speoicfone In aMionamento postale m H|| Poštnina plačana fljjjjjj 1111 Slovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 štev. 19. V Ljubljani, v soboto, 24. januarja 1942-XX lueto VII. tiklioCo« pooblaMVoka ta Oflaltvante Halltan*kega Ut tnjegi Uvora limone PnbbliciM ttaliana & A. Milana Uredotttvo la oprava Kopitarjeva (k L)uM)ana Hedazione Ammintstraziooe fcopitar|e*a k, Lnbiana Concessionarta escIuslTa pet la pnbblidti dl proveotenza ttaltan e ed esteta Lnionc fubbliciU lialiane d A. Milana Vojno poročilo it. 600: Kronika letalskih in pomorskih zmag v 600 uradnih vojnih poročilih italijanskega vrhovnega poveljstva: silovit nemško - itaii ganski £578 letal sestreljenih, 45 vojnih laiij, 48 podmornic, pritisk v Cirenajki ' * Angleški umik k Agedabiji Uradno vojno poročilo št. 600 pravi: Pod silnim pritiskom naših in nemških mo- ■ toriziranih edinic je včeraj sovražnik pospešil J svoj umik v smeri proti Agedabiji. Med boji je bilo zajetih mnogo ujetnikov. IMen obsega do sedaj 47 topov, ve? desetin tankov in oklepnih avtomobilom; nad sto avtomobilskih vozil je bilo uničenih in zajetih. Nemško letalstvo, čigar premoč se uveljavlja zmagovito, neutrudno nadaljuje svojo nalogo, ko z najboljšimi uspehi napada kolone avtomobilskih vozil, zbirališča čet in sedeže angleških poveljstev. Eno naše letalo se ni vrnilo. Letalstvo je odločno nadaljevalo z bombardiranjem Malte; uspešno so bila zadeta letala na tleh, taborišča in vojaške stavbe. Berlin, 24. jan. s. Uradno poročajo: V Severni Afriki nemške in italijanske čete zasledujejo pobitega sovražnika. Do sedaj je bilo uničenih deset angleških tankov, 46 topov in nad sto avtomobilskih vozil pa je bilo zajetih Skupine nemškega in italijanskega letalstva so prizadejale sovražniku, ki je bil vržen na prostor južno od Agedabije. nove hude izgube. Na otoku Malti so bila bombardirana podnevi in ponoči angleška letalska in pomorska oporišča. 180 trgovskih ladij potopljenih nasprotnikom Rim, 24. jannarja. s. »Giornale cTltalia« | letalski zbor na Sredozemskem morju. 155 na- - M., Im n (I . 1 I K M /v /lil lr. ■ ■ I » ■ < . #1 A __ .. I . - a I -v I > /t ■ VI I I » lak ^ I a* ■ 1. . 1 » r\ rt / I * 1 \ /1 / X .Tak . % ■ 1 1 1 U povzema iz 600 uradnih poročil, ki jih je do danes dalo italijansko vrhovno poveljstvo, številčne izgube, ki so bile prizadejane nasprotnikom. Iz teh številk je razvidno, da je dozdaj bilo uničenih vsega 2578 nasprotnih letal. Od tega iih ie 48 sestrelilo protiletalsko topništvo na italijanskih vojnih ladjah v Sredozemskem in v Rdečem morju, 5 podmornice v Sredozern skem in Rdečem morju, 2 pa podmornice na Atlantskem moriti. Lovsko letalstvo je nad Sredozemskim in Rdečim morjem sestrelilo 344 angleških letal, nad Balkanom pa 216, nad Francijo 20. nad Severno Afriko 437. Protiletalsko topništvo je na vseh bojiščih sestrelilo 596 nasprotnih letal, nemški letalski zbor v Afriki ie v Afriki in na Sredozemskem morju sestrelil 384 nasprotnih letal. Na tleh so italijanska letala po raznih bojiščih uničila 381 nasprotnih letal, nemški letalski zbor pa GO. Število letal, verjetno sestreljenih po italijanskih lovcih in protiletalskem topništvu znaša na različnih bojiščih 85. Število potopi ienih nasprotnikovih vojnih ladij znaša 45. Od tega so jih 12 potopile italijanske vojne ladje na Sredozemskem in na Rdečem morju, 2 je pa poslal na dno nemški Bitka za Sebastopol -Novi rutki napadi odb ti Hitlerjev glavni stan, 24. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodu še kar naprej živahni boji. Pri protinapadu na srednjem odseku bojišča so bile sovražniku prizadejane zopet hude krvave izgube. Zaplenili smo 35 topov in mnogo težkega orožja. Berlin, 24. jan. 6. Po zadnjih zmagovitih bojih nemških čet, ki obkoljujejo Sebastopo'. 60 Sovjeti 21. jan. vrgli v borbo nove velike sile, s katerimi so hoteli napasti predvsem severno krilo nemških obkolitvenih čet A tudi ti napadi so bili odbiti. Predvčerajšnjim ©o nemške čete na srednjem odseku vzhodnega bojišča ob najhujšem mrazu odbile enajst zaporeinih ruskih napadov. V treh napadih je nastopil kair cel bataljon. Ru6om 6e je 6amo na nekaterih mestih posrečilo vdreti v nemške obrambne črte, a po krepkih protinapadih so bili pognani nazaj in ruske sile so imele zelo krvave izgube. sprotnih vojnih ladii ie bilo poškodovanih. 18 so iih poškodovalo italijanske vojne ladje na Sredozemskem in na Rdečem morju. 107 italijanska letala. 1 obrežno topništvo, 29 pa nemški letalski zbor. Število torpediranih nasprotnikovih voinih ladii, ki ga ie po vsei verjetnosti treba prišteti, k številu potopljenih ladij, znaša 85 kosov. 8 teh ladii so torpedirale italijanske voine ladie na Sredozemskem in na Bdečem morju, 12 podmornice prav tam. 4 pa podmornice na Atlantskem moriu, 58 italijanska letala. 3 pa nemška letala. Nasprotnih podmornic ie bilo potopljenih vsega skupaj" 48. 35 so iih potopile italijanske vojne ladie na Sredozemskem in na Rdečem moriu, 8 italijanske podmornice, 4 italijanska, 1 pa nemška letalo. Trgovskih ladij je bilo od začetka vojne potopljenih 180; 14 so jih potopile italijanske vojne ladje na Sredozemskem in na Rdečem morju, 11 Slovesen pogreb maršala von Reichenaua v Berlinu Berlin, 24. jan. s. Včeraj je v Berlinu bil na državne stroške prirejen slovesen pogreb feldmar-šala von Reichenaua. Vojaška slovesnos' je bila v veži zgodovinske orožarne. Hitlerja je zastopal državni maršal Goering, kot vrhovnega poveljnika vojske pa je Hitlerja zastopal maršal von Rund-etedt. Navzoča sta bila tudi vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral Raeder ter maršal Milch, državni podtajni'k za letalstvo. Italijanske voj6ko je zastopal vojaški odposlanec general Mar-ras. Pokojnika 6ta poveličevala Ooering in Rund-stedt, kis ta v Imenu Hitlerja in vrhovnega poveljstva položila tudi vence. Častno stražo je limel bataljon gardnega polka. Nagle priprave za zadnjo obrambo Singapooreja in Avstralije Hudi boji na Filipinih In na Malaji — Japonski razglas Birmancem Tokio, 24. jan. s. Z Baiange na Filipinskem otoku Luzonu poročajo, da je odpor ameriške vojske jx»sebno hud v gorovju na Chibi. Ameriško topništvo strelja pri poskuisih, da bi ustavilo Ja-ponce, tudi navzdol. Tudi v zalivu Sube je bitka Brezobzirno zatiranje osvoboditvene zarote v Južni Afriki Rim, 24. jan. s. V Južni Afriki je izbruhnil ^ed policijskimi četami pruvi upor. Kakor je ze bilo javljeno, so samo v Johannisburgu zaprli 314 policijskih uslužbencev, nadzorstvo reda pa je prevzela policija, ki je o^ala »zvesta«, in vojaki, vdani Angliji usužnjeni vladi. Zaprli so še 59 uslužbencev iz železničarske mi- t lice. Vrh tega so 200 policijskih uslužbencev, j ki so bili na važnih mestih, zamenjali, ker I niso bili dosti zanesljivi. . Berlin, 24. jan. s. Včerajšnji jutranji nemški tisk je v debelih naslovih objavil jioročilo o judov?ko-bogataški zaroti proti južnoafriškim Burom. Po tem poročilu so zaprli 400 častnikov zaradi veleizdaje in po izjavi pravosodnega ministra v Južni Afriki Steyna je šlo za zaroto, ki je hotela v bližnjih dneh izvesti državni udar. To poročilo — pravi »Boersenzeitung — pove vse. Južnoafriški min. predsednik Smuts se je hotel znebiti nacionalne opozicije Burov, ki mu je bila nadležna. Ze lani so napravili poskus, da bi docela podjarmili bursko ljudstvo. Tedaj je prišlo do ainamitnih atentatov po železnicah v Uniji, ki so jih podtikali nekemu nacionalnemu gibanju. Sum, da je tedaj južnoafriška vlada sama uprizorila taka dejanja po svojih agentih izzivalcih, je zdaj postal gotovost. Smuts in njegov gospodar Churchill sta tako znova dokazala, kako razumeta svobodo narodov. Smuths je našel sodelavce v judov- Nova japonska pomirjevalna vabila kitajski vladi v čungkingu Tokio, 24. jan. s. Japonski ministrski pred-sedaik je znova govoril o svojem železnem prepričanju v japonsko zmago. Potem je ponovil, da Ie Japonska pripravljena razpravljati o kakršni coli pobudi, ki bi jo dala Čangkajškova kitaiska vlada v Gun'-' 'igu za morebitno mirno poravnavo, seveda če bi ta vlada spremenila svoje stališče. Čeprav se je Japonska pet let borila proti vladi v Čungkingu. bo vseeno smatrala Kitajsko kot bratski narod in je pripravljena z odprtimi rokami sprejeti Čungking, seveda če bi tamošnja vlada zamenjala svoje zmotne ideje. Ko bo izginil angleški in ameriški vpliv, bodo izkoreninjene vse napake iz preteklosti. Nedopovedljivo stisko, zaradi katere trpe milijoni Kitajcev, je treba pripisati nekaj kitajskim voditeljem, ki so pod vplivom slabih svetovalcev. Za čungkinško vlado je prišel trenutek, da se povrne v stvarnost. Ministrski predsednik je končal rekoč, da hoče izkoristiti to priliko in povabiti kitajsko vlado, naj sprejme japonski nasvet. skem tisku v Johannisburgu. Ta zločinski po* skus,' podjarmiti Bure — zaključujejo listi — bo odprl vsem oči glede načrtov, ki jih imajo ti uničevalci narodov. Poseben medministrski odbor za preskrbovanje z industrijskimi in kmetijskimi pridelki Rim, 24. jan. s. V podpis je bil predložen sledeč zakonski predlog: 1. Ustanavlja«se medministrski odbor, ki bo koordiniral delo za preskrbo, razdeljevanje in nadzorstvo nad cenami glede industrijskih izdelkov, kmetijskih pridelkov in glede ureditve te službe. 2. Odboru predseduje Duce, člani pa so sledeči: Tajnik stranke, finančni minister, kmetijski minister, korj>oracijski minister, prometni minister, minister za trgovino in valute, podtajnik v notranjem ministrstvu, podtajnik za vojno izdelavo, podtajnik v kmetijskem ministrstvu^ podtajnik v korporacijskem ministrstvu, podtajnik stranke, načelnik inšpektorata za kredite in prihranke, predsednik konfederacije poljedelcev, predsednik industrijske konfederacije, predsednik trgovske konfederacije, predsednik konfederacije poljedelskih delavcev, predsednik konfederacije industrijskih delavcev in predsednik konfederacije trgovskih uslužbencev. 3. Odbor ima za pomoč posebno tajništvo, ki se ustanavlja in ima svoj sedež pri predsedstvu vlade. 4. Duce lahko pritegne k delu v odboru, ko se obravnavajo strokovna vprašanja, tudi voditelje in člane političnih, gospodarskih in korporativnih režimskih organizacij. 5. Eksekutivni organ odbora je za vsako pokrajino prefekt v svojstvu predsednika korporacijskega sveta in v svojstvu predsednika pokrajinskega odseka za preskrbo. 6- S pričujočim dekretom izgubi veljavo kr. ukaz od 8. julija 1911 in vsa druga morebitna določila, ki bi nasprotovala sedanjim odredbam. 7. Pričujoči ukaz stopi v veljavo z dnem, ko je objavljen v Uradnem listu, pozneje pa bo predložen zakonodajni zbornici, da ga bo spremenila v zakon. I* Ankare poročajo še nepotrjene novice, da sta sovjetski in angleški poslanik pri iranski vladi zaprosili perzijsko zbornico, da bi razglasila vojno stanje med Perzijo ter Nemčijo in Italijo zelo zagrizena. Pri Moronu prihaja do krvavih spopadov navzlic nevarnim oviram, ki jih tvorijo močvirja, premakljive peščine in bodeča žica. Peking. 24. jan. s. Po novicah, ki prihajajo v bivšo kitajsko prestolnico, je razvidno, da se napredovanje japonskih oddelkov proti Singapooreiu nadaljuje navzlic obupnemu odporu Angležev, ki so postavili na obrambne črte V6e razpoložljive čete. V kitajskih krogih menijo, da je položaj trdnjave precej resen. Tokio, 24. jan. s. Pri nadaljnjem napredovanju ob zahodni obali Malajskega polotoka 60 japonski oddelki razgnali indijske čete, pripadajoče 45. brigadi. Poveljnik brigade je padel na bojišču. Japonci 60 dobili v roke 700 mož, 8 topov, 40 oklep; nih voz in 600 motornih vozil. Stockholm, 24. jati. s. London, dopisnik švedskega lista »Allehanda« poroča, da se v Avstraliji boje letalskega napada ter izkrcanja. Avstralske oblasti v naglici urejajo obrambo celine. Kličejo pod orožje vse razpoložljive ljudi, razpostvaljaio topništvo ob obalah ter žične ovire na vseh točkah, ki bi bile prikladne za japonsko izkrcanje. V mestih pripravljajo protiletalsko obrambo. Avstralski vojni minister je V6em državljanom, moškim in ženskam, dal zapoved, naj se podvizajo na 6voja bojna mesta, zakaj Avstralija je v nevarnosti. Tokio, 24. jan. e. Japonski listi z velikim j>o-udarkom prinašajo razglas, ki ga je japonsko vrhovno poveljstvo dalo Birmancem in v katerem jih vabi, naj sodelujejo z Japonci za osvoboditev azijskih narodov. Toko, 24. jan. s. Iz Saigona poročajo, da poteka huda bitka pri kraju Kokalek med birmanskim mestom Mulmeinom in med siamsko mejo. Kokalek je naravna trdnjava, ki obvladuje cesto v Mulmein. Z Malaje poročajo, da je boj posebno silovit na cesti, ki drži iz Labisa v Pluang. Nov ameriški načrt za oborožitev zahodne polovice sveta Berlin, 24. jan. s. List »Volkischer Beobach-ter« je objavil poročilo, ki sta ga v hitrici l>o radiju razširili agenciji Associated Press in Reuter ter se glasi takole: Visok uradnik ameriškega trgovskega ministrstva je izdelal ogromen načrt za izdelavo vojnih potrebščin za zahodno poloblo. Načrt se med drugim opira nq te-le točke: odprava carinskih mčja; uvedba enotne valute po vseh državah, ki se borijo proti Osi; uporaba letalske in pomorske sile Združenih držav za varstvo plovbe zahodne poloble. Upajo, da bodo načrt, ki so ga izdelali v Združenih državah, sprejeli tudi na sestanku v Riu de Janeiru. »Volkischer Beobachter« do>-stavlja, da bo posledica tega načrta^ popolno uničenje slabotnega gospodarstva južnoameriških držav, saj bi severnoameriški izdelki preplavili južnoameriške trge in v veljavo bi prišle newyorške cene. Vrh tega pa — pripominja isti list — ima načrt še druge namene. 'Kakor znano, so južnoameriškim državam glavni vir dohodkov ne davki, marveč carine. Brez teh carin bi južnoameriške državice stale pred denarnim polomom in bi bile prisiljene pokoriti se denarni diktaturi VVall Streeta. italijanske podmornice na Sredozemskem in v Rdečem morju, 68 podmornice na A>lantskem morju, 66 italijanska letala na Sredozemskem in na Rdečem morju, 21 pa nemška letala bolj ali manj poškodovanih ie bilo 186 nasprotnikovih trgovskih ladij; 3 so poškodovale italijanske vojne ladje, 4 podmornice, 76 italijanska, 65 pa nemška letala. Petrolejskih ladij je bilo potopljenih 20, torpediranih pa 12. Vse te izgube je nasprotnik imel na italijanskem bojišču v komaj 600 dneh kar naijhuj-šega boja. Vesti 24. januarja Na dan tretje obletnice osvoboditve katalonske prestolnice je dospel v Barcelono gen. Fran. co. V poučenih krogih menijo, da bo imel Franco pri tej priliki govor, ki bo imel poseben pomen za jiotek sedanje vojne. V Angliji so uvedli obveino oddajo stare kovine, ker primanjkuje surovin. Vlada se nadeja, da bo tako zbrala najmanj 50.000 ton železa in jekla. _ , V kanadski skupščini bo glasovanje o uvedbi ob- vezne vojaške službe. Turška vlada je izdala več ukrepov glede prehrane prebivalstva in proti špekulantom. Vlada jo pooblaščena, da zaseže industrijske naprave in njihovo izdelavo za zagotovitev prehrane. Sladkor bodo podražili, da bi dali s tem pobudo za večjo pridelavo sladkorne repe. V Ameriki sestavljajo prvo divizijo, v kateri bodo sami zamorci, je izjavil ameriški voini minister Simson. Organiziran je bil že drugi oddelek lovskega letalstva, v katerem so piloti vsi zamorci. Angleški parlamentarni krogi se vedno bolj vznemirjajo in v splošnem napovedujejo, da bodo > zahtevali odstop nekaterih ministrov, piše švedski list »Dagens Nvheter«. Med temi ministri se imenujejo: Kingsley, Wood, More, l’ayson. Green\vood in Simon. 20.000 bivših poljskih vojakov bo v kratkem prepeljano iz Sibirije v Sirijo. Ž njimi bodo prispelo tudi žene in otroci, ki so jih po zlomu Poljske odgnali v Sibirijo. Poljski vojaki so privolili na vstop v angleško vojsko pod pogojem, da bodo njihove rodbine osvobojene iz Sibirije. Italijanski poslanik v Zagrebu in hrvaški zunanji minister 6ta podpisala pogodbo, ki naj odpravi dvojno obdavčenje dvolastnikov. Japonski listi prinašajo govor generala Suzukija, načelnika urada za načrte. General je razglasil osem točk gospodarskega programa za zasedeno ozemlje. Dejal je tudi, da je treba v vzhodni Azija uvesti gospodarsko avtarkijo, ki naj poveča japonsko vojno silo. Za novega romunskega ministra je bil imenovan dosedanji podtajnik za vojsko general Pantazi. V Milan je dopotoval nemški finančni minister grof Schwering~Krosigh. Z njim je dopotoval tudi italijanski poslanik iz Bprlina Alfieri. 1, aprila se bo začel železniški promet med Italijo in Romunijo čez Madžarsko Hrvaško in Srbijo, ker 60 bili sklenjeni sj>orazumi glede vseh tehničnih in plačilnih vprašanj. Japonsko poslaništvo v Madridu je sporočilo španski vladi, da pri japonskem napadu na Manil-lo in druge filipinske kraje ni bil ubit noben španski podanik, čeprav so angleška in ameriška poročila to trdila. Turška zbornica je odobrila zakon o podaljšanju obvezne vojaške službe na tri leta Zastopstvo madžarskih gospodarstvenikov in trgovcev je dopotovalo na Reko, da se bo udeležilo uveliaviive sporazuma, podpisanega med Italijo in Madžarsko glede izkoriščanja javnih skladišč v rešketn pristanišču. Važna mednarodna pogodba glede lesnega gospodarstva In lesne trgovine Berlin, 24. jan. 6. Včeraj so zastopniki nemške, danske, tinske in švedske vlade podpisali pogodbo, ki določa tesno sodelovanje omenjenih držav glede vseh gospodarskih in znanstvenih vprašanj, ki se tičejo gozdnega in lesnega gospodarstva. Pogodba je bila podpisana, ker je nujno potrebno ustvariti načrt, ki naj evropski celini zagotovi potrebni les in lesne izdelke. Pogodba bo zla6ti skušala v čim večjem obsegu izvesti kar se da redno izmenjavo odvišnega lesa. K pogodbi pristopijo lahko tudi druge države. Pogodba določa, da je tredba zdrževati ravnovesje med pridelkom lesa in med potrebo in da je treba najprej zadostiti potrebam držav, kjer les raste, previške lesa pa razdeliti med tiste evropske države, ki ga nimajo in to po najkrajši poti. Pogodba naj zagotovi 6talno količino pridelka in s tein uredi stalni obseg porabe lesa. Dalje naj določi stalne cene ter prepreči vsako nihanje in špekulacije. Uradne številke o primerih tifusa v Nemčiji Berlin, 24. jan. s. Vodja nemškega osrednjega zdravstvenega urada prot Conli je povedal zastopnikom tiska da je bilo v 6tari Nemčiji dozdaj med civilnim prebivalstvom 126 primerov pegastega legarja. 138 primerov pa so našteli v zasedenih pokrajinah na vzhodu. Te številke so nižje od številk v tretjem letu poprejšnje svetovne vojne. Prof. Conti je zagotavljal, da za Nemčijo in tudi za zahodno Evropo ni nobene nevarnosti kužnih bolezni. Stran 2. »Lepa pustolovščina« v naši Drami je žela uspeh Ljubljana, 24. jan. >Lepa pustolovščina« je Se ena komedija, ki je v kratkem presledku po »Vodi«, »Zbogom, mlada leta:, »Oj ta mladina« in »Boter Andraž« prišla na oder našega gledališča. 'l'a francoska komedija je iz vrste tistih »polnokrvnih« francoskih komedij, ki so v prvih desetletjih našega stoletja tako napolnjevale sporede zlasti zasebnih pariških gledališč. Robert de Flers, eden izmed piscev te komedije, ima močno ime v francoski književnosti za dramatiko iz naturalistične dobe. Komedija »Lepa pustolovščina« je iz vrste tistih, ki se ne veže več na naturalistični okvir in krene rajši na pot lahkotnosti, kakor pa da bi prezvesto sledila mikavnosti tega ali onega zamisleka. Zabavnost je bil glavni namen take vrste del — ker pa so se pariška zasebna gledališča morala ozirati tudi na trgovsko donosnost podanih del, je pretiravanje nekaterih mest in vlog bilo skoraj da nujno. Francoz je tako pretiravanje lahko v svoji igri spretno izrabil in okusno nakazal, ljudem druge krvi in temperamenta pa bi ob takih vlogah utegnilo kaj rado spodleteti. Naše občinstvo pa je tudi to delo sprejelo z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Verjetno je bila zgodba z odra sprejeta bolj z občutki, ki so blizu razpoloženju tistih, ki ljubijo neverjetne zgodbe in dogodbe v filmu ali v podlislku, toda kdo bi danes ne bil ves6l živahne in duhovite komedije, ki častno izpolnjuje svojo nalogo skoraj tri ure. Po naši stari navadi je gledalec še | vesel te ali one močno' karakirane in podčrtane smešnosti, kdor bi ne mogel slediti literarni smelosti tega ali onega zapleta ali domisleka, se pač preda tistemu, kar igralec po svoje izoblikuje ter komiki in burlesknosti doda. To se dogaja celo v Parizu in drugod — in tedaj ni prevelika nerodnost pri nas. »Lepa pustolovščina« je delo, ki je tudi podano tako, da bo vzdržalo korak z vsemi deli te vrste, ki so sedaj na sporedu naše Drame. Prav razveseljiva pa je zasedba in izvedba dela samega. Komedijo je ».režiral Jože Kovič, bivši višji režiser mariborskega gledališča. Podal je izvedbo zelo enotno in mirno, prepuščal bistvo igre bolj situacijam kakor pa i>osameznim vlogam. Skladnost med posameznimi vlogami je bila tokrat skoraj idealna .V zboru 'izvajalcev pa je nastopila močna in zelo dobra skupina igralcev bivšega mariborskega gledališča. Ta osvežitev našega igralskega zbora vpliva silno dobro, pa tudi v igri sami je bil dosežen velik uspeh. Zelo dober je g. Nakrst v svoji vlogi — izkazal se je odlično že pri vseh dosedanjih nastopih na našem odru, v večji vlogi pa je imela izredno dober uspeh ga. Kraljeva. Dober par sta bila ga. Levarjeva in g. VI. Skrbihšek — zlasti pri ge. Levarjevi se opaža iskanje močnejših in novih izraznih sredstev. Gledališče je bilo polno, kakor vedno pri vseh premierah. Delo je bilo sprejeto z lepim razpoloženjem in daril in ploskanja igralcem je bilo mnogo. Znaki, da mraz kmalu povsem odneha Razpokani kostanji — Mraz danes za stopinjo manjši Ljubljana, 24. januarja. Mraz je davi splošno za stopinjo popustil. Včeraj popoldne je bilo jasno, malce sončno. Noč jasna in zvezdnata. Proti jutru se je na barjansko ravan vlegla gosta megla. Ni bila popolnoma pri tleh. Valovila je v višjih zračnih plasteh. Znamenje, da se bliža sprememba vremena. Snoči je bil prvi krajec lepo obrobljen. In stari vremenarji pravijo, da nastopi vselej nato vremenski preobrat. llerschel sam napoveduje za prihodnje dni sneg. Tudi barometer naznačuje, da nastopi drugačno vreme. Od včeraj do davi je padel za 6.6 mm in je bilo davi barometersko stanje 770.2 mm, ko je bilo včeraj 770.8 inm. Vsakdo se je mraza že najedel in povsod ljudje 'izražajo upanje, da bo »kmalu boljše«. Težko je, ko človek gleda po oknih in posebno v tramvaju tako lepe in velike ledene rože. Ni treba nikakih zagrinjal v Času zatemnitve. Ta rože so dober pripomoček za to, da se luči no vidijo na ceslo. Današnji zgodnji živilski trg je bil popolnoma pod vplivom hudega mraza. Življenje se je pričelo šele okoli 9. urn, poprej so bile na trgu zelo redke človeške postave, ki so pač morale priti, da napravijo svoje delo in posle. Dovoz blaga na trg je bil slab. Telefonski in železniški, promet kljub hudemu vremenu zmagujeta svoje funkcije. Ni posebne škode na telefonskih napravah. Tuintam jo popoln-. kala zaradi mraza kaka bakrena žica. llujše bi bilo, ko bi poprej snežilo, a nato pritisnil mraz s tako jakostjo. Kakor 1. 1929 ob hudem mrazu, je začelo tudi lelos zelo zgodaj pokali razno drevje in se lomiti. Proti mrazu so najmanj odporni kostanji. Ti so že pokazali v tivolskih nasadih velike in široke rane. Samo v glavnem Lattermannovem drevoredu je 10 kostanjev razpokanih po mrazu. Strašno pokanje in loinenje pa je bilo opažati in čuti poprejšnje noči po dolenjskih in notranjskih gozdovih. Mlado bukovje je razpokalo Naj omenimo, da je bilo 1. 1929. v tivolskih nasadih razpokanih do 100 kostanjevih in drugih dreves. Poleti nato so si kostanji veliko rane lepo zacelili, pač pa so ostale na njih debele hraste za spomin. Drevje razpoka zaradi mraza zunaj in sega razpoka dostikrat do 15 cm v notranjost debla proti jedru. Splošna vremenska situacija o mrazu je danes nekoliko boljša. V mestu je povsod mraz popustil za stopinjo in tudi več. Meteorološki zavod je na univerzi davi zaznamoval —24.5° C. ko je bilo včeraj —25.8 stopinj. Tudi barjanska šola javlja, da je bilo davi tam milejše in je bila najnižja jutranja temperatura —29 stopinj C. Mraz je milejši tudi na Posavju, kjer je bilo —80 stopinj. Na deželi so vremenske prilike slične ko v Ljubljani. V zavetjih se je mraz zmanjšal, na odprtih krajih in planotah pa je še vedno strupen in oster. Po gozdovih je kljub mrazu veliko prevažanje lesa v ravnino in na žage. Najhujši mraz je v kolu Bloke—Lož—Kočevje—Ribnica. Tam je bilo —30 do —33 stopinj C mraza. Lep uspeh solo plesalke Mire Sanjinove Ljubljana, 23. jan. Plesna umetnost pri nas nima pravega izročila in je zato obraz te umetniške vrste manj poznan. Ples je krelanje v času in prostoru in postane umetnost takrat, kadar se giblje človekovo telo v posebnih oblikah, oblikah, ki jih je sprožilo in pognalo v čutni zaznavni svet umetnikovo doživetje. Take oblike, ki so pa posebej ujeto v okus določenih razvojnih časov in prostorov, sestavljajo plesno umetnost in njen slog. Do bistva plesne umetnosti prodre človek takoj, ko se mu je odprl pogled V umetnost sploh, kajti vse umetniško življenje ima isto izhodišče in podstat. Tretji dan evropskega amaterskega boksarskega prvenstva v Bresiavi Pred 8000 gledalci so včeraj nadaljevali z boksarskimi borbami. Tudi včerajšnje tekme so bile vse zmagovite, toda samo po točkah. Le ena zmaga je bila oddana par forfait. Rezultati pa so bili naslednji: pollahka kategorija: Madžar Szent-gyoergyi je premagal Italijana Vancinija; lahka kategorija: Schmidt (N.) je zmagal nad Italijanom Battaglio. Poltežka kategorija: Nemec Petter je premagal Holandca Huintamayerja. Danec Cliri-slensen je potolkel Italijana Deapolisa. V težki kategoriji je zmagal Madžar Nagy nad Italijanom Pizzirinijem. Dalje je Nemec Grupe potolkel Švicarja Stettlerja. Italijan Bianchini je končno dobil borbo par forfait proti Švedu Bogquistu. Danes zvečer nam je priredila v Operi svoj plesni večer plesalka moderne izrazne smeri Mira Sanjina-Jovanovič. Spored, ki je obsegal dva dela, je otvorila s štirimi Chopinovimi preludiji, v katerih nam je že takoj pokazala dovršeno plesno tehniko in primerno občutje. Griegova »Poeme erotique« je bila ena najmočnejših točk večera. Bila je podana z izrednim razumevanjem in s polno temperamentno silo, zdi se, da plesalki vprav laka tematika omogoča, da pokaže vse svoje izrazne zmožnosti. Med to in njeno naslednjo točko pa je pianist Bojan Adamič zaigral z brezhibno tehniko in smiselnim podajanjem Chopinov valček v as-duru. Z veliko kulturo in živim temperamentom nam je za zaključek Mira Sanjina zaplesala tri Albenizove španske motive, med katerimi je bil najtopleje sprejet »tango«. Skupinski nastop večjih umetnikov nam je v svoji koreografski režiji nudila mlada plesalka s prvo točko drugega dela sporeda. Slika Male princeske, ki jo je skomponiral Rimski-Korsakov, je bila zelo občuteno podana in je ustvarila primeren dojeni. Gospod Slavko Jan se nam je ob tej priliki predstavil kot rahločuten recitator, kot dostojen partner na umetniško visoki ravni umclnice pa se je tudi po-knzal g. Anton Dermeli s svojo krasno igro na gosli. Brez dvoma naidognanejša in najmočnejša točka sporeda, ki nam je pokazala vso izrazno silo in plastiko umetniško globoko doživetega plesa, je bila Chopinova »Etude čroi-. Vsi prostori so bili izborno kurjeni. Po prihodu in po izobešanju /ustave so dečki prebili popoldne z urejanjem ležišč in s pripravo^smuči za nasledn ji' dan. 13. zjutraj jih je zbudila trobenta in začelo se je redno življenje v taboru. Življenje je urejal natančen dnevni red. Vstajali so ob 7.50, po zajtrku je bilo izobešanje zastave, potem pa na smučišča! Dečki so veseli, da morejo biti nn snegu in se poganjajo proti smučiščem z nebrzdano •radostjo. Čeprav ne manjka smeha zaradi neizogibnih spodrsljajev, jc treba priznati, da jemljejo dečki svojo nalogo resno in se hitro preskušajo v različnih spustih. Dečki dirjajo po belih planjavah gor in dol, dokler se ob dvanajstih na zapoved učiteljev ne vrnejo v tabor, kjer jih čaka juha, meso z dvema prikuhama. sadje in kruh, kar bodo vse použili z zdravim tekom. Radio razvedruje lo živahno omizje tudi med oddihom, ko taborniki počivajo do 14 v skupni dvorani. Toda potem se spet uveljavi klic snega in se ponovno spuščajo po smučinah in snežnih poljanah. . Ko se zvečeri in nastopi zopet mraz, je prišla Današnji trg Današnji trg je bil zelo slabo založen. Branjevke, ki so pripeljale na prodaj, bi mogli našteti na prstih ene roke. Še te so prišle na trg zelo kasno, pu so tudi takoj prodale kar so prinesle na prodaj. Gospodinje so moirale danes na trg, da se malo »založe« za nedeljo in da si nakupijo tudi zn prihodnji teden, saj ne gre, da bi vsak dan hodile na takšen mraz. Enkrat ali dvakrat na teden gredo na trg in si nakupijo za ves teden. Stojnic, kjer prodajajo mlečno robo, ni bilo danes nolienih. Prav tako so tudi stalne branjevke na Pogačarjevem trgu ipospravile vse sadje na toplejši prostor ker bi jim sicer vse zmrznilo. Le jedrca lešnikov in orehov, pa še nekaj stvari so pustile zunaj. Temu blagu tudi najhujši mraz ne škoduje. Pri metanjih je bilo malo bolj živahno. Danes smo dobili na osebo po 18 dkg mesa. Sicer ne več tako izbirčne ljubljanske gospodinje so bile danes še manj izbirčne in so hitele pospravljati natelitano meso v torbico. Mraz jih je pregnal od stojnic, da niso sitnarile kot djruge krati, naj jim mesar odreže ta in oni lepši kos mesa. Danes je bilo vse dobro in kdo bi čakal na takšnem mrazu za boljši kos mesa? Mesarji so bili do ušes zaviti in so hiteli streč gospodinjam, samo da jo bodo prej popihali s trga. Šaj več kakor —20 stopinj mraza tudi ni karsibodi. Za s*i!o so se danes gospodinje že »založile«, velikega prometa pa kakor rečeno ni bilo. ura, da se umaknejo. Potem spuste zastavo, sledi kratek čas proste zabave, nato pa pride obed. Po večerji se poveljnik in voditelji ljubeznivo pogovarjajo z dečki kot starimi prijatelji in pogovor se razvija v prisrčnem in prijateljskem vzdušju kljub kakšni morebitni jezikovni težavi. Postelje, ki so se jih dečki naučili narediti sami ter jih •urediti, čakajo na mladce za zaslužen počitek. Ko trobentač odtrobenta v noč »počitek«, še odprte oči sanjajo o razsežnih velikih smučinah, ki se nikier ne končujejo. Živahnega tovariškega vzdušja ne vznemirja noben neprijeten dogodek, po vsem taboru namreč vladata red in disciplina, ki sta potrebni v taki manifestaciji. Zvezni podpoveljnik se je hotel osebno prepričati o organizaciji v taboru in je obiskal skupno s poveljnikom glavnega stana dne 15. t. m. to taborišče in skupine smučarjev. Potem ko je podrobno pregledal vse naprave, se je grof Cassani pojavil pri nekaterih vajah mladcev, s katerimi se je prisrčno pogovarjal, ter zapustil taborišče, potem ko je izrazil svoje živo zadovoljstvo voditeljem in mladcem. Predzadnji dan so priredili majhne tekme v prostem spustu, ki je vzpodbudil tekmovalni duh med mladimi smučarji in kar največje navdušenje. Nekateri med njimi so pokazali nenavadno smučarske sposobnosti, tako na primer prvi. dvanajstleten deček, ki je dobil po zmagi par smuči kot darilo poveljstva. Ostali mladci, ki so dosegli prva mesta, so dobili razne smučarske potrebščine. aktovke in druge koristne predmete. 18. t. m. je bilo zaključeno taborjenje, ki je v vsakem pogledu prav dobro usnelo in mu bodo v kratkem sledile še druge' smučarske prireditvo v korist mladcem GILL-a. Delovanje in nalogo ljubljanske radijskg postaje Ljubljana, 24 jan. s. V vrsti delovanja, k\ ga je režira izpeljal za čim tesnejše stike med novo Ljub. pokrajino in ostalimi deli Kraljevine, je v prvi vrsti važua radijska propaganda za razumništvo, ki se po navodilih ministrstva za ljudsko kulturo izvaja sleherni dan. V trenutka zasedbe je bila ljubljanska radijska oddajna postaja popolnoma porušena, vendar se je dalo njeno delovanje obnoviti z oddajnikom, ki je bil montiran nn avtomobil. Nova oddajna postaja z jakostjo 20 Kw bo znčela delovati letos nn spomlad. Posebno značilni in odlični so glasbeni programi radia Ljubljane, ki po svojem obsegu >n kakovosti ni-so nič slabši kakor oddaje radijskih postaj v Rimu ali Torinu. Pri izvajanju tega progruma sodelujejo vsi vidnejši solisti, kmečki orkestri in krajevna orkestralna društva. Od celotnih 59 oddajnih ur, ki jih ima ljubljanski radio v enem tednu, zavzema avtonomni program več kakor 30 ur. Radijska postaja si jo organizirala tudi poseben komorni zbor, ki šteje sedaj 26 članov. Razven glasbenega programa so na dnevnem redu tudi tri oddaje dnevnih poročil v slovenščini, ki so časovno dobro razvrščene, zrave,n pa so razgovori o različnih drugih predmetih, vse v slovenščini, mimo komentarja dnevnih dogodkov in pouka italijanščine. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana. Torek, 27. t. m.: »Elektra«. Začetek ob 18. Četrtek, 29. t. m.: »Elektra«. Začetek ob 15.30. Opozarjamo na reprizo grandiozne Sofokles-Ilofmannsthalove umetnine, ki je na premieri pred-razprodano dvorano žela velik uspeh. Blagajna frančiškansko dvorane posluje od nedelje naprej dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Mraz je občutno pritisnil tudi v V6ej Italiji. Tako so okrog Aeiaga in Visoke planote Sedmerih občin imeli okrog 30 stopinj pod ničlo. Z Monte Cima pa poročajo, da je zapadlo preko dva in pol metra snega. Pri Fonti Beccadelli pa je nametalo do pet metrov 6nega. Mraz tod pritiska s 25 stopinjami. Celo milo triestinsko podnebje se je sprevrglo. 2ivo srebro 6e je skrčilo na 8 do 9 stopinj pod ničlo, na kraški planoti pa je mraza za 12 do 15 stopinj. '^Earl Derr Bisgers Dvignila se je in se, še vedno smehljajoč, približala. »Časi so se izpremenili. Seveda ga boš iztaknil. To vendar vsi vemo. Le da smo v tem primeru silno radovedni. Če bi se enkrat resnično zatopil v globoko premišljevanje«, je odvrnil »potem bi gotovo ostal osamljen pri tem poslu v vašem novem svetu.« Hčerka ga je za slovo poljubila in se odpravila v banko, kjer je dobila začasno zaposlitev za čas svojih vseučiliških počitnic. Tudi IIenry se je počasi dvignil. _ / »Ali boš rabil danes zvečer avtomobil?« se je zanimal. »Če kdaj, potem dunes prav gotovo«, mu je odgovoril oče. Ilenrv je nagrbančil čelo. »Mislim, da si ga bom moral kar sam kupiti!« je rekel. »Vem za popolnoma dobro rabljen^ vozilo, ki se dobi na obroke.« Charlie je zmajal z glavo. »Delaj in si kupi, kadar boš kaj zaslužil«, je 6vetovul. »Potem se ti ne bo treba zvečer več bati, ko boš legal spat.« »Strahovito starinski nazori,« je odgovoril Ilenry in počasi odšel. Charlie je skomignil z rameni in prijel časopis. Evelin, njegovi potnajstletna ljubljenku, je zaačela sedaj vzdihovati: »Oh, — meni se je Shelah Fane zdela nekaj edinstvenega. Videla sem jo v nekaj silno lepih vlogah.« »Nehaj!« je kriknil Charlie. »Saj je vendar še dosti drugih pametnih stvari in besed, ti 6i pa izbiraš ravno najbolj obrabljene. Popolnoma sem razočaran.« Tedaj se je prikazala njegova žena s čajem. Bila je videti dobro rejena ženska, ki je bila približno enakih razsežnosti ka- kor njen mož in se je kot orientalka široko smehljala. Njen zadovoljni pogled, ki je žarel iz njenih lepih oči, je dal sklepati, da ji je prav malo skrbi povzročalo delo, da bi sc prilagodila novim krajem, kakor pa je to mučilo njenega moža in še bolj njene otroke: »Čuj, kaj je s Shelah Fane?« je rekla. »Zdi se mi, du je to huda stvar.« »Kaj pa ti veš o Shelah Fane?« je presenečeno vprašal Charlie. i »Otroci neprestano govorijo Shelah Fane, Shelah Fane«, mu je odgovorila žena. »Mislila sem si, da mora to biti ugledna žen-i ska. Rada bi videla, da bi ti zločinca hitro ujel.« Chan je vztrajno pihal v svoj vroči čaj. »Če se mi to ne bo posrečilo, se zdi, da ne bom mogel več strpeti v svojem lastnem domu. Zato bi vljudno prosil, da mi pustite še nekaj časa. In še mnogo dela bo treba pri tej stvari.« j »Bi morebiti še en čaj?« je predlagala žena. ! Popil je še drugo skodelico in vstal. Evelin mu je takoj prinesla klobuk. Videti je bilo, da ga hočejo vsi vzpodbosti k pospešeni naglici. Na hišnem pragu pa bi se skoraj spotaknil ob okroglem majhnem dečku s prebrisanimi črnimi očmi, ki so bile njegovim popolnoma enake. »Oh, mali Barry«, je rekel, ga dvignil in ga ljubeznivo poljubil. »Vsak dan si mi ljubši kakor tvoj boter Barry Kirk. Korajžen bodi, pobič, in nikar več ne poskušaj gristi tal!« j Tedaj je odšel, stopil v svoj avtomobil in se spustil po pobočju navzdol. Še enkrat se je moral spomniti svojih otrok. Do-1 slej je bil ponosen, da so bili vsi ameriški državljani. Toda prav to mu jih je odtujevalo in dan za dnem mu je postujalo jasneje, da se mu počasi izvijajo iz okrilja. Nič ni kazalo, da bi se kaj trudili in mislili na predpise in šege svojega rodu. Njihovo objestno govorjenje je bilo za Charlievo občutljivo uho že mučno. • | Zapeljal je mimo kitajskega pokopališča, čigar svojevrstno oblikovani spomeniki so bili raztreseni po pobočju. Tam je ležala, tudi njegova mati, ki je na stara leta živela pri njem na gričku. Kaj bi rekla o svojih vnukih? O Uenryju z njegovo modno eleganco, o živahni in bistri Rozi, ki se bo jeseni spet vrnila na svojo ameriško univerzo? Kaj bi rekla o- Evelinini nemarni govorici in nemogočih izrazih, ki jih je prinašala iz šole domov? Njegova mati vsega tega gotovo ne bi mogla odobravati, to je Charlie že vedel. Ona je zaupala samo staremu načinu življenja in starim navadam. Saj tak je bil tudi on — toda kuj je mogel storiti proti vsemu temu? Ko je prispel v poslovni del mesta, se je znova z vso pozornostjo posvetil nalogam, ki so se neposredno pojavljale pred njim. Razmišljal je, katero bi prvo vzel v pretres. Robert Fyfe mu je bil najbolj pri srcu, zuto je najprej zavil proti hotelu Wa:oIi. Mr. FyFe, tako mu je razlagal vratar, je že odšel z nekim moškim. S kakšnim mo?kim? Popis je izključeval sleherni dvom o tisti osebi in Charlie je začel grbančiti čelo spričo napetega premišljevanja. Kaj neki hoče ta Smith od igralca? Kaj je bil slišal tedaj, ko je stal pod oknom poletne hišice? Čemu je Fyfc podal lažno priznanje? Saj zločina sploh ni mogel izvršiti. Prav gotovo ne, če so bile pravilne njegove izjave o povratku iz gledališča... oh, res, si je mislil Charlie, to moram še ugotoviti. »Mislim, da je mr. Fyfe rekel, da namerava iti v gledališče«, je vljudno pripomnil vratar. Chan si ni bil točno na jasnem. »Katero gledališče?« je poizvedoval. »V Kraljevo,« se je glasil odgovor. Chan se je usmeril tja in je stopil čez sončno ulico skozi preddurje, ki je bilo obloženo s kamnitimi ploščami, v dvorano. Na odru so imeli vajo za igro, ki bo prihodnji teden. Nekaj star rili stolov je predstavljalo vhode in izhode. Fyfe je bil ravno pri neke vrste monologu, ki ga je površno izgovurjal, kakor da bi se stvar njega prav nič ne tikala. Sodelovanje treh ljubljanskih meščanov Prvo Plečnikovo delo za Ljubljano Naključje je včasih nepojmljivo. 01) najbolj primernem času — ali tudi ob najbolj neprimernem in usodnem — se pripeti. Večkrat sem žc pozvedoval in iskal, kalem delo je današnji jubilant prvo napravil za Ljubljano. Zaradi Vrbovnikovih zgodovinskih člankov o zatrtih ljubljanskih cerkvah in kapelah sem pred kratkim kupil »Danico«, ki jo je 1. 1903. spet začel izdajati kot 56. letnik stare »Danice« To in o Zupan ter jo je tiskal Dragotin Hribar. Letnik 1904. te tudi po jeziku in drugi vsebini zanimive »Danice« sem dal vezat ter jo v četrtek, na predvečer Plečnikovega jubileja dobil iz knjigoveznice. Preden sem legel, sem jo Sele odprl. Sama se mi je odprla na strani 359. Takoj mi je padlo v oči ime Plečnik. In popolnoma nepričakovano sem našel, kar sem že dolgo iskal po pripovedovanju nekdanjega direktorja mestnega gradbenega urada, zaslužnega sodejavca in mojstrovega prijatelja, inž. Matka P r e 1 o v š k a. Naglo sem prebral dolgo notico, ki bo z več strani zanimala tudi javnost. Glasi se takole: »Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani so porušili minulo soboto, dne 5. t. m. (t. j. 5. novembra 1901) zadnji — sprednji oddelek prejšnja pokopališke ograje. Prostor pred cerkvijo ostane odslej odprt. Nova, jako lična železna ograja, ki je zanjo naredil načrt stavbenik umetnik Plečnik, bo segala od desnega zvonika ob severni strani cerkve skoro tik za novo ap-sido ob Lipičevih ulicah do vojašnice. Zidana podlaga tej ograji žc stoji. Imenovane ulice in Zaloška cesta sta si privzeli precej dosedanjega pokopališkega sveta. Prostor pred cerkvijo so zravnali z bližnjo cesto. Izkopali so o tej priliki mnogo kosti in lobanj — ostankov nekdanjega pokopališča. Šenlpetersko groblje je obsegalo nekdaj precej večje ozemlje, nego je bilo ono. ki ga je oklepalo sedaj odpravljeno obzidje. Človeška okostja se nahajajo celo pod šolskim poslopjem, zidanim leta 1829. Tu naj pripomnim, da sta v kleli pravkar imenovane liiše v steni vzidana dva svetniška kipa menMa iz stare šenlpeterske cerkve — vsa ometana in prebeljena. Že župnik Matej Svetličič (1836—1855) je moral odstopiti mestu nekaj pokopališkega sveta, ko so razširjali Zaloško cesto. Nekdanje obzidje je segalo tudi proti šentpeterskemu predmestju par metrov dalje, nego dosedanja železna ograja. Vhod na pokopališče je bil obokan. Nad velikimi lesenimi rdeče pobarvanimi vrati je bil latinski napis. Ta kos pokopališkega obzidja zakrivajoč do-Ienji del cerkvenega pročelja ie dal odstraniti župnik Luka C i r a r krog leta 1858. Namestu nelepega zidu je dal napraviti na kakih /0 cm visokem kamenitem podstavku železno suličasto ograio z vmesnimi kamenenimi stebriči. Dva večja stebra z izklesanimi škofovskimi znaki sta stala ob velikih železnih vratih. Ograjo ',c naredil tedanji ključarski mojster Hein, kamenar-sko delo pa je oskrbel pokojni Ignacij Toman. S starim zidovjem vred so podrli tistikrat tudi na voglu ograje ob Zaloški cesti stoječe znamenje — prvo izmed dvanajstih Marijinih postaj vežoČih šenlpelersko cerkev s poljsko. Sedaj ob 125 letnici, odkar so nehali pokopavati pri Sv. Petru — pokopališče pri Sv. Krištofu i° hilo blagoslovljeno dne 3. velikega travna 1^79 — sedaj so izginili zadnji vidni ostanki nekdanjega groblja, ki je sprejemalo va-se toliko let trupla preminulih Ljubljančanov» in okoličanov. Zidano linasto znamenje, ki ie nekoč gorela v njem pokopališka luč, ie dal pred kakimi 18 leti porušiti pokojni župnik Matija 11 o č e v a r. Stalo je skoro na sredi pokopališča na desno od cerkve. Ko so po poslednjem velikem potresu (1895.) prenavljali šentpeter-sko cerkev, dal je sedanji za lepoto hiše bo-zie zelo vneti župnik Martin Malenšek vzeti iz zunaniih cerkvenih sten stare grobne spomenike in uh vzidati v novi notranji hodnik. Z ........................... Pod črto je pa napisal Tomo Zupan opombo: »Letos sem vršeč svoje versko-narodne dolžnosti došel v kraj, kjer so porušili bili lake slare grobne spomenike. Vzeli so je s cerkvenih zunanjih sten, razbili je in je pozidali noter Avtomobilske takse Ljubljana, 23. januarja. Urad za civilno motorizacijo pri Visokem Komisariatu obvešča interesirance, da morajo biti prometne takse za avtomobile, tovorne avtomobile, prikolice itd. plačane pri R. A. C. I. (bivši Avto-klub) in sictr počenši od 26. januarja t. 1. od 8.30 do 13 in od 16 do 18.30. Opozarja se, da so davčni predpisi o prometu avtomobilskih vozil in prikolic določeni v odredbi št. 183 z dne 11. decembra 1941 objavljeni v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 24. decembra lanskega leta. Tisti, ki bodo po 31. januarju t. 1. še nadalje vozili, ne da bi plačali predpisane takse, bodo v smislu odredbe 5t. 1 z dne 10. januarja 1942 podvrženi sankcijam, ki jih določajo čl. 35., 36. in 37. navedene naredbe št. 183. v nova zvonika, da ni bilo treba iskati kamenja zidarjem od drugod. Prepisi teh veči del našim plemenitaškim rodovinam posvečenih spo-menkov so menda ohranjeni tam v župnem arhivu. A, prijatelji, kaj prepisil Vse to se je godilo po zadnjem potresu, ko je nastala nova zidava menda potrebna. — Slovenci! kamo plovete? Predniki skrbeči za domovinsko zgodovino, tako unmodelnlni in vi, skrbeči za propad naše zgodovine, tako nesposobnostmi lenuharili. Vprašajte oh takem vendarle poprej »Društvo za kršč. umetnost« v Ljubljani. Prva vseh hib, če delam kaj novega,* je ta — da nikogar ne vprašam. Tem potem se pri nas »hunuje« kar naprej. Zato pohvaljen župnik Malenšek! — Vrednik.« »Predmeščan« je gotovo sam župnik Ivan Vrhovnik, ki 11111 je mestna občina ljubljanska že vzidala spominsko ploščo na njegovo rojstno hišo, omenjeno tudi v citiranem članku ob šent-pelrski cerkvi. Tako sta se ob tedaj na Dunaju že slovečem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku znašla že pri prvem delu za Ljubljano dva velika slovenska moža, oba vneta za slovensko starino in delavna za rešitev spomenikov naše umetnostne zgodovine. Boljšega, nadarjenejšega naslednika pri teh svojih prizadevanjih, zlasti pa pri idealnem izpolnjevanju ljubezni do Ljubljane in do vse slovenske domovine pač nista mogla najti kot današnjega jubilanta. Zalo so vsi trije po pravici in zaslugah častni meščani mesta Ljubljane. \. G. vrstah... Mraz v Ljubljani še vedno ni nič popustil. Tudi danes je kazalo živo srebro po mestu —22°. V Radomljah pri Kamniku je umrl znani in ugledni posestnik Franc Škrjanec. V tovarni v Količevem pri Domžalah je med delom kislina razjedla desnico elektrotehničnemu vajencu M. Šinkovcu. Zaradi tlečega oglja je umrl v Spodnji Lipnici pri Kamni gorici 15‘letni Lukanov sin. Njegova bratca so pa k sreči rešili. Za novega vodjo tujskega prometa na Koroškem in Gorenjskem je bil imenovan dr. Pogačnik. Med božičnimi prazniki je obiskal Kamniško Bistrico nemški državni športni vodja Tschammer und Osten. Gost je občudoval lepoto Kamniških planin. Zdaj so začeli tudi v Kropi, Kamni gorici in v Kranjski^gori s posebnimi gospodinjskimi tečaji, kjer so se ženske naučile, kako se pripravljajo iedi v enem loncu. Iz Kranja so poslali 60 otrok na Rled. kjer bodo ostali štiri tedne v mladinskem oskrboval iščn. V Tržiču so za vojake na vzhodnem bojišču nabrali pri nedavni splošni zbirki 1000 kosov raz- . nega zimskega perila in 58 parov smučk. V ljutomerskem okraju so dozdaj ustanovili 16 nosvctovalnic za matere in dojenčke. Prav tako H' bilo na istem nodroSiu ustanovljenih 21 otroških vrtcev. V teh vrtcih je bilo zaposlenih 11 strokovnih moči, 18 kuharic in 34 pomožnih delavnih moči. V Kranjski gori so imeli zadnjo nedeljo prvič enotno Jed. ________.... .. . Carinska obmejna straža v Beljaku je te dni priredila svo|e prvo predavanje, na katerem je neki vladni svetnik prekrivni o nalogah v poroviu. Nieno področje sega od Visokih Tur pa do Triglava. V Kamniku ie bil postavljen za notarja in pravnega zastopnika dr. Herman II0I7.I. 0 7upan'h, tainikdi in nameščencih milih podeželskih obč;n nravi goremski tednik, da so to tihi junaki dela. Brez odmnra butajo ob nje oolni valovi vseh želi in pritožb, vseh unov 'n brezmočna, ki navdaia rmrnd v voinem času. Delo teh mož in žen, nravi člankar, ie treba v resnici uva-ževati. Vsi ti ljudje so pole'? napornega uradnega delovanja, ki ne pozna uradnih ur. skoraj povsod obremenVni še z drugimi uredi in nalogami, ki so vse drugo kakor »renrezantitevnega« značaia. Njihovo d,lo, nravi člankar, ie zaradi tega vzorno delo skupnosti, zgledna storitev za domovino in narod. . . ^^selftvrnn nodrnčie kočevskih Nemcev. Umd-*" L*/ j f*v'*n0, uprave na Spodniem Šta:«rskem 't. 61 z ar/e 7. januarja letos obiavlia odredbo državne^ konvsaria za il?;vrščevanie nemštvo. Po tej odredbi ie kočevskim Nemcem flodellena Spodnja Štajerska kot nova d°movina. Naselitveno področje obsega naslednje kraie in ob*>ne: V hreži-*kem okrom celotno nedročie na desnem bregu ‘'ave s noliti^nimi občimmi BnSt->ni, ShHenec, TCnfVa, R^ka, T eskovec, Krško, Cerklje, Čatež, in Velika d^na. N-> levem bregu Snve na poetične občine: Dobov*. Brežice, Knne'e. Bizclisko, Artiče. Št. Peter pod Sv. Gor»mi, Globoko z izjemo davčne občine B'ntno, dalje ostanek Kr*kega. ko’’kor <»a ie ra levi struni, z iziemo davčnih oMin Ple" terie, Anovec in Sremič, od pol. občine ^ozle na davčni občmi Vrenska gorca in Buče. Od trho-velisVega okrožja obsega naselitveno področje Ko-('evarev vse kra"e na desnem brerfu Save s no-'Hičnlmi obnemi Radeče, Šent;nnSVa do':na. $<*nt Jurij pod Kumom, Šmartno pri Litiji in Po!šn;k. Kovice iz Države 70 milijonov za bonifikacijska dela v Dalmaciji. Rimska agencija »AG1T« javlja, da je dala italijanska vladu na razpolago za uredi- tev zemljišč v tistili krajih Dalmacije, ki so bili priključeni Italiji, 70 milijonov lir. Predvsem bodo poskušali dvigniti kmetijstvo in vinogradništvo, zraven pa tudi industrijo, ki je bila poprej ali zanemarjena ali pa šele v prvih povojih Ageicija pravi, da je visoki znesek, odobren v te namene, tudi znak za posebno skrb, ki jo vlada posveča Dalmaciji in izboljšanju življenjskih pogojev tamkajšnjega prebivalstva. Dobri rezultati pri zbiranju tobačnih semen. Preteklo leto je bila posebna družba poverjena z nalogo, da zbiru semena tobaka, ki se dado koristno porabiti v več vrstah industrije. lo organizirano zbiranje je dalo veliko lepše rezultate kakor predlanskim. Zato bodo tudi poslej zbiranju tega semena posvetili nuj-večjo. pozornost, da bi tudi v tem pogledu čim popolnejše izrabili možnosti, ki igrajo veliko vlogo v avtarkičnem gospodarstvu. Vas z največjim številom otrok. Rimsko časopisje noroea, da je v Tirolali vas po imenu Grossarl, katero štejejo za takšno vas na svetu, ki ima največje število otrok. V vasi je 2000 prebivalcev, toda več kot polovica jih odpade na otroke pod 14 leti starosti. Čeprav so očetje tam le gozdarji ali rudarji in drugih vrst delavci, so tam prav pogoste družine, ki imajo po 15 do 18 otrok V vasi je silno veliko mater, ki imajo zaradi velikega števila rojenih otrok, posebno odlikovanje zlatega križa. Tam deluje tudi posebna organizacija, ki podpira z denarjem in potiebščinami vse družine, ki imajo številne otroke. Poročila dalje pravijo, da je smrtnost v vasi neverjetno nizka in da je ves vaški rod, kakor v tisti pokrajini na splošno, silno -trden in odporen. Najmanjša manjšina v Evropi. Agencija »La Corrispondenzac poroča, da živi v Dalmaciji najmanj številna manjšina, ki po svojem plemenu ne izvira iz skupnosti evropskih narodov. To skupino tvori namreč sedem zamorcev, ki so zadnji potomci tistih zamorcev, katere so dalmatinski gusarji ujeli na svojih križarjenjih po Sredozemskem morju in ob afriškem obrežju, ter jih prepeljali odnosno prodali za sužnje doma. Agencija tudi pristavlja, da so ti zamorci izrazili sedaj svojo edino željo, da bi se smeli vrniti v 6vojo afriško domovino. Smrt dirigenta Fabbronija. V Milanu je umrl znani dirigent Pietro Fabbroni v starosti 59 let. Fabbroni je bil dirigent večjih godbenih orkestrov in je večkrat gostoval z velikim uspehom na tujih prireditvah in festivalih. Več let ie bil tudi umetniški vodja milanske Scale. V glasbenem svetu je bil zelo dobro poznan. 60 letnik rešil iz potoka potapljajočo se žensko. 60 letni ribič Ludvik Padovani iz Ravene sc je iproti večeru vračal domov. Ko je stopal mimo potoka, je zaslišal klice na pomoč. Spoznal je, da se je v ledeno mrzlem potoku otepala smrti neka ženska. Mož ni nič pomislil na mraz in nevarnost, temveč je takšen, kakršen jo pač bil, skočil v potok in rešil žensko pogibelji. V rešenki so vaščani potem spoznali neko 6f> letno vaščanko. ki je zaradi temo stopila nckliko vstran od steze in padla v potok. Mrzli« val tudi Triesteju in v pokrajini. Triestini so sicer navajeni na hlad 111 mraz, seveda bolj takrat, kadar vleče kraška burja, pa čeprav splošna toplota ne pade dosti pod ničlo. Toda zadnje dni, ko se po Ljubljanski pokrajini vsak dan čujejo poročila v silnem mrazu, je val hudega mraza obliznil tudi Trieste in kraške kraje. V četrtek zjutraj so v Triesteju celo JOnamerili 9,8 stopinj pod ničlo, sredi noči pa celo 10,3 pod ničlo. V nella Opicina je bilo v sredo 20 pod ničlo, pozneje pa okrog 15 do 18. V Sesani so imeli 15 stop. pod ničlo, v bližnjih krajih pa tudi do 18. V triesteju so doživeli prizor, Ki je zelo nenavaden. Ko je bil hlad najhujši, je priletelu jata galebov z odprtega morja in se vsedla na sredo glavnega trga. Galebi, ki sc stalno drže le odprtega morja, si zavoljo mraza niso mogli poiskati^ hrane na običajen način, pa so jo zato prišli iskat na trg. Tam so ostali nekaj časa, potem pa so jo odrinili spet na moirje, vendar so se držali le obrežja. , , Nova finančna politika. 1. oktobra lanskega leta je začela delovati v Rimu posebna ustanova, v katero so se združila največja italijanska denarna podjetja, zavarovalnice, narodna banka in drugi slična podjetja. Ob prvem sestanku pred: stavnikov denarništva je spregovoril tudi finančni minister, ki je dejal, da bodo v državi preosnovah ves način finansiranja in bodo vse podredili enotnemu vidiku. Vrhovno medbankansko telo bo skušalo v z poredi ti vse delovanje denarništva in bo skušalo doseči zlato sredino med teorijo in prakso in tako še bolj po načrtu urejati in po-krivati vse potrebe, ki bi se na področju denar-ništva pojavile. Predvsem gre za to, da se ustvari trden temelj, da bo država brez motenj zmogla prebroditi vse težave, ki jih prinašajo nepričakovani in izredni dogoiki, kakor so vojne, sankcije in podobno. K vodstvu novega zavoda bodo poklicali v enakem številu gospodarske znanstvenike kakor tudi praktične gospodarske izvedence in politike. Koledar Ljnbljana Danes, sobota, 24. januarja: Timotej, škof. Nedelja, 25. januarja: Spreobrnjenje Pavla, apostola. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni1 svetnik dr. M is Franta, Poljanska cesta 15 II, telefon 32-84. Sejem kožuhovine v Ljubljani. Opozarjamo vse lovce, ki imajo kože divjadi, da bo sejem kožuhovine v ponedeljek, 26. januarja, na razstavišču Ljubljanskega velesejma. Zaradi izrednih razmer in težkoč letos običajna draž-•ba, kožuhovine Odpade. Lepe opremljene sobe / eno, dvema ali tremi posteljami mestno poglavarstvo še vedno potrebuje zlasti sred: mesia in zato spet prosi, da mu jih naznanite v glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Vse šoishe potrebščine ima sta no na zalogi po zmernih cenah PAPIRNICA LJUmifE KNJIGARNE Fred Skotijo 5 in Miklošičeva cesta 5 Na ponedeljskem koncertu, ki ga bosta izvajali na dveh klavirjih pianistki Silva Hrašovčeva in Marta Osterčeva, se bo prvič izvajaia nova Tomčeva skladba Passacaglia in Fuga za dva klavirja na narodni tema. Skladatelj Matija Tomc je porabil za to svoje najnovejše delo motive znane narodne pesmi »Voznica«, To je prva slovenska skladba, če ne po nastanku, prav gotovo pa po javni izvedbi za dva klavirja. Passaoaglia je glasbena oblika, ima za osnovo osem taktna tema in je navadno v tričetrtinskem taktu. Tema ee neprestano ponavlja v posameznih glasovih in različnih variantah. Klasični vzgled tovrstne glasbene oblike je n. pr. Bachova orgelska Passacaglia v c-molu, v kateri se tema dvajsetkrat ponovi. Na koncert opozarjamo. Vršil se bo v mali Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Skodelica »Alpa« čaja kreposti in zdravja daja Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva vse delodajalce v Ljubljani, ki plačujejo usluž-benski davek v davčnih znamkah, da predlože do 31. januarja 1942-XX v svrlio kontrole, davčne knjižice vseh njihovih uslužbencev. Proti delodajalcem, ki bi ne predložili davčnih knjižic odnosno jih ne bi predložili pravočasno, se !>o uvedlo kazensko (»stopanje. Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva ysc poslodujalce v Ljubljani, ki imajo služkinjo (postrežnice), da sr nabavijo davčne karte do konca tekočega meseca. Davčne karte dobijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, II. nadstr. sobii št- 14. Lepote domovine zanimivosti sveta v besedi in sliki prinaša Velja letno samo 40 lir s K D INI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Ljubljansko gledališče DRAMA: Sobota, 24. januarja ob 17: »Voda«. Izven. Nedelja, 25. januarja ob 14: »Sneguljčica«. Mladinska igra. Zelo znižane cenc. Ob 17.30: »RokovniaČi«. Izven. Znižane Ponedeljek, 26. jan.: zaprto. , cene. OPERA: Sobota, 24. jan., ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Nedelja, 25. januarja ob 15: »Netopir«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 26. jan.: zaprto. Uprava Narodnega gledališča obvešča gledal, občinstvo, da so nove spremembe v repertoarju posledica obolelosti petih pevk: Heybalove, Ivan-čičeve, Vidalijeve, Polajnarjeve in Golobove. Zato vljudno prosi občinstvo, naj to blagohotno upošteva. Igo/ Zagrenjen: 117 Zavetje v pečevju »Bog i>n sveti križ božji!« je v strahu pobožno zavpila iz kuhinje Barbka. »Lukec nas je prišel obiskat.« ji je rekel T o ne. Z boječim nasmehom mu je podala roko. Kakor led je bila mrzla njegova. »Stopi v hišo, Lukec!« ga je povabil Tone. In posadila sta ga za mizo. ■ Obotavljaje sta nato 6edla vsak na eno kraj mize. Tak čuden duh j'e šel od njega! Duh po trohnobi, po mahu, po £obah in gnilem listju, po hladni prsti iz jame, ki je izkopana tako globoko kakor grob. Strele so parale nebo, bliski so sijali, rumena, rdeča, vijoličasta, pa spet čisto bela luč je v tem varnem, gorkem zavetju zarila obraze ljudi, ko so zunaj nastežaj odprte nebeške zatvornice razlivale sito neznanskega pljuska. Mogočni šum dežja in jekleni govor groma sta se znašala z vso besnostjo. Grom je rohnel s takim glasom in ihto, da so zgoraj drhtele skale in trepetali v 6ivovijoličastem mla-molu izgubljeni gorski vršaci. Spet je blisk razsvetlil izbo z bleščečo lučjo. In tedaj 6i je Tone onemu upal pogledati v oči. Oba z Barbko je obhajala neznana groza, ko bi 6e le dalo še malo odmakniti, 6ta si oba želela, le otrok, France, ta se ga ni prav nič bal! Kar zaupljivo se je bil postavi! predenj! j Lukec je imel zelene oči! I Svetloruineni plamenčki so plesali v njih. | Zdaj pa je Lukec spregovoril slišalo 6e je oddaleč, z visokega in votlo, kakor glas preroka na gori: j »Dobro nle poslušdjta obS! Ne bojta se me, ne ustrašita se tega, kar varna bom povedal! Le malo ljudi je kdaj slišalo te moje besede od mene samega, čeprav jih ima v svojem srcu zapisane vsak, ta bolj, oni manj razločno. — Štirideset let sem se ti zmerom zdel star, Tone, pa ne samo tebi, ampak tudi vsem drugim, ki so 'me poznali celo dalj časa kakor ti. Pa sem star toliko, kolikor vas rod. Z dedi vaših dedov, 6 sinovi najbi-strejšega, na-jodločnejšega in najpodjet-nejšega rodu 6em prišel v te kraje, najbolj daleč od vseh so si upali in prvi so tudi krenili na pol — toliko sem star. Ve6 ta čas sem živel skrit med vami, skrit, kadar se je vašemu rodu godilo dobro. Sele, kadar je napočil čas stiske, čas trpljenja in preizkušanja, sem se prikazal v podobi, potreba me je zbudila iz miru in prišel sem med rod iz najtišjih samot, po njih vzdramljenih srcih klican. In tudi takrat se nisem nikoli natanko razodel, kateri 6em, to eem storil šele ob včliki uri. Zmerom vam bom tudi po-slej ob strani in kadarkoli bo spet napočil čas stiske, se bom znova vrnil m?d vaš rod iz samote. Tebi to lahko povem, Tone. in tebi, Barbka, ko 6e poslavljam, ko odhajam in ker se mi ne bo treba potdej prikazati nemara tisoč let ali še dalj!« Lukec je umolknil. Potem pa je prijel otroka in si ga posadil na kolena. France mu je neustrašeno gledal v oči. Barbka pa 6e je v strahu zganila. »Ne boj 6«, Barbka,« je rekel Lukec pomirljivo, »ne bom ti e hudim pogledom urekel otroka! Le tisto mu bom vsadil v srce, kar bo poslej moral imeti do konca 6 ve ta vsak sin in vsaka hči vašega rodu: ponos, zavest, trmo, čast in gorečo ljubezen do svobode. To, da ga ne bo mogoče kupiti n% z darom, vabilom in božanjem, ne 1 grožnjo, udarcem^ in mučenjem. To, da bosta dekle in žena j vedeli, katerega rodu sta in katerega 1 rodu sme biti moški, čigar glas srca in {krvi jima je edino dovoljeno poslušati. To, da bo vsak za zmerom sveto pre-! pričan: kakor je moj rod majhen, nič manj ne 6mem biti ponosen nanj, nič manj ga ne smem častiti in spoštovati kot časte drugi svoje velike in mogočne. Moj je sposoben, bister, okreten in trdoživ, kaj bi bilo, če bi bil stokrat številnejši! Pa tudi tako majhen ima tako ceno, da je vsak njegov sin in V6aka njegova hči vredna prekletstva, če bi z občudovanjem od 6podaj navzgoi pogledala k večjim, pa čeprav k tisočkrat ©il-nejšim od njega!« Zvesto in trdno je upiral otrok 6voje lepe, čiste oči v I ukčeve. Lukec je nehal in položil Franceta nazaj na tla. Nagla nevihta je bila mimo. Zunaj se je že vedrila prav kmalu je z jasnega neba spet > posijalo sonce na zeleno zemljo, In veselo posijalo ki je pobliskavala v mokroti. Stopili so ven pred hišo. Prijeten hlad je vstajal z umitih trav, oprane smreke so dišale in ptiči 60 6pet začeli peti. Zrak pa je bil še skoraj oster. »Zdaj pa ostana e zdravi!« je dejal Lukec in podal vsem trem, tudi Francetu, svojo ledeno desnico. Obrnil se je in jel stopati po strmem bregu za hišo. Od Pruke do Strmca se je razpenjala veličastna mavrica nad sivimi stenami in grebeni. Spodaj pa se je v nepopisni krasoti košatil zeleni, objokani bukov gozd. In k temu gozdu se je napotil Lukec. Višje- pa ko je prihajal, bolj ie bilo podoba, da gre s 6voiim črnim plaščem, 6 svojimi zelenimi očmi in zagrftbnim hladom naravnost gor v nebo: naravnost gor v to pisano mavrico. In Tone, ki je gledal za njim, 6e je ta hip spomnil nizke izbe, v kateri so gore'e tri voščenke. »Kaj se je bilo ob zadnji uri razodelo Kertucu? Kaj je bil rekel? »Lukec, ti ne moreš umreti!« >Lukec, ti nikoli ne boš umrl!« KONEC. Andrejčkov Jo ž Žalost in veselje Risal Jože Beranek rrn Besedilo priredil Mirko Javornik ! o m a n i slikah mmm -n') ■guli atu 346. Samo sfari krmar, ki je opravljal službo že blizu irideset let in je bil na morju doma, je bil nekam liho. Zmeraj se je oziral na nebo, kjer so se zbirali sivi oblaki in se spet razgrinjali. Včasih je zmajal z glavo in se spet zamaknil v delo. 347. Kapiian ga je drugo jutro vprašal, če morda sluti nevarno vreme. Krmar mu je odgovoril, da mu ti oblački niso nič kaj všeč. Zdaj je čas morskih neviht v tem morju. Kapitan je dejal, da bo zapovedal razpeti vsa jadra, da bi bili čimprej v zavetju. .548. »Storile tako, gospod,« je rekel krmar, »meni se vse dozdeva, da bomo drevi imeli še nemirno noč.« Kapitan ga je pohvalil zaradi njegove previdnosti in skrbi. Zapovedal je mornarjem razpeti vsa jadra. Ladja je švignila po morju, kakor bi se bila spremenila v brzo ptico. Življenje in delo sedanjega japonskega cesarja Odkar je izbruhnila vojna s Kitajsko, je Hirohito preprosti vojak Japonski cesar HHirohito, ki se je leta 1921. mudil Se kot prestolonaslednik tudi na potovanju po Evropi, je zelo sposoben in tudi zelo izobražen vladar, poleg tega pa še mož, ki je znan po svoji izredni delavnosti. Japonci, ki so zvesti njegovi podaniki, mu ne priznavajo samo tistih velikih predpravic, ki jih uživajo na pr. evropski vladarji, ali vladarji drugod po svetu, pač pa smatrajo, da ga je sam Bog poslal, da jim vlada. Po neki pripovedki izhaja japonska vladarska rodbina kar naravnost od Boga, ki je ustvaril to srečno zemljo. Zato tudi nima noben Japonec pravice, primerjati se, - čeprav je še tako vdan vladarju, s cesarjevo osebnostjo. Pa ne samo to, tudi v obraz mu ne sme pogledati, kajti japonski vladar je preveč vzvišen nad drugimi zemljani, da bi občevali z njim tako kol morda s kakšno drugo visoko osebnostjo. Vladarjevega imena Japonec • nikdar ne izgovarja Nam se morda zdi vse to le nekoliko pretirano. Da pa je res tako, zatrjuje, če se poglobimo v orientalsko dušo in v nerazdružljivo vez med njo in izročilom, na katerega so Japonci tako zelo ponosni. Kadar Japonec govori o svojem vladarju, bodisi doma s svojci ali pa kje v javnosti, nikdar ne izgovori, niti na še tako spoštljiv način, cesarjevega imena, pač pa se temu že nekako izogne in ga imenuje na primer »Vzvišeno Veličanstvo« ali kako podobno. (Nihče tudi ne izgovarja imena »mikado«, pač pa namesto tega reče rajši »Tenno Heika*' ali pa >Heika« (Veličanstvo) »Ten« (nebeško) >0« (vladar). Kadar ga ljudstvo vi'di na poti, vsi brez izjeme sklonijo glave kot najpokornejši služabniki in bog ne daj, da bi'si pri tem kdo dovolil cesarju vzklikati, jcakor na primer navdušeno vzklikajo svojim vladarjem ali tudi drugim visokim osebnostim pri nas v Evropi, v Ameriki ali kje drugod, ker vladarja ne smatrajo za nekakega boga. Kadar Tenno potuje z vlakom, morajo biti okna neprodušno zaprta in tudi zaves ne sme 'nihče odgrniti, pa naj se zgodi karkoli. Delo — točno po urniku Cesar Hirohito je razmeroma še zelo mlad vladar. Hodil se je v Tokiu leta 1901 in je zdaj torej star komaj 41 let. Na prestol je stopil leta 1926. Kot otroka so ga zelo strogo vzgajali. Govori več jezikov in je dober poznavalec političnih in vojaških ved. Da bi si bolje razporedil svoje delo, se drži vse dni v tednu točnega urnika. Ob torkih se posveti proučevanju upravnih vprašanj, ob četrtkih razglablja o diplomatiskih vprašanjih, ob petkih pa se posveti vojaškim vedam. Ob sobotah popoldne sprejema v avdienco tudi znanstvenike, ki mu prihajajo poročat o svojem delu, svojih raziskovanjih in podobno. Za vse to se japonski cesar stalno zanima. Hirohito tudi dobro igra tenis, izvrstno plava, je pa tudi izboren jahač. Jaha vedno le belega konja. Tenno se tudi nikdar ne udeležuje kakšnih predstav ali podobnih manifestacij. Stanuje v svetli in prostorni sobi palače Kyuio, ki stoji sredi Tokia. To je ogromna, naravnost pravljična zgradba, obdana okrog in okrog s širokim jarkom, napolnjenim z vodo. Vsakomur, ki nima posebnega dovoljenja, je strogo prepovedano hoditi čez katerega od mostov, ki drže čez ta jarek. In takšnega dovoljenja ni mogoče dobiti kar tako brez nadaljnjega. Vsak dan novo obleko Cesar vstane ob šestih zjutraj, spat pa gre zvečer vselej zelo zgodaj. Ne pije in ne kadi. Njegova svojevrstna posebnost je, da nikdar ne obleče dvakrat iste obleke ali istega perila. Vsak dan je popolnoma »nov«. Obleko ali perila ki ga je enkrat nosil, pa potem ne zavrže, pač pa jih razdeli kot dragocena darila častnikom: pehotnim, mornariškim in letalskim. In ti častniki se potem čutijo zelo počaščene, ko lahko nosijo obleko ali perilo, ki ga je imel prej na sebi sam cesar. Z velikim zanimanjem bere Hirohito tudi časopise. Temu branju posveti po eno uro na dan, in sicer od 9—10 dopoldne. Takoj nato pa navadno sprejema tuji diplomate in svoje ministre ter govori z njimi v vseh mednarodnih dogodkih. Ob pol ene popoldne cesarska družina obeduje. Po kratkem odmoru je vladar potem že spet v svoji delovni sobi, zaposlen z državnimi posli. Tam ostane do pol sedmih zvečer. Stroge omejitve tudi na dvoru Cesar Hirohito že od tedaj, ko je izbruhnila vojna med Japonsko in Kitajsko, stalno nosi le vojaško obleko brez kakšnih odlikovanj. Na svojem dvoru je tudi uvedel zelo strogo gospodarstvo z vsemi omejitvami, kakršne so bile uvedene za druge. Zaradi varčevanja z električnim tokom je odpravil vse vrste zračenja in kurjenja na dvoru ter črtal iz seznama pijač vse vrste luksuznega vina. Ne dovoli, da bi na dvoru stregli z jedmi, ki jih na splošno primanjkuje. Določil je, da m<5ra biti njegova hrana prav takšna, kakrSno dobivajo vojaki v sedanjih časih. Ves dvor dobiva prav takšno hrano kot japonski mornarji, to je riž in slanike. . Ves denar, ki ga dvor na ta način prihrani, potem porabijo za nakup raznih daril ali nujnih potrebščin za vojaštvo. Dragulje in zlatnino, ki je bila zasebna last cesarske rodbine, so poklonili državi, in cesar se je odpovedal celo svojim zlatim naočnikom in zlati uri, ki jo je prej nosil na roki, ter ju nadomestil s takšnimi iz najbolj navadne kovine. Omejil se je tudi v tem, da se nič ve? tako ne vozi z avtomobilom, da bi na ta način pomagal varčevati z bencinom, pa tudi za druge dvorjane velja isto. Namesto razkošnih avtomo- bilov zdaj vidiš razne visoke zastopnike japonskega dvora, kako se vozijo z vozovi, v katera sa vpreženi mali japonski konjički. Srečni zakon Zakon sedanjega japonskega cesarja (ki je že 142. iz njegove dinastije) je srečen. Njegovi soprogi je ime Nagako. Rodilo se jima je do sedaj že šest otrok, štiri princezinje in dva kneževiča. Prestolonaslednik se je rodil leta 1933 in so ga krstili z imenom Tsugu-No-Miya. (La Domenica del Corriere) »Notranja fronta« naj ve... V ponedeljkih in četrtkih dajejo gostom prav takšna jedila, kot jih dobivajo vojaki na bojišču Pristojni gospodarski krogi so, kakor pravi poročilo iz Berlina, pred kratkim izdali odlok, po katerem morajo od'12. jan. dalje vse gostilne in restavracije dvakrat na teden svojim gostom postreči s prav takšnimi jedmi, .kakršne dobivajo vojaki na fronti. Ta dva dneva sta ponedeljek in četrtek. Jedi ne samo da morajo biti iz enakih snovi, pač pa morajo biti tudi prirejene natančno tako, kakor jih kuhajo vojakom zunaj na bojišču. Jedilne liste z vso potrebno razlago je sestavil Zavod za proučevanje želodčnih vprašanj v Frankfurtu ob Mainu. V teh »menažnih« dneh obiskovalci gostiln in restavracij ne morejo dobiti, razen seveda listih jedi, za katere ni treba nakaznic, več ko dve vrsti predjedi, dve vrsti juhe, enotno solato, močnato jed, kompot in sir. Najmanjša manjšina v Evropi >La Corrispodenza« je prinesla zanimivo poročilo, da je še danes v Dalmaciji šest zamorcev, edinih potomcev mnogih sužnjev, ki so jih tjakaj pripeljali morski razbojniki v 15. stoletju in z njimi trgovali. Mustafa, najstarejši predstavnik te najmanjše manjