z okusno kokošjo večerjo in dobro pijačo. Priporoča se prijateljem in znancem za obilen obisk. Dobra zabava! NE ČAKAJTE! Seda) Je £bi, da si libereta fin FUR COAT Bil STERLING suknjo Iz volnenega blaga, direktno Iz tovarne, katere dobile pri meni vedno po najnll ]lh cenah v Clevelandu. SUKNJE IZ BLAGA, katere oo® Posebni " o\ pop' B. J. 1363 B. NORTHE^ii Forneze vsa al' , 1172 iF pravimo Z novimi HE 4146 S