PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim _	OAA ..
Abb. postale I gruppo CeD3 oUU HF
Leto XXXVI. Št. 4 (10.524)
TRST, sobota, 5. januarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO SE JE VČERAJ AMERIŠKI DOLAR OKREPIL
Po nedavni rekordni kotaciji je vrednost zlata spet padla
Cena žlahtne kovine je na londonski borzi včeraj dosegla 588 dolarjev na unčo - Zanimivi komentarji v Italiji in v tujini
LONDON — Po nekajdnevnem vrtoglavem naraščanju je včeraj vrednost zlata na vseli najpomembnejših svetovnih borzah ponovno padla. V Londonu je ob zaprtju borze vrednost zlata dosegla 588 dolarjev za unčo. tudi v Hongkon fiu, kjer so v četrtek zabeležili rekordno vrednost žlahtne kovine, pa 1« cena na unčo zabeležila znaten padec
Z druge strani, pa se je včeraj ponovno nekoliko okrepil dolar in to na skoraj vseh valutnih tržiščih, kar dokazuje, da ameriška valuta Pada ali narašča obratnosora zmerno z vrednostjo zlata ali drugih žlahtnih kovin, kot sta srebro in platina. Ob zaprtju milanske borze je veljal dolar včeraj nekaj nad 890 hr.
Zelo težko je komentirati včerajšnji padec vrednosti zlata saj nekateri izvedenci menijo le, da gre za tehnično reakcijo neoričakova nemu vrtoglavemu naraščanju. Vsekakor je treba včerajšnji padec pripisati «relativni pavzi» pri razvoju sedanje mednarodne krize, okrepitvi dolarja ter Carterjevi odločitvi, da odloži razpravo o ratifikaciji sporazuma c omejevanju strateškega orožja SALT 2.
Medtem pa se je v gospodarskih in tudi političnih krogih v Italiji razvila živahna in polemična razprava o vzrokih takega naraščanja vrednosti zlata, študijski center za Politično ekonomijo (CESPE), ki je blizu pozicijam KPI, je mnenja, da je treba povezati zadevo z energetsko krizo in z dejstvom, da je dolar izgubil na verodostojnosti kot plačilno sredstvo za nafto. Znani ekonomist Paolo Leon pa trdi, da je naraščanje vrednosti zlata večkrat samo posledica mednarodnih špekulacij, ki so na dnevnem redu zaradi pomanjkanja trdnega in ja snega mednarodnega monetarnega sistema, kar v tem trenutku popolnoma onemogoča pravilne finančne odnose med državami.
Zanimivi komentarji pa prihajajo iz Švice, kjer se frank iz dneva v dan redno krepi. Tamkajšnji finančni krogi menijo, da so za svetovno finančno stabilizacijo odločilni dogodki v ZDA, ki se po mnenju Švicarjev trenutno nahajajo v hudih težavah prav zaradi »izsiljevanja* držav proizvajalk nafte ter o-stalih političnih nasprotnikov Bele hiše. Eden izmed temeljnih Carterjevih ciljev je, da ne bodo ZDA kar zadeva nafto več odvisne od Uvoza, kar bi po mnenju švicarskih gospodarstvenikov odločno prispevalo k mednarodni denarni stabilizaciji.
Zlata mrzlica
že spet so valutna tržišča v četrtek zabeležila novo, rekordno ce-n° za zlato, ki se še naprej viša, *z dneva v dan in že iz ure v uro. Ce kdaj, potem moramo prav sedaj 0ovoriti o zlati mrzlici, ki je zajela suef. Takega zanimanja za zlato verjetno še ni bilo, saj se je njegova oe«a v zadnjem letu kar potrojila. Zanimanje za ostale valute je bilo "Manjše, vendar so tudi transakcije 2 njimi pokazale značilno težnjo: Padanje dolarja ter krepitev marke ‘n švicarskega franka.
Mnogi so menili, da se bo cena *Jata ustalila po praznikih, ker pro-*>io prav v decembru draguljarji največ zlatih okraskov. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, saj je cena *jata te dni dobesedno -r ponorela«.
odprtju tržišč med božičnimi in novoletnimi prazniki se je rumena kovina povzpela nad 500 dolarjev, P° novoletnih praznikih pa je cena Porastla v sredo na 559 dolarjev, P četrtek pa že na 632 dolarjev, v Hongkongu pa že na 659 dolarjev. Povpraševanja je bilo veliko od vsepovsod. skoraj nihče pa ni maral Prodajati zlata, čeprav je bila nje-Sova cena že astronomska. Neka-'e»e borze so kratkomalo zaprle svo-?e obrate, kot se je zgodilo v Hongkongu, Parizu in Ziirichu. Povsod so napeto pričakovali kak pomem-ben ukrep v svetovnem merilu, ven-j Or do tega ni prišlo in cena zlata j se v prihodnjih dneh lahko povzpeli tudi na 1000 dolarjev. Ameriška ražba, na kateri so prodali 400.000 nnč zlata, je še okrepila ceno zlata.
Halco si je mogoče razlagati tako iv° in pretirano podražitev zlata? e običajnim razlogom za la pojav, °* da energetska kriza ter do-0°aki v Iranu, se je ta teden pri-niiila še sovjetska intervencija v Afganistanu, ki jo nekateri črno-Im- Podstavljajo kot uvod v retjo svetovno vojno. V vojnah in y splošno v težkih časih pa je najboljša naložba prav zlato, ki ‘_edno ohrani svojo dejansko vred nost ter jo celo poveča. Težko je Predvideti kako se bodo razmere kroq zlata iztekle gotovo pa se o njegova cena v srednji in dalj-,1 bodočnosti še povečala. V Mi ("tu so kotirali zlato okrog 16.000 2r 2a gram, v Ziirichu 33 frankov.
udi cena zlatnikov se 'e poveča-? in velja zdaj angleška Elizabeta e 160—170.000 lir v kolikor jo je Tuv mogoče dobiti tla tržiščih. Jndi cena srebra je poskočila in
dosegla v Milanu kvoto 1.000 lir za gram ali 39 dolarjev za unčo. Tud: srebro je bilo težko kupiti na borznih tržiščih ker je njegova cena vrtoglavo naraščala, dokler niso uradno zaprli poglavitna tržišča.
Dolar je v prejšnjih dneh spet nekoliko padel, vendar ne sorazmerno s porastom zlata. V Milanu je veljal ta teden manj kot 800 lir ali 1,7 nemške marke, 1,57 šv. franka ter 237 jenov. Gre torej za razvrednotenje, ki obsega 0,5 - 1,5 odstotka, kar mnogi postavljajo v zvezo s podražitvijo zlata ter s poslabšanjem mednarodnega položaja.
Nemška marka ter švicarski frank sta se okrepila za pol odstotka ter velja zdaj prva 469 lir, drugi pa 505 lir. Poleg zlata operaterji zelo cenijo prav ti dve valuti, ki sta trenutno najtrdnejši na svetu. V Švici so te dni uvedli sicer pristojbino 5,6 odstotka pri transakcijah z zlatom, vendar tudi ta ukrep ni preprečil nakupovanja zlata, obenem a ni potlačil franka. Zdi se, da ubirajo valutna tržišča svoja pota in jih ni mogoče več uravnavati z umetnimi posegi. Kupčije so namreč tako mogočne, da jih je težko usmerjati z uradnimi nakupi ter prodajami.
Italijanska lira se je ta teden kar
trdno držala na tržiščih in znaša indeks njenega razvrednotenja -44,23, kar je v bistvu isto kot prejšnji teden. Tako v Italiji kot v Evropi mnogi mislijo, da ne bo mogla italijanska valuta dolgo vzdržaji na taki stopnji, ker je inflacija čedalje velja, (srs)
Pogovori mrd Craxijem in Cossigo
RIM — Tajnik socialistične stranke Craxi se je včeraj pogovarjal s predsednikom vlade Cossigo o vprašanjih mednarodnega značaja. Craxi je želel pojasnilo v zvezi z med narodnimi srečanji in stiki, ki so jih italijanski ministrski predsta\ -niki imeli zaradi naraščanja nape tosti v mednarodnih odnosih in vprašanja Afganistana.
Tito v kliniki
LJUBLJANA — Po nasvetu zdravniškega konzilija so predsednika republike Josipa Broza Tita sprejeli v klinični center v Ljubljani zaradi preiskave ožilja na nogah
NA VČERAJŠNJI SEJI VODSTVA KPI
Gospodarska kriza zaskrblja komuniste
Potrebno je politično vodstvo, ki bo kos problemom - KPI je za radoniranje bendna
RIM — Vodstvo KPI je včeraj narašča, medtem ko se vedno bolj
na svoji seji obravnavalo ekonom ske in družbene probleme Italije, danes pa bo objavilo komunike, v kateTem pojasnjuje svoja stališča o mednarodnih vprašanjih, med katerimi je Afganistan prav gotovo na prvem mestu. Vodstvo je včeraj nadaljevalo z diskusijo o poročilu, ld ga je odgovorni za gospodarstvo Chiaromonte imel na prejšhji seji. Ta razprava je istočasno, izražala stališče KPI do vlade v luči njenih zadnjih ukrepov in bližnje splošne stavke, ki jo je sindikalna zveza proglasila.
Na srečanju, ki ga je včeraj imel Chiaromonte z novinarji, je bilo razvidno, da misli zavzeti KPI v tem obdobju zelo previdno stališče, kljub temu, da ostajajo njene ocene o Cossigovi vladi zelo ostre. Lahko bi tudi rekli, da so vedno ostrejše, komunistični voditelji pa zaenkrat nimajo namena, da bi preveč pritiskali za padec vlade.
Chiaromonte je poudaril, da «skrb komunistov za gospodarsko in družbeno stanje v Italiji stalno narašča*. Skrbi jih predvsem dejstvo, da država nima energetskega načrta in da vlada, «na enostranski, zgrešen in krivičen način* skuša rešiti energetsko vprašanje le tako, da manevrira s cenami. Inflacija stalno
URADNA ZAHTEVA 43 ČLANIC SVETOVNE ORGANIZACIJE
Varnostni svet OZN naj razpravlja o sovjetskem posegu v Afganistanu
širijo svarila «o nevarnosti za de valvacijo lire*. Vlada rešuje vse to le z »improvizacijo in površnostjo*.
Energetski krizi se bo pridružila v kratkem še širša brezposelnost, to pa zahteva, po Chiaromontejevem mnenju, tako politično vodstvo, ki bo kos vsedržavnim problemom. Ob tem pa je še poudaril, da KPI ne misli pasivno čakati na ugodno vlado, ampak se bo zato borila. Glede dokumenta o sindikatih in Confindu-strii je Chiaromonte izrazil ugodno mnenje, strinja se tudi z morebitnim racioniranjem bencina.
Na vprašanje, kdaj bi bilo po mnenju vodstva najbolje, da bi sedanja vlada odstopila, pa je Chiaromonte odvrnil, da za komuniste «sploh ni bilo treba te vlade*, previdno pa se je izognil izjavi, da je že nastopil čas za tristrankarsko vladno koalicijo. To je storil morda zato, da ne bi ustvarjal občutka, da hoče KPI izsiljevati, še posebno v trenutku, ko nastaja tak položaj, v katerem se zdi, da bo KPI spet našla pot do vlade. Še najbolj verjetno pa se Chiaromonte drži prepričanja, -ki ga imata Berlinguer in Zaccagnini, in sicer da je za dogovore o demokratični solidarnosti bolje'počakati na izide spomladanskih volitev.
P. P.
V poslanski zbornici jalova razprava o lakoti v svetu
RIM — Parlamentarna razprava o lakoti v svetu, ki se nadaljuje v poslanski zbornici, je bila včeraj posebno vroča. Po govoru demo-kristjanskega poslanca De Poija ,ki je poudaril nujnost, da Italija u-resniči vse posege za bilateralno sodelovanje z zainteresiranimi državami, so predstavniki radikalcev sprožil; pravi val zelo kritičnih posegov na račun italijanskega parlamenta in predstavnikov strank.
Ko je poslanec Pannella predla-! gal, da bi za kosilo prekinili raz-' pravo, ga je neki komunistični poslanec obtožil, češ da hoče bojkotirati parlamentarno delo. Pannella mu je odvrnil, da je «bebec», nakar so se vneli hudi besedni prepiri. ki bi se lahko spremenili v i pretep, če ne bi nastopili parlamentarni kurirji. Vsekakor so do-sianci v večini zavrnili Pannellov predlog, ki je nato predlagal, da bi razpravo prenesli na ponedeljek, ko bi odsotni poslanci lahko imeli več časa, da bi o tem perečem problemu razmislili, tudi po pape-
ŽE DVA MESECA JETNIŠTVA AMERIŠKIH TALCEV
Po neuspehu Waldheimove misije slabi izgledi za rešitev spora
ZDA ponovno pripravljajo pomorsko blokado, če ne bo varnostni svet izglasoval gospodarskih sankcij proti Iranu - Neredi v Komu, Tabrizu in Teheranu
ZA TRAJNEJŠE DOSEŽKE V GOSPODARSTVU
V Ljubljani podelili Kraigherjeve nagrade
Zapiranje v okvire lastne organizacije ali republiške ipeje je zavora v razvoju gospodarstva
Ljubljana Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja in številnih gospodarstvenikov, so včeraj v mali dvorani skupščine SRS slovesno, že trinajstič zapored, podelili nagrade Borisa Kraigherja. Kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu so nagrade in diplome prejeli glavni direktor Induplati Jarše. Srečko Bergant, glavni direktor blagovno - transportnega centra, Ljubljana, Jože Borštnar, glavni direktor Medexa Ljubljana Aleš Mizigoj, glavni direktor tovarne o-blačil Labod, Novo mesto, Zdravko Petan ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Rudi šepič za
že vem govoru o lakoti, ki ga bo j izjemnedosežke trajnejšega pomena imel po vsej verjetnosti v nedeljo. v PlarnL Podgrad.
Ko so šteli tajne glasove glede te ga predloga, so ugotovili, da ni bilo v poslanski zbornici več po-
Gospodarska zbornica Slovenije s podeljevanjem nagrad Borisa Kraigherja ohranja živ spomin na re-
NEW YORK — Skupina 43 držav članic Organizacije združenih narodov je v četrtek pozno ponoči zahtevala nujno sklicanje varnostnega sveta svetovne organizacije, da bi proučili položaj v Afganistanu ter morebitne posledice na mednarodni mir in varnost. Pričakujejo, da bodo glede te zahteve posegle mnoge države, doslej pa niso še predložili nobenega osnutka resolucije, saj bodo o tem vprašanju razpravljali komaj čez nekaj dni. Varnostni svet bi utegnil zahtevati takojšen umik tujih čet iz Afganistana, tako da bi ljudstvo lahko samo odločalo o svoji usodi. Takšna resolucija pa bi nedvomno naletela na veto Sovjetske zveze, nakar bi najbrž o tem vprašanju morala razpravljati generalna skupščina OZN, ki je še vedno v teku in v tem okviru bi dvetretjinska večina imela enako moč kot resolucija varnostnega sveta.
V	svojem komentarju o zahtevi po sklicanju varnostnega sveta pravi sovjetska tiskovna agencija TASS, da je pobudo za to dala skupina držav, ki so pod vplivom Združenih držav Amerike ali pa so članice vojaških blokov. Omenja tudi izjavo novega afganistanskega zunanjega ministra Dosta, ki je bil prav včeraj, na poti v New York, v Moskvi, kjer se je sestal, «na srečanju, ki je potekalo v bratskem vzdušju*, s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Dost je dejal, da je poseg varnostnega sveta očitno vmešavanje v afganistanske notranje zadeve in da ni v skladu s cilji, ki bi jih morala zasledovati svetovna
organizacija.
Pred tem koncem tedna, ki ga bo Carter preživel v Čamp Davidu, je šef Bele hiše včeraj zjutra. sklical svoje najožje sodelavce in sicer državnega tajnika Cyrusa Vancea, o-brambnega ministra Bromna in pa posebnega svetnika za vprašanja varnosti Zbignievva Brzezinskega. Menijo, da bodo ZDA sprejele vrsto gospodarskih ukrepov prot' Moskvi,
V	arabskem svetu so. reakcije na sovjetski poseg v Afganistanu dokaj previdne, razen v Saudski Arabiji,
kjer so takoj, ostro in nedvoumno, obsodili vojaški poseg in zahtevali enotno islamsko fronto naperjeno proti »mednarodnemu komunizmu*. Saudski tisk že več dni zahteva sklicanje sestanka na vrhu vseh arabskih držav, na katerem naj bi sprejeli ukrepe zoper tiste, ki bi hoteli likvidirati muslimane, njihovo vero in omiko.
Arabske države se očitno bojijo, da bi se sovjetski poseg razširil tudi na Bližnji vzhod, tudi posredno, saj ne gre pozabiti na sovjetske zaveznice na tem območju kat sta Etiopija in Južni Jemen. Zato, trdijo opazovalci na Bližnjem vzhodu, Sirija, Jordanija ter države ob Perzijskem zalivu niso obsodile sovjetskega posega v Afganistanu. Irak je s svoje strani v uradnem časopisu stranke Baas, obsodil sovjetski poseg, vendar takoj poudaril, da to še ne pomeni zbližanje z ZDA.
Vojaški položaj v Afganistanu se v zadnjih urah ni bistveno spremenil: sovjetske oklopne enote skušajo zapreti vse ceste, ki povezujejo Afganistan z Iranom, da bi preprečili vpade muslimanskih gverilcev, ki bi se utegnili pridružiti tistim silam, ki se še upirajo sovjetskim četam. Afganistanski uporniki so še zlasti aktivni na območju Herata ob pakistanski meji, kjer se je vojaška garnizija pridružila gverilcem v boju proti sovjetskim silam. Mesto je popolnoma obkoljeno in njegov padec je baje le vprašanje časa. (if)
Na sliki ("ielefoto AP) protest Afganistancev v ZRN zoper sovjetski poseg.
RIM -- Tajnik krščanske demokracije Zaccagnini je za 9. januarja sklical vodstvo stranke. Na dnevnem redu bo včlanjevanje za leto 1980, predkongresne obveznosti in razno.
RIM — Predsednik vlade France-sco Cossiga je včeraj sprejel generalnega tajnika sindikalne 'zveze CIfiL Carnitiia. Tiskovni urad predsedstva vlade ni objavil nobenega uradnega sporočila glede vsebine pogovora.
trebne večine, zato so razpravo volucionar ja, družbenopolitičnega de-prenesli na današnji dan, ko bodo . lavca, borca za učinkovitejši druž-ponovno glasovali o Pannellovem j benoekonomski razvoj, za čimvečjo predlogu.	I uspešnost organizacij združenega de-
iiiiiiiiinriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiB
PO OKTOBRSKEM DRŽAVNEM UDARU NAPREDNIH OFICIRJEV
V San Salvadorju politična kriza zaradi očitnega premika na desno
Odstopili skoraj vsi ministri in dva civilista vladno hunte
SAN SALVADOR - Mala srednjeameriška republika San Salvador je na robu državljanske vojne, potem ko sta odstopila dva civilista vladne hunte in vsi ministri razen enega. Politična kriza je pahnila državo v kaos. Od vsepovsod prihajajo vesti o manjših in hujših praskah. Levičarski gverilci so zasedli šest pomembnih radijskih postaj in pozivajo prebivalstvo, naj se upre načrtom latifundistov, desničarskih vojakov in Amerike, ki hočejo pahniti državo v novo desničarsko diktaturo.
Državni udar, ki so ga oktobra izvedli mladi in napredni oficirji, je torej propadel. Pučisti so morali poiskati kompromis s starejšimi kadri sansalvadorske nacionalne garde. Že v sredo je levičarska Nacionalistična demokratična zveza u-maknila iz vlade šest svojih predstavnikov. Reforme, ki so jih mladi oficirji napovedovali so ostale le na papirju. Tuji interesi in domači latifundisti so napeli vse svoje sile, da bi zavrgli proces demokratizacije v državi Kot kaže jim je to uspelo. Vsekakor pa s tem ni vsega konec. Sansalvador-sko ljudstvo bo težko pristalo na restavracijo latifundistične desničarske vladavine in se bo do konca borilo za svoje pravice.
V preteklih dneh je bilo dovolj dokazov, da se je ljudstvo osvestilo. Zasedlo je zemljo latifundistov. zahteva večjo soudeležbo v odločanju, gverila pa je pridobila nove
in nove borce. Zgled Gvatemale dovolj zgovorno uči, da je Washing-tonu vedno težje uresničevati svoje tradicionalno vmešavanje v notranje zadeve latinskoameriških držav.
V politično krizo je posegla tudi sansalvadorska Cerkev, ki hoče na vsak način preprečiti razredni spopad. Njeno dosedanje posredovanje pa ni obrodilo sadov, škof 0-scar Romero pa je že napovedal, da bo napel vse sile, da zgladi spor med vojaki in civilisti ter tako prepreči državi krvavo in bratomorno državljansko vojno. Ob vsem tem pa so glavni problem sindikalni spori. Ljudstvo zahteva pravičnejšo porazdelitev narodnega bogastva, temu pa se upira desničarsko krilo vojske in latifundisti. Pred dnevi je nacionalna garda z vso grobostjo izgnala bedno kmečko prebivalstvo z zemlje latifundistov, kar je bilo glavni vzrok sedanje poli tične krize, (voc)
V ZAPORU V MATERI
Sodnik zaslišal Carla Fioronija
MATERA — Namestnik državnega pravdnika iz Reggio Emilie Tar-quini je včeraj v zaporu v Materi skoraj ves dan zasliševal Carla Fioronija, ki je s svojo znano spomenico omogočil 21. decembra lani a-
retacijo večje skupine avtonomistov in bivših članov »potere operaio* pod obtožbo terorizma in nekaterih celo pod obtožbo oborožene vstaje proti državi.
Zasliševanje je potekalo v strogi tajnosti, gotovo pa je zadevalo u-grabitev in umor inženirja Saronia, za kar je bil Fioroni že obsojen na 27 let zapora. Sodnik Tarquini je od «profesorčka» verjetno ponovno zahteval pojasnila o umoru mladega simpatizerja «Lotta continua* Campanileja, ki je bil ubit v še nepojasnjenih okoliščinah prav v bližini Reggia Emilie. Medtem pa se je iz neuradnih krogov zvedelo, da bodo v kratkem Fioronija premestili v drugi, bolj varni zapor.
NEAPELJ — S posegom javnega tožilca se je včeraj nadaljevala sodna obravnava proti petnajstim pripadnikom «delavske avtonomije*, ki so obtoženi, da so kot člani zloglasne skupine »primi fuochi di guerriglia* izvedli celo serijo te rorističnih atentatov v Neaplju in v nekaterih drugih mestih južne Italije. Trije obtoženci so trenutne na prostosti, medtem ko so drugi v zaporu. Med temi je najboli zna na Flora Pirri Ardizzone, bivša žena Franca Pipema, ki je vple tena še v druge preiskave o tero ristični dejavnosti. Javni tožilec bo svoj poseg sklenil v ponedeljek, ko bo dokončno predstavil svoje zahteve.
la in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, borca za poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Doslej je Kraigherjeve nagrade prejelo 67 posameznikov, gospodarstvenikov ali raziskovalcev, med njimi jih je bilo pet iz visokošolskih delovnih organizacij.
Kot je včeraj pred podelitvijo nagrad poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, Kraigherjeve nagrade niso le priznanje za opravljeno delo v minulih letih, ampak tudi mečna spodbuda za nadaljnje delovne napore ne le današnjih nagrajencev, ampak vseh vodstvenih kadrov v združe nem delu. Gre za spodbudo večji ustvarjalnosti, produktivnosti, iška nju boljših oblik organizacije in de la in dohodkovnemu povezovanju v procesu družbene reprodukcije.
Razmere, v katerih je danes jugoslovansko gospodarstvo, so zapletene, a vendar je veliko več pogojev za uspešno razreševanje problemov in nasprotij kot včasih, je poudaril Andrej Verbič. Večja je družbenopolitična osveščenost delovnih ljudi, razvitejše je samoupravljanje in samoupravni odnosi, vsi skupaj imamo več znanja in ustvarjalnih sposobnosti, to pa je veliko in neprecenljivo.
»Izkušnje, ki smo jih priborili, predvsem pa politične usmeritve dokumentov Zveze komunistov in še posebej izjemen prispevek teoretične misli Edvarda Kardelja, ki je vseskozi utemeljeval razvojna pota samoupravljanja in uveljavljanja delavca ter njegove vloge procesu družbene reprodukcije, kar odpira dolgoročno perspektivo delovnim ljudem, pomenijo novo ustvarjalno moč v naši družbi. Nobena 'dežela nima te prednosti, da lahko delovni ljudje sami odločajo in aktivno vplivajo na spreminjanje iri razreševanje gospodarskih problemov*, je rekel Verbič.
Andrej Verbič je v svoji besedi o-pozoril tudi na dve dejstvi, ki sta vse bolj prisotni v zavesti vseh udeležencev v gospodarstvu, namreč, da je zapiranje v okvire lastne organizacije, regije ali v republiške meje zavora razvoja in konceptu razvojnega programa Slovenije in da brez povezovanja, združevanja dela in sredstev ter tudi delitve dela ni mogoče pričakovati nadaljnjega vzpona gospodarstva.
In drugič: v OZD se vse bolj uveljavlja spoznanje, da ob naglem tehnološkem razvoju ni napredka brez nenehno novega pridobivanja znanja, kar je v preteklosti spodbudilo številne povezave med OZD in visokošolskimi delovnimi organizacijami. Prisotno je tudi spoznanje o nujnosti povezovanja in tesni.i stikov med izobraževanjem in gospodarstvom, kot nuji družbenega in gospodarskega razvoja.
MARJAN LEKŠE
RIM - Tajnik PSI Craxi in podtajnik Signorile sta se na včerajšnjem srečanju več ur pogovarjala o političnem položaju. Pogovor je sprožil verjetno skorajšnji sestanek centralnega komiteja PSI, vendar se zdi, da med strankarskima tovarišema ni prišlo včeraj do nobenega predhodnega dogovora.
NEW YORK — Generalni sekretar OZN se je vrnil v New Yorku po tridnevnih pogovorih z iranskimi oblastmi, ne da bi bistveno spremenil položaj 50 ameriških talcev, ki so že dva meseca v rokah islamskih študentov. Kljub temu smatra Wald-heim, da je bil obisk potreben, saj se je v Teheranu seznanil z iranskim stališčem, kar bo po njegovem lahko pozitivno vplivalo pri reševanju iranske krize. Več Waldheim ni povedal, saj mora predhodno o iranski misiji poročati članicam varnostnega sveta, dodal pa je, da so iranske oblasti predvsem očitale OZN. da je bila gluha, ko je šah teptal najosnovnejše človeške pravice.
Ameriška vlada za sedaj ni kotel entirala neuspeha Waldheimove misije, a je jasno povedala, da se pripravlja na zasedanje varnostnega sveta OZN. ko bo 7. januarja zahtevala gospodarske sankcije proti Iranu. čisto drugače je reagiral francoski predsednik Valery Giscard d'E-staing, ki je označil iranski »sprejem* generalnega sekretarja OZN kot «nepojml,iiv in nesprejemljiv*.
Carterjevo administracijo pa VVald-heimov neuspeh ne skrbi, saj je bila nanj pripravljena in ji je skoraj dobrodošel, ker bo tako lažje prepričala svetovno organizacijo, da sprejme gospodarske sankcije proti I-ranu.
Iranske ob’asti se res niso potrudile, da bi Wa!dheimu olajšate njegovo misijo. Časopisi so mu izrazili «dobrodošiico» s posnetki njegovega sniden!a s šahom in šahovo po'sestro. Na teheranskem pokopališču je bil tarča ljudskega gneva. Kot zadnje pa je treba omeniti, da se ni sestal niti s talci, niti z nlhovi-mi ječarji, islamskimi študenti, a-jatulah Homeini ga je po večdnevnem molku pred od’ odom povedal, da si ne želi snidenja z VValdhei-mom.
Medtem ko je Kurt Wa'dheim zapuščal v največji tajnosti Teheran so islamski študentje zahtevah od iranskega zuanjega ministra Ghot-bzadeha, naj ,iim izroči ameriškega opravnika poslov Laingena, ki se je ob zasedbi ameriškega veleposlaništva zateke’ na iransko zunanje ministrstvo. Ni še jasno, kaj bo storil Ghotbzadeh pred to novo zahtevo, a skoraj gotovo ne bo-klonil. Islamski študentje so med drugim povabili na morebitni proces proti ameriškim ta'cem tudi predstavnike vietnamske vlade, ker se po niihovem med tatei nahaja tudi ameriški letalski častnik, ki je svoj čas bombardiral Vietnam.
Vsi sedaj z nestrpnost:o čakate, kaj bedo storile ZDA. 7. januarja bo varnostni svet ponovno razpravljal o iranski krizi, a vvashingtonski po-Utični opazovalci so prepričani, da ZDA pripravljajo tudi druge cobude, če bi diplomatska pot zaradi morebitnega sovjetskega veta propadte. Še vedno je glavna grožnte pomorska blokada, ki jo ZDA la'teo izvedejo vsak trenutek, saj imate v vodah Perzijsko-arabskega morja največje brodovje vseh časov.
V Washingtonu tudi z ucantem pričakujejo zaplet notranjih iranskih problemov pred predsedniškimi volitvami konec januarja. Včeraj je prišlo do hudih neredov meč pristaši atetulaha Homeinija in ajatulaha Madari a v svetem mestu Komu. Madarijevi privrženci so v glavnem mestu Azerbajdžana Tabrizu zasedli radijsko postajo. V Teheranu pa so se spoprijeli marksistični fedaini in islamski integralisti. Notranji po'o-žaj je torej izredno napet. Homeinijeva določila, kdo je lahko predsedniški kandidat so ponovno izločila ia politične igre iranske laične sile. I-ranu Vlada torej samovolje Homeinijevega teokratizma in fanatizem ulice. Zmerne politične sile sq za sedaj v ozadju, a Američani upajo, da bodo prej ali slej prevzele oblast, ko bo tudi preprostemu ljudstvu jasno, da vodi teokratizem v gospodarski in politični propad države, (voc)
Na sliki (Ielefoto AP) generalni sekretar OZN Kurt Waldheim med postankom na ziiriškem letališču.
TRŽAŠKI DNEVNIK
TISKOVNO SPOROČILO PATRONATOV INflS-CISL, INCA-CGIL IN UCAP-UIL
Vlada in deželni odbor na zatožni klopi zaradi zavlačevanja zdravstvene reforme
V Rimu prepozno odobrili zakonska odloka o juridičnem položaju osebja in o financiranju Dežela se ne ozira na potrebe delovnega človeka • Izkoristiti dosedanja izkustva
Tajništva patronatov INAS-CISL, INCA-CGIL in UCAP CCdL/UIL so izdala skupno tiskovno sporočilo, v katerem ostro kritizirajo rimsko vlado in še zlasti deželni odbor Furlanije-Julijske krajine zaradi njunega zamudnega ravnanja glede izvajanja zakona o zdravstveni reformi.
Patronati so močno zaskrbljeni nad okoliščino, da so se odgovorni dejavniki znašli nepripravljeni, ko je napočilo novo leto, s katerim bi tudi morala gladko steči vsedržav na zdravstvena služba. Vlada ie šele zadnji trenutek, torej z dokajšnjo zamudo odobrila ukrepe, ki jih predvideva zakon o preosnovi zdravstvenega sistema in ki zade vajo juridični položaj osebja in finančni postopek (prvi odlok je bil odobren 21.. drugi pa 29. decembra lani). Ne samo, vsebina odlokov še danes ni znana, je rečeno v komunikeju patronatov in to upravi čeno vznemirja uslužbence, ki delujejo, oziroma bodo delovali v
PO SUSPENDIRANJU RAVNATELJA MESSINE
Poziv tajništva KPI demokratičnim silam za rešitev vprašanja deželnega gledališča
Poslanci iz naše dežele naj se tudi zavzamejo za rešitev finančnih problemov SSG
Tajništvo tržaške federacije KPI je sporazu nno s komunističnimi predstavniki v upravnem svetu Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine objavilo tiskovno stališče, v katerem pcdaja svoje stališče glede položaja v italijanski gledališki ustanovi. KPI izraža najprej zaskrbljenost zaradi sedanjega negotovega stanja in poudarja svoje zavzemanje za dejanski preporod deželnega teatra in sanacijo njegovega proračuna.
Po mnenju KPI se morajo politične sile, ki jim je pri srcu usoda teatra, otresti ozkih partikularnih in osebnih gledanj ter prevzeti nase izredno odgovornost: to narekujejo nekatera dejstva, kot so neznosni deficit, ki v letošnji sezoni dosega milijardo in 400 milijonov lir, dalje pomahjka-nje vsedržavnega zakona o u-rejanju gledališke dejavnosti, za našo deželo pa tudi pomanjkanje pooblastil, ki jih predvideva zakon št. 382 za dežele z navadnim statutom, pa še nejasnost številnih statutarnih aspektov glede delovanja ustanove, kar je omogočilo po eni strani dejanski monopol KD v upravnem svetu, po drogi pa pustolovsko upravljanje s strani operativnega ravnatelja Mes-sine. KPI zahteva nadomestitev Messine, pa tudi odprtje najširše razprave o problemih, kot so vprašanje najema gledališča Rossetti, za katerega obstaja nevarnost, da bi bil uporabljen samo za pobude zasebnega značaja, razvoj gledališke dejavnosti v deželi in večja prisotnost teatra v drugih deželnih centrih, revizija statuta v demokratičnem smislu z bolj u-ravnovešenim zastopstvom političnih sil v upravnem svetu ter boljša organizacija dela v teatru.
Taka razprava, po mnenju komunistov, lahko predstavlja osnovo za novi upravni program gledališča, ki naj omogoči ponovno uravnovešenje bilanc z zajamčenimi prispevki iz javnih blagajn in na podlagi nujne odobritve novega vsedržavnega zakona o gledališki dejavnosti.
Na koncu tiskovno poročilo avtonomne federacije KPI še poudarja, da se mora ta skupna angažiranost demokratičnih sil do problemov gledališke dejavnosti v deželi izraziti tudi v skupni pobudi vseh izvoljenih deželnih predstavnikov v parlament za rešitev finančnih problemov Slovenskega stalnega gledališča, ki ogrožajo sam obstoj te važne kulturne ustanove v naši deželi.
medicine na tržaški univerzi glede ugotavljanja in zdravljenja poklicnih obolenj, (dg)
Zastopstvo SSG pri vladnem komisarju
Zastopstvo Slovenskega stalnega gledališča, ki so ga sestavljali člana izvršnega odbora Jurij Slama in Edvin Švab ter ravnatelj Miroslav Košuta, je včeraj obiskalo vladnega komisarja, prefekta Marrosuja, da bi mu prikazalo kritično stanje našega gledališča, ki ne razpolaga s finančnim kritjem za nemoteno nadaljevanje letošnje gledališke sezone. Vladni komisar je z zanimanjem poslušal oris sedanjega stanja v SSG in obljubil svoje posredovanje pri pristojnih organih za pozitivno rešitev problema.
Pritisnil je mraz
Zima je torej pokazala zobe. Včerajšnji dan je bil tako na Tržaškem kakor drugod v Furlaniji - Julijski krajini najbolj mrzel doslej. V samem Trstu je {»noči živo srebro padlo rahlo izpod ene stopinje pod ničlo, podnevi je najnižja temperatura znašala 1,5 stopinje in najvišja 3 stopinje nad ničlo. Na planoti je mraz seveda bolj pritisnil, tako so ponoči zaznamovali na področju Proseka in Opčin minus 6, sinoči pa minus 4. K sreči je bilo nebo vedro, pa tudi burje ni bilo, le rahel vetrič se je občasno pojavil. Proti večeru se je vreme začelo rahlo kvariti.
Nebo je bilo sončno tudi drugod v deželi, kjer pa je živo srebro mestoma zdrknilo do temperatur, kakršnih so bolj navajeni na skrajnem evropskem severu. Nad Belo-peškimi jezeri so včeraj ponoči u-gotovili kar 26 stopinj pod ničlo. Na Nevejskem sedlu je temperatura v »najtoplejših* urah segala do minus 6, proti večeru pa je že zopet padla na minus 11 in danes ponoči domnevno še precej niže, kar velja tud; za druge hribovite in gorate predele v deželi.
Snežne razmere so razmeroma u-godne, toda v planinah se je marsikje pojavil led, kar narekuje ljubiteljem višav dokajšnjo previdnost.
Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal 9. t.m. na sedežu v Ul. S. Ermacora. Na dnevnem redu med drugim razprava o nekaterih resolucijah,
Osebni promet čez italijansko - jugoslovansko mejo v tržaški pokrajini se je lani, v primerjavi s prejšnjimi leti, znatno zmanjšal. V letu 1979 so namreč našteli skupno 28.772.022 prehodov čez mejo, medtem ko so jih v letu 1978 našteli 31.724.125, to je skoraj tri milijone, ali 9,31 od sto več. Še večja je razlika s prejšnjimi leti. V letu 1977 je šlo čez mejo skoraj 32 milijonov ljudi, v letu 1976 pa 50 milijonov in 700 tisoč. Rekordno število so zabeležili v letu 1970, ko je prekoračilo mejo na Tržaškem skupno kar 67.368.698 potnikov.
Iz statističnih podatkov tržaške obmejne policije je tudi razvidno, da se je zmanjšal tako maloobmejni osebni promet s prepustnicami, kot mednarodni osebni promet. Rahlo se je lani, v primerjavi s predlanskim letom, povečalo le število prehodov tujcev. V bistvu gre za jugoslovanske državljane, kar dokazuje, da je dotok jugoslovanskih turistov .v naše mesto v preteklem letu narastel. Če spet pogledamo med podatke obmejne policije, ugotovimo, da so v mednarodnem pro-
■iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuj
ŠE NEKAJ PRAKTIČNIH NAVODIL KORISTNIKOM NOVEGA REŽIMA 0 ZDRAVSTVU
Zavarovanci naj budno spremljajo prve korake novorojene zdravstvene službe
Bolnišniška in zdravilska oskrba - Kako je na tujem - V stiski se obrnite na urad SAUB
zdravstvenih in skrbstvenih telesih.
Tudi ukrepanje naše deželne u-prave je zamudno, saj še vedno ni izdala norm o sprožitvi in razvoju zdravstvene oskrbe, se pravi o prenosu pristojnosti z bolniških blagajn na krajevne zdravstvene enote in zavod INPS, oziroma o dejavnosti omenjenih enot, ki jih pač še ni. Z druge strani očitajo patronati deželnemu odboru da se pri oblikovanju delegiranih zakon skih osnutkov sploh ni zmenil za potrebe delovnih ljudi in njihovih sindikalnih organizacij.
Dejansko je danes položaj takšen — nadaljuje sporočilo — da se bo spremenil naziv (SSN — servizio sanitario nazionale — namesto INAM. ENPAS itd.), ne pa tudi vsebina, to je količinska in kakovostna stopnja zdravstvenih storitev. V tem prehodnem obdobju bi se te utegnile celo še poslabšati; med drugim zaradi tega, ker ob staja nevarnost, da bodo ostala vsa dosedanja dragocena izkustva, ki so jih nabrali zavodi za bolniško zavarovanje, neizkoriščena, medtem ko bi jih bilo treba v resnici smotrno uporabiti za odstranitev preteklih napak ter izboljšanje uslug.
Patronati pozivajo vse delovne množice, naj ne čakajo pasivno, ampak naj odločno zahtevajo od vlade, posebno pa od deželnega odbora, da nemudoma pod vzameta vse potrebne ukrepe, vendar ob predhodnem posvetovanju s sindikalnimi organizacijami.
Finančna plat zdravstvene reforme: predvideno zedinjenje zdravstvenih zavodov in ustanov, ki ga predvideva navodilo št. 7 osrednjega odbora za odpravo bolniško-za-varovalnih organizmov, bi po sodbi patronatov lahko omogočilo konkreten začetek reforme tako, da bi specialistično-zdravstvene strukture odprli navzven celoviti družbeni skupnosti. To nikakor ne bi bremenilo bilance, ker bi v bistvu šlo samo za smotrnejše izkoriščanje obstoječih naprav in osebja. Navodila št. 7 pa še danes niso izvedli zaradi pomanjkanja politične volje tako na vsedržavni kot na deželni ravni.
Tajništva patronatov menijo, da je nujno treba posvetiti vso pozornost preustroju in okrepitvi že danih zdravstvenih struktur in jih u-porabiti zatem tako neposredno (v sklopu predvidenih krajevnih zdravstvenih enot. ki -bodo. .vsrkale vse bolnišnice, ambulatorije, posvetovalnice idr.) fcjkgr. praznimi konvencijami (jtosebno z univerzo). V tej zvezi je tudi še potrebno, da zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL podpiše poseb 'no konvencijo z Inštitutom delovne
HiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiMiiiiiiiiniifiiHiiHMiimfMMHiiiiiiiiiinimiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiKiiiiiiiuiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiittmiiiiiiiiiiiiiiHiiitt
STALIŠČA DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Urbanistična ureditev kraških vasi prioritetna naloga občinske uprave
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
V letu 1979 znatno upadel osebni promet čez mejo
Lani prekoračilo mejo skupno 28.772.022 potnikov, predlanskim pa 31.724.125
V dopolnilo k našemu včerajšnjemu članku o tem, kakšne ugodnosti daje zavarovancem novouvedena vsedržavna zdravstvena služba, bomo danes postregli bralcem še z dodatnimi pojasnili in praktičnimi navodili.
BOLNIŠNIŠKA OSKRBA. V smislu državnega zakona št. 833 z dne 23. decembra 1978 ima sleherni državljan pravico do sprejema v katerokoli javno bolnišnico ali kliniko, ki jo veže na režim bolezenskega zavarovanja ustrezna pogodba ali konvecija, kakor temu pravijo. Bolnica ali klinika moratft seveda biti na območju dežele, kjer zainteresirani prebiva. Glede umestnosti, oziroma potrebe, da se bolnik zateče k bolnišniškemu zdravljenju, se mora izreči zaupni zdravnik, lahko pa tudi njegov namestnik (guardia medica) ali specialist, če pacftnt prestopi prag zdravstvenega doma brez poprej o-menjene konvecijfe, mu bo deželna uprava iz zadevne blagajne poravnala stroške; odškodnina ne sme biti nižja od poprečnega izdatka, ki bi ga dežela imela zr sprejem za-
varovanca v «konvencionirano» kliniko. Deželne uprave morajo z druge strani v najkrajšem odobriti naravo postopka (in seveda poskrbeti tudi za ustrezna pooblastila), ki bo potreben za primer nujcostnega sprejema ali pa specialistične zdravniške oskrbe bolnikov v bolnišnicah in klinikah, ki se nahajajo izven deželnih meja.
ZDRAVILSKA OSKRBA. Zavarovani osebi smeta predpisati zdravilo samo zaupni generični zdravnik ali specialist, recept pa je treba izkoristiti najpozneje deseti dan po njegovi izstavitvi. Na vsakem receptu so lahko predpisane največ tri vrste različnih zdravil. Zdravila so uradno brezplačna, bolnik mora plačati le tako imenovani ticket ali prispevek; 290 lir za zdravilo do vrednosti največ 1.000 lir; 400 lir zamzdrevilo, ki stane do 3.000 lir in 600 lir za vsa zdravila, katerih cede1'presegajo 3.000 lir.	',.y
ZDRAVSTVENA OSKRBA NA TUJEM. Če se italijanski državljan poda v inozemstvo poslovno, ima tam pravico do enake zdravstvene o-
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji zadnji seji, dne 28. de cembra lani, s široko večino glasov odobril resolucijo, ki jo je pred ložil občinski odbor in s katero ie ponovno izpričal nekatera stališča o važnih občinskih. urbanističnih problemih. Resolucija poudarja nekatera načelna stališča, ki naj hi jih pri nadaljnjem teritorialnem načrtovanju upoštevali. Urbanistič ni problemi so, kot znano, izzvali v devinsko-nabrežinski občini šte vilne polemike, kar je imelo za po sledico zavrnitev dveh pomembnih sklepov, ki sta bila neposredno povezana z urbanističnimi vprašanji. Po številnih stikih in pogajanjih med strankami se je zadeva nato delno razčistila in prav na orne njeni seji pred novim letom je bil skoraj enotno izglasovan dokument ki ga danes objavljamo. Na tej seji je devinsko - nabrežinski občinski svet tudi imenoval izvedence za izdelavo nekaterih posebnih urbani stičnih načrtov, in sicer načrta za izdelavo variante, s katero naj bi uskladili splošen občinski regula cijski načrt z deželnim urbanista nim načrtom, načrta za ekonomske ljudske gradnje ter predhodne štu di.je za gospodarski razvoj občine, zlasti s turističnega vidika,
V resoluciji, ki jo je devinsko -nabrežinski občinski svet sprejel na
PO DOGOVORU Z ZAVODOM BANCO Dl SICIUA
Posojila za katinarsko bolnico
8.788.740.498 lir — bodo uporabi1* za izplačitev podjetij, ki so postavila tehnološke naprave ter za kritje stroškov, ki so jih imeli za u reditev centraliziranih kuhinje in pralnice, za telefonske naprave, za centralizirane elektronske kontrolne naprave, za razne svetlobne na prave, za upepeljevalnik. razne či stilne naprave ter ureditev parka okrog bolnišnice,
Z drugim posojilom — 328 030.529 lir —• bodo krili stroške za razna dopolnilna dela na glavnem poslopju in za ureditev stopnišč ter stropov. Tema dvema posojilama bo v kratkem sledilo še tretje v znesku 2.127 milijonov lir. s katerimi bodo krili še zadnje stroške za dokon čno ureditev katinarske bolnišnice
Tržaška podružnica bančnega za voda Banco di Sicilia je dodelila dve posojili na račun obljubljenih deželnih prispevkov za kritje raznih zaključnih del pri gradnji katinarske bolnišnice. Obvezo so podpisali 28. decembra na sedežu Avtonomne sekcije za finansiranje javnih del in naprav omenjenega bančnega zavoda. V poročilu, ki ga je s tem v zvezi izdala deželna bolnišniška ustanova, je med drugim rečeno, da je tudi obrestna mera, za katero so se bili dogovorili, nadvse ugodna, zlasti če upoštevamo sedanji kritični finančni položaj v državi. V poročilu je nadalje rečeno, da to dokazuje pripravljenost bančnega zavoda, da podpre pomembna javna dela v tržaški pokrajini.
Prvo in tudi večje posojilo —
zadnji seji, je rečeno: 1. da je rešitev problema kraških vasi. skupno z ureditvijo obalnega področja prioritetna točka revizije splošnega regulacijskega načrta. V tem smislu je treba poseči pri deželni u-pravi ter ukreniti vse potrebno, da pride čimprej do primernega reševanja teh problemov tei v tem okviru tudi do odobritve delneea področnega načrta v sklopu revizije spošnega regulacijskega načrta.
2.	Sesljanski zaliv naj bn name njen izključno turistični uporabi. Pri tem je treba upoštevati vsa določila dokumenta o turističnem razvoju in izključiti vsakršno možnost stanovanjskih gradenj.
3.	Zaradi preobširne naselitvene zmogljivosti seda n'ega splošnega regulacijskega načrta obstaja nevarnost, da se v primeru, ko se dejansko doseže naselitvena mak-simala. omeii možnost ureditve raz nih javnih del, zlasti na področju grezničnih napeljav Zaradi tega je vse bolj potrebno strogo izvajanje normativa, ki urejuje razmerje med gradbenimi koncesijam.’ in primarnimi urbanizaciiskimi deli. kar na je izrazito aktualen problem. To ve'a, še posebno v primerih izda ianja koncesij za gradnje obsežnih kompleksov na oodrečjih. ki niso podvržena regulacijskemu načrtu.
4.	Nujnost, da se z odobritvijo občinskega načrta za liudske gradnje čimprei začne s konkretnim izvajanjem javne stanovanjske politike v korist širših plasti občanov, ki nimajo možnosti, da bi si zagotovili stanovanje na svobodnem trž:šču. S tem v zvezi je treba čim prej dolomiti potrebne površine v Devinu, Sesljanu in Nabrežini ter jih dodeliti ustanovam, ki se ukvarjajo z ljudskimi gradnjami, zlasti ustanovi IACP, da se tako 0-mogoči začetek gradnje zadostnega števila stanovanj, sai je trenutno na lestvici IACP preko sto družin v devinsko-nabrežinski občini, ki že dolgo čaka na primerna stanovanja.
Sreranje o predoru pod Monte Croce Carnico
Podpredsednik deželnega odbora Strgio Coloni se je včeraj v Trstu sestal s svetoik^m na zunanjem katere gradnja se vleče že dolga j ministrstvu dr. Giuseppom Sca-leta.
bleme v zvezi z izgradnjo predora ped Mcnte Croce Carnico. Ob navzočnosti predsednika družbe za predor odv. Marpillera in deželnega oobornika Carpsneda je bil govor tudi o številnih drugih vprašanjih, ki zadevajo sodelovanje med Italijo in Avstrijo s posebnim ozirom na pristaniški promet.
PRIREJA GA SSŠ
Pripravljalni tečaj za vrtnarice
Sindikat Slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini, tajništvo Trst, obvešča vrtnarice, ki se nameravajo udeležiti natečaja razpisanega od šolskega skrbništva 22. novembra, da bo pripravljalni tečaj v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška št. 20. Predavanja bodo vsako sredo in petek s pričetkom ob 17. uri in se bodo zaključila 1. februarja.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča '■enjene odmejalce, da bo danes, 5. t.m., zaprta zaradi inventure.
zdravstvene službe, glede tega dokumenta nimajo težav, nekoliko drugače je za one, ki do 1. januarja niso bili zavarovani. Tem izstavljajo uradi SAUB zaenkrat neizkoriščene knjižice zavoda INAM, na katere vtisnejo sledeči žig: «Servizio Sanitario Nazionale Regione Auto-noma Friuli - Venezia Giulia*. Te knjižice so tudi nanovo oštevilčene, da ne bi nastala zmešnjava med njimi in starimi knjižicami.
Kakor smo že včeraj navedli, se je treba za vpis v novi sistem zdravstvene oskrbe obrniti na urade SAUB, ki delujejo v prostorih zavoda INAM. Pri sebi mora vsakdo imeti osebni dokument in obvezno tudi družinski list. Slednji je potreben prvič zato, ker se vpis avtomatično raztegne tudi na družinske člane, drugič pa, ker je iz njega razvidno, da dotični biva v območju, nad katerim se razteza pristojnost urada, oziroma delokrog bodočih krajevnih zdravstvenih e-not (USL - unita sanitarie iocali).
Ob vpisu si vsakdo tudi izbere zaupnega zdravnika — kdor ga je že imel, ga pač skuša potrditi. Prav zato pa svetujemo ljudem, naj pohitijo: v smislu tako imenovane zedinjene konvencije (convenzione linica) bo smel vsak zdravnik imeti na seznamu največ 1.500 zavarovancev (v določenih primerih do 1.800). To pa zato, da bi ne bil preobremenjen in bi tako mogel vsakomur posvetiti toliko časa, kolikor mu ga je pač treba.
Nekaterim zdravnikom to ni kdove kako všeč, češ da so žrtve diskriminacije. Tudi marsikateremu zavarovancu to ni po godu, če je, denimo, Izgubil »svojega* dolgoletnega zdravnika. Res pa je tudi, da je treba dati možnost ne toliko zaslužka, kolikor zlasti kakovostne u-veljavitve tudi mlajšim ali še ne tako znanim, a morda ravno tako sposobnim; v nasprotnem primeru bi res utemeljeno govorili o »baronih*. (dg)
ski dnevnik «11 Piccolo» danes že spet v kioskih. Uredniški odbor italijanskega časnika je včera. s kratkim sporočilom napovedal, da bo list danes izšel, novinarji pa vsekakor nadaljujejo z bojeu za obnovitev dodatne delovne pogodbe v okviru podjetja.
Sindikalni spor, zaradi katerega so novinarji napovedali stavko in italijanski list ni izšel 14 dni (najdaljše obdobje odsotnosti iz kioskov v povojni zgodovini tega lista) se je vnel, ko je uprava koncern,. Rizzoli, ki je pred leti ' upila «H Piccolo*, zavrnila zahteve časnikarjev. Sled- j nji so zahtevali obnovitev dodatne j delovne pogodbe v okviru podjetja in fin; nčne izboljšave. Pri pogajanjih so odstopili od nekaterih zahtev, o-hranili pa so glavno in sicer zvišanje osnovne plače. Pri tem so se sklicevali na dejstvo, da naj bi bil «11 Piccolo* edini aktivni lbt v okviru koncerna, kljub temu pa naj 1 i novinarji imeli znatno nižje plače kot pri novoustanovljenemu »Occhiu* ali pri «Corriere della sera*.
Uprava grupe Rizzoli je ostro odgovorila na zahteve tržaških novinarjev, češ da so nesprejemljive, menda pa tudi tdguvor.d urednik Borio ni docela opravil svoje posredovalne vloge in nekoliko odmak-
UKREP 0 DIILOVEM OLJU IZZVAL TUDI MEDNARODNO OGORČENJE
Položaj pri Fernetičih je bil včeraj miren
Nasilni vozniki ie vodno v zaporu, poročnik Giorgino pa v bolnišnici
metu zabeležili lani skupno 16 milijonov 822.979 prehodov, kar je 1.246.700, ali 6,90 od sto manj kot v letu 1978. Samo italijanskih državljanov je šlo v obeh smereh 4.160.432 (predlanskim jih je prekoračilo mejo 5.559.807), ostalih potnikov pa je bilo 12.662.547, kar je za 1,22 od sto več kot predlanskim, ko je stopilo čez mejo v obeh smereh skupno 12.509.872 tujih državljanov.
Nekoliko drugače je z maloobmejnim osebnim prometom. Tudi tu so številčne vrednosti znatno nižje kot v preteklih letih. V obeh smereh je s prepustnicami prešlo mejo skupno 11.949.043 potnikov, medtem ko jih je predlanskim potovalo čez mejo 13.654.446, to se pravi 12 in pol odstotka več. Več so čez mejo potovali italijanski državljani (skupno 8.065.782 prehodov v obeh smereh, predlanskim skupno 9.156.880), z jugoslovansko prepustnico pa je šlo čez mejo 3.883.261 potnikov (predlanskim 4.497.566).
Še večje razlike opazimo, če primerjamo decembrske podatke s podatki za isto razdobje v letu 1978. Medtem ko je decembra predlanskim potovalo čez mejo skupno 3 milijone 128.222 potnikov, so jih v komaj izteklem decembru našteli le 1.838.065, kar je za 41,24 od sto manj. Za celih petdeset odstotkov se je na primer zmanjšal dotok i-talijanskih državljanov s potnimi listi, medtem ko se je za 53 odstotkov zmanjšal dotok jugoslovanskih državljanov v maloobmejnem prometu. S potnimi listi je skupno prekoračilo mejo 1.054.879 potnikov (v decembru 1978 1.800.731), s prepustnicami pa 783.186 potnikov (predlanskim 1.327.491).
Neprevidno pod avto
20-letni Mladen Sculac iz Ul. S. Michele 31 je pri Sv. Ani podrl blizu pokopališča 51-letno Mario O-mari por. Gallo, ki je prečkala U-lico delllstria, ker je lovila avtobus, namenjena na delo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v mesecu dni.
skrbe, kakršne je deležen v domovini. Obrne se lahko na katero koli zdravstveno ustanovo in italijanska država mu bo povrnila stroške. Če potuješ na tuje iz drugih razlogov, na primer kot turist, se prav tako lahko javiš v katerikoli bolnišnici in dovolj je, da pristojnemu o-sebju pokažeš zdravstveno knjižico, iz katere bo pač razvidna tvoja pravica do vse potrebne oskrbe.
Mehanizem ni še stekel s polno paro, pravijo pa, da bo v kratkem.
Seveda je dolžnost in predvsem interes vsakega, da k!jub začetnim težavam, ki spremljajo vsako novost, budno sledi dogajanju in si osebno prizadeva, da bi se vsi navedeni postopki gladko odvijali; če se ne bi, bo pa treba primerno na-steriti na odgovornih mestih (SAUB).
V predzadnjem odstavku smo 0-menih zdravstveno knjižico. Vsi tisti, ki so uživali bolezensko Zava- ...___
rnvanje že pred itvedbo vsedržavne bilo nikogar. Iz fbčfostalftt dokumen-
PROSVETNA
DRUŠTVA
vabijo odrasle in otroke na predstavo
TIŠINA IN GIB
GLAVNI IN EDINI
ANIMATOR BO PANTOMIMIK
ZNANI KUBANSKI
ANDRES VALDES
V	NEDELJO, 6. JANUARJA
PD Prosek - Kontovel na Proseku v Kulturnem domu ob 15.00 PD Kraški dom v Repnu v šolski telovadnici ob 17.00 PD Rdeča zvezda v Saležu v prosvetni dvorani ob 18.30
V	PONEDELJEK, 7. JANUARJA
PD Rovte - Kolonkovec v Rovtah v novi dvorani ob 19.00 Društvo Slovencev
v Miljski občini v Miljah v Kulturnem centru ob 21.00
V	TOREK, 8. JANUARJA
PD Barkovlje v Barkovljah v društvu ob 17.00
PD Igo Gruden v Nabrežini v Prosvetni dvorani ob 19.00
PD Slavec v Ricmanjih v Babni hiši ob 21.00
V	SREDO, 9. JANUARJA
PD Valentin Vodnik v Dolini v društvenih prostorih ob 19.00 PD Lonjer - Katinara v Lonjerju v društvenih prostorih ob 21.00
KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV IZ BREGA	
	priredi
	KONCERT
	tria PRO ARTE iz Romunije
jutri, 6. «France	januarja 1980, ob 17.30 v gledališču Prešeren« v Boljuncu.	VABLJENI!
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1980
Celoletna................................ 38.000	lir
Polletna................................. 25.000	»
Mesečna................................... 5.000	»
Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za cetoletno naročnino zaračunali 60.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj.
NAROČNINE SPREJEMAJO)
Uprava: Trst, Ul. Monteechi 6
ec Uh BjJvBt Tol. 794872 Ufe	.ittoT
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. gmig 1 .
va. ... rtouuiii -Tei;'
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banke: tek. račun štev. 1192
Zgorel
jugoslovanski avto
Ob državni cesti 202, v neki slepi gozdni poti v bližini odcepa za Reko, je zgorel avtomobil znamke citroen 1300 jugoslovanske registracije. Na kraj požara so prišli tržaški gasilci, ki so našli avto zarit v bližnje drevo in brez evidenčne tablice na zadnjem delu. Po skrbnem pregledu so gasilci in kasneje še policija ugotovili;'da he v notranjosti ne v bližini avtomobila ni P*-'
tov pa je bilo moč razbrati, da je avto last 38-letnega Grga Cvitano-viča iz Lovrana, Ul. Istrske divizije 12.
Romunski trio Pro Arto drevi v Nabrežini in jutri v Boljuncu
Nastopi kvalitetnih glasbenih skupin z vzhoda so pri nas prava redkost. Znano je, da je glasbena vzgoja v vzhodnih državah urejena precej drugače kot pri nas, zato je tudi glasbena kultura mnogo bolj poglobljena in dognana. Glasbena kultura je m vzhodu prav tako množič : pojav kot literarna ali znanstvena. Pažnjo, ki jo vzhodni strokovnjaki posvečajo svojim najboljšim talentom, pa lahko označimo za pravo starševsko skrb in nego. Zato so tako ansambli kot solisti običajno garancija za zelo kvalitetne poustvarjalce. In uspešni nastopi bukareške-ga tria Pro Arte nam to tudi potrjujejo. Romunski izvajalci so na Tržaškem in Goriškem poželi topel aplavz in enodušno priznanje strokovne kritike. Doslej so koncertirali predvsem italijanskemu občinstvu, na njihovo izrecno željo pa se bodo predstavili tudi Slovencem iz okolice Trsta. Danes zvečer se bodo predstavili ob 2C.30 v dvorani PD Igo Gruden, jutri zvečer ob 17.30 pa breški publiki v občinskem gledališču France Prešere.i v boljuncu. Trio Pro Arte je za nastop na Krasu in v Bregu izbral iz svojega bogatega repertoarja živahnejše melodije klasičnih mojstrov Hagdna, Stahulja-ka in Šostakoviča.
PO DVEH TEDNIH STAVKE NOVINARJEV
«IL PICCOLO» DANES ZOPET V KIOSKIH
Sindikalni spor z upravo cRizzoli» vsekakor še ni rešen
Po dveh tednih bo tržaški italijan- njeno čakal, kaj se bo zgodilo.
Po dvotedenski stavki, zaradi katere je bila založniška hiša prikrajšana za nekaj stotin milijonov lir reklamnega priliva, so novinarji «11 Piccola* včeraj sklenili, da se vrnejo na delovno mesto in da v današnji številki z dolgim sporočilom pojasnijo bralcem razloge stavke. Vprašanje pa je, ali bo list redno izhajal v prihodnjih dneh. Novinarji^ se bodo danes zopet zbrali na skupščini, da odločajo o nadaljnjih oblikah boja za dosego lastnih zahtev.
Pismo uredništvu
I mmisirsivu ar. uiuseppom oca- raziegei	u» audi
| glio, s katerim je obravnaval pro- račiti državno mejo in ima v re-
Štirje francoski in en švicarski voznik, ki so v četrtek protestirali na mejnem ppehodu pri Fernetičih zaradi dizlovega olja in ki so jih aretirali, ker so povzročili nemire, v katerih je bil ranjen poročnik Giorgino, ro še vedno v koronej-skih zaporih. Z njimi se ukvarja namestnik državnega pravdnika dr. Staffa. Poročnik Giorgino pa je še vedno v bolnišnici, kjer si zdravi rano na očesu, ki mu jo je povzročila brca.
Včeraj je bilo na mejnem prehodu mirno. Vozniki niso več protestirali, kajti v glavnem se je že razlegel glas, da kdor hoče preko-
zervoarju več kot 50 litrov plinskega olja, mora za vsak dodatni liter plačati tisoč lir. Dvema šoferjema so sicer cariniki iztržili davek na odvečno gorivo, a šofer ja sta odkazano vsoto brez besed plačala.
Ravnatelj državnega centra za carinske študije v Bologni dr. Antonio Grassani je poslal parlamentu in vladi dokument, v katerem opozarja na posledice zakona, ki omejuje izvoz dizlovega olja, saj je s tem prizadeta edina izvozna veja, ki kolikor toliko v redu deluje: t.j. promet s težkimi prikoličarji. Iz Ženeve pa se je oglasila Medn-rodna zveza za prevoze (UtU). ki je ognje-
vito protestirala proti novemu italijanskemu zakonu.
V zvezo je včlanjenih kakšnih 50 držav, toda o novih ukrepih je bila obveščena šele 3. januarja «U-krep,» ugotavlja Mednarodna zveza za prevoze, »nikakor r bo dokončno rešil problema o zalaganju z energijo, obenem pa še krši načelo o prosti izmenjavi blaga.* IRU je že zaprosila italijansko finančno ministrstvo, naj prekliče ukrep, ki je izzval toliko ogorčenja.
• Jutri, 6. t.m., ob 9.45 bo v trški kinodvorani Aurora filmska predstava za otroke kovinarjev, or ganiziranih v sindikatu UIL,
V Slivnem že dva tedna brez pismonoše
Spoštovano uredništvo
Mnogi se pritožujejo nad delovanjem pošte. Tudi mi v Slivnem nismo zadovoljni. Tedniki npr., prihajajo včasih na ponedeljek ali torek namesto v petek ali soboto. Vsaj glede obvestil in vabil na razne prireditve postane tak časopis neuporaben.
Dosedanji pismonoša je bil premeščen 20. decembra in od tedaj moramo hoditi sami v Nabrežino po pisma in pošiljke. Ta pismonoša je bil prijazen človek, toda ni znal slovenščine. Menimo, da na slovenskih vaseh naj bi bil Slovenec ali vsaj naj bi poznal slovenski jezik.
In še to: po mnenju mnogih, morda se tudi motimo, šempolajski »poštni urad* ne pospešuje, ampak za-kasnuje razdeljevanje pošte.
V pričakovanju, da nam odgovorni pokrajinske uprave pošte pojasnijo vse zgoraj navedeno, še posebno, kdaj se bo pojavil novi pismonoša, se Vam zahvaljujemo za objavo.
Sledijo podpisi
Boljuncc počastil jubilanta D. Žerjala
Boljunčani so sinoči svečano počastili 60-letnico svojega neutrudnega kulturnega delavca, pevovodje in skladatelja Draga Žerjala. Na sedežu PD France Prešeren so se okrog njega zgrnili istoimenski mešani zbor, družinski člani ter mnogi znanci in prijatelji.
Čestitke in prisrčna voščila so mu izrekli predsednik društva »F. Prešeren* Vojko Slavec, predsednik zbora Aldo Zobec in predstavnik SPZ Ignacij Ota. Nato je v vedrem in veselen razpoloženju žel Žerjalov zbor in igral tamburaški ansambel, ki ga prav tako vodi jubilant.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU
Obveščamo, da bo naslednje predavanje v torek, 8. t. m„ ob 19. uri v prostorih TTZ 2iga Zois.
l
DANES V POKRAJINSKI UMETNOSTNI GALERIJI
PRVA SEJA V LETOŠNJEM LETU
Srečanje z grafiki-raziskovalci V goriškem občinskem svetu so počastili
spomin socialističnega prvaka Nennija
Župan je izrazil zaskrbljenost zaradi sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu - Interpelacije o dvojezičnih napisih, urnikih gostiln, ogrevanju v šolah m štandreški telovadnici
Gledališča
Rossetti
Danes, 5. t.m., ob 20.30 (konec ob 23.10) gostuje Centro Teatrale Bresciano s Pirandellovirri delom fCosi e se vi pare». Izven abonma-ia- Za abonente danes popust 20 °dst. Rezervacije pri osrednji blagajni.
* # *
D d 8. januarja dalje, gostovanje Stalnega gledališča iz Genove z Le-sagevim delom «Turcaret». Odrezek številka 5, izmenični. Rezervacije Pri osrednji blagajni.
VERDI
V soboto, 12. januarja, z začetkom ob 19.30 premiera opere «Tri-stan in Izolda* Richarda Wagnerja. Originalna verzija v nemščini. Orkester Verdijevega gledališča vodi Matthias Kuntzsch, režija Wolf Siegfried Wagner. V glavnih vlogah nastopijo Ute Vinzing, Spas Wenkoff, Helga Dernesch Krenn, Heinz - Jiirgen Demitz in Kurt Rydl.
avditorij
Danes, 5. t.m., ob 10. uri šolska Prireditev: gostovanje skupine La Contrada z delom «Ljubezen, dogodivščine in hude borbe bojevitega Vojaka Don Kihota*. Jutri ob 16. Ori ponovitev za vse. Rezervacije Pri blagajni gled^^ča (56201 int. 1). « « »
Jutri ob 11. uri bodo ponovili baletno predstavo z baletno skupino gledališča Verdi Koreografija Alfredo Kollner. Vstopnice (500 lir) so na prodaj v Pasaži Protti.

SLOVENSKO
gledališče
V TRSTU
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra v dveh delih
Jutri, 6. januarja, ob 18. uri v kinodvorani v BAZOVICI.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan MARIJA MIKLAVEC vd. KETTE. Ob tem visokem jubileju ji iskreno čestitajo sorodniki iz Bo-Ijunca in Doline.
Včeraj je praznovala svoj 9. rojstni dan INGRTD STANIČ iz Štiva-na. Da bi bila vedno zdrava in vesela ji iz srca želijo očka, mama, nono in nona.
V Ricmanjih praznuje danes 74. rojstni dan JOSIPINA ZOBEC por. BLAŽIČ (Pepca). Iz vsega srca ji čestitajo in želijo vse najboljše sinova in hči z družinami, vnuk in vnukinja, še posebno pa mož Franc.
Danes praznuje rojstni dan DUŠAN. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu želi Bernarda.
Kino
Cappella Underground 18.00—22.00 «Domani vinco anch'io». Zadnji dan.
Nazionale 14.30 «Gli aristogatti*. W. Disney.
Ariston 16.00—22.00 «Saint Jack*. Ben Gazzara.
£den 16.00 «11 cacciatore di squali». F. Nero. 't.
Ritz 16.00—22.15 «Io sto con gli ippo-potamb. T. Hill in B. Spencer. Excelsior 16.00 «11 malato immagi-nari0». A. Sordi, L. Antonelli. Grattacielo 16.30 «Agenzia Riccardo Finzb. R. Pozretto. ženice 16.00 «Apocalypse now». M. Brando. Prepovedan mladini pod letom.
M'gnon 15.00 «La piu grande avven-tura di Jeeg Robot*. Risanke, •'dodramrnatico 15.30—22.00 «Le por-nocoppie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Lr>stallo 16.00 «11 campione*. Jon Voight, Faye Dunaway.
Moderno 15.00—21.00 «Senza fami-gba — Remi e il suo cane Kapi*. Risani ’ barvni film.
Aurnra 16.30 «Manhattan». Woody Allen. Barvni film za vsakogar. taPitol 16.30 «Mani di velluto*. A. Celentano.
Volta (Milje) 17.00 «Amori miei*. ..M- Vitti, J. Dorelli. vittori« Venetu 1615 «Uno sceriffo , o^raterrestre*. Bud Spencer. Aldebaran 16.30—22.00 «Superaridi, u ffatello brutto di Superman*.
Ski M*beUit*m javlja, da je še .WfaU ..©esi^narf-a^lags za smu čarskii izlet, na. .V irmost, ki bo jutri, 6. t.m. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459.
PD RDEČA ZVEZDA
SALEŽ
obvešča, da bo .vaja otroške folklorne skupine danes, 5. t.
v društvenih prostorih. Ob W. uri prva skupina, ob ‘14.30 druga, ob 15. uri tretja in ob 15.30 četrta skupina.
Izleti
Prosveta
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture je v mesecu decembra v sodelovanju z Asteriscom dala pobudo za likovno razstavo v pokrajinski u-metniški galeriji. Na razstavi z naslovom «Šest umetnikov za raziskovalno grafiko* sodelujejo s svojimi grafičnimi listi slikarji Brano Cher-sicla, Franco Dugo, Livio Schiozzi, Marjan Kravos, Lado Pengov in Edvard Zajec, ki so znani tako v našem kot v širšem prostora. Nji-
V uvodnem delu sinočnje seje goriškega občinskega sveta so številni svetovalci počastili spomin pokojnega socialističnega prvaka Pietra Nennija. Najprej se ga je spomil župan De Simone s poudarkom na njegovi vlogi v mednarodnem socialističnem gibanju in na njegovi zahtevi takoj po vojni, da bi Italija in Jugoslavija sami rešili vprašanje Julijske krajine brez dolgoletnega nadzorstva velikih sil. V imenu socialistične stranke se je Nennija spomnil svetovalec Wai-tritsch, ki je poudaril njegovo dolgoletno in stalno protifašistično an gažiranost, tako v Italiji kot v Španiji, njegovo vlogo v delavskem in demokratičnem gibanju v Italiji in v svetu, pozitivno gledanje na jugoslovanski samoupravni socializem in neuvrščenost, njegovo odprtost do sodobne Kitajske, predvsem pa njegovo stalno prizadevanje za e-načenje socializma s svobodo. Pokojnega socialističnega prvaka so se spomnili tudi komunistka Pirel lova, ki je poudarila predvsem enotne nastope komunistov in socia listov, socialdemokrat Bianconi, republikanec Drufuca in Paulin od Slovenske skupnosti.
Župan De Simone je izrazil za tem zaskrbljenost zaradi sovjetskega vojaškega vmešavanja v Afganistanu,
hove grafike so sicer slogovno raz-1 nato pa je demokristjan Tuzzi na lične, druži pa jih iskanje, poskus, I povedal, da bo njegova skupina
roč jul
da bi tudi na umetniškem področju ] predlagala resolucijo o tem vpra
našli alternativno potrošništvu. V okvira te zanimive kulturne pobude do danes popoldne v pokrajinski umetnostni galeriji na Trgu Vitto-rio Veneto 4 srečanje z razstavljajočimi umetniki, z umetnostnimi kritiki, in nekaterimi študenti državnega umetnostnega zaveda. Namen srečanja je skupni kritični ogled razstave.
Razstava bo odprta do 16. januarja v Trstu, s prihodnjim mesecem pa jo bedo predstavili tudi v Gorici, Pordenonu, Vidmu in Ljubljani Med razstavo je ustanova doslej priredila še nekatere kulturne pobude kot so bile predstavitve Zajčeve knjige Informatrix, grafične mape Marjana Kravosa, ter knjige Carso-Kras v založbi ZTT s 15 lirikami Srečka Kosovela in 15 grafikami Lojzeta Spacala. Fotografija je bila posneta ravno med predstavitvijo slednje knjige.
SPD «IGO GRUDEN*
vabi na koncert romunskega tria	;vs miš.. ■
PRO ARTE
iz Bukarešte
ki bo v društvenih prostorih danes, 5. t.m., ob 20.30.
Vljudno vabljeni
šanju.
Med kasnejšimi številnimi vprašanji naj omenimo, da se je Del Ben (PSI) pritožil, oa gostilničarji ne spoštujejo rednih tedenskih urnikov zapore lokalov, in da so bili skoro vsi lokali v Gorici za praznike zaprti. Paulin (SSk) ie dejal, da so slovenščino zapostavili s tem, da so pod božično drevo na Travniku dali poleg italijanskega in slovenskega še napise v drugih jezikih: isti svetovalec je predlagal resolucijo o poimenovanju štandreške ulice po fašističnem letalcu Ceccottiju. Komunist Coceani je obtožil občinsko podporno ustanovo ECA, da je nekemu goriškemu odvetniku odstopila lepo pisarno, ki je last te ustanove, za bagatelno mesečno najemnino 55 tisoč lir. Waltritsch (PSI) je še ho tel vedeti, kdaj bo končno odprta telovadnica v Štandrežu in je zahteval tudi čimhitrejše popravilo ogrevalne .naprave v stavbi slovenske trgovske šole, demokristjai: Tuzzi pa i^jj^ožii, da je več šol in telovadnic, brez,.,.ogrevan ja. ...
V nek«M,ejjjb\'&WPierih s0 bili od’ ■govorih taki. da-sa do občina pozanimala, da jih čimprej reši, v drugih primerih pa so bili negativni, Zatem so se svetovalci lotili proučevanja točk na dnevnem redu.
13 stopinj C, odločno premalo za šolsko delo.
Odločitev dijakov je bila utemeljena, toda ali je bilo potrebno, da je do nje sploh prišlo. Ali ne bi občina lahko zakurila en dan poprej, ne pa da je čakala na konec božičnih in novoletnih počitnic. Lahko bi upoštevala tudi to, da je prav ob pričetku šolskega pouka pritisnil hud mraz (včeraj smo imeli v Gorici minus 9 stopinj C), pred katerim se ni mogoče ubraniti drugače kot s kurjenjem. In tudi glede kurjenja bi bila potrebna .večja elastičnost. Kadar ni pretiranega mraza naj kurijo manj, kadar pa zebe takrat je potrebno pošteno zakuriti, da bo znosna temperatura v učilnicah in da se bo šolski pouk nor malno odvijal. Do tega imajo pravico dijaki in šolniki.
V mesecu decembru je v luko priplulo 19 ladij, prav toliko pa jih je odplulo. Skupno so raztovorili 85.083 ton blaga. Na prvem mestu je premog (36 tisoč 400 ton), sledijo les (26 tisoč), celuloza (14 tisoč), žitarice (6 tisoč) in kovine (2000 ton).
Kot običajno so natovorili le minimalno količino snovi, približno 200 ton raznovrstnih strojev in 71 ton raznega blaga.
Zaradi mraza nič pouka na trgovski šoli
Dijaki slovenskega trgovskega zavoda «Ivan Cankar*, ki že v četrtek niso imeli pouka zaradi mraza, so včeraj ob 10.30 zapustili šolsko poslopje, ker je bilo v učilnicah samo ..........................................................................................................mn
ZAVOD INPS PROSI UPOKOJENCE ZA RAZUMEVANJE
IZPLAČEVANJE POKOJNIN Z NEKAJDNEVNO ZAMUDO
Izračunati morajo nove zneske v skladu z vladnim odlokom o prilagoditvi pokojnin višjim življenjskim stroškom
Zavod za socialno skrbstvo INPS ima v teh dneh veliko dela z izračunavanjem novih zneskov pokojnin, ki jih je povišal ministrski svet 29. decembra na podlagi podatkov statistične službe o povečanju draginje v zadnjem letu. Zaradi tega bodo pri poštnih in bančnih okencih izplačevali pokojnine z nekajdnevno zamudo. Približno 400 tisoč upokojencev bo januarja prejelo še staro pokojnino: gre za tiste upokojence, katerim bodo v skladu z vladnim odlokom dodelili povišek tudi za leto 1979. Tem upokojencem bodo zaostale vsote izplačevali pri naslednjem plačilnem roku. Preglejmo dneve v katerih bodo pričeli z izplačevanjem pokojnin v tekočem mesecu: *
od 4. januarja dalje izplačujejo socialne pokojnine kategorije PS in starostne pokojnine odvisnim delavcem in kmetom (kategoriji VO/S
TUDI TU NI ŠLO BREZ NEKORISTNIH POLEMIK
Čez štiri leta bodo dogradili železniško progo Krmin - Zagraj
se
Namenjena bo samo tovornemu prometu ■ Z njo
prevozne tarife hlapa med tržaškim pristaniščem
■■ ■ •• .
bodo znižale in zaledjem
in VR/S). Socialni upokojenci bodo tokrat prejeli 10.100 Mr več kot do-' slej, za ostah dve skupini pa bodo tokrat izplačevali stare zneske, ker bodo upokojenci prejeli povišek meseca februarja, skupaj z obrokom za februar in marec;
od 9. januarja bodo izplačevali pokojnine iz posebnih socialnih fondov (železničarji, pomorščaki, elektrikarji, telefonisti, duhovščina itd.). Poleg percentualnega poviška bodo upokojenci teh strok prejeli tudi povišek v fiksnem znesku 47.750 Mr;
od 14. • januarja bodo izplačevali pokojnine neposrednim obdelovalcem, zemlje, spolovinarjem in kolonom kategorije VR. Minimalne pokojnine znašajo po novem 117.750 Mr, ostale pokojnine pa bodo povišali za 14%;
od 14. januarja dalje bodo izplačevali tudi pokojnine kategorije VO odvisnim delavcem, katerih pokojninski listi so označeni s številko, ki je manjša od 50 milijonov. Za upokojence iste skupine, ki imajo višjo številko, bodo pokojnine izplačevali od 21. januarja dalje. Povišek pokojnin znaša 47.750 Mr, katerim je treba dodati 2,9% dodatnih vsot, ki so jih izplačaM po 1. januarju 1976, minimalne pokojnine za odvisne delavce pa bodo odslej znašale 142.950 lir.
Za ved INPS tudi obvešča, da bodo invaMdske pokojnine ter pokojnine obrtnikom in trgovcem kot običajno izplačevaM februarja, v dne-vih, ki jih bodo sporočili naknadno.
Skupno s prvim pokojninskim o-brokom za leto 1980 bosta približno 2 milijona upokojencev prejela potrdilo o pbkojninskem dohodku v lanskem letu, ki ga bodo morali uporabiti za davčno prijavo.
Sekcija VZPI - ANPI in PD Slovenec Boršt - Zabrežec, vabita na , pi-oslavo ob 35. obletnici tragičnega dne 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvorani dne 10. 1. 1980 ob 20.30.
Prispevki
Namesto cvetja n", grob Ladija Čuka daruje sestra Zalka z družino 20.000 lir za popravilo dvorane na Koptovelu.
Ob 11. obletnici smrti Alojza čuka daruje hči Zalka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Vitorije Čuk, daruje sestra Zalka 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Pro-
V	počastitev spomina Dancija Čuka daruje sestra Zalka 10.000 Mr za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Zore Čok in Antona Kalca daruje Boris Možina 20.000 Mr za Rod modrega vala. ,	.
V	spomin na Justino Moženič darujejo Amalja Pečar 10.000 Mr, Milan Cerkvenič '5.000 in Primožič iz Škednja 10.000 lir za PD Rovte-Ko-lonkovec.
Na Silvestrov večer so prisotni nabrali 45.000 ur za PD Rovte-Ko-
lonkovec.	,	„	,.
Jolanda in Luciano Gustincich darujeta 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Francke Puntar darujeta Majda in Slavko Kalc 10.000 Mr za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
..... .....................................................................-.......
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. januarja
SIMEON
!*?hce vzide ob 7.46 in zatone ob 46.35 — Dolžina dneva 8.49 — Lu-na vzide ob 19.55 in zatone ob 9.30
Jutri, NEDELJA, 6. januarja TRIJE KRALJI
yre,»e včeraj: na j višja temperatu-a 3 stopinje, najnižja 1,5, ob 18. yr.1 2,6 stopinje, zračni tlak 1020,4 ustaljen, brezvetrje, vlaga 22-?astotna, nebo jasno, morje mirno, ^•nperatura morja 9,6 stopinje.
Q ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Enzo, Procente-?6, Caterina Baskar, Andrea Con-Milena Bado.
. UMRLI SO; 76-letni Giovanni Fur Jan, 66-letni Bruno Falconer, 69-letni Liuseppe Allegretto, 35 letni Silvano Malinarich, 83-ietna Giuseppinj Pi-"chianz vd. Sorta. 78-letna Amalia »jnsnamiglio vd. Palomba, 78-letna "*aria Bevilacqua vd. Orsini, 76-let-Attilia Rainis, 77-letna Dne
Gschella vd. Demarchi, 72-letni Dio-nisio Cibeu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 14, Korzo Italia 14.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PODJETJE import - export išče u-radnika/co — prva zaposMtev z znanjem slovenščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Nujna zaposlitev*.
PRODAM fiat L'7 L 1978. leta - 8.000 km, trojna vrata, tel. 227284.
PRODAM lancio fulvio rally 1,3S letnik 1970 - karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, športna kolesa, odlično ohranjena notranjost. Telefonirati na tel. št. 410-372.
GOSTILNA «A1 palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571
PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir. Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene usodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper.
NUMIZMATIKI pozor:	kupim 20
din letnik 1'“*! kraljevine Jugoslavije (Aleksander) in 2 din letnik 1875 kneževine Srbije (Milan 0-brenovič). Janko Ozbič, Ljubljanska 24, 662?0 Postojna.
GOSPA sama išče osebo za družbo in majhno pomoč pri hišnem delu. Nudi so’x> lire - in plačilo po dogovoru. Mnogo prostega časa. Telefonirati ■ - tel. št, B16327.
ROBERT Pipan Mavhinje — osmica se nadaljuje.
NOČNA SLUŽBA uEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 14, Korzo Italia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel, 226165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina tel 200 121: Sešlian: tel 209 197. Zavije-tel 213137; Milk*1 tel 27! 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: ,telef. številka 732-627.
H5IS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A.
TQBT - ULIHA F. fclLZ. lO •	'S'
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 4. 1. 1980
Ameriški dolar	799.—
Funt šterling	1770.—
Irski funt šterling	1650.—
Švicarski frank	504,—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	26,—
Nemška marka	465,—
Avstrijski šiling	L—
Kanadski dolar	670,—
Holandski florint	418.—
Dariska krona	145.—
Švedska kron~	185.—
NorveSka krona	160.—
Drahma	16.—
Mali dinar	t 14,25
Veliki dinar	34,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Rekordno leto za tržiško luko
čeprav stanje gospodarstva v go-riški pokrajini ni najbolj rožnato, so v tržiškem pristanišču Portoro-sega v zadnjem letu zabeležili nov rekord. Iz končnega obračuna za leto 1979 namreč izhaja, da so v tem letu pretovorili skupno več kot poldrugi milijon ton raznovrstnega blaga, točneje miMjon, 516 tisoč 176 ton, kar predstavlja 23 odstotni povišek v primeri z letom 1978, v katerem so zabeležili prejšnji rekord.
•čfez"'9ržavno cesto št, 56 y Krmi. nirvbodo v kratkem začeli polagati nosilce novega"Zel&zniškiega viadukta, preko katerega bo speljana železniška proga Krmin - Zagraj. S ceste je že sedaj mogoče videti mogočne stebre, ki se na eni stra
su. Poleg tega J^fla' fen),, ods.^u ^-^ železniške proge, pa tudi dalje p;-o-ti Vidmu, samoupdepj. železniški jir, kar pomeni, da predstavlja ta odsek ozko grlo za ves železniški promet. Izgradnja nove trase ,bo torej te težave v veliki meri omiMla.
ni vrstijo proti krminski železniški Kakor smo rekli, bodo potrebna še postaji, po drugi strani pa proti j štiri leta, da bodo tovorni vlaki nasipu v smeri proti Gradišču. Gre. račeli voziti po tej progi. Dokon-za enega izmed zadnjih večjih ob-! hšti ni potrebno le gradbenih del, jektov na novi železniški trasi, po ampak namestiti še tračnice, elek-kateri bodo čez največ štiri leta trično pogonsko omrežje, varnostne začeli voziti tovorni vlaki med tr- naprave in vse, kar bo zagotavlja-
žaškim pristaniščem in njegovim zaledjem, zlasti Srednjo Evropo.
Izgradnjo te železniške proge je narekovala tarifna politika, po kateri se prevozi blaga zaračunavajo na podlagi dolžine prevožene poti. Nova železniška proga med Krmi-nom in Zagrajem bo za 15 kilometrov krajša od sedanje železniške poti čez Gorico, kar pomeni občuten prihranek na denarju in na ča-
aiiiuilllllimn
ŽIVAHNO NA SODISCU V NOVEM LETU
Pogojna kazen za šoferja ki je divjal po Tržiču
Lažja obsodba tudi za šoferja, ki je pretepel drugega avtomobilistu - Pomilostitev za tri avtomobilske miši
Dejavnost na goriškem sodišču je z novim letom stekla s polno paro. V četrtek je bila na vrst: pretura včeraj pa so na okrožnem sodišču imeli na sporedu kar pet obravnav. Eno od teh so odložiM, ostale štiri pa so se zaključile z obsodbami na minimalne kazni oz. ž opro stitvijo zaradi pomilostitve, saj ni v nobenem od štirih primerov šlo za posebno hude prekrške.
Najhujši prekršek je zagrešil 35 letni goričan Claudio Tonchella, iz Ul. Toti 9. Sodili so mu v odsot nosti zaradi dogodka, ki se je pripetil 22. oktobra 1977, kmalu pJ eni uri ponoči, na Travniku. Tedaj je namreč Tonchella s pestmi in brcami precej surovo pretepel 38 letnega Giancarla Marchesana i/ Castelfranca Veneta (TV) in mu s tem povzročil trajno poškodbo na mezincu desne roke.
Sodniki, preds. Costa, stranska sodnika Bassi in Marinelli, so za slišali kot 'pričo Marchesana, ki je povedal, kako je prišlo do prepira. Tisti večer je vozil skozi tunel proti Travniku, pred seboj pa je imei Tonchello, ki je vijugal z avtom, po vsej verjetnosti zaradi vinjenega stanja. Marchesan mu je nekajkrat posvetil z lučmi, da bi ga opozoril na njegovo nepravilno vožnjo. Na njegov protest pa je Ton chella reagiral tako, da je ustavil avto in ga najprej ozmerjal nato pa pretepel.
Javni tožilec Pascoli je zahteva! obsodbo na 2 leti zapora, tudi zaradi številnih podobnih dogodkov v katere je že, bil vpleten Tonchel la, za celotno kazen pa je predla gal odpust. Zagovornik Genovese je
pomanjkanja dokazov. Sodniki so nato Tonchello obscdiM na 4 mesece zapora z odpustom in na pla čilo sodnih stroškov.
Na 4 mesece in 10 dni zapora, s pogojno izpustitvijo na prostost, so tudi obsodili 19-letnega Francoza, z bivališčem v Tržiču, ki je bil obtožen upiranja cestni policiji. Jean Jacques Pelos, tako je ime vročekrvnemu fantu, je pred kratkim, prav na božični dan, zbežal policistoma, ki sta ga hotela ustaviti zaradi vožnje z ugasnjenimi lučmi. Po divjem zasledovanju, med katerim je bilo poškodovanih nekaj parkiranih vozil, sta policista končno zajela mladeniča, ki pa se jima je še upiral.
Spričo obtoženčeve nizke starosti in kesanja, sta tako javni tožilec kot zagovornik predlagala obsodbo na najnižio kazen.
V ostalih dveh obravnavah so sodniki oprostili tri avtomobilske miši, ker je med časom, ko so zagrešili prekršek in obravnavo, na stopila pomilostitev. Najprej so sodili 26-letnemu Marinu Tošu iz Gra-deža, ki je februarja in oktobra 1977. leta v Gradežu izmaknil iz dveh parkiranih avtomobilov torbi co, ter nekaj drugih predmetov. Po dobna je bila obtožba zn 27-letnega Giorgia Lanzuttija iz Moimacca in 32-letnega Roberta Micozzija iz Vidma, ki sta 28. januarja 1978 v Krminu ukradla glasbene kasete v vrednosti 20 tisoč lir iz parkiranega avtomobila, ki je last 27-letnega Krminčana Carla Rolda. V obeh primerih sta javni tožilec in zagovornik ugotovila, da sodi prekršek med tiste, ki jih je izbrisala pomilostitev, česar so se držaM tudi sod-
predlagal oprostitev, vsaj zaradi I niki z oprostilnima razsodbama.
!o normalen promet.
Ko se je v šestdesetih letih začelo govoriti o tem objektu, se je go-riško javno mnenje izreklo proti njamu. Nasprotniki tega objekta so zagnali vrik in krik zaradi domnevne nevarnosti, da bo Gorica izgubila neposredno železniško povezavo s sosednjimi mesti, češ da bodo po novi železniški progi vozili — ne samo tovorni — ampak tudi potniški vlaki. Namesto razuma je prevladovalo čustvo, tisto zagnano neracionalno nasprotovanje okoli nekega vprašanja, v katerem posamezniki in skupine vidijo priložnost za svojo uveljavitev, ne glede na to, kakšne bodo posledice. Če bi se to vprašanje pojavilo v sedanjem trenutku razkroja dražbe in padca vrednot, bi bila odločitev o izgradnji te proge prav gotovo vzrok za nastanek lokalne kandidatne liste v Gorici.
In vendar bo nova železniška proga, objektivno gledano, velikega pomena. Po njej bodo vozili samo tovorni vlaki, se pravi, da bodo železniške postaje manj obremenjene. Manj dela bodo imeli čuvaji železniških zapornic, predvsem pa bo manj ovir za cestni promet Kaj bo to pomenilo za Ločnik, kjer imajo na razdalji enega kilometra kar štiri železniške zapornice. Prav gotovo bo to pridobitev za ta kraj, ki je že pred časom preko svoje rajonske skupšč ne izrazil željo, da bi zgradili vsaj en cestni nadvoz, kjer bi bila možna povezava med obema deloma vasi, ki leži na eni in na dragi strani proge.
(Na sliki vidimo cementno konstrukcijo bodočega železniškega viadukta v Krminu).
Smrt goriškega alpinista v Reziji
Včeraj, se je na alpinističnem po-hodu v gorah nad Rezijsko dolino smrtno ponesrečil 45-letni Bortolo PizzoJ, bivajoč v Gorici na Majni-ci. Bil je v gorah z nekim prijateljem. izgubil je ravnotežje in padel v prepad. Njegovega trupla niso šp našli, prav gotovo je, da bo reševalcem to uspelo danes zjutraj. Ponesrečenec je bil po poklicu šofer tovornjaka, zapušča ženo in dva sinova, stara .18 in 16 let.
Dan-es srečanje slovenskih upokojencev
Danes popoldne ob 15. uri se bodo starejši goriški Slovenci, člani Društva slovenskih upokojencev, se-ŠM v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. To bo njihovo novoletno srečanje. V veseli družbi se bodo sprostiM vsakdanjih težav in si zaželeli vse najboljše v nastopajočem novem letu 1980.
Izleti
Slovensko planinsko drnštvo priredi v nedeljo; 13. januarja, avtobusni-'izlet' za smučarje v Cima Sappada 4če ceste ne bodo prevozne, bo izlet na Nevejsko sedlo). Vpisovanje na sedežu do srede 9. januarja ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu.
Delegacija SSk pri podtajniku Bressaniju
Dne 22. decembra 1979 se je v Vidmu sešla s državnim podtajnikom v predsedstvu vlade posl. Pieri giorgiom Bressanijem delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni tajnik Drago Štoka, predsednik deželnega sveta Andrej Bratuž, člani deželnega tajništva Zorko Harej, Gra-dirrur Gradnik, Marjan Terpin ter član posebne vladne komisije za progleme slovenske manjšine Albin Sirk.
V teku Dogovorov so navzoči o-bravnavali vprašanja, ki zadevajo globalno zaščito Slovencev v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Obe strani sta soglašali v tem, da je nujno najti pravično rešitev tega vprašanja in to z ustreznimi zakonodajni mi ukrepi.
BLIZU SREDIPOLJA
Trije Tržačani ranjeni v prometni nesreči
V četrtek zvečer se je pri Sredi-polju pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri so bili ranjeni trije Tržačani. Nes.ečo je povzročil 69-letni Alfieri Cumin iz Trsta, Ul. Bat-teria 26, H ni opazil dveh vozil, ki sta bili ustavljeni sredi cestišča, z namenom, da kreneta na levo, in se j.e s svojim fiatom 127 zaletel v 850 21-letnega Paola Soadanija, tega pa odbil v avto 40-letne Carle Patriarca. Obračun nesreče je bil najhujši za Cumina, ki se bo zaradi zloma mečnice, močnega udarca v prsni koš in v glavo moral zdraviti 40 dni. V tržiško bolnišnico so odpe-ljaM tudi njegova dva sopotnika, 69-letnega Gastoneja Raggzzija in 64-letnega Mavira Giulia. Prvi se. bo moral zd.aviu 7, drugi pa 10 dni.
Kino
(•urica
VERDI 16.30-22.00 «Manhattan*. Woody Allen. Črno-beli film.
CORSO 17.00-19.15-21.30 «GU aristogatti*. Barvr.a' risanka.
VITTORIA 17.00—22.00 «La.. parte piu appetitosa del maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.15 «Fuga da AlcntrEZ))
PRINCIPE 17.30—22.00 «Avaianche express».
A or« ('.urica tn ukuficu
SOČA 18.00—22.00 «Kentucky». A-meriški film.
SVOBODA 18.00-22.00 «Veliki re-volveraški obračun*.
DESKLE 19.30 «Obljubljena žena*. Avstralski film.
DEŽURNA LEKARN \ V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves oan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
■Jt'
• !'•*>
S®



. . .


54 trgovin združenja CORSO AMICO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo.
MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE PRED MNOGIMI VPRAŠANJI
Pravila modeL nih olimpijskih iger je treba prilagojevati duhu časa
Tudi v starih časih so športniki na olimpijskih igrah dobivali znatne denarne nagrade
ZIMA V BAZOVICI
Olimpijsko leto je tu. Vendar bolj kot se bližajo zimske in poletne igre, vse pogosteje čujemo vprašanje — kaj je še ostalo od olimpijskega duha in kaj bi rekel ustanovitelj modernih olimpijskih iger Francoz Pierre Coubertin, ko bi videl današnje olim-piade. Ali se današnje olimpijske igre še navezujejo na olimpijske ideale? Ali ni zveza šport — bu-siness že prešla dovoljene okvire, izven katerih je težko razlikovati šport od «službe»? In še več je takih vprašanj.
Sicer pa je bilo takih pripomb slišati od nekdaj, v posameznih obdobjih so bile več ali manj ostre, vendar najbolj glasno vedno pred začetkom iger. Poleg pripomb pa so vse bolj glasna in zlobna predvidevanja, da so olimpijske igre v krizi in da bodo skoraj izumrle. Kljub vsemu
temu pa so olimpijske igre v naši moderni eri redno na sporedu vsaka štiri leta. Igre pre-skakukejo vse subjektivne in objektivne ovire ter stalno rastejo tako po številu sodelujočih kot po številu športnih disciplin, rastejo stroški in rastejo tudi vprašanja (politična, ideološka, nacionalistična, propagandna itd.), ki se kljub vsemu uspešno rešujejo. Olimpia-da raste tudi po pomenu in pridobiva na ugledu, ker se vsaka štiri leta demantirajo 'zloglasne prerokbe, ki napovedujejo »sodni dan* iger.
Vsak čas ima svoje Specifične probleme. In zelo bi se varali, ko bi mislili, da nekoč, za časa pivih olimpijskih iger pred našim štetjem, ni bilo težkih vprašanj, ki bi jim danes dali naziv — profesionalizem. Ob vsej »čistosti* prvih olimpijskih iger (za nekatere so se začele že leta 776, za druge pa leta 1500 pred našim štetjem) so bili že takrat razlogi za »diskvalifikacije*. Na takratnih igrah na primer niso smele nastopati ženske, pa tudi gledale so lahko samo device (kako so to ugotavljali je vprašnje), dočim je bil poročenim ženam vstop na športno prizorišče sploh prepovedan. Danes seveda ne raziskujejo več devištva, ampak samo spol, ker nismo več sigurni. .. kdo je moški in kdo je ženska. Arheologi so odkrili kipe Zevsa, pod katerimi so bile zapisane zaobljube o spoštovanju pravil iger, prav tako pa so našli tudi zapise o stroških in nagradah na olimpijskih igrah.
Danes je povsem jasno, da se morata tudi splošni olimpijska , pravila in razumevanje olimpij-
BERITE REVIJO
0232
tem, ko se igre zaključijo. Vse mogočnejše olimpiade trajajo seveda vedno več časa, čeprav ne kot tista v Parizu leta 1900, ko je trajala celih pet mesecev. O-limpijsko naselje v Montrealu sploh ni izkoriščeno, zaradi organizacije tistih iger je skoraj padla vlada. Olimpijska naselja v Moskvi pa imajo že svoj namen: zgradbe naj bi pripomogle k temu, da se stanovanjski standard Moskovčanov dvigne.
Coubertinova osnovna misel, ki je osnovana na čistih idealih, da šport ovrednoti ter spaja telesne, duhovne in naravne sposobnosti predstavnikov vseh ras, držav in narodov, je doslej prešla mnoge izkušnje. Silne krize so pretile igram v Berlinu, Londonu, Helsinkih, Melbournu, Rimu, Tokiu, Montrealu itd. Ideološki, nacionalistični, politični, materialni in fi-
nančni vplivi so skušali degradirati idejo olimpizma. Ta pa je bil doslej močnejši od vsega tega in bo najbrž preskočil vse ovire tudi sedaj, ko igram v Lake Pla-cidu in Moskvi pretijo najrazličnejše težave. Teh nevarnosti se zaveda tudi Mednarodni olimpij- j ski komite in se zaveda tudi, da j mu je prva skrb obdržati olimpijske igre. Na to opozarja tudi izjava predsednika MOK Irca lorda Killanina: »šport se mora spet vrniti v svoje olimpijske okvire, sam bom brez odlaganja obelodanil vse probleme, ki se zoperstavljajo olimpijskemu gibanju in predlagal rešitve, ki bi omogočile, da v bližnji prihodnosti prebredimo vse težkoče. Nujno pa je, da olimpijske igre uskladimo z vsemi socialnimi in političnimi spremembami, do katerih je prišlo in bo še prišlo v tem stoletju*.

ske ideje prilagojevati duhu časa. Mednarodni olimpijski komite opravlja v tem smislu svojo odločilno nalogo zelo uspešno: čuva o'impijsko idejo in jo postopoma prilagaja času, v katerem živimo, saj je jasno, da danes ne moremo več konkretizirati pred časom osvojene misli, da je »važno sodelovati in ne zmagati*. Idealno amaterstvo ni več možno, vendar ob tem ni mogoče dovoliti nastopa na olimpijskih igrah tistim, katerim je šport edino zanimanje in ki bi z nastopom na igrah zaslužili ter za svoje sodelovanje postavili določene finančne zahteve.
V modernizaciji in prilagojeva-nju olimpijskih predpisov je zaslediti velik napredek. Niti v starih časih ni bilo vse tako, kot si je Coubertin zamislil. Res je, da so si udeleženci iger pred našim štetjem sami plačali potovanje in športsko opremo, vendar so jim vse te stroške naknadno povrnili. To naj bi zadostilo pravilom o a-materstvu. Vendar tudi tem športnikom je bilo treba veliko časa za trening, saj je bil pogoj za nastop na olimpijskih igrah ta, da se je moral športnik pripravljati deset mesecev doma in zadnji mesec v Elisu ali na Olimpiji. To se pravi, da je bil enajst mesecev odsoten od svojega »delovnega mesta*. Zgodovinar Teokrit na primer piše, da je bogati posestnik Milon omogočil nastop na igrah svojemu pastirju Egonu (za to je seveda veliko potrošil), A-tencu Filamonu, kasnejšemu zmagovalcu v boksu, pa je vse stroške plačal Aristotel. A izplačalo se je biti prvi. Grški zakonodajalec Solon je zaukazal, da morajo Atene plačati olimpijskemu zmagovalcu 500 drahem, kar je bilo pet takratnih povprečnih plač. Še danes ne more noben profesionalec toliko zaslužiti.
Čas torej teče in igre rastejo. Na prvi modemi Coubertinovi o-limpiadi leta 1896 v Atenah je sodelovalo 285 športnikov iz trinajstih držav, ki so se spoprijeli v devetih športnih disciplinah, to število pa je postopoma naraščalo, do rekordnih olimpijskih iger v Munchnu:	7303 športniki iz
122 držav in 24 športnih disciplin. Istočasno pa rastejo tudi stroški in zaradi njih nastajajo težave pri organizaciji iger. Posebno 'vprašanje je izgradnja objektov in olimpijskih naselij, dodaten problem pa je — kam z vsem .inoPiS!	1
Skorja ledu je popolnoma prekrila stoletni kal
NE ZDRAVITE SE SAMI
Jemanje zdravil na lastno roko je večkrat lahko smrtno nevarno
Zdravila, ki jih jemljemo brez recepta, zelo ogrožajo zdravje - Nevarne so celo tudi kapljice za nos, ker uničujejo nenadomestljive dlačice
Novost na knjižni polici
ZGODBA 0 SODOBNEM DEKLETU
Roman «Maja» je napisala slovenska pisateljica Nada Kraigher in je izšel pri založbi Mladinska knjiga
Založba Mladinska knjiga je v svoji zbirki Odisej izdala nov roman Nade Kraigherjeve MAJA. Novo delo domače pisateljice je treba vsekakor zabeležiti med knjižnimi novostmi, s katerimi nas Mladinska knjiga ob tem času naravnost zasipa. Zabeležiti pa moramo to delo še posebej, ker gre za prikaz iz našega sodobnega življenja in za prikaz usode mladega dekleta, ki se lovi v vsakdanjem življenju, pada, se dviga in se na koncu z lastno vero v sebe spet vrne v življenje.
Maja, to je pripoved o mladi študentki, hčerki edinki preproste, skromne matere, vdove, ki kot druga dekleta mesta išče ne samo zabave temveč tudi sreče, o kateri sanja. Maja pa je po naravi vihravo dekle in je zato prvo srečanje z moškim naravnost u-sodno. Neusmiljeno se zaljubi v mladega moškega, lepo oblečenega in gizdavega trgovskega potnika, ki ji ponudi nedosegljive sladkosti, pri tem pa tudi privede do zanositve. Ko pa za to zve, se dekletu začne izogibati. Maja ga poišče v njegovem stanovanju, ki
ga sicer pospravlja njena teta, tam pa vidi, da se njen fant zabava v postelji z mladim fantom, o čemer je Maja sicer že slutila, ni pa verjela, da je kaj takega mogoče. To je bilo prvo razočaranje, ki je imelo za posledico pravi psihični pretres, in bolezen, ki jo Maja zdravi v zdravilišču. Ta pa se pridruži tistim, ki si svoje bolezenske težave začno zdraviti z alkoholom. Maja se sicer zdravstveno opomore toda zaradi alkoholizma in spora z materjo zabrede navzdol in ob pijančevanju celo zagreši kaznivo dejanje. Obsojena je pogojno. V tem času pa spozna drugega fanta, ki pomeni za njo novo možnost, da se reši tega življenja in pride na pravo pot. Toda tudi v odnosu z njim pride do usodnega nesporazuma, ki Majo privede na staro pot. Osumljena je tatvine in obsojena na kazen desetih mesecev zapora. Kazen prestane, potem pa odide na delo v Nemčijo, kjer dela kot nekvalificirana delavka in spozna življenje s trde strani. Tedaj pa tudi spozna, da je v težavah vsak človek sam, prepuščen samemu sebi
in da mora sam v sebi najti moči in sile za vsakršno zmago nad nesrečno usodo. Maja jih je našla.
Ta zgodba o sodobnem dekletu Maji in njeni življenjski usodi je pripovedovana prosto, morda navidez malce naivno, pa vendar prisrčno, s toplim razumevanjem do usode dekleta, ki jo pisateljica vseskozi spremlja s svojo pripovedjo, z njo tako rekoč neposredno sočustvuje in deli njeno usodo. V tej pripovedi ni nič posebnega. Pisateljici ne gre za formo, zato je oblikovno roman standarden, brez vsakršnih eksperimentov, brez modernističnega vračanja v preteklost ali sprehodov v irealnost. Pripovedovana je naravnost, jasno preprosto, čeprav z morda malce poučno noto, ki bralca malo odvrača ali pa vsaj moti. Tudi ne gre za kako veliko delo, čeprav bi snov bila hvaležna tematika za res močnega pripovednika. Kljub temu pa je roman o Maji vendarle prikupno domače delo, s tematiko iz našega sodobnega življenja, je tudi moralno opozorilo za mlade ljudi, pa tudi v tematiki pomeni obogatitev sodobne proze.	pu_
Ogromne vsote denarja se letno potrošijo za zdravila, ki se lahko dobijo brez recepta. Toda ta sredstva vam lahko ogrožajo ne samo zdravje, temveč .tudi življenje. Neka bolnica je prišla k zdravniku s hudimi srčnimi bolečinami, znamenje angine peetoris. Pri pregledu se je ugotovilo zoženje srčnih koronarnih žil. Kmalu se je ugotovil tudi vzrok. Bolnica je zaradi glavobola, ki ga je imenovala »migreno*. na svojo roko redno jemala sredstva proti migreni. Ta vsebujejo sestavine rženih rožičkov, ki sicer blažijo glavobol, ker delujejo na krvne žile glave, hkrati pa lahko zožujejo krvne žile srca.
Ta primer je značilen za zelo razširjeno mazaštvo na svojem telesu. Vsi poznamo ljudi, ki dnevno večkrat sežejo po kakšnih tabletah: za amfetamini, da se razbistrijo, klorpromazinom, da se sprostijo, in za barbiturati, da bi mogli zaspati. r .
Večini ljudi p$lt$,vzn$flfl,..da je vsako zdravilo, juja snov, ki ni, koli ni brez nevarnosti za naše zdravje. Zdravniki to vedo. Samo oni lahko precenijo spremljajoče delovanje kakega zdravila. Posebno so za življenje nevarni antibiotiki, s katerimi se zdravijo vnetja, če jih kdo začne uporabljati za vsako malenkost — od zgnoje-ne kožice okoli nohtov do zobobola.
Poučen primer nesreče, ki se je nedavno dogodila v neki družini: sin se je vrnil iz šole rdečih oči in z močnim nahodom. Mati ni izgubljala časa, hotela je preprečiti prehlad v samem začetku. V najboljši veri je dala sinu neki antibiotik, ki je nedvomno izvrstno pomagal očetu. Po dveh dneh otroku ni bilo bolje. Poklicali so zdravnika. Zelo se je trudil, vendar ni mogel odkriti vzroka slabemu stanju otroka. Dve nadaljnji preiskavi nista dali karakterističnega izvida. V kratkem času je otrok u-mrl zaradi vnetja možganske mrene. Zdravilo, ki mu ga je dala mati, ni bilo dovolj močno, da bi uničilo vzročnike bolezni, samo prikrilo je sliko prave bolezni.
Celo jemanje kapljic za nos je lahko nevarno, saj dostikrat lahko uničimo nenadomestljive dlačice v nosu, ki čistijo (filtrirajo) zrak za dihanje in varujejo pred povzročitelji bolezni.
Bodite tudi oprezni s kapljicami za oči. Hude bolezni roženice in celo slepote so lahko posledice takega zdravljenja. Zdravila, ki jih ni predpisal zdravnik, lahko prikrijejo pravo sliko bolezni in odložijo pravilno zdravljenje.
Mnoga zdravila zmanjšujejo sposobnosti za vožnjo. Poleg tega njihovo delovanje povečuje tudi majhna količina alkohola. Iz sredstev za pomirjanje alkohol napravi u-spavalo, in zdravil z barbiturat-nimi strupi pa sredstva, ki delujejo na duševno stanje. Mnogi ljudje menijo, da so zdravila za pomiritev najkrajša pot do duševnega ravnotežja. Jemljejo jih samovoljno, ne da bi vedeli, katero sredstvo bi doseglo zaželeni cilj. Šele zdravnik lahko preceni, katero zdravilo ustreza kakemu bolniku. Toda za to je potreben najprej temeljit pregled. Zdravila se potem jemljejo pod stalno kontrolo zdravnika.
Mnogi ljudje jemljejo več vrst zdravil hkrati. V takih kombinacijah posamezno zdravilo pogosto deluje drugače, kakor če se jemlje samo.
Zdravila vsakodnevno rešujejo življenje tisočftamljgsii. Korenito
so zmanjšala . pmjtoojjt za bakterijskimi kužnirqj boleznimi. Vnetje možganske mrene, tuberkulozo, tifus in kolero so napravila za redko bolezen. Povprečna življenjska doba se je od leta 1870 podvojila od 35 na 70 let danes.
Toda pri nekaj desettisočih zdravilih — kolikor jih je danes v uporabi, ni mogoče za vsako posamezno točno vedeti, kako deluje. Zaradi tega je treba izbor zdravil, njihovo količino in način uporabe prepusti zdravniku. Pri neuspešnih primerih zdravljenja so pogosto manj kriva zdravila kakor ljudje, ki jih jemljejo.
Po reviji Priroda
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	«Foto di classe*
Spomin nemških državljanov
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Parma: Odbojka
17.00	Angelske, oči
18.35	Žrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja 18.50 Tajno življenje
Edgarja Briggsa
19.20	Happy Days
Fonzie, zastopnik, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Fantastico. glasbeni program povezan z loterijo Italija. Vodita Loretta Goggi in Beppe Grillo, sodeluje Heather Pa-risi
22.30	Velike razstave
Ob konci. DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Deček Dominic
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Iz našega žepa 14.C0 Odprta šola
«Fiabe incantate*
Sestrična Marina, 8. del
17.25	Sereno variabile
19.20	Dober večer s . . . Peppinom De Filippom
Vmes film iz serije «Atlas Ufo Robot: Subergoldrake*
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 - Dribbling
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	V življenju Sylvie Plath,
i film
21.45	Lažnjivka, film
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
Nocoj govorimo o ..,
18.30	«11 pollice*
19.C0 DNEVNIK 3
19.30	Malo gledališče
19.35	«Tuttinscena»
Nocoj govorimo o ...
20.05	V poklon Robertu Roselli-niju: «Atti degli apostoli*
3.	del
mm
21.05	Palladio
22.00	DNEVNIK 3
22.30	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Od zime do zime
8.15	Sapramiška
8.35	Kurir goce Delčeva, TV na dalievanka
9.05	Will Shakespeare, TV nada ljevanka
9.55	Človekovo telo, izobraževal na oddaja
10.25	Dokumentarna oddaja
15.35	Poročila
15.40	Volk samotar, mladinski film
17.00	Košarka: Cibona - Besna
18.35	Naš kraj
18.45	Muppet show
19.15	Risanka
19.20	Cikcak
19.25	Zrno na zrno
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Župan našega mesta, TV na daljevanka
21.00	Serge Caval, francoski šan sonjer
21.25	Dekle, ki sem jo ljubil, film
23.15	TV kažipot
23.35	Poročila
Koper
17.00	Košarka:
Jugoslovansko prvenstvo
19.30	Otroški kotiček
20.00	2 minuti 20.03 Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Lancilotto in Ginevra. film Režija: Robert Bresson Igrata: Luc Simon in Laura Duke
22.15	Italria z neba:
Bazilikata in Kalabrija
22.55	Pregled programov za na slednji teden
ŠVICA
17.00	Železno dekle
18.30	Jazz magazine
19.25	Risanke
20.30	DNEVNIK
20.45	«E1 Greco*, film
TRST A
RADIO 1
Najuspešnejši filmski igralci leta 1979
Ameriško nacionalno združenje kritikov je razglasilo film »Zapuščanje* (Breaking Away) za najboljši dosežek lanskega leta. Za najboljšega igralca so razglasili Dustina Hoffmana, za vlogi v filmih »Kramer proti Kramerju* in »Agatha*, medtem, ko so menili, da je bila najboljša ig-alka v lanskem letu Saly Field z nastopom v filmu «Norma Ree*. Nacionalno združenje, v katerem je 35 kritikov različnih publikacij, je razglasilo Wcodyja AUena za režiserja leta in sicer za film »Manhattan*.
Nagrade za najboljše epizodne vloge so dobili Frederic Forest za vlogo v filmu »Apokalipsa zdaj* ter Meryl Streep za vloge v filmih »Manhattan*.
*4 r- »rrt
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00.
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40
naše: 7.45 Pravljica za dobro ju- Glasbeno prebujanje; 10.03 Black-tro; 8.10 Jutranji almanah: 9.00 out; 11.00 Stadion stotisočih; 12.03 Iz arhiva: William Shakespeare:	Glasba: 12.30 L, 2. in...; 13.20
«Romeo in Julija*; 10.05 Radijski Iz rocka v rock; 14.03 Sei perso koncert; 11.30 Sodobni sound; 12.00 naggi in cerca di bambino; 14.25 «Nas anu zutra - danes in jutri*. Smo tudi mi; 15.03 Rdeč in rumen oddaja o Reziji; 12.30 Pesem poje sanjski oblak; 15.45 Iz obale na o ...; 13.20 Glasba po željah; 14.10 obalo; 16.15 Shampoo; 17.00 Ra Otroško okence; 14.30 Vse lepo, dio 1 jazz 80; 17.30 Radijska pri vaš Peter!; 16.30 Poslušali boste; redba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.35 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Kristus Bolle nelTaria: 19.20 Glasbeni pro se je rodil v Trstu*; 18.45 Vera gram; 20.30 Black-out; 21.30 Glas in naš čas.	ba iz Ulice Asiago 7; 22.15 Nepo-
KOPER	sredni prenes iz italijanskih jazz
Preden »spiš.
7.30f. U0pi9nj6v.diO.3O, J)l.30vnl2.-30,'.p.ir ^
13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, "
19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi - fi magazine;
9.15	Knjiga po radiu; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.15	15 minut s saksofonistom Boots Randoinh; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik: glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasbg; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po želiah;
14.00	Plošče LP; 14.33 Poie Joan Baez; 14.45 Kim parade; 15.00 Poslušam, poslušaš; 15.45 Mali juke-box; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasba; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni weekend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
0.00 - 4.30 Nočni program RL iz studia radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7 00 - 7.05 Pregled
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov
UKW - Beli križ UKW - Koper UKW - Nanos
102,0 MHz 98,1 MHz 88,6 MHz
zamejskega tiska; 13.00 Otvoritev - pregled dogodkov - napoved programa; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glas beni notes objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30. 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Sobota in nedelja; 9.05 II ve-locifero; 9.32 Preveden ■ in zapu ščena; 10.12 Radiograffiti; 11.00 Long playing Hit; 12.45 Alto gra dimento; 13.40 Sound - Track; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Hit parade; 16.37 In koncert!; 17.55 Na-turalezza; 19.50 Prego gradišče un pč di riflusso; 21.00 Simfonični orkester; 22.45 A distanza di anni,
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7-30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik: 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za na še goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Za pojmo pesem; 12.10 Godala v rit mu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz na ših krajev; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Kulturna panorama: 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glas bene mladine Slovenije; 18.55 Mi nute za EP; 19.25 Zabavna glas ba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni kranjci; 20.00 Sobotni zabavni ve čer; 21.30 Oddaja za naše izseljen ce; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Por treti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe.

|
I'
Bob Woodward Carl Bernstein
ji
v!
v!
|
Iv
Prevedel Dušan Dolinar ssžssssžssssssssssaissasssst
mxomv
PADEC
70.
Predsednik je tisto popoldne poslušal trakove do konca. Steve Buli, ki je za njim označeval trak z 19. aprila 1973, je ugotovil, da je v pogovoru med predsednikom in Ehrlichmanom za devetnajst minut vrzeli. Brez sape je odhitel to povedat Buzhardtu.
• Me prav nič ne preseneča,* je lahkotno rekel Buz-hardt.
Philip Buchen, doma iz Grand Rapidsa v Michiganu, je tistega dne večerjal v Georgetovvnu na domu pri Clayu T. VVhiteheadu, direktorju urada Bele hiše za telekomunikacije. Buchen je vsak teden preživljal po tri dni v Wa-shingtonu, ker je bil izvršni direktor zvezne komisije za varstvo zasebnosti. Komisijo je vodil njegov nekdanji partner iz odvetniške firme, podpredsednik Združenih držav Amerike,
VVhitehead ni mogel doumeti, kaj je z Geraldom Fordom. *Zakaj Ford kaj ne ukrene, da bi organiziral stvari okrog sebe?« je vprašal. «Saj dobro ve, da je Nixonova državna uprava ohromela. Ali je podpredsednik pripravljen za prevzem oblasti?*
Še daleč ne, je rekel Buchen. Forda pozna leta' in leta in je najbrž njegov najboljši prijatelj. «Jerry ne more ukreniti ničesar, ker bi vse, kar bi storil, kazalo, kakor da zapušča Nixona,» je povedal VVhiteheadu. Ford ni človek, ki bi se v tako kočljivih razmerah komu vsiljeval. Poleg tega podpredsednikovi ljudje niso kos položaju, je dejal Buchen, nič niso še ukrenili, da bi pripravili Forda na trenutek, ko bo moral prevzeti predsedni-štvo. Pač pa je o tem veliko premišljeval sam Buchen. Nadaljeval je: «Prepričan sem, da utegne Nixon prav zares odstopiti ali pa bo obsojen in odstavljen.* In ker se ni mogoče zanašati niti na Forda niti na njegovo osebje, bi se nekdo moral takoj lotiti načrtovanja za prenos oblasti. Predlagal je, da bi ustanovili majhno skupino.
VVhitehead, doktor filozofije « Harvarda, ki si je pridobil politično izobrazbo v Nixonovi Beli hiši, je delal že v skupini za prenos oblasti leta 1968. Bil je še vedno funkcionar v Nixonovi državni upravi, vendar je bil skoraj do konca razočaran. Bil je arhitekt napadalne politike Bele hiše v razmerju do televizijskih mrež — goreč privrženec — vendar je že leto dni deloval, kakor da predsednika sploh ni. Haig je pri njem dvakrat skoraj moledoval, naj s pomembnimi stvarmi ne hodi k Nixonu, ker predsednik ne more delovati, kakor bi bilo treba. •Predsednik se ne zmore spoprijeti s tem,* mu je nekoč rekel Haig.
VVhitehead je težko čakal, da postane predsednik Ford. Nemara bodo pod njim oživeli izgubljeni obeti Nixonove vladavine. Privolil je torej, da bo sodeloval pri pripravah za prenos oblasti.
«Jerry ne sme zvedeti, kaj se dogaja,* je poudaril Buchen. »Delovati bo treba v popolni tajnosti.*
Še nekaj časa sta razpravljala, kdo naj bi se jima pridružil. Buchen je vse skupaj imenoval projekt VVhitehead. VVhitehead pa je vse skupaj imenoval projekt Buchen.
Naslednje jutro, 8. maja, je Scotta poklical po telefonu predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke George Bush. Povedal mu je, da težko drži na liniji strankine poklicne delavce. Razvija se gibanje za odpoklic Nixona.
Tudi na Capitol Hillu je vse huje, je rekel Scott.
• Kaj, vraga, naj zdaj storimo?* ga je vprašal Bush.
Scott mu je rekel, da tudi sam ne ve.
Kmalu po tem ga je poklical Rhodes. «Danes je vsaj deset članov predstavniškega doma povedalo, da ne bodo več upoštevali načela, po katerem ne smejo ravnati proti predsedniku.*
Isto se dogaja na senatni strani, mu je rekel Scott.
Rhodes je govoril z Goldwaterjem o možnosti, da bi izigrali zadnjo karto. Goldvvater je voljan pridružiti se pobudi takoj, ko jo bosta sprožila voditelja manjšine v senatu in predstavniškem domu. Rhodes je rekel, da se je podpora za predsednika v zadnjih nekaj dneh osula bolj kot prej v letu dni.
Bela hiša je na to odvračanje odgovorila še tisto popoldne prek jezuitskega duhovnika dr. Johna McLaughli-
na, ki je bil v državni službi in je bil predsednikov posebni 'pomočnik. Oče McLaughlin se je sestal s poročevalci in jim ponudil teološko analizo prepisov, s katero je skušal dokazati, da niso niti nemoralni niti amoralni. Oznaka, ki jo je prepisom pritaknil senator Scott, je bila po duhovnikovih besedah »smešna in nepravična, v njej se skrivajo elementi hinavščine. Predsednik je s temi pogovori sam sebi častno izrekel oprostilno sodbo*.
Nixon je preživel večino dneva sam zase. Ob 18.30 je šel na predsedniško jahto Sequoia in se odpeljal na izlet po Potomacu navzdol. Zrezek, ki so mu ga pripravili za večerjo, je poslal nazaj v ladijsko kuhinjo, ker je bilo na njem preveč maščobe. Natakar jo je odrezal in odnesel zrezek spet k predsedniku, ki je sam sedel za jedilno mizo in upiral pogled v breg reke.
Na rednem sestanku z vodstvom republikancev, ki je bil naslednje jutro ob pol devetih, je Nixon stresal ljubeznive puhlice v pogovoru s senatorjem Scottom, ki je sedel ob njem. Na teh sestankih so navadno govorili o gospodarskih zadevah. O izjavi voditelja manjšine v zvezi s prepisi ni nihče niti črhnil. Videti je bilo, da je predsednik še bolj naveličan kot običajno. tyiti enkrat se ni spustil v dolg samogovor, kar ie pogosto delal sicer.
Po sestanku je George Busch rekel Barberju Conablu, da premišljuje, ali ne bi odstopil s položaja nacionalnega predsednika republikanske stranke. Conable ga ni odvračal od te misli.
Nekaj trenutkov kasneje je stopil h Conablu Haig. »Na Capitol Hillu postajajo malce razdražljivi, mar ne?» je rekel general s sarkastičnim smehljajem na obrazu.
SMUČARSKI SKOKI
VČERAJ V INNSBRUCKU
Neuper zopet najboljši
Avstrijski skakalec je tudi včeraj zanesljivo zmajal in tako premočno vodi na lestvici za SP-«Plavi» na splošno zadovoljili, najboljši je bil Norčič - Benedik 33.
INNSBRUCK — Tretja tekma In-tersport skakalne turneje, ki je bila včeraj na bergiselski olimpijski skakalnici pri Innsbrucku, ni prinesla nobenih večjih presenečenj. Tekmovanje je nemoteno potekalo, čeprav je začelo rahlo snežiti. Žirija je samo enkrat v drugi seriji prekinila skoke, vendar ne zaradi sneženja, pač pa zaradi zelo dolgega skoka, ki ga je zabeležil jugoslovanski tekmovalec Branko Benedik. Benedik je skočil 104 m in žirija, ki ga očitno ni imela za lovca na take daljave, je opravljene skoke razveljavila ter občutno znižala zaletišče.
V	Innsbrucku si je Avstrijec Hubert Neuper brez težav zagotovil z dvema dolgima in tehnično brezhibnima skokoma zmago, obenem pa je v prvi seriji izboljšal s 107 m za en meter še rekord skakalnice, ki je pripadal vzhodnemu Nemcu Falku Weisspflogu. Neuper, ki je v odlični formi in očitno nima slabih dnevov, si je z zmago zagotovil tudi večjo prednost tako na lestvici turneje kot na lestvici za svetovni pokal.
Dobro se je včeraj odrezal tudi Švicar Hans Jorg Sumi z drugim mestom, izkazali pa so se prav tako vzhodnonemški skakalci. Glass, zmagovalec v Innsbrucku leta 1977, ki že desetič nastopa na turneji, je dosegel tretje mesto. Svetovni rekorder iz lanske Planice (176 m) Klaus Ostwald je prišel na peto mesto, na šesto mesto pa se je uvrstil Martin Weber. Le Danneberg je skakal še vedno močno pod svojimi sposobnostmi in je dosegel samo 17. mesto.
V	prvo deseterico so se prebili tudi trije Skandinavci, in sicer Finec Puikkonen (četrti) ter Norvežana Ruud (sedmi) in Saetre (osmi).
Pozitivno se je na tej težki preizkušnji odrezala jugoslovanska reprezentanca, na čelu katere je bil seveda tudi tokrat Bogdan Norčič. Jugoslovanski veteran je v prvem nastopu zabeležil dolžino 102,5 m, ki mu je prinesla odlično sedmo mesto. V drugi seriji je bil njegov skok krajši, dosegel je 97 m, zato pa nižjo oceno in slabšo uvrstitev, to se pravi končno 12. mesto. Seveda je pri tem treba upoštevati krajši zalet, zaradi katerega so samo redki tekmovalci beležili enake razdalje. Na končni lestvici je torej Norčič delil 12. mesto z Japoncem Yagijem. Uspeh, ki ga v taki konkurenci, nikakor ne gre podcenjevati.
Po prvi seriji so iz nadaljnjega boja izpadli Mlakar, Zupan in Tepeš, katerih skoki niso zadostovali za uvrstitev med prvih peWe^t S tekmovanjem pa sta poleg Norčiča nadaljevala Benedik in Ulaga, kar je že samo po sebi lep uspeh. Branko Benedik je s skokoma 97 m in
92,5	m (skok 104 m so na žalost razveljavili) dosegel 33. mesto, Primož Ulaga pa z nastopoma 93 m in 90 m na 44. mesto.
Včerajšnji dosežki in pozitiven obračun innsbruškega tekmovanja jugoslovanskih skakalcev vliva upanje za nadaljnje uspehe (za Norčiča tudi točke) na zadnji preizkušnji, ki bo jutri v Bischofshofnu.
Vrstni red tretje preizkušnje Inter-Sport turneje:
1.	Neuper (Av.)	250,5
2.	Sumi (švi.)	242.0
3.	Glass (NDR)	239,0
4.	Puikkonen (Fin.)	238,9
5.	Ostwald (NDR)	238,7
6.	Weber (NDR)	237,2
7.	Ruud (Nor.)	236,9
8.	Saetre (Nor.)	232,5
9.	Tuchscherer (Av.)
in Borovvitin (SZ)	230,7
12. Norčič (Jug.)
in Yagi (Jap.)	229,2
33. Benedik (Jug.)
44. Ulaga (Jug.)
Lestvica Intersport turneje po treh preizkušnjah
SNEŽNE
RAZMERE
NEVEJSKO SEDLO ZAVETIŠČE GILBERTI PORNI Dl SOPRA FORNI AVOLTRI
Ravascletto
sauris
Trbiž
VIŠARJE
Mokrinje
MATAJUR
Kanin
vogel
POKLJUKA kranjska gora krvaveč £kni vrh zatrnik Jezersko
100	cm
200	cm
60 -150	cm
50- 80	cm
60 - 220	cm
100	cm
70 - 200	cm
200	cm
170	cm
100	cm
250	cm
160	cm
120	cm
40- 60	cm
80	cm
40	cm
35	cm
30	cm
1. Neuper (Av.)	726,2
2. Saetre (Nor.)	694,6
3. Ostvvald (NDR)	693,1
4. Groyer (Av.)	669,4
5. Glass (NDR)	685,7
Lestvica za svetovni pokal rih preizkušnjah:	po šti-
1. Neuper (Av.)	90
2. Groyer (Av.)	41
3. Sumi (Švi.)	35
4. Puikkonen (Fin.)	32
5.	Saetre (Nor.)
6.	Yagi (Jap.)
7.	Innauer (Av.), Danneberg (NDR) in Ostwald (NDR)
10.	Glass (NDR)
28
27
25
23
- Pier-
Zanussi zmagal
GORTINA D’AMPEZZO francesco Zanussi iz Pordenona je zmagal v Cortini v veleslalomu, ki je veljaven za pokal »Mali prvaki* za mlade od 11 do 17 let.
Davidu gre na bolje
INNSBRUCK - Stanje italijanskega smučarja Leonarda Davida, ki je od poletja lani v nezavesti, se počasi izboljšuje. Njegova mati in zdravniki nevrološke klinike v Innsbrucku upajo, da ga bodo/kmalu lahko prebudili iz »mentalnega* (kot ga imenujejo) spanja.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
Kras brez Miličeve proti Vitamirelli
Srečanje bo drevi ob 18. uri v nabrežinski telovadnici
V	prvem kolu povratnega dela ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige bo drevi Kras gostil v Nabrežini ob 18. uri ekipo Vitamirel-la, ki sodi med tri najmočnejše prvoligaše in je še vedno v boju za osvojitev državnega naslova.
V	prvem delu prvenstva so gostje utrpele le poraz proti vodilnemu FIAT Bari po zaslugi predvsem odlične Saporettijeve, ki je okrepila vrste Vitamirelle. Zato bo drevi ekipa iz S. Elpidio al Mare prav gotovo odločno startala na osvojitev obeh točk, ker bi se morala v nasprotnem primeru odpovedati slehernemu upanju na prvo mesto.
V	Krasovem taboru čakajo na dre-višnji nastop dokaj mirno. Ekipa je namreč v zadnjem kolu osvojila gladko zmago v Cagliariju in si je

NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
Slovenski derbi Primorje -Breg v središču pozornosti 15. kola
V 3. AL na Goriškem vsi trije slovenski zastopniki pred težko nalogo
2. AMATERSKA LIGA
Po dveh tednih počitka se bo jutri prvenstvo nadaljevalo s pari 15. oziroma zadnjega kola zimskega dela prvenstva.
V jutrišnjem zavrtljaju, ki bo dokaj naporen za vse naše enajsterice, bo na sporedu 10. slovenski derbi tega prvenstva, in sicer na Proseku med Primorjem in Bregom. Izid te tekme bo veljal tudi za pokal Primorskega dnevnika.
Primorje — Breg
Tudi za ta derbi vlada veliko zanimanje med navijači obeh strani. Če je Breg doslej popolnoma izpolnil pričakovanja, pa so navijači Primorja verjetno pričakovali nekaj več od svoje ekipe, ki je izredno slabo startala, nato si je opomogla in v zadnjih nastopih ponovno razočarala.
Na lestvici si ekipi delita sedmo oziroma osmo mesto s 15 točkami. V tem^ejrbiju ^ftK^pjmprje išče rehabilitacijo, Brežani pa nočejo dokazati; da njihov položaj'na lestvici m le slučajen. Zato je predvideti lep in napet derbi in navijači bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Res škoda, da obe ekipi ne bosta morali na igrišče v popolnih postavah. Pri Bregu bo gotovo odsoten diskvalificiran Samec. Pri Primorju pa bosta morala zaradi disciplinskih ukrepov, ki so jih izrekli po tekmi z Baxterjem, počivati še eno nedeljo G. Husu ii> Tomizza, medtem ko je Vascotto že končal kazen. Na i-grišče pa bo lahko stopil tudi Walter Husu (izključen je bil za tri nedelje), vendar je na podlagi priziva disciplinska komisija znižala kazen na dve nedelji.
Predvidevanja so kot za vsak direktni dvoboj tvegana. Čeprav bi o-bema ekipama dobro zalegla ena točka, je v tem derbiju možen vsak izid.
Vesna — Campanelle
Gost Vesne bo tokrat enajsterica Campanelle, ki je v tem prvenstvu doživela en sam poraz (0:3 proti Co-stalungi). Zato je razumljivo, da naloga Vesne ne bo lahka, sai bo e-kipa Campanelle prišla v Križ s trdim namenom, da nepremagana zapusti igrišče. Sicer ne gre pozabiti, da Vesna, ki iz nedelje v nedeljo vedno bolj preseneča in temu zgovorno priča dejstvo, da so Križani doslej podlegli le Libertasu in Costa-lungi s 3:0, ne misli igrati podrejene vloge. Res pa je, da se je Vesna doslej bolje izkazala v gosteh kot pa doma, kjer je premagala le Primorca s pičlim 1:0. Zato mislimo, da bi se neodločeni izid tokrat že dobro prilegel Vesni, ki seveda ima tudi možnost, da osvoji obe točki.

Ta teden igra za vas
Gigi Radiče
»Iz principa ne | dajem športnih napovedi. Ne vem čemu, se je raz-pasila ta moda sestavljanja stolpcev,* nas je že v začetku razgovora neugodno presenetil trene. Torina
I m______________ Luigi Radiče.
<Nič ne bo,, smo na tihem po-hhslili, nakar smo znanega italijan-sllega nogometnega strokovnjaka zanosili, še bi lahko tokrat poskrbel 2a izjemo, čeprav s težavo, je naši Prošnji le ugodel.
Za jutrijšnjo tekmo Torina proti “Otognl pa nam je Radiče dejal: *Tu ni izhoda, moramo jurišati na *rnago. Preveč smo doslej zamudili, da bi lahko doma še poščali nasprotnikom dragocene točke.*
Uigi Radiče se je rodil 15. 1. 1953 v Cesanu Madernu pri Milanu. Svojo nogometno karieri, je oričel pri Milanu, s katerim je tudi osvojil tri državne naslove. Z italijansko repre-zentanco je h'ral petkrat in je tudi nastopil -n svetovnem prvenstvu v '-ilu. Po težki poškodbi kolena je ®Pustil aktiven nogomet in se lo-“i trenerskega posla. S trenerstvom
je odlično startal, saj je z Monzo v 3. italijanski ligi - osvojil prvo mesto. Poleg Monze je treniral še Treviso, Ceseno, Fiorentino, Caglia-ri, nakar se j- leta 1975 ustalil v Torinu. S Torinom je imel takoj srečno roko: že v prvi sezoni treniranja je osvojil prvo mesto. V naslednjih dveh sezonah je osvojil drugo mesto, v minulem prvenstvu je bil četrti.
V letošnji ligi njegov Torino ne igra najbolje, pri čimer pa Radiče nima krivde, saj sodi med najboljše mlade italijanske trenerje sploh.
Pripravil: B. Lakovič
Ascoli - Inter	X
Fiorcntina - Juventus X Milan - Lazio	1
Napuli • Catanzaro	1
Perugia - Cagliari	1
Roma - Avellino	1
Torino - Bologna	1
Udinese - Pescara	1
Palermo - Como	1
Piša - Bari	1
Taranto - Tcmana	1
Chietl - Benevento	1
Venezia - Padova	1
Costalunga — Primorec
Po stanju na lestvici bi kazalo, da je jutrišnje gostovanje Primorca brezupno. Costalunga je z 20 točkami na prvem mestu lestvice. Treben-ci pa so z 9 točkami na 13. mestu. Iz teh podatkov je jasno, da imajo Tržačani kar 11 točk več od Primorca, ki v tem delu prvenstva n čitno ni izpolnil pričakovanj. V Treb čah pa so vsi trdno prepričani, da vse ni še izgubljeno in da si bo ekipa kmalu opomogla. Po odstopu trenerja Henrika Čuka je vodstvo ekipe prevzel Leonard Kralj, ki v prvem srečanju proti S. Marcu ni imel sreče, saj so Trebenci izgubili. Če v prvo ni šlo, navijači upajo, da drugič bo šlo bolje, čeprav se vsi dobro zavedajo, da presenetiti Costa-lungo bo res težko. Točka bi zato predstavljala za Primorca, ki bo moral na igrišče brez poškodovanega Maglice in diskvalificiranega Križ-mančiča, lep uspeh.
Zarja — Bakter Tečno lbto dni $ mimo, ko je Zarja slavila zadnjo prvenstveno zmago (7. 1. 79, 2:0 proti Bregu). Zato je na dlani, da navijači z zanimanjem gledajo na prvi letošnji nastop Zarje, ki ima prav v tem srečanju realne možnosti, da pride do tako pričakovane zmage. Zarjani bodo sprejeli v goste ekipo Baxter, ki je sicer novinec lige, doslej pa se je še kar dobro odrezala. Tudi v zaostali tekmi z Domiom je Baxter odnesel- dragoceno točko (2:2) in sedaj ima štiri točke več od Zarje, ki je še vedno na repu lestvice. Ba-zovci morajo zato odločno jurišati na zmago, saj bi le s tem izidom vsaj delno popravili že itak kritični položaj na lestvici.
B. R.
Na Goriškem 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Mariano
Naloga, ki čaka doberdobske i-gralce po novoletnem premoru, je vsekakor zelo težka. Doberdobci se bodo namreč spoprijeli z vodečim Marianom. Srečanje bo odločalo o sameHi vrhu lestvice, saj Kraševci zaostajajo le za dve točki za nedeljskim nasprotnikom. Predvidevanja o izidu srečanja so zelo težka.
če upoštevamo, da je Mariano v zadnjem srečanju remiziral s poprečnim Piedimontejem ter da so Doberdobci na tujem slavili zmago proti solidnemu Brazzaneseju, imajo Kraševci rahlo prednost. Vemo pa, da so v takih srečanjih predvidevanja zelo težka.
Juventina - Azzurra Nič manj lažje naloge od Dober-dobcev ne bodo imeli štandreški nogometaši, ki bodo pred domačim občinstvom igrali proti Azzurri. Spes-sotovi varovanci se bodo morali v tem srečanju pošteno potruditi, če bodo hoteli zmagati, in to tudi če upoštevamo dejstvo, da so gostje v zadnjem srečanju visoko izgubili s Farro. Naloga Juventine torej ni lahka. Domačini pa bodo v tem srečanju igrali v popolni postavi, kar bo vsekakor prispevalo k učinkovitosti štandreške ekipe.
Farra — Sovodnje Mislimo, da v tem srečanju Sovo-denjci bodo igrali podrejeno vlogo. Slabi rezultati zadnjih srečanj in do bra igra igralcev iz Fare, še posebno v zadnjih srečanjih, ne dajejo slovenskim predstavnikom večjih u panj za dober izid.
(pr)
PO ANKETI BEOGRAJSKEGA DNEVNIKA »ŠPORT*
Anketa o najboljši enajsterici pa je pokazala tale imena: Pantelič (Jug.), Kaltz (ZRN), Krol (Niz.), Pezzey (Avstr.), Cabrini (It.), Breit-ner (ZRN), Platini (Fr.), Woodcock (Angl.), Keegan (Angl.), Susič (Jugoslavija), Rummenigge (ZRN).
Nikolaj Jovanovič k Manchester Unitedu?
MANCHESTER — Jugoslovanski nogometaš Nikolaj Jovanovič, ki je igral pri beograjski Crveni zvezdi in tudi v državni reprezentanci, je dopotoval v Anglijo, kjer se bo raz-govarjal o svojem prestopu k enajsterici Manchester United. Angleški nogometni klub je za Jovanoviča pripravljen odšteti 300 t-iseč funtov šter-lingov (550 milijonov lir).
Franchi predsednik FIFA?
PUNES DEL ESTE (Urugvaj) -Predsednik FIFA Joao Haveiange je izjavil, da je Italijanu Artemiu Franchiju »svetoval*, naj predloži kandidaturo zdJ predsednika mednarodne nogometne zveze. Haveiange bo opustil predsedništvo, ko mu tx? potekel mandat.
Novega predsednika pa bodo izvolili leta 1982.
TOKIO — Japonec Shigeo Naka-jima je novi svetovni boksarski prvak v superlahki kategoriji (po verziji WBC). V dvoboju, veljavnem za svetovni naslov, je namreč po točkah v petnajstih krogih premagal dosedanjega prvaka, južnega Korejca Sang Hyum kima.
tako že dejansko zagotovila obstanek v ligi. Prav zato je Krasova namiznoteniška komisija odločila, da v povratnem delu prvenstva uvrsti postopoma v moštvo mlajše igralke, ki si bodo nabirale tekmovalne izkušnje, saj bodo morale mladinke že v bližnji bodočnosti prevzeti težko dediščino prve ekipe.
Drevi ne bo nastopila Miličeva, za zeleno mizo pa se bodo zvrstile kar štiri slovenske igralke. V srečanjih posameznic bosta igrali Dragica Blažina in Neva Rebula, ki imata dokaj dobre izglede, da ob zanesljivi igri premagata štev. 2 Maccalli-jevo ali pa Manniccijevo, medtem ko bi morebitna zmaga nad Sapo-rettijevo predstavljala velik športni podvig. V igri dvojic pa bodo na-vijaši videli na delu perspektivni mladinski par petnajstletnic Sonje Doljak in Damijane Sedmak, ki i-grata zelo napadalno in vnaprej nista brez vsake možnosti. Vsekakor pa je le malo verjetno, da se bo Krasu uspelo dokopati do zmage, ki ni niti neobhodno potrebna za lestvico.
Veliko važnejša bo igra, ki jo bodo predvajale mlade igralke v »belo-rdečih* dresih.
-bs-
SMUČANJE
JUTRI IN V PONEDELJEK
Zopet borbe za točke
PRA LOUP (Francija) — Tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju se bo po kratkem novoletnem premoru nadaljevalo jutri in v ponedeljek v francoskem Pra Loupu za moške in v zahodnonemškem Pfrontnu za ženske.
V moški konkurenci bo to tretja preizkušnja v smuku, ker je v avstrijskem Schladmingu tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer odpadlo, potem ko je 24 smučarjev preizkušnjo že končalo (najboljši čas je zabeležil Kanadčan Steve Pcd-borski). V prejšnjih dv h smukih sta se uveljavila Avstrija- Peter Wirn-sberger (Val dTsere) in Švicar Peter Miillej- (Val Gardena). Prav ta dva tekmovalca sta tudi največja favorita za zmago v Pra Loupu. Računati pa bosta seveda morala na zagrizene nasprotnike, kot so: Norvežan Haker, Avstrijec Grissman in Walcher, Kanadčana Read in Mur-ray, Nemca Ferstl in Veith ter Ita lijan Herbert Plank, ki se je v Val dTseru uvrstil na drugo mesto, v Val Gardeni pa je bil daleč ccLpcvih.
Medtem ko se 'jodo-SHlllPaflF po-merili v Pra Loupu, bodo smučarke tekmovale v nemškem Pfrontnu. Nedvomno je favoritka ženskega smuka Švicarka Marie Therese Na-dig, ki je o smuku do zdaj nepremagana. Osvojila je vse tri zmag«, in sicer v Val dlseru, Piancavailu in Zellu am See. Nadigova je tudi v poskusnih vožnjah v Pfrontnu zabeležila najboljši čas 1’21”57, to pa v prvi vožnji, ko je bila njena največja nasprotnica Annemarie Mcser Proll veliko slabša (1’23”29). Drugič je Švicarka vozila veliko bolj sproščeno (1’24”61), Avstrijka pa je sv6j čas nekoliko izboljšala.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 5. JANUARJA 1980
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
19.00	v Trstu, telov. Monte Cengio Bor JIK Banka - Volley club UD
ŽENSKA B LIGA
21.15	v Brescii
Barribi Brescia - Bor Intereuropa MOŠKA C LIGA
18.00	v Trstu, telov. Zandonai
Volley Trst - Kras
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Nabrežini
Sokol - Libertas Pordenon
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Nabrežini Kras - Vitamirella
KOŠARKA
D LIGA
18.30	v Gorici Sagrado - Jadran
MLADINCI
17.00	v Dolini Jadran - Servolana
DEČKI
15.15	v Dolini Bor - Ricreaiori * * *
15.30	v Nabrežini
Sokol - Polet
JUTRI
NEDELJA, 6. JANUARJA 1980
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini Bor - Kontovel
* * *
11.00	v Gorici, na Rojcah
Dom - POM
MLADINCI
11.45	v Trstu, Drev. Miramare Ferroviario - Bor
Z S Š D I
sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, oj 9. uri s prvim in ob 9.30 z drugim sklicanjem, v dvorani PD Ivan Trinko v Čedadu, Ul. 9 ago-sto 2, deveti redni občni zbor.

ODBOJKA
V B IN C LIGI
Danes na igrišču štiri naše ekipe
Bor JIK Banka doma, Bor Intereuropa v gosteh - Kras proti izkušenemu nasprotniku • Že drevi prvi par točk za Sokol?
Tudi odbojkarska igrišča bodo počasi spet oživela. Nadaljevalo se bo prvenstvo v moški in ženski B ligi, poleg tega pa se bo pričelo tretjeiigaško prvenstvo v obeh kategorijah. Drevi bedo stopile v športno areno štiri naše šesterice.
MOŠKA B LIGA Ekipa Bor JIK Banka bo odigrala prvo letošnjo tekmo pred domačimi gledalci, V goste prihaja Volley club iz Vidma, ki je sicer mesto niže na skupni lestvici, vendar ima enako število točk kot Tržačani. Vsekakor pa je treba poudariti, da’ so imeli Videmčani v prvih štirih kolih veliko bolj ugoden razpored srečanj kot naši zastopniki. Ekipa Bor JIK Banka je zgubila dve srečanji s šester-kama, ki sta sedaj na prvem in drugem mestu na lestvici ter premagala Redentore in Cua iz Medene. Videmčani pa so zgubili z Mon-tecchiom in Consorzio 4 Torri iz Fer-
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prv
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
X
2
1
X
1
X
2
X
1
X
■ llltlllllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMitlimillllllllllMlIllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMmilllllllillllllllllimillllllllllllllllllllllMlIllllllll
KOŠARKA
V PRVENSTVU D LIGE
Zahodna Nemčija pred Jugoslavijo
BEOGRAD — Zahodna Nemčija ima najmočnejšo nogometno enajsterico v Evropi. Jugoslavija je druga, Italija pa osma: to je rezultat ankete, ki jo je med 45 jugoslovanskimi športnimi časnikarji izvedel beograjski dnevnik «Šport». Lestvica je tale: ZRN 231 točk, Jugoslavija 189, Anglija 178, Nizozemska 174, češkoslovaška 53, Avstrija 46, Grčija 30, Italija 16.
JADRAN PRED ZELO TEŽKO NALOGO
Igral bo v gosteh proti še nepremaganemu Sagradu - V promocijskem prvenstvu bo jutri v Dolini slovenski derbi med Borom in Kontovelom
D LIGA
Sagrado — Jadran
NASPROTNIK: Sagrado je še e-dina nepremagana ekipa v prvenstvu. Zagrajčani razpolagajo z zelo izkušeno ekipo, z igralci, ki so že nastopali v višjih prvenstvih. Med posamezniki naj omenimo režiserja Ballarinija ter izkušena Kristančiča ter Devetaga.
PREDVIDEVANJE: zmaga v tej tekmi bo zgolj prestižnega značaja, saj sta se ekipi že zdavnaj uvrstili v naslednji del. Zato ni izključeno, da pripravijo jadranovci svojim navijačem prijetno presenečenje.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor — Kontovel
PREDVIDEVANJE: borovci so po negotovem začetku v zadnjih tekmah zaigrali veliko bolj zanesljivo, medtem ko igra Kontovel s spremenljivo srečo. Sicer pa je vsak derbi poglavje zase: zato, čeprav bi po vsaki logiki morali borovci odnesti še en par točk, jc mogoče vsakršno presenečenje. Veliko utegne vplivati na izid tekme tudi dvotedenski počitek.
MLADINCI
Jadran — Servolana
NASPROTNIK: skupno z jadranovci kandidat za zadnje mesto. Trener Bianco sicer razpolaga z nekaterimi solidnimi igralci, kot so Fre-schini, Camelli in Rossi (ki je nekaj let igral v mladinski vrsti Hur-linghama).
PREDVIDEVANJE: odločilna tekma za osvojitev predzadnjega mesta. Petlesetodstotne možnosti za vsako ekipo.
Ferroviario — Bor
NASPROTNIK: najresnejši kandidat za naslov pokrajinskega prvaka. Večina mladincev nastopa tudi v promocijskem prvenstvu.
PREDVIDEVANJE: Krečičevi fantje so praktično brez možnosti.
NARAŠČAJNIKI Kontovel — Bor
PREDVIDEVANJE: niti borovci niti kontovelci se v tem prvenstvu niso posebno izkazali, saj so trenutno na zadnjem oz. predzadnjem mestu na lestvici, če je bilo to pričakovati od borovcev, ki so v glavnem začetniki, bi lahko Kontovel dosegel nekaj več. Sicer pa ostaja Lisjakova ekipa v tej tekmi favorit, čeprav ne bodo borovci tako zlahka položili orožja.
DEČKI Bor — Ricreatori NASPROTNIK: ena slabših ekip v prvenstvu (zmagal je le s Poletom); ki ga bi morali borovci brez težav odpraviti. Najboljši igralec je Rosignano.
PREDVIDEVANJE: po spodrsljaju s Ferroviariom bi se morali Me-seneslovi in Bradassijevi fantje takoj rehabilitirati.
Sokol — Polet PREDVIDEVANJE: Nabreiinci so v tem delu pokazali nekaj več od Opencev, zato ostajajo v tej tekmi nesporni favoriti. Tudi tradicija govori v prid Sokola.
«PROPAGANDA» Servolana — Kontovel
NASPROTNIK: eden favoritov prvenstva, skupno z Interjem 1904. E-kipa je zelo homogena.
PREDVIDEVANJE: le malo možnosti za Kontovelce.
Bor — Inter 1904 NASPROTNIK: zelo nevarna ekipa, ki ima svoj adut v visokem centru Lorenziju, ki je strah in trepet vseh obramb.	Marko
Ackermanova misli na odhod
VZHODNI BERLIN - V intervjuju za vzhodnonemški dnevnik «Der Morgen* je Rosemarie Ackerman, prva atletinja, ki je preskočila višino dveh metrov, izjavila, da se
bo po olimpijskih igrah v Moskvi umaknila iz aktivnega športa. Sedaj redno nadaljuje s pripravami in je ravno pred kratkim, s skokom 1,94 metra, dosegla svoj drugi najboljši dvoranski uspeh. Ackermanova je še povedala, da ima v Moskvi največ možnosti za končni uspeh Italijanka Sara Simeoni, ki se je vedno odlikovala ravno s svojo regularnostjo.
Tudi kanadski olimpijski odbor proti bojkotu
MONTREAL — Podobno kot predstavniki olimpijskih odborov Italije, Francije in nekaterih drugih zahodnoevropskih držav, je tudi predsednik kanadskega olimpijskega odbora Michael Pound izjavil, da njegova država ne bo bojkotirala olimpiade v Moskvi, dokler se bo Sovjetska zveza ravnala v skladu z o-limpijskimi pravili. Po sovjetskem vdoru v Afganistan so se namreč v vrhovih NATO, katerega član je tudi Kanada, začeli ogrevati za bojkot olimpijskih iger, ki bodo letošnje leto v SZ. Pound je dejal, da je takšno zadržanje NATO prenagljeno in da se ne bi nikakor čutil vezanega na morebitno odločitev svoje vlade o bojkotu iger. »Kanada se ne bo udeležila olimpiade samo v primeru, da bi za njene atlete dejansko obstajala nevarnost, da se jim kaj fizičnega primeri,* je zaključil.
Medtem pa je ameriška televizijska hiša «NBC», ki je plačala kar 87 milijonov dolarjev (okrog 70 milijard lir) za prenos olimpijskih iger, sklenila pogodbo, s katero se je zavarovala v primeru, da do bojkota res pride ah da se ameriška ekipa odpove potovanju v Moskvo.
rare, premagali pa so Monselice, ki je zaenkrat še praznih rok, in Legnago. Vse to pa ne pomeni, da imajo naši fantje že vnaprej tretji psu: točk v žepu, čeprav je rahla prednost le na njihovi strani. V prijateljskem srečanju je Bor JIK Banka drevišnjega nasprotnika že premagal sredi Vidma s 3:1.
ŽENSKA B LIGA
Zastopnice Bor Intereuropa se bodo podale na pot v Brescio, k Bar-ribiju, ki ne bi smel biti nepremagljiva ovira, vsaj sodeč po tem, kar je doslej pokazal. Domačinke so v prvih štirih nastopih prav tolikokrat potegnile krajši konec in so edine še brez točk in seveda na zadnjem mestu lestvice. V lanskem prvenstvu je bil neposredni obračun med tema dvema tekmecema sila izenačen. Tržačanke so doma slavile s 3:2, v gosteh pa izgubile z istim izidom.
MOškA C LIGA
' OUlAlICTfTT1 Krasa bodo letošnjo krstno prvenstveno tekmo odigrali v gosteh. V telovadnici v Ul. Zandonai se bodo spoprijeli z Volley clubom iz Trsta. V lanskem prvenstvu se ekipi nista srečali, ker je Volley igral v B ligi, kar pomeni, da :e izkustvo na njegovi strani. Vsekakor pa je treba poudariti, da je Vollsy zastopnik improvizirane igre, s katero včasih, če mu gre od rok, premaga tudi marsikaterega boljšega nasprotnika. V srečanju s slovenskimi ekipami pa igra s podvojeno močjo. To pa je za Božiča in tovariše, ki letos igrajo z nekoliko spremenjeno postavo, obenem tudi naj boljše opozorilo.
ŽENSKA C LIGA
Žreb je pač nanesel, da .se bosta že v 1. kolu spoprijela lanska drugo-ligaša, Sokol in Libertas iz Pordenona. Ne glede na to, da je moral Sokol v lanskem prvenstvu zapustiti B ligo, je bil daleč boljši od drevišnjega nasprotnika. Nabrežinke so namreč v lanskem letu slavile s prepričljivim 3:0 tako doma kot tudi v gosteh. Če so naše informacije verodostojne, pa Libertas tudi letos ne bi smel biti boljši ali pa nevarnejši kot lani. Res pa je tudi, da prijateljske tekme niso najboljši pokazatelj moči posameznih ekip. Glede na to, da bo trener Ušaj imel tudi letos v bistvu isto šesterico, ki jo bo dopolnjevalo nekaj mladih moči, bi morah točki le ostati v Nabrežini.
G F
BOKS
Pira — Dl Padova
RIM — Pierangelo Pira bo 25. januarja branil v Mantovi naslov državnega prvaka velter kategorije pred izzivalcem Giuseppom Di Padovo, medtem ko se bosta 2. februarja v Odolu (Brescia) spopadla v polfinalu italijanskega prvenstva težke kategorije Piermario Baruzzi ir. Rinaldo Pelizzari.
Zadnja priložnost za Mikea Rossmana
NEW YORK — Bivši svetovni boksarski prvak v srednjetežki kategoriji Mike Rossman (po verziji WBA) se bo 14. februarja pomeril z rojakom Romanom Raquellom, ki ga je pred kratkim premagal. Za Rossmana je to zadnja priložnost, da popravi svojo uvrstitev na mednarodni lestvici, potem ko je 18. aprila lani na srečanju z Argentincem Victorjem Galindezom izgubil svetovni naslov.
AVTOMOBILIZEM
De Angelis lahko tekmuje za Lotus
LONDON — Italijanski avtomobilski pilot Elio De Angelis bo lahko nastopal za avtomobilsko hišo Lotus, saj je poravnal spor s Shadow. De Angelis je namreč na sodišču priznal, da mu pogodba, ki ga je vezala z avtomobilsko hišo Shadovv ni dovoljevala, da naveže stike tudi i Lotus in se je obvezal, da bo ameriški hiši plačal precejšnjo odškodnino.
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu Kontovel - Bor
»PROPAGANDA*
11.00	v Skednju Servolana - Kontovel « • *
11.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bo:- - Inter 1904
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku Primorje - Breg
« * «
14.30	v Križu
Vesna - Campanelle * * *
14.30	v Bazovici
Zarja - Baxt<r
* * *
14.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Primorec
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Farri
Pro Farra - Sovodnje * » *
14.30	v Štandrežu
Juventina - Azzurra * * #
14.30	v Doberdobu
Mladost - Mariano
ATLETIKA
POKRAJINSKO TEKMOVANJE V KROSU
9.00	v Bazovici
Nnstouat«	Adrt« in Bor
PLAVANJE
Italijani v Avstrijo
RIM — Italijanski plavalci Cera-bino, Ouadri. Nagni. Bollati, Lalie, Guarducci in Armellini bodo danes odpotovali v avstrijski Am Ram-san. kjer se bedo pripravljali na tekovalno sezono.
V dvomu nastop Italije na «mundialitu»
PUNES DEL ESTE (Urugvaj) -Italija se bo morda odpovedala sodelovanju na nogometnem tekmovanju za »zlati pokal*, to je turnirju na katerem bodo nastopile države, ki so osvojile svetovno prvenstvo. Italija se namreč ne strinja s tem, da bi odigrali tudi polfinalne tekme, v katerih bi se medsebojno pomerila prva uvrščena in drugouvrščena iz vsake skupine. S tem bi še za nekaj dni podaljšali turnir, tako imenovani «mundiali-to», zaradi česar bi kar za tri tedne prekinili italijansko nogometno prvenstvo: turnir bi namreč morali odigrati v Montevideu konec tega in v začetku prihodnjega leta. Poleg tega pa bi s tem omogočili ekipi, ki se je uvrstila na drugo mesto, da osvoji končni naslov. Zato je italijanski zastopnik in predsednik UEFA Artemio Franchi izjavil, da bo dokončna odločitev znana šele konec meseca. Vsled tega so tudi odložili žrebanje posameznih skupin in določitev koledarja srečanj.
Huda odločitev angleške zveze za rugby
LONDON — Angleška zveza za rugby je včeraj storila korak, ki bi znal vplivati na sam nastop Anglije na olimpijskih igrah: odločila se je namreč za gostovanje ekipe »Lions* v rasistični Južni Afriki. Sklep mora vsekakor še potrditi britanska zveza v rugbyju (v kateri je tudi Škotska, Wales in Irska), dokončno beseda pa ima vlada, ki se je že izrekla proti turneji. Prejšnji mesec pa so afriške države že izglasovale resolucijo, v kateri zahtevajo izključitev Velike Britanije z olimpiade v Moskvi, če bodo »Lions* gostovali v Južni A-friki.
OBVESTILA
Smučarski klub Devin obvešča, da se jutri, 6. t. m., prične smučarski tečaj v Ovčji vasi.
Avtobusa bosta vozila po naslednjem voznem redu: 1. avtobus - Božje polje ob 6.15, Salež 6.25, Prečnik 6.35, Mavhinje 6.40, Cerovlje 6.45, Vižovlje 6.50 in Se-sljan 6.55. 2. avtobus: Praprot 6120, Šempolaj 6 25, Nabrežina-po-staja 6.30, Nabrežina center 6.35, Nabrežina - Kamnolomi 6.45 in Sesljan 6.55. Odhod iz Sesljana točno ob 7. uri.
* » *
SPDT
obvešča, da j r zbirališče tečajnikov In smučarjev SPDT jutri, 6. t. m., ob 6. uri, odhod avtobusov v Ravasclctto 'a ob 6.15 izpred sodnijo v Trstu( Foro Ul-plano).
• * *
ŠD Sokol
obvešča, da je urnik v nabrežinski telovadnici naslednji:
OTROŠKA TELOVADBA:	ob
sredah in četrtkih na’m!ajši 15.45, starejši 15.45	16.30.
MINIBASKET: ob sredah: naj-mlajši 16.00	16.45: dečki 16.45 -
18.00; ob petkih: naim'»iš' 15 00 -15 45: dečki V5.45	17.00.
ODBOJKA: ob torkih in petkih: začetnice 15.00	'4.30 in naraščaj-
nice 18.00 - 19.30.
» » »
ZSŠDI
obvešča, da se ho v torek, 9. jannarfa 1980, nadaljeval plavalni tečaj v Lipič’
Športna šola Trst
obvešča, da se s ponedeljkom (7. januarja) obnovi telovadba na osnovni šoli Ivan Grbec v skednju. Urnik je naslednji: 1. skupina (mlajši) od 16.30 do 17.30; 2. skupina (starejši) od 17.30 do 19.30.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040)	/9 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržoškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
5. januarja 1980
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603 15361 »ADITi DZS 61000 L|ubljana. Gradišče 10/11 nad . teleron 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrlnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlani|e Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
I I	Član italijanske):
*z ° a 1 a	Z** zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	int.«ka^ ^irst «iožnikov fieg
OB KRATKOTRAJNEM IZBOLJŠANJU VREMENA
Napori za odpravo posledic večdnevnega neurja v Italiji
Potrebna je boljša koordinacija in smotrno ukrepanje, da se sedanji zastoji ne ponovijo
RIM — Po večdnevnem neurju je včeraj nad Italijo končno posijalo sonce, a izboljšanje bo kratkotrajna, saj meteorologi pričakujejo z zaiioda novo poslabšanje. Resnici na ljubo so predsinočnjim napovedovali, da bo «zatišje» še krajše, njihova zmota pa sedaj dobrodošla vsem, ki skušajo čimprej odpraviti težke posledice neurja in snežnih metežev.
Kljub požrtvovalnosti, ekipam cestnega omrežja ni uspelo vzpostaviti cestnega prometa v hribovitih območjih srednje in južne Italije, kjer je zaradi zametov še vedno na ducate občin odrezanih od sveta. Zamude pri pluženju cest so razumljive, saj so snežne padavine na teh območjih redke, zato je potrebne mehanizacije premalo. Pokrajinske in občinske uprave so zato zaprosile za ppmcč tudi zasebnike, ki ob koordinaciji karabinjerjev prodirajo v najbolj obrobne kraje. Z istp požrtvovalnostjo se trudijo tudi delavci državne električne ustanove ENEL, a že sedaj je jasno, da jim ne bo uspelo popraviti okvar pred prihodom novega vala slabega vremena. ENEL poziva zato vse uporabnike, naj omejijo porabo električnega toka, obenem opozarja, da bodo izvajali reducijski načrt z začasnimi prekinitvami električnega toka.
Z izboljšanjem vremena nad srednjo in južno Italijo pa se je temperatura neobičajno spustila pod ničlo. Na prizadetem območju Valneri-ne, kjer prebivalstvo životari v zasilnih bivališčih, so včeraj ob zori namerili kar 17 stopinj pod ničlo. Živosrebrni stolpec je zdrknil pod ničlo domala v vsej Italiji. Celo v Taormini, na Siciliji je predvčerajšnjim izboljšanjem snežilo. V takem položaju, ko so cele regije brez rednega električnega toka, je povsem razumljivo, da so šolska skrbništva podaljšala »počitnice*. Manj razumljiv pa je položaj v severni Italiji, predvsem na Južnem Tirolskem kjer so študentje in dijaki zapuščali šolska poslopja, ker je temperatura v učilnicah komaj presegla 10 stopinj. Nizke temperature, v Bocnu minus 10, v Pustertalu minus 21' -niso o-pravičljive. Pristojne oblasti bi morale poskrbeti za kurjavo vsaj dan pred začetkom pouka.
Italija je torej včeraj prebrodila prvi polčas spopada z razbesnelo naravo. Obračun ni med najboljšimi. Marsikatero nevšečnost bi z lahkoto premostili, če bi bolj angažirali vojsko, ki je v dobršni meri o-stala neizrabljena v vojašnicah. Manjkajo ustrezni načrti in ukazi za hitre posege v primeru naravnih katastrof. Nedopustno je, da je vojno letalstvo poslalo na Pantellerijo vojaški hercules s prepotrebnim gorivom, ko so se na otoku že ustavili električni agregati.
V takem položaju lahko trdimo, da je bilo sedanje neurje v neki meri celo dobrodošlo, če je oblastem odprlo oči, da ne ne bodo prepuščale improvizacijam, temveč se bodo v bodoče smotrno in načrtno spopadale s težavami, če lahko verjamemo meteorologom, bo v kratkem nova preizkušnja in tedaj bomo videli, kaj so se oblasti naučile, (voc)
Jugoslavija še vedno pod snežno odejo
LJUBLJANA — »Če že imamo zimo in mraz, potem naj bo vsaj še nekaj več snega,* tožijo te dni ljubitelji zimskih športov. In vse tako kaže, da se jim bo vsaj delno izpolnila želja.
Vreme je torej že nekaj časa mu hasto, saj se spreobrača na slabše prav prek vikenda in s tem moti počitek komunalcev. Vendar so nam tokrat meteorologi zagotovili, da bo sneženje bolj neznatno kot znatno ter zato najbrž ne bo oviralo prometa. Toda delček zimskega veselja bomo vendarle imeli že zato, ker se bo vsaj za nekaj ur pobelila že siva belina okoli Ljubljane ležečega snega.
Frontalni val, ki se bo približal Alpam pa nas bo že jutri zapustil. Zato si lahko ponovno obetamo izboljšanje in v naslednjih dneh v glavnem suho vreme z nekoliko višjimi temperaturami, kot smo jih imeli doslej. Tudi snežnih metežev, ki so jih bile deležne nekatere sosednje republike, se nam ni treba bati, ker so frontalni valovi, ki prehajajo Alpe, manj vlažni od tistih, ki so iz Sredozemlja zajeli in pobelili celo srednji in južni del obale jugoslovanskega Jadrana.
Medtem ko se še vedno veselimo snega, se ga v drugih republikah otepajo. Iz Beograda poročajo, da snežna odeja vlakov sicer ni uspela popolnoma zaustaviti, vendar imajo zaradi nje od 50 do 60 minut zamude. Podobne nevšečnosti ima-
jo tudi vozniki na cestah. Tako na primer je močno zaustavljen promet na cesti med Beogradom in Nišem, kjer je veter nanosil visoke snežne zamete. V ogrožene predele so cestne službe že poslale vso razpoložljivo mehanizacijo.
Podobno ovirajo promet veter in zameti na cesti okoli Aleksinca, ter na cestah proti Kosovu, črni reki, proti bolgarski meji, okoli Novega Pazarja in drugod.
V večjem delu Bosne in Hercegovine je nastopilo včeraj suho in hladno vreme, medtem ko v srednjem in vzhodnem delu te republike še vedno sneži. Obenem so tod zabeležili tudi nizke temperature: na Belasnici so se prebudili pod temperaturo minus 19 stopinj Celzija, v Bihaču pa pod minus 16 stcpinj. Na Belasnici imajo tudi najvišjo snežno odejo: 1,5 metra visoko.
Sneg, veter in nizke temperature so zajele tudi najjužnejšo republiko Makedonijo. Kot poročajo iz Skopja, imajo zaradi snežnih zametov avtobusi okoli 6 ur zamude medtem ko tisti, ki so odšli iz Beograda, včeraj še niso dosegli cilja.
Posledice novoletne silovite bur-je so še vedno prisotne v Dalmaciji, kjer so okoli cetinjske krajine pretrgani daljnovodi. Tamkajšnja mesta so zato brez električnega toka in celo brez vode povsod tam, kjer je vodovodno omrežje odvisno od električnih črpalk, (dd)
PETDESET LET PO MNOŽIČNIH IZSELITVAH
Japonska skupnost v Braziliji še ohranja svoje značilnosti
Po težkih začetnih pogojih Japonti dosegli pomembne družbene uspehe
SAO PAULO — že petdeset let je minilo, od kadar so se prve skupine japonskih izseljencev izkrcale v brazilskem pristanišču Santos, od tam pa se postopoma vedno bolj pomikale v notranjost dežele. Delavnost in marljivost Japoncev je pri domačinih vzbudila spoštovanje c.j novo-priseljenih, saj so zelo čislani zaradi velikega doprinosa, ki so ga prispevali za razvoj Brazilije Spočetka so mislili, da se bodo Japonci zaradi svojih rasnih in verskih značilnosti težko vključili v brazilsko družbo. Danes pa je dokazano. da se je japonska skupnost popolnoma vživela v novo stvarnost. Paulo Kobayashi, brazilski poslanec japonskega porekla, pravi: «Sem katoličan, govorim portugalsko in znam igrati na vse inštrumente, ki so značilni za sambo. Sem profesor za brazilski zemljepis, poročil sem se z Indonezijko. postal sem tudi brazilski parlamentarni predstavnik. Pri vsem tem pa sem ohranil veliko vrednot in načel, ki so mi jih starši posvetovali. Ponosen sem na svoje prednike in na njihovo domovino*. V brazilskem glavnem mestu Sao Paulo živi sedaj 12 milijonov prebivalcev, kar je dvakrat več kot v vsej Švici, od teh je 2 odstotka Japoncev. Na vseučilišču pa je kar 20 odstotkov vpisanih japonskega porekla in to dokazuje hiter družbeni premik navzgor, ki je značilen za japonske izseljence. Z lahkoto so se vključili v brazilsko družbo in niso ostali izolirani. Dovolj je pogledati telefonski imenik Sao Paula, da se človek prepriča o množici ja-ponsko-portugalskih priimkov, kar priča o rasni amaigamaciji, ki je v teku. Vendar ostaja japonska skupnost še vedno zvesta navadam in o-bredom, ki jih je prinesla s seboj Prvi Japonci so prišli v Brazilijo že leta 1908, da bi delali v plantažah

BENEŠKI DNEVNIK
Mladinski seminar «Stara lipa» o aktualnih vprašanjih Rezije
Posebna pozornost posvečena valorizaciji jezika in kulture doline pod Kaninom
kave, ki so po ukinitvi suženjstva, leta 1888, ostale brez delavne sile. Največji izseljeniški val je začel v letih 1928-1929, nadaljeval pa se je še do leta 1935, pod pritiskom ekonomske krize na Japonskem. Leta 1933 je prišlo v Brazilijo kar 24.000 japonskih izseljencev, ki so lahko izkoristili brezplačni prevoz, za katerega sta se zmenili obe državi.
Prva leta so bila izredno huda za Japonce, saj jih je brazilska družba izredno izkoriščala. Vsaj štiri ali pet let so morali delati na plantažah z minimalnim plačilom in v takih pogojih, ki so bolj spominjali na suženjski čas. Ko pa je pretekla ta doba, so si opomogli; vedno več so se začeli ukvarjati s kmetijstvom samostojno, kupovali so zemljo in sami pridelovali kavo in pa druge donosne pridelke. Njihovi uspehi na tem področju so izredni, saj je med drugim minister za kmetijstvo nekoč izjavil, da Brazilija ne potrebuje kmetijske reforme, dovolj je, da se zaposli v vsakem kmetijskem obratu enega Japonca. Ugotovitev pa ima brez dvoma zelo trpko primes, če se pomisli na težke delovne po goje, ki so tlačili prve japonske priseljence.
Podatki o današnji življenjski ravni teh priseljencev so zgovorni: 75 odstotkov naslednikov prvih Japoncev so danes lastniki kmetijskih obratov, velika večina njihovih sinov in hčera pa ima visoko izobrazbo, saj so Japonci »investirali* veliko denarja za izšolanje svojih o-trok, to pa nudi tudi razlago za izreden uspeh, ki jih ima ta skupnost na raznih področjih v Braziliji, (nf)
Alfred Hitchcock postal «sir»
* -J
HOLLYWOOD — Britanska kraljica Elizabeta n, je v prejšnjih dneh podelila znanemu filmskemu režiserju Alfredu Hitchcocku priznanje «viteza», s katerim je režiser postal angleški «sir», kar je ena na j viš jih časti, ki jih kraljica lahko izkaže zaslužnim ljudem.
To je prvič v zgodovini, da dobi
kak filmski režiser to priznanje, saj ga kraljica ponavadi daje predvsem ijudem, ki se ukvarjajo z «resnimi* problemi Velike Britanije. Izjema so bili tudi Beatlesi, ki pa so priznanje prejeli, ker so pomagali Veliki Britaniji zaslužiti s svojimi ploščami mastne denarce.
Hitchcocka je o priznanju formalno obvestil generalni konzul Velike Britanije, ki ga je obiskal v prostorih kinematografskega podjetja v Hollywoodu, kjer ima režiser svoje poslovne prostore. Hitchcock, ki i-ma 80 let, živi že od leta 1939 v Los Angelesu in je že več let tudi ameriški državljan.
RAVENCA — S prisrčnim srečanjem z rezijanskimi otroki in z njihovimi družinami se .je končal drugi mladinski seminar »Stara li-pa», ki ga je že drugo leto zaporedoma priredil študijski center »Nediža* iz Špetra. Sklepnega srečanja so se udeležili tudi člani rezijanske folklorne skupine in pevskega zbora «Kanin*. prisotne o-troke pa so prireditelji nagradili z diplomami in majicami natečaja «Moja vas*.
Na tridnevnem seminarju so mla dinci iz Benečije problemsko obravnavali vprašanja Slovencev v videmski pokrajini, s posebno pozornostjo pa so analizirali specifične
probleme v Reziji, kot so obnova potresnega področja, izšeljeništvo ter postopna odtujenost od dragocene jezikovne in kulturne dediščine. O teh perečih vprašanjih je govoril domačin Luigi Paletti, ki je izrazil nujnost, da se Rezijani v bodočnosti tesneje povežejo s Slovenci v Terski in v Nadiški dolini. Renato QuagUa pa je obširno poročal o gospodarski strukturi v Reziji in o delovanju in o težavah zadruge «Ta rozina dolina*. V dolini pod Kaninom namreč smo priča ekonomskim odnosom, ki jih označujeta nerazvitost in zemljepisna odmaknjenost, ki sta sicer značilni za večji del vzhodne Fur-
a„„,..............im........luiimiHiMiHiiiiiinuiiiiiiii....
Trčenje pred Bremerhafnom
lanije. V tem okviru .je zelo težko govoriti o valorizaciji jezika in kulture, ko je v Reziji še vedno trdno zakoreninjena zaostalost.
Na mladinskem seminarju »Stara lipa* je tekla tudi beseda o vseh oblikah združevanja Slovencev v Italiji ter o vlogi mladine v naši zamejski stvarnosti. O teh vprašanjih sta poročala Pavel Petričič in Igor Komel, medtem ko je Laura Bergnach zgodovinsko ter ideološko orisala odnos med šolskimi strukturami in manjšinsko realnostjo.
V PETJAGU
Ponovno delovanje kulturnega centra
PETJAG — Prvega decembra lanskega leta je v tej beneški vasi ponovno začel redno delovati na pobudo študijskega centra «Nediža.» kulturni center za glasbeno vzgojo, pošolski pouk ter za tečai slovenščine. Omenjeni center je odprt vsak dan od 14. do 18. ure in v njem delujejo ena učiteljica, a-nimator, učitelj slovenščine ter trije glasbeni pedagogi. Sedaj obi skuje center 42 otrok, ki so si sa mostojno izbrali dejavnosti ter glasbeni inštrument.
Kulturni center ima trenutno svoj sedež v prostorih osnovne šole v Petjagu. ki pa ne ustrezajo vsem potrebam te strukture, zato je študijski center «Nediža» že posegel pri občinski upravi v Spetru za ustrezno rešitev tega vprašanja.
General Dalla Chiesa na obisku v Vidmu
VIDEM - General Dalla Chiesa, novi vrhovni poveljnik karabinjerske divizije »Pastrengo*, se je včeraj v furlanskem mestu srečal s podtajnikom za obrambo Scovacricchijem, s katerim se je razgovarjal o problemih javnega reda in o zaskrbljujočem naraščanju terorizma. Dalla Chieso sta v Vidmu sprejela tudi prefekt Spazienta ter general Da-nese, poveljnik vojaške divizije »Mantova*.
Na sliki (telefoto AP) premec Italijanske trgovske ladje »Dora Riparia* po trčenju z argentinsko ladjo
»Buenos Aires*
BREMERHAFEN (ZRN) - Predsinočnjim sta zaradi goste megle v ustju reke Weser trčili italijanska in argentinska trgovska ladja. Medtem ko je 4.000-tonski »Dori Riparii* u-spelo z lastnimi sredstvi pripluti v Bremerhafen, je na 10.000-tonski
»Buenos Aires H* izbruhnil požar, da je moralo 44 članov posadke zapustiti ladjo.
Lastnik italijanske ladje družba »Atlantica* iz Palerma je sporočil, da ni bil na »Dori Riparii* ranjen
nihče. Ladjo, ki je iz Southamptona v Veliki Britaniji prevažala avtomobile v Kiel, bodo v Bremerhafnu popravili. Brodar pa ne ve, kako je prišlo do trčenja in razumljivo molči, kdo je v koga trčils
MOSTAR — Kljub vsem priza devanjem včeraj niso mogli izvesti akcije, s katero bi izvlekli mrtve potnike in avtobus iz reke Neretve Po poročilu občinskega štaba civil ne zaščite Mostar so namreč izred ne vremenske razmere na letali ščih v Nišu in Beogradu onemogoči le polet posebnih ekip potapljačev iz Niša, ki bi morali opraviti to zapleteno nalogo. Kot pričakujejo, bodo akcijo izvedli danes, ko naj bi prispela posebna potapljaška ekipa iz Niša,
Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980
letna 38.000 lir polletna 25.000 Ur mčsečna 5.000 Ut
Drage bralke in bralci!
Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj.
Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno u-godna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen:
Prodajna cena
LETO	1979	—	310	izvodov	P.	d.
LETO	1980	—	310	izvodov	P.	d.
Prodajna cena
LETO	1979	—	310	izvodov	P.	d.
LETO	1980	—	310	izvodov	P.	d.
po
po
po
po
			letno	prihranek
200	lir je	62.000	32.000	30.000
300	lir je	93.000	38.000	55.000
			mesečno	prihranek
200	lir je	62.000	3.500 X 12 = 42.000	20 000
300	lir je	93.000	5.000 X 12 = 60 000	33.000
Mesečni naročniki: dajemo vam možnost, dcf prihranite 22.000 lir letno. Kako? Tako da poravnate letno naročnino do 28. februarja 1980, in to v treh obrokih:
v decembru
v januarju 1980 v februarju
12.000
13.000
13.000
skupaj 38.000
Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo: barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč, fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd.
Izrežite in v kuverti pošljite na naslov:
Naročniki Primorskega dnevnika!
Vabimo vas, da sodeluiete z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom ZTT in Primorskega dnevnika.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 -TRST
Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga borr> na dom po vašem raznašalcu. če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali
priimek
ime
ulica (ali vas)
poštna št......
telefon —........
podpis -......
MESTO datum ......
Novega naročnika |e pridobil: priimek ---------------------
ime ......—...—...........—
ulica (ali vas) poštna št. — telefon --------
- st..
... MESTO
podpis
iHHIMMHHNUMIIinHIHHmHIMIHIII