List 46. ! Tečaj ILIII. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 18. novembra 1885. O b 8 e g : Naznanilo in razglas. O kmetijskem knjigovodstvu. Drevo na meji Zemlje- in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.\ Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. i • t Haznanilo m Naznanilo. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo prične dne januarija 1886. leta podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o dne 28. in 29. decembra in sicer: 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskali ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovske šole, 29. decembra pa za učence podkovske podkovsko šolo, mora se izkazati 1. S spričevalom, da se kovaškega pomočnika izučil; z domovinskim listom pi 3 s spričevalom svojega župnika ali župana poštenega obnašanja, in . da zna brati in pisati slovensko šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in kakem kovaču za mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de eembra t. IfeH^B ^ - - - r ^ JU . ^ ^ I n I ^jfc • Vodstvo podkovske šole v Ljubljani » * da dne novembra 1885. a* t Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: Dr. Karol vitez Bleiweis. 1 ubožni list spričevalo poštenega obnašanj in 3. potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč niki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo po Gospodarske stvari. slati vsaj do 15 decembra glavnemu odboru c. kr ne Nauk v tej za to. da si za šolski čas oskrbi kmetijskem knjigovodstvu. Spisal V Rohrman, pristav deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Kako velekoristno, da skoraj neprecenljive važ-more postati kovaški mojster. nosti je knjigovodstvo za vsako gospodarstvo in vendar se ga še dandanes pri nas kmetovalci tako malo kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1886. leta. Kdor pre-skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče je brezplačen, vsak ima skrbeti stanovanje poslužujejo! Radi cesto in čestokrat izkušenih koristi ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci k0je a0kr0 urejeno knjigovodstvo vsak čas kmeto za majhno plačo v šolski hiši. valcu ponuja in tudi daje, nahajamo tudi v vseh kul Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim turno-napreduiočili deželah kmetovalce pismeno raču . . 1 • vi* "1 • • 1 -I—V 1*1 1 t) . J začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah nati ne Ker je veleposestnike, marveč tudi srednje i po slovenskih deželah še zmirom premalo malljše kmetovalce. Da se naši kmetovalci ne morejo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih posluževati in deležni biti koristi, koje knjigovodstvo bolezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine p0vzročuje, najti je lahko. Poglavitni vzroki bi bili, in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala --------j —j _ -----------—----------- da je večji del naših kmetovalcev še nezmožen, na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega ko- meno računati, kakor tudi, da primanjkuje našim kme pis vača in ogledovalca živine in mesa tovalcem, kateri sicer znajo brati m pisati ? do dan Ljubljani 1. novembra 1885. Karol baron Wurzbacli predsednik c. kr. kmetijski družbi kranjski. danes pri nas še vsakatera priložnost, vsakaterih sredstev soznaniti se natančneje s to prekoristno vedo, kakor sosobno popularno pisanih poučnih Da bi pa tudi velik del naših osobito srednjih TZ , ., t>i • . Da bi pa tudi velik del naših osobito srednjih Dr, Karol vitez J51eiweis, valcev uže lallko kolikor toliko pismeno računal s začasni vodja podkovske šole. pa da se take žalostne razme&er moženjem, je tudi res; nahajajo tudi pri nekaterih naših veleposestnikov, kakor sem se sam prepričanje ravno tako istina. Komu naj bi 366 slednje pripisaval? — Večji del takih zadosta izobra- valeč dobi na ta način jasen pregled ne le o vseh po- ženih srednjih in večjih posestnikov misli še danda- sameznih dogodljajih v gospodarskem premoženji, iz- nas, da so vse možno naredili v računarstvu (raču- ražujočih se v dohodkih in stroških, ampak tudi o novodstvu, knjigovodstvu), ako sostavijo redno list- njih zvezi v gospodarstvu; on ve toraj, v čem in akaj nice delalcev, t. j. ako zapišejo delalce in za delo po- se je gospodarsko premoženje pomnožilo, o čem in za-rabljeno svoto denarja in slednjo tudi točno izplačajo! kaj se je zmanjšalo in zamore koncem gospodarskega Neredni in malobrižni kmetovalci omenjene kate- leta izračunati, s kakim vspehom je gospodaril: ali je gorije niti tega redno ne store in večkrat se dogodi, bilo gospodarjenje dobičkonosno in koliko dobička je da se kar na več tednov opusti vsako računanje z go- dalo ali ne. spodarskim premoženjem tudi v tej zadevi. Kako po Umno knjigovodstvo varuje in zabrani kmetovalca vršno računa pa naš kmetovalec z gospodarskim pre- pred prenaglim, nepremišljenim ravnanjem, pred raz-moženjem, ležečem v blagu! Večkrat si sicer res za- nimi zmotami; marveč ga napeljuje o vsaki priliki piše na kak list ali košček papirja, kaj je v blagu premišljevanji, kako se je do sedaj gospodarsko pre-oddal in koliko ima za isto prejeti, Kolikokrat se pa moženje rabilo in s kakim vspehom se je gospodarilo, ne zgodi, da kmetovalec tak zapisnik ali take za- ter mu daje na ta način vsak čas kaj dobre, večkrat neposredno uporabljive nasvete, kako naj se vprihodnje znamke in notice pri prvi priložnosti, če nima dru zega pri rokah, ne da bi jih pregledal, kaj da hranijo, vspešno gospodari itd. porabi da zavije va-nje kako reč itd. Isto je, ako Gospodarju služi knjigovodstvo tako rekoč za ka si dela kmetovalec zaznamke s kredo, s katero maže žipota" in tegadel je tudi popolnoma sposobno, da si po omarah in le gole številke zapisuje. Kolikokrat se kmetovalec s pomočjo istega zamore hraniti danim te ne zbrišejo po neprevidnosti ali tako razmažejo, da razmeram primerni in trpežni vspeh v gospodarjenji; jih ni moč brati. Ne redkokedaj se dogod vsled tega, to se ve da uže po dlječasni porabi. Knjigovodstvo da, ako pride, na pr. kak dolžnik plačevati svoj dolg napeljuje kmetovalca tudi k varčuosti, k štedljivosti. za kako vzeto blago, ga mora gospodar vprašati kaj Kdor pismeno računi, kdor hrani denar vkup v bla in koliko ste pa prejeli in po kaki ceni sem Vam robo gajnici, zapisuje vse denarne stroške in dohodke in prodal k itd Ne glede na to, da se tak človek pri te iz blagajnice, postane z denarjem kaj varčen. vsaki priložnosti proda za površnega, malobrižnega gospodarja in s tem sam sebe sramoti, trpi večkrat tem mal j Med ko bi le rad zmiraj dohodke zapisaval in preje- se veselil nad rastočim denarnim premoženjem guopuuaij Ot XII O VJKJUU ou/ui UKJK/\J um. p* * v^-*«.-. ^ ~ Uiai J SO V OoOJ.ll ndU 1 Ct O LKJ valili uuuai llllll čutljivo škodo, če nima opraviti s poštenim dolžnikom, zapisuje in izplačuje le nerad stroške in se teh ko- Se je pa možno zanesti dandanes poštenje ? likormožno začne ogibati, sosebno če ima denar izdati Ravno tako, kakor se z blagom površno računa, in porabiti za slabo izplačljive potrebščine, če ima računa se tudi z denarjem. Večkrat tudi čisto nič! denar zapravljati. Knjigovodstvo pa tudi skrbi v go-Nekateri hranijo denar kje v kaki omari in mošnji, spodarstvu za potrebni red. Vsaka reč je na svojem Ne velike vred Zakaj pa in koliko denarja prejmejo ali pa izdajo m mestu, vsaka reč se redno hrani, potrosijo , to žalibog ne zapišejo. Temu posledica je nosti je ta red za vsako gospodarstvo, ampak tudi potem da sami ne vedo, koncem leta > zakaj denar potrosili. Veseli so navadno, če jim da so koncem kaj prijeten! Vedna ali dostikratna vprašanja: kje je to in to, kaj se je s tem in s tem zgodilo itd., katera (Dalje prihodnjič.) leta kaj denarja preostaja, da ta prebitek lahko po so včasih dokaj mučna, skoro popolnem izostanejo, svoje — večinoma za-se vporabijo, dasiravno. bi to svoto v svojem gospodarstvu pri mali inteligenci namenu primerno gotovo z dosti večjimi obresti vpora-bili. Ljudje, kateri tako s premoženjem računajo, navadno tudi v drugih zadevah niso najrednejši; prejete pobotnice, pobotani računi, zaznamki itd. ležijo sem Drevo na meji. ter tje brez*vsacega reda, mesto da bi jih kakor denar Pogosto se pripeti, da kakošno pitovno ali drugo hranili in večkrat se zgodi radi tega, da je treba kako drevo služi posestvom za mejnik. Dotično drevo stoji reč dvakrat poravnati, po dvakrat plačevati. Takobrižni kmetovalci so navadno tudi v tako slabem položaji, da ne morejo računov točno ali popolno izplačevati, ampak delajo dolgove, večje stroške, kakor imajo pri ali na konci meje ali tam, kjer jih več mej skupaj sega Praktični so takošni mejniki zaradi tega ker so od daleč vidni, se ne dajo prestaviti, kakor kamni in količi. Morali bi toraj takošni mejniki všečni biti hodke. Teh potem ne morejo ne redno večkrat tudi vsem sosedom Žalibog da to dostikrat niso, ampak ne delki Kolikokrat pa dela tudi tak kmetovalec, katei brižno dolgove dela upnikom škodo in krivico se OUOOU.V111. ---------j--r-- povod in vzrok mnogovrstnim tožbam, to pa ne z denarji plačati; plačujejo jih deloma s pri- _ , kar jim je v večini slučajev na lastno škodo, zavoljo meje, ampak zavoljo drevesa pa njegovega brez Na sadj IlIVJ V % VA( M-M-m. J^' i ^ ~ J ~ --— ----J. t/ U U Čestokrat so takošni prepiri zelo odveč in ne- potrebni, kajti občni državljanski zakonik govori tukaj hajajo se pri nas velikokrat v omenjenih zadevah še o lastništvu in jija porabijako razločno in jasno žalostnejše razmere, ki so večinoma posledice pomanj 421 zaiosraejse razmere, ju su veeiiiuiaa jjusiemuc pmauj- „Cegavo je drevo, to se ne določuje po kanja vsakojega računanja z gospodarskim premo- koreninah, ki segajo v sosedovo zemljo, ampak po zenjem deblu ki je vzrastlo iz korenin. Stoji drevo na meji Velik napredek v gospodarjenji bi bil, ako bi se večih'posestev, je ono lastno vsem dotičnim posestni- začeli naši kmetovalci za to stvar brigati in začeli kom vzajemno računati z gospodarskim premoženjem. Dandanašnji je to neobhodna potreba, če hočemo napredovati, kajti 422 vesa iz Vsak posestnik sme korenine tujega dre-svoje zemlje izruvati in na njegovo posestvo izskušena istina je, da je umno knjigovodstvo v kme- viseče veje posekati ali drugače porabiti tijstvu eno najbistvenejih in vspešnih sredstev, varo vati kmetovalca vseh navedenih nezgod. Pa ne le to Bodi pa navedeno, da rimsko pravo razsojuje last ništvo pri drevesih po njihovih koreninah . A • • i 1 • 1 v • v & * i- _ ? ker drevo Ako kmetovalec z gospodarskim premoženjem pismeno jemlje po svojih koreninah živeža iz tal. ^ Avstrijsko računi, ve koliko, zakaj in kedaj je prejel ali izdal pravo razsojuje blaga ali denarja; on ve toraj, kako in zakaj se je pravo razsojuje zelo drugaee ter »c uuiu^u, ^ so uže leta 1679. dobile postavno veljavo. Ono jemlje ter se drži določeb ki gospodarsko premoženje v teku leta rabilo. Kmeto- ozir pred vsem na deblo Bržčas se tako zauka zalo ker tukaj ni treba zemlje odgrebati, pa ne ko- zdrobljeni les prav dobro prepariti ter prekuhati in tako renin odkapati, kedar se pravda, čegavo je drevo, vsaj za trgovino pripraviti izdelek, ki je po svojem bistvu bilo bi mogoče, da bi po takem izkopavanji drevo in izdatnosti podoben bolj „izlečku v lesni obliki", samo zamorili. Kedar drevo res na meji stoji, tedaj je ono vza- ljenemu S nego za prejšnjega časa poznanemu „barvilnemu lesu zdrob- jemna last vseh sosedov, vsak ima enako pravico do njega Dokler so sosedi porazumljeni med seboj sto Po takem potrebnem izboljšanem rokovanji so se podražili izdelovalni troški za 100% in ker je izdelek ^vi^tiuiijvm O^UUJ , oiu- jJUUldZjlll 1 /OUlilU V al 111 LI USo.1 /J it iUU /Q in rijo z drevesom, kar hočejo. Ce se pa sprejo, nima bistveno drugi postal, je torej tudi umestn nobeden izključljive pravice do drevesa tako, da bi smel sosedu škodovati. j aa se nj Drugače je tam, kjer stoji drevo tik meje, pa čez prav ukvašen uvozni na stavi bliže oni za „barvilne izlečke" (3 gold. za metercent), saj se da dokazati, da je strokovnjaško njo korenine poganja v sosedno emlj , oziroma pnp ali samo nekaj les še enkrat tako izdaten. vejic tje visi. Kor škodujejo zlasti vrtnarjem srkajo živeža iz tujih tal ter surovi barvilni les (apretovan) barvilni kakor prejšnji narekovani Sosedova dreve zelišča uiuv^u, ^not«, SOCIVje, IUL dobivajo vsled tega manje ali nič jim namenjene hrane cvetlice itd na sosedovo emlj Prošnja za obrano s povišanjem uvoznine je tedaj v vsakem oziru opravičena. ' Leta 1882. po visoki c. k. vladi urejena diferenci viseče veje delajo preveč sence ali jalna carina za kavo je dovoljno dokazala, kako bi mogla prevajajo tje premnogo dežnice. V teh slučajih pomaga času primerna carinska uredba uvaževanje kave na pravo državljanski zakonik vsem, kateri se ga znajo in ho- uzorno mer napotiti in kako bi se dalo s tem težišče čejo poslužiti. Kor< zamore vsak sosed iz zemlje uvaževanja od Nemčije v Trst obrniti. uvati, če mu tega morebiti logarska postava ne za- branjuje. Kakor daleč sega njegovo zemljišče tujih dreves korenin Poleg uvozne statistike vis. c. a v sme uvati, posekati, sežgati ali bodi kakorkoli odstraniti. Nič ne dene, če se tudi sosedovo drevo posuši. Čez mejo viseče veje sme sosed posekati, les za-se vzeti ali sploh na vsakojaki način porabiti, na priliko listje pograbiti, posamezne vejice posekati trgovinskega mi nisterstva bilo je v poletji 1880. do 1884, uvoženih preko Trsta: 1880: 1881: 69.710 75.452 za steljo (pri igličjih), storže, seme, sad pobrati, kolikor ga tje vseh navedenih s tožbami ničesar ne opravi. Le debla se ne sme lotiti sosed. Do tega nima pravice, izvzemši slučaj, kedar deblo čez mejo 1882: 147.049 1883: 224.443 1884: 276.643 m iz Nemčije 237.579 262.765 211.000 91.157 80.120 pade, perilo na sušenje obešati itd slučajih sosed ne more ugovarjati, i visi. Tukaj sme kakor laga dr. Moric Stuben rauch, sosed z deblom ravnati, kakor z vejami, prav za prav oi pa najbolj kazalo celo drevo pripoznavati kot vzajemno last obeh posestnikov. Nima pa sosed do debla nobene pravice, kedar vihar drevo izruje ter na njegovo zemljo vrže; tudi sad sme lastnik tirjati nazaj, ki ni pal z vej čez mejo visečih na sosedovo zemljo, ampak drugače bil tje zanesen. Dokazano je tedaj s številkami, da je naše trgo-višče Trst glede kave v tekmovanji popolnem prekosilo Nemčijo, in ravno tako, kakor se je moglo v tem zgoditi, lesa. po i stranij možno je tudi, da se bode uvaževanje barvilnega ki iznaša sedaj vsako leto blizo 90.000 metercentov ajveč krenilo pot preko Trsta, kakor hitro se od- 3 zdanje * ovire, kar bi bilo tudi za trgovišče Trst in za južno-avstrijske železnice velike koristi Ker gre tu za to severnemu tekmovanj da bilo se mogli vzdržati nasproti pri uredovanji diferenci jalne carine dovolj, da se pusti sedanji postavek ob uvaževanji po morji, ob uvaževanji po kopnem pa naj Kdor vsebino navedenih dveh paragrafov pozna bi se sedanj in sicer tudi ni noben prepirljivec ta bode zaradi podvojil ako da se prejšnji postavek zopet uvelj bilo dopust-. Dobro bi dreves na meji stoječih gotovo v miru živel s sosedom naj se ure svojim Lep pa in starodavna šega ob svečanih bilo tu, da se razmotruje vprašanj dila tudi diferencijalna uvoznina za ;;barvilne izlečke prilikah drevesa v spomin naj se ohrani. ajati zlasti ob mejah 5 n Gosp Glasnik Poleg 1880 statistike se je uvozilo tega 1884 metercentov: blaga v petletji preko Trsta Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Poleg tega je pa še neka obstojnost, Ki opravičuje 1880: 1881: 1882: 1883: 1884: 57 92 90 123 iz Nemčije 17.480 20.527 22.244 23.495 27.317 in usiljuje povišanje carine za ;;barvi)ni les zdrobljen u Uvoz se je tedaj blizu 40% povekšal, in če ostane dosedanje carinsko razmerje, ne bode se to blago ni Za časa prejšnje više carinske dobe bila je trgovina z kdar uvaževalo preko Trsta. Ako pa bi se ustanovila barvilnim lesom zdrobljenim", čisto drugačna nego je diferencijalna uvoznina v korist uvaževanju zdaj. Takrat se je uinelo pri nas za pojem : ;;barvilni les, zdrobljen" , zgolj prvotno pripravljen kupčijsk pridelek. dal se tudi uvoz teg po morji čez dalje več potrošivnega blasa nagniti preko Trsta in Reke, kar bi bilo z ozirom ^ f i L L il L t/ i o o J^1 VU.V * IA. L* JL Ui k/JL1 \J \J CA l L \J jlXJl kosih iz tujine dobljeni barvilni les se je na uvozno kolikost vsekakor ne male koristi za naši namreč prosto zdrobil, to je zrezal ali zrašpal, in pri- trgovišči Trst in Reko. roden, to je surov poprodajal trošivcem, kateri so ga še Od misli , da bi izpolnjenja te pravične prošnj potem (kolikor so ravno umeli), v pridobitev barvila ne oviral menda pomislek na avstrijsko tekstilno obrt ' parili in kuhali, ali pa so barvilni les neprav uporab- barvarstvo, kajti lahko se dokaže, da samo malo povi- liali. Toda sedaj, ali bolje, odkar se uporabljajo izlečki šanje barvilne uvoznine avstrijskemu barvarstvu škodovati barvilnega lesa, zahteva se vse kaj druzega od zdrobljenega barvilnega lesa. Trošivec hoče, da popolnem pridobi barvilo iz barvilnega lesa v ne more. Praktično izkustvo v barvarstvu uči, da se po - najkrajšem času in z najmanjšim delom in da more to doseči, mora tvornik barvilnega lesa izlečka barvilnega lesa. vprečno za pobarvanje 100 kilogr. volne rabi blizu 2 kilogramov barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 5/10 kilogr. 50 368 Za pobarvanje 100 kilogr. suknine: blizu kilo gramov barvilnega lesa zdroblj izlečka barvilnega lesa. blizu 30 5/8 kilosrr. romašen Črnogorec golonog vendar ne hodi junaško o prenaša mraz in vročino, glad in žejo. Mišica mu je Za pobarvanje 100 kilogr. svile: blizu 80 kilog jaka in meso čvrstvo. Kedar se je postaral barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 20 kilogramov izlečka dobrov stopa No barvilnega lesa Ako se tedaj Crno^ r? ima črno tedaj še goreč navadno mali poviša uvoznina za zdroblj u s 50 kr. na s gold. na gold gold j? barvilni les Kakor vsi malonaobraženi goreč za je ubožet). ali prosijako ni v arodi in za »barvilae izlečke povečali Ako čudo gostoljub » rni gori tako ie tudi Črno- de pri vsem svojem siromaštvu s na pr. za meter sukna še ne prav za se izdelovalni stroški, ti bode ustre mirno hiše in poprosiš požirek vode koj se i kr ) torej nogorec, samo da ne more trditi, da bi se ta obrtna stroka po taki ca- postregel ti bode s črn s svinjino, sploh z vsem rinski uredbi le v količkaj znatni meri oškodovala to tem manje, ker se bodo barvila žila. ako se in tudi kupico vina ti bode prinesel Čr topiš v hišo njegovo na trdo kuhanimi jajci ima. Ce kavo, * mnogo bolj podra hiša Crnogo ne bodi premore zvrševanje tej obrtni stroki ne omogoči in njegovo orožje so ostri handžar in brez orožja nikamor. Navadno bi se potem trgovina izključno po severnem tekmovanji revolverja dandanes. Marsikater nadvladavala nad izgubo mokresa ali t vojega orožja ot nad rnogorec huj • ? * Vse to ocenjevaje predlaga odsek, naj se uredi uvoz- Marsiisater Črnogorec ueče hoditi rr r% V\ rt *rri 1 ]/\n rv/l«rvk1 i U A 1 A/^ L^ 1 ^ ___________ i____1 • \ gubo žaluj svoje žene nina za „barvilni les zdrobljen i ako se uvozi po morji s 50 kr b) ako se uvozi po kopnem z 1 gold na 100 kilogramov ne, ker mori v Kotor , in to zato • T ! — Kedar je domovi v tj mesta orožje odložiti. v nevarnosti, pozabi Črnogorec i • t f i i U Za „barvilne izlečke" na 100 kilogramov se bij M fl*.V .s > - » • ♦ \ ako se uvozijo po morji s ako se uvozijo po kopnem s gold • « gold i vse osobnosti in razpore, krepko in hvali Boga uže naprej, če bi moral Črnogorec ne daje pardona turčinu pasti I T neprijateljem za domovino. pa ga tudi ne $ f » • t »• . t t» i • % S.' • V m :» K • . • t t - • V I • 4 • j ' I J V' 1 w A* i » . i jj ^ «# 1 (Dalje prihodnjič.) jemlje od njega. Zakaj tako sovraži turčina? Zato. ker je turčin na vso moč grozovit in je > •» v n \ - 1 V T- v vanjem na Čr s svojim navalji t r «♦ ur-s • •• ^; t • > »* * »» v in narodopisni obrazi dejal njegovi domovini no Goro uže brezbrojnih britkosti priza . v # < a > *** h .. 13 r * * » V/ . i ' s « • 'i. t A * • a * • > i r'*j' C« / 131 r> •s: m Politične stvari a c. ^ • orec • « % v N T* « » - A r * v/ * ft ^ » ^ f !> . " it ^ ft -J? It ! v ^ M i .-t«« ^>Vf •• •V # i (Konec.) • • 1C| ■ f f * . • . t •u 'f kdar je » Črnogorec marljivo obdeluj svojo nima živinarstvom se ali - .i v \ Govor poslanca Riegerja S^ - * ■ \ seji državnega zbora 17. oktobra 1885 1 t dobička ima navadno malo, in še za tega trpi trpin lazi Kedar ponoči pes zalaja, tedaj pograbi in opazuje, ali se je prikral Turčin s v> if (Dalje.) čez nas. Gospoda moja, tudi druge vrste pritožbe slišij se Tako zver : v na pr. nas tožijo, da zanemarjamo nem ----0 v^.ujv, — — j- —c----ščino. Vprašam vas, gospoda moja, kdo pa je temu da mu ugrabita njegovo siromaštvo. Ce ima Črnogorec vzrok? Imeli smo v Čehah deželno postavo, ki je do- dovelj zemlje in živine uvt ne more sam vsemu kaj, iuuovžuči, ua »o mora vsaK uijaK na sreanjin soian nem- tedaj poišče pomočnika, ki mu čuva čredo in pomaga ščine kot obligatnega predmeta učiti. Tisto postavo ločevala, da se mora vsak dijak na srednjih šolah nem delati. Malo je Črno Črnog 5 gorcev, kateri imajo hlapca in deklo s proglasili so tukaj za usiljevanje druzega jezika in so orec je zmeren v jedi in v pijači. Redko je jo s članom 19. ustave odpravili. Odslej nadalje se ne videti da ne ve, kaj dela. Slava črnogorskim junakom rnogorca, da se preopije in zavali po tleh in sme noben češki dijak v srednjih šolah siliti da se moral nemščine učiti Črnogorec se rad in kmalo oženi. Vzlasti ljubo mu so češke občine Tudi se je večkrat prigodilo, da je, kedar mu je žena porodila moško dete. Tedaj izleti iz koče s puško v roki in puca. Ostali bratstveniki vse vasi, kedar slišijo, da se je deček vrodil, tudi pu-cajo, in vsi se vesele, da so dobili eno puško več v šole hotele ki so na svoje stroške ustanovile srednje vpeljati nemščino za obligatni poduk, od ministerstva v tem oziru prepoved dobile in če sem prav podučen ne vem, ali je naučni minister tu ali ne ^ugv , tu Črni Gori rnogorcu ne more nič ljubše biti od tega, kretiralo se je pred nekolikimi tedni nekaj takega v Plzenj de da se je rodilo moško dete; v njem gleda obrambo obrtniški šoli vpeljati so mislili nemščino na ondašnj češki Ce uiti „ . „ „ ^ ve dobro, da brez zamene ostane. Ce je pa sirotek, in nima bratov, tedaj zlo njemu, ker vsak mu more kljubovati , osvetiti drage domovine, in svojo zameno v nevolji vitežki. ima Črnogorec dovelj bratov, ne boji se nikogar, se zgrozi pred kako nevarnostjo, Jrajti če pogine. da brez zamene ostane. Ce je pa sirotek čujte pa se jim ni dovolila (Cujte na desni.) Kaj tukaj hoče vlada, gospoda moja Ali je vlada vzrok, da si postavo in ustavo v tem smislu tako po besedah tolmači, ali pa so tisti gospodje vzrok, ki so član 19. tako skovali. Sicer pa ni še take nevar- kajti ljudje ua Češkem še vedno zadosti dobro nosti in on se ne more niti braniti dovelj, niti se nemščino lomijo. Mnogo nečeskih polkov je, ki imajo Zena mu mora biti v vsem pokorna in poslušna Črnogorec je starešina hiši Cehe za podčastnike, ravno ker znajo nemški, iz česar vsa_ družina ga sluSa. lahko sklepate, da je nemščina po Čehah še vedno bolj žaki v hiši so vsi pred ženskami Črnog orec meni Mo da je druževen, ljubeznjiv in prikupljiv ali tudi posmehljiv. Sali se tudi rad, šala mu je ljuba zabava; rad posluša smešne priče. Črnogorec ne mara mehke postelje, on spi na trdi razširjena, kakor pa drugod čemur bom govoril. nekaj druzega je o nosti tega hočej najnovejšem času se mnogo kvasi o neki nevar-češ, vojska se bo ponarodila ; vznemirjenje zarad celo desni) v najviših krogih vzbuditi (tako je! na .----c----—----— j«) v« uvoui;, ker si prizadevajo dokazati, da narodnost tudi klopi ali na golih tleh ravno tako sladko, kakor drugi uže vojaške kroge prešinja in ondi za jednoto nevarna nnmnhl/n ^ni linrlin r» r» m aVi Iri Vi KlnrvinnU T/nli 4 ~ T\ _ ___ Al • i i v •• v rr i pomehkuženi ljudje na mehkih blazinah. Kolikor je si- postaja Da j cr o ospoda moja, tak je današnji čas Kdor ul- 369 H ^H H ■ ^ * pa to sedanjemu ministerstvu podtika, tak zdi otročji. Lahko Vas zagotovim, da grof Taaffe rodnosti napravil, kakor tudi ne narodnostnega prepira, desni.) Družba sama mora za to skrbeti! se mi t L i _ • • li ni na- s ni ob enem tudi dolžnost takih starišev svoje otroke v jeziku podučevati dati, ki ga razumejo? (Prav res! na (Veselost iu prav dobro! na desni.) On je pri vsem tem Največji nemški učenjaki pisali so velike knjige, nedolžen, kajti prepir ta bil je uže pred njegovo vlado, da bi dokazali, da je vspešna vzgoja le v maternem jena desni: Pač, pač!) Če mi ho- (Klici na levi Ne! ziku možna. Vaša lastna šolska postava to določuje, in £ete to utajiti, gospoda moja, reči Vam moram zopet, Vi pa sedaj nekaj druzega zahtevate. Dalje trdite: da ste otročji. (Tako je! na desni.) Le spomnite se, ljudje so poplavljajoč narod in delavci so samo, ki no- kako je Čehom general Koller uro navijal (živahna po- benega davka ne plačujejo; zavoljo njih naj bi se toraj hvala in ploskanje na desni), kako je davil in dušil davkoplačevalcu naložilo breme, da bi jim šole zidali? češko časnikarstvo na nezaslišan način in na veliko Ali je pa to tudi res vse tako? Ne! Ni! Poleg teh de- sramoto liberalne stranke. tZopetno odobravanje in plo- lavcev je tudi mnogo obrtnikov, trgovcev, rokodelcev skanje na desni.) Ta narodnostni prepir je toraj uže inženirjev in raznega druzega razumništva, kateri vsi so poprej cvetel v polni krasoti in če sedaj, gospoda moja, ondi naseljeni in ravno tako šolo za svoje otroke po-hočete po gotovih krogih z njim strašiti, treba je še trebujejo, ki pa ob enem tudi davek plačujejo. Pa če pomisliti, da imamo armado iz naroda; če je dijak v bi tudi tako ne bilo, če bi bili v resnici le sami de teku svojih dijaških let postal navdušen Čeh ali pa če lavci, vprašam Vas, ali je plemenito, ljudoljubno. libe ralno s takim zaničevanjem o delavcih govoriti, jim od se je kot nemški mladeneč naučil pri kako se uže imenuje? — (na desni: Komersi! — veselost na desni) bijati pravo do izobražbe. samo zato, ker so Je delavci. res je, pri komersih »deutsche Worte" peti, kaj mislite, (Živahna pohvala na, desni.) Ali inar leti nimajo dr" gospoda moja, da se jim bo naenkrat odpovedal, kedar žavljanskih pravic? Da v vojsko vstopi ? To nemško ali češko '—' —-J------f------- ^c*, gospoda moja, tukaj se še ie prepričanje v pravi luči pokaže liberalna baharija, (Prav dobro! na zmuzne se ž njim vred tudi v vojaško suknjo. To se ne da predrugačiti. Stvar bila še desni.) Tak-le je liberalni fabrikant ki * . ------, -----j- ------ ^u^mau,, zvi mi nasproti tedaj pomen- stopivši pravi: 500 delavcev preživljam, pri tem pa ne Ijiva, če na desni.) bilo tako mišljenje pomenljivo. (Tako je! pomisli, da teh 500 delavcev njega preživlja (dobro! na skrbi za to, da / j. .TI ? desni) da teh 500 delavcev noč in tem nečem dalje govoriti; kar se pa tiče češko- ima on in njegova družina vse narodnega mišljenja, ki se pri naših vojakih nahaja, sami pa stradajo, da se skoz nje življenja, , , . , _ _ . _____ (Dobro! dobro! Vam povem, da ni nevarno ne za armado iu ne za dr- na desni.) V inostranstvu sem slišal pritožbe, na Pru-žavo. (Klici na levi: Ali pri Nemcih pa?) Naš vojak s 8kem in v Šleziji, da ondašnja obrtnija ne more tek-svojim českiui prepričanjem se bo dvaKrat caKo hrabro movati z našo zaradi „beraških delavskih plač na Če- Da boril za državo (dobro, dobro! na desni), boril se bo za 8kem svojega cesarja in kralja, kateremu je prisegel zvestobo, plača je, dvakrat vrlo se bode boril za svojo domovino! (Dobro, jim pa še ne te besede sem sam slišal! O., uooouo OGLU oaiil »lisai J Da , 0€ katera ob enem naše tovarnarje obogati beraška kar dobro! na desni.■ Toraj, gospoda moja, tukaj ni nikake nevarnosti za> vojsko. Sploh se nečemo na noben način pečati z vojnim jezikom; sicer pa mislitn, da je ravno ondi stvar * IL f > delavca tudi še siliti hočejo na prav primeren način rešena in določena. Imamo vojni jezik za celo vojsko in imamo polkovni jezik za vsak ** i s polk » katerega znati in govoriti so gospodje častniki in mu hočejo vzeti, ki je človeku poleg vere (Živahna pohvala na desni.) In delavci nikakega davka ne plačujejo? Ni plačujejo krvni davek in pa vse nedirektne ki so naloženi na sol in drug živež. mojster v nemškem kraju dela s tremi ali štirimi češkimi pomočniki, če nemški poljedelec svoje davke podčastniki primorani. Pri nas v državni službi je pa polje s češkimi hlapci obdeluje, če nemški fabrikant s to drugače. Tukaj pa gospodje uradniki in služabniki nečejo govoriti jezika narodovega, s katerim imajo opra- viti. (Dobro! na desni.) Če gledamo j se moramo vendar-le vprašati: okoli česa se čati, če pomočjo s sto in sto čeških rok dela, vprašam Vas, kdo pa prav za prav davek plačuje? Ali morda mojster, po- ne mogel nič pla- pa stvari prav na dno po- ljedelec, tovarnar sam? On sam pa vrti ves česko-nemški prepir, ki uže celih 25 let pozornost cele države na-se vleče, in je vsim našim državno-pravnim prepirom povod in nam sploh ne da miru? Okoli koga pa se vendar to nemško-česko vpra- doljubi, pravični in liberalni biti' delavec zanj ne delal. Toraj tako rekoč moj ster, poljedelec, tovarnar plačuje v zvezi in s pripo-močjo delavca in za delavca in je toraj za delavca ravno tako treba skrbeti, kakor za druge ljudi, če hočemo lju- šanje vrti? Prav okoli nič druzega > nego okoli stotine mladih ljudi, ki se leto za letom v državno službo sprejemajo in se druzega državnega jezika, katerega pri svoji službi potrebujejo, nečejo učiti. (Tako je! pravo! na desni.) Iz tega izvira brezkonečna smola v Avstriji in večni prepiri. Tu vedno čujete: tukaj je zaokrožen nemški svet, tega ni potreba. Je uže prav; ravno v res!) (Klici na levi Prav (Konec prih.) Mnogovrstne novice. * Vojaške pokojnine bodo po državnih proračunih tem zaokrožnem nemškem kraju se pa primeri, da se v za prihodnje leto znašale 11,731.276 gold., in so višje češke šole, ki se ondi ustanove, sili po 300, 400 j 500 memo tekočega leta za 75.134 gold. Tej visoki svoti do 700 otrok. Nikari ne mislite, gospoda moja, da bi pa se ni čuditi, ako je pomisli, da je vpokojenih brez družine to nalašč delale. Ali mislite, da je to krivica, častnikov, ki so v hišah za invalide in pa brez vojaki se Vam godi, ako le-te češke družine, ki so v celem ških duhovnikov, avditorjev, zdravnikov, računovodjev svojem življenji odvisne od nemških fabrikantov ali od in vojaških uradnikov, samo častnikov 7982, med temi kogar koli uže, če se te proti volji gospodarja, pri ka- 30 feldzeugmajstrov (proti 11 aktivnim), 163 feldmar- terem so v delu, vendar-le drznejo svoje otroke v češko šallajtnantov (proti 58 aktivnim), 244 generalmajorjev šolo pošiljati, ker njihovi otroci ravno ničesa druzega (proti 108 aktivnim) in 556 polkovnikov (proti 259 akne razumejo? Ali se toraj more reči, da bi bilo glede tivnim). Gotovo je, da vojaka nihče ne zavida za nje-tako obilnega števila Čehov znanje češčine mladim urad- govo pokojnino, toda varčnost je tudi tukaj mogoča, če nikom odveč! se na to pazi , da se devajo v pokoj samo v resnici Ali ni to znanje temveč njihova dolžnost? In ali onemogli in v pravem času. 370 * Varnost na Ogerskem. Kako predrzno še gospo darijo roparji na Ogerskem , kažeti sledeči dve dogod- ključno narodno zmožnih, ako bode šolstvo po željah nekaterih dežel bici iz zadnjih 2 tednov. Prejšnji petek poskusil se je napad na osebni vlak, prihajajoč z Budapešta proti Fiinfkirchnu, ravno ko je bil na strminah sbaligetskega viadukta. Pišalka lokomotive je trikrat zaporedoma za- brlizgala v znamenje nevarnosti in v trenutku se ustavi vlak. Vodja vlaka zapazil je namreč tikoma pied vlakom zapreko na tiru in času ustaviti. Pokazalo se sreči mogel vlak še o pravem , da je bil sred tira za-nad meter dolg kamen, malo naprej pa je ležal bil skoraj gotovo vlak kopan čez tir še lesen tram. tako da s skočil iz tira in se prekucnil v globoči potem nesrečne popotnike sreči mašinist er bi bili pali peklenski hudobneži, arnost o pravem času in tako odvrnil grozovito zločinstv Oedenburga pa se naznanja, da sta prejšnj po nedeljek zv\čer prodrla dva oborožena roparja v stano vanje grajščaka pl. Ruprechta, čerji vrnil v svojo pisarno in, ko so delavci njegovi še ko se je ravno po ve- vsi bili v tovarn p ga umoriti, ako za ladkor a m zagrozila sta se m ne da denarja. Napad da jima najprej za par tisuč desetakov, dalje pa še petdesetako tako da sta mu odnesla krog 8000 gold. in jo potem pobrala skoz vrata, katere sta prej zaklenila. To so prav ljubeznjive razmere! Naši dopisi. Dunaja 15. nov. (Iz delegacij v o naucnem mi nistru.) Samo po sebi je razumljivo, da sedaj v dele gacijah tiči vse zanimanje političnih krogov to uže za voljo lastnega pomena dalj pa še zavolj sedanjih ho- Zanimive bile so raz- za- matij na balkanskem polotok prave enako zarad predmetov vnanje naše politike rad upora v Bosni in Hercegovini, pa tudi zarad vpra sanj glede naše vojne. o ministru grofu vnanji naši politiki oziroma Kalnokyu pisal sem zadnjič obširneje o upravi Bosne in Hercegovine dalo bi se mnogo pi sati, toda ne ravno povodom letošnjih obravnav v dele » gacijah Pri pravah proračunov vojnega minister stva pa se je prav očitno pokazalo vrtanje nekdanje ustavoverne stranke. Ta prizadevala si je povsod iskati razlik med državnozborsko večino, oziroma Taaffejevo vlado in pa med načeli naše unanje politike ali pa med načeli vojnega ministra Pri seku razgovoru balkanskih homatij v budgetnem od spregovoril je dr. Rieger nekaj besedi nasproti javi grofa Kalnoky smoter naše politik kanu. lasujoč da gotovo pravi da se ohrani ravnotežje na Bal ravno vzdržavanje ,,prejšnjega stanj u po zadnjih dogodbah morebiti pa bi se ne priporočalo brez pogojno dr Riegerjev ugovor, katerega uže po vsem opravičujejo najnovejše dogodbe časnikom pa tudi ( dal ustavovernim gerskim povod vi vrsti. 5 zoper dr. Riegerja v pr zoper vso večino državnega zbora in pa Taaffej celo vojsko zagnati poleg njega pa tudi Enako razliko našla je opozicija tudi pri odgovoru grofa Kalnoky-a na interpelacijo zarad iz gnanja Avstrij Nemške, ker se interpelanti rekli, da niso zadovoljni z odgovorom Vse to kaže, .da je opozicija vse ojstro opazovala in da je v vsako razpoko prikazujočo se takoj zabijala SVOJ zmiraj pnpravlj Sodba, katero so Gau č klii zadnje „Novice" izrekle o ministru strinja se v obče dbami vseh večini pri jaznih časnikov na Dunaji, na Češkem, Tirolskem, Sta jarskem najski dopis narodno pa tudi s treznimi vnamim listi Nek du duj v nekako obrambo Conrado nemške ;;Kolner Zeitung" pripove da merodajnega dela odstopil zarad vora ministrov ke adrese večine, zahteval, da je razgo pa ta bil Ooč, odšel je bil pred glasovanjem rekoč, da se ne smatra več za uda te vit. Gauču pa piše, da je pred vstopom sprejel program vladin izrekoma pa, da je obljubil vlade se zopet Peli da nadzorstvo duhovščine pri ljudskih šolah glede narodne enakopravnosti pa da hoče vpeljati v de želah različnih narodnosti šole z redno osnovanim podukom z učnimi jeziki narodov dotične dežele. Tako stališče bilo bi gotovo primerno sedanjemu položaju. Kamnika 9. nov. (Konec.) Jaz zagotovljam vsakaterega, kateri koli ima senožeti in travnike jih v spomladi osnaži mahu mu je uže nadjati veliko več 'in bolj brez vsacega gnoja se pa se ve da bi vsaj nekoliko ogl ako se sena: ako bi navaditi, kar bi ne bilo težko, da v jeseni ali v zgodnji spomladi potrosili z gnojem, pepelom ali kompostom, gotovo bi se vsakateremu povrnil mnogobrojno njegov trud in stroški. To posebno toplo priporočam vsem gospodarjem senožet, posebno pa travnike stanu, k sosedom „Pod£orcem ko imajo svoje tako imenovane senožeti v prav žalostnem se ve da so si sami vzrok; jaz sam sem jih uže večkrat opominjal in svetoval, da naj bolj skrbe za obdelovanje travnikov, ali kaj se čuje: eee! kaj boste gospoda kmeta učili, mi nimamo časa, da bi imeli take komedije s travniki itd Jaz toliko rečem, da to bile bi male komedije; moj svet je ta-le da Kamni čanj drugje zopet cela vas omislili in naročili si take brane, da se dobijo najbolj kmetijsko družbo v Ljublj katere bi se nam stotero poplačale vetujem obrniti se na si. Kje kr. rada > za-nje povedala Rekel sem tudi. katera nam bo gotovo da hočem omeniti o prodaji sena in o živinoreji: Tu moram zopet okarati nekaj naših okolice gospodarjev, kateri imajo lepe travnike, in ob času košnje prodado še stoječo seno, misleči, da s tem je najmanji trud največi dobiček; ali dragi motite ako seno prodaste, ne morete imeti živine (ako imate lepe in prostorne hleve) in ako ne bo gnoja puščava na in ako bo potem kateri bode gospodoval živine cr O noja i čez nekaj let mah in sčasoma vničil popolnom lep senožeti Kar se pa živinoreje tiče, moram reči, da tudi nismo vlado Di Riege na oni stopinji, na kateri bi bili lahko, o čemur se lahko govoril je vsled tega" v javni dele- prepričaš, ako pogledaš na naše sejmove, in videl bodeš, gaciji zopet o tem vprašanji, toda videti ni, da bi bil da kmalu bi rekel, niti ene krave, kakor bi morala biti krik potihnil, za katerega si opozicija povod vzame ga ajde zakaj? Ker se „nikdo" ne briga, da bi imel lepega in dobrega junca ali bika; v celem mestu in okolici (razun Mengša in Križa), ne najdeš niti enega pravega in čvr- naši vojni ničesar ne opravijo, pritirali so v "razpravo stega bika, tako da pride na vsacega tako imenovanega pravega bika 150 in še več krav, in toraj ni čuda, da Ko so levičarji videli, da z „narodniin razporom u V J? nemščino v naši vojni" in pri dotični razpravi jim res vojni minister Bilandt nekoliko vstregel, ko je glede se vsaki dan čuje, da krave nočejo teletiti! prihodnosti izrekel svoje „domoljubne bojaznosti", da vojna morebiti ne bo imela dosti podčastnikov nemščine Veliko vpliva na to tudi svojeglavnost našega ljud stva, ki si ne da dopovedati, da živino snažiti je ne -___ 311 obhodno potrebno, in da je red in snaga več ko polovica nekaj zboljšalo, pa ravno krme Ljubljane. kor se nam poroča kar pred somnjem ponoči med nedeljo in ponedeljkom je več ur dež lil in pihala mrzla burja. Zato se je na somenj prignalo primeroma malo Deželni zbor kranjski prične, ^ -—j— —, — — ~-----j ----x---------. - dne 25. novembra in se sklen- živine. Pa tudi kupčije ni bilo mnogo. Kmetje se sicer pred božičnimi prazniki. Kakor čujemo deželni zboe radi znebe živine, katera jim preveč hodi zarad krme i ne bo imel obravnavati posebno zanimivega gradiva « « A m-m t -m m i • *■ V • 1 dolenjskih mest volitvi za dr tera bo dne 12. decembra, čujemo, da so lilcev uže zbor, Ka- [ vo- me n i k ali kolikor imajo dopitane, nizke, da ni čuda, ako kmet domu žene. Samo plemena živina imela je še nekaj cene, toda cene so v obče tako živino nevoljen zopet polož tedaj čas, da se vlože ugo- pitana goved bila je zelo dober kup, prašiči pa skoraj vori zoper sostavo imenika, ako bi bili napačni po nič, ker prodajali so se nepitani po 14 gold polpi Glede volitve same čujemo v idnikom olitev oč kak ne političnim tani po 16 gold., najlepši pitanci po 18 gold. stari cent v mestu, in to, akoravno se je nekaj prešičev prodalo s e > temveč edino le gledati na to tikati da se vo- Tirolcem litev vrši post Tudi kupčija z drugim blagom ni bila videti veliko Na vprašanja dohajajoča nam iz volilnih krogov vredna, ker je bilo malo ljudi; k večem, ako je mrzla dolenjskih mest 3e ostane grof Margh kandidat burja pomagala Gorenjcem spečavati njihove raznotere narodne stranke, moremo danes samo toliko odgovoriti, volnate izdelke da, kakor se nam poroča, gospod grof Margh željah svojih lil m t bo oj kan didat hodu deželneg d 3pet c t rank Vodja kranjske gimnazije gospod L. Krob je umirovljen, za njegovega naslednika imenovan je g03p. b v dnem klubu kranjskih deželnih poslancev otej za Wiesthaler, profesor ljubljanske gimnazije Kraj carska podružnica »Narodnega Doma v d klep al Konečno smo pooblaščeni izreči ? Ljubljani. Nekaj opazfc gg. poverjenikom ? ki tegnile da je govorica o kandidaturi gospoda ces. svetovalca M urnika popolnoma neutemeljena. Želeli bi bili, da bi se pri novi volitvi zopet sklenile vrste narodnih volilcev v dolenjskih mestih, pa ker imamo za to premalo nade, izrekamo vsaj želj prošnjo, da naj bi bila borba poštena in dostojna njihov posel še močnejše olajšati. Kakor je iz tiskanega navoda in iz uravnave knjižic samih razvidno so knj in se ne Gospod Alojzij Koblar posestnik iu župan Litiji časa tudi deželni poslanec, zmeraj zvest na- rodnjak, izgleden župan povzdigo Litije umrl obče zelo zaslužen minulo nedeljo nena- žice preračunjene za 100 udov in na dobo jednega leta, oziroma 12 mesecev s krajcarskimi, ozirama z desetkraj-carskimi doneski, tedaj na pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih. Skušnja nas pa uči in sploh ZIl&llO je, da se dosti prostovoljnih doneskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zabavah, veselicah in koncertih, pri igrah za posebne kazni, pri stavah itd. more jemati ozira na donesek vsacega posameznega uda dotične družbe; tu se le reče, v tej in tej družbi se je skladalo za „Narodni Dom" in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno krajcarske knjižice, preračunjene na manjše svote, lahko prazne, bi svetovali gg. poverjenikom , naj odmenijo takim slučajem kar cele strani v Vesela družba doma Mosta železniškem vlaku med potjo z Zidanega Ljubljano. Pokojni bolehal svojih knjižicah z napisi, kakor na pr Kazni pri igri od od do ali do itd To vsled neke srčne napake, je zavoljo te tudi ložil deželno poslanstvo, hanje posebno zadnji Pokojni odpeljal menom, nakupiti vina obče njegovo bole-bilo videti nevarno. UU - VI v/ - , C*ll. f ---- -- vgaja tem bolje, ker se nabirajo v tacih slučajih po navadi okrogle svote, recimo 50, 60 krajcarjev itd soboto Bizeljskem doma Hrvat- skem. Dospevši slabega in zato Ljubljano z namenom, zdravnikom. Zidanega Mosta čutil pa 12, 24, 36, 48 kr. itd., kar bi se skladalo in vjemalo s posameznimi predali v knjižicah. Število razprodanih knjižic je v pretočenem tednu narastlo za tri krajcarskih, tako da imamo razprodanih odločil vrniti se nazaj se posvetoval s svojim Dobili smo namreč kot 19 J.) iz Zidanem Mostu prisedil nrju tam odhaja krog ponoči, sedaj 21 krajcarskih knjižic. krajcarsko knjižico pod št. 299 (poverjenik Krškega, kot 20. knjižico pod št. 110 (poverjenik K.) iz Reke pri Cirknem in kot 21. knjižico pod uri dospe Ljubljano, našel je kondukter 298 (poverjenik L.) tudi iz Krškega pokojnega v vozu mrtvega, poklican zdravnik znal mrtvuda. pokojnega izrekel, umrl vsled mrliču našli nila truplo nad 2000 denarja; nazna nesreča gospej soprogi umrlega, čegar Razun tega došel nam je od nekod mesečni donesek na desetkrajcarsko knjižico. Lepa hvala marljivim nabiralcem ! (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu XT___j____« T \ blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) preneslo mrtvašnico k sv. Krištofu, niči nazaj Litijo vesno pokopan. Pokojni imel župan litijski Vestenecka. večni mir ljubu, zaslužnemu županu vanemu! ponedeljek prepeljalo želez- včeraj zjutraj Novičar iz domačih in tujih dežel. mnogo grenkih prestati . okrajnega glavarja viteza pokoj izglednemu možu obče spošto- Delegaciji ste včeraj večinoma repa vsled srbsko-bolgarske Dunaja. šili svoje naloge vojske položaj postal jako resen, govori se, ker da bo za sedaj zborovanje delegacij samo pretrgano, zato da se takoj lahko skličeta, ako bi bila naša država prisiljena, kaj izrednega ukreniti, za kar bi se morale za- slišati pred delegaciji. Sv. Elizabete somenj v Ljubljaui zadnji pone- Nedeljo večer bila je pri ministru grofu Kalnoky-u deljek bil je primeroma neugoden. Vreme se je sicer tretja soarea za delegate. Ponedeljek večer pa je novi naučni minister vitez Gauč povodom glasbenskega shoda vabil na čaj, h kateremu so bili povabljeni vsi opoludne Belegagrada brzojavlja se še v ponedeljek da Srbi povsod zmagovito prodirajo, da so uradniki naučnega ministerstva Knez Adam S a- zasedli v nedeljo Caribrod, vzeli štiri bolgarske redute pieha, kateri je bil pred malo dnevi imenovan za tajnega svetovalca, došel je te dni vsled poziva grofa Taaffejevega na Dunaj. Zadnji čas govorilo se je, da i spreten in ljubeznjiv knez za cesar* in vjeli 200 sovražnikov. Ravno tisti dau zasedla je timoška vojna Adlije in vjela 150 Bolgarov zgube znašajo 200 ranjenih in 50 mrtvih Srbske je namenjen t Sofija 14. novembra ob 3 skega namestnika na Gališkem. Srbsko-bolgarska vojska. Ko se je pred malo tedni iznenadila Evropa z nekrvavim združenjem severne in južne Bolgarske, zdihoval je vsak prijatelj napadli so z veliko silo popoludne Srbi postajo pri Banskem dolu miru da bi i e to ne bil začetek novega prelivanj krvi ali celo vojske u Sešla se je konferenca za- stopnikov evropejskih držav, da bi bili stvar poravnali mirnim • • cesarji, ** ^tvu^ r~-------o - o - Francoska in s tem preprežila so se prizadevanja mi- potom pa ekoma so se za to prizadevali trije agajala je Angleška in podpirala jo je roljubnih dr Srbska boječa se za svojo prihodnost in uže delj časa v prepn bolgarsko vlado, oboro žila se je takoj, tu ti Grška pripravljala se je na boj vendar pa se je vesolj na delovanje konfti prelivanje krvi pritisku posrečilo glede zdržati še mir in zabraniti Streljanje iz topov še traja Sofija 14. novembra ob 9. uri zvečer. Danes obrnjen je bil poglavitni napad Srbov proti Caribrodu, ker je brzojavna zveza s tem krajem pretrgana, so ga skoraj gotovo Srbi zasedli. Bolgari tudi niso bili namenjeni braniti ta kraj, ker je strategično nepomen-ljiv. Večina Bolgarske vojne je krog Dragomana, krog čegar dobro branjene soteske se bo skoraj gotovo jutri ali v ponedeljek boj vrtil. Sofija 15. novembra ob 10 '/4 dopoludne. — Knez prišel je' v Ihtiman, od koder se je takoj napravila brzojavna zveza z oddelki na mejah. V včerajšnji bitki pri M inu soboto dne 14. t. m pa pričel se je krvavi boj, bratovski boj med Srbi in Caribrodu zgubili so Bolgari 34 mrtvih in ranjenih. Srbi, katorih zgube so bilo velike, imeli so šest bata-^ lijonov, dve eskadroni in dve bateriji, Bolgari imeli edni in en brambovski batalijon. Srbi za- so en Bolgari, ne boj med kristij turki kakoršnega nam je kazala dosedanja zgodovina onih krajev. Oborožena Srbska in enako oborožena Bolgarska stali ste si več časa nasproti, male praske pouzročile azdraženost, in konec je bil sedli so Caribrod Sofija 15. novembra ob 6. uri zvečer. Del dneva čuti je bilo pok topov. Mnogo srbske vojne pomikalo so je danes zjutraj skoz Caribrod in so se vstavili so od dne do dne eč pred Dragomanom. Nastalo je hudo streljanje iz topov i da je Srbska ponoči od petka na soboto Bolgarski napovedala, vojsko in takoj v soboto jutro tudi prestopila srbska vojna proti bolgarski postaji Drago ana napadali so jo mejo Srbski kralj naznanil je narodu vojsko z oklicem Srbi od spredaj, ob enem pa se je en oddelek pomikal okoli in od strani. Pri tem zadrževali smo sovražnika Jutri pričakuje se nov sovražen napad Belgrad 16. novembr Podonavski oddelek v katerem našteva izzivljanje in vse sovražne čine pomika se s Caribroda, Moravski oddelek s Trna proti Bolgarske. — Enak oklic izdal je tudi knez bolgarski, Sofiji, katero mesto se bo tako imelo braniti dvestran-kateri je pa ob enem prosil za pomoč turškega sulr skemu napadu. Skoz Dragomansko sotesko se ne bo tana kot svojega vrhovnega vladarj sililo, temveč se bo pustil na strani. Poglavitni udare dveh oddelkih pomika se Srbska krog 100.000 pričakuje se danes. Srbske zgube v dosedanjih bitkak mož broječa vojna proti Sofiji. Prvi dan (v soboto) so nepomenljive bile so samo manje praske. Hujše_bitke bile so se pa uže v nedeljo ekoma oddelek ^Podonavski vojna Sofija 16. nov Vsled kneževega povelja mora vse prebivalstvo, tudi ženske, pomagati pri nasipih, katera se pomika s Caribroda proti Sofiji, imel je pri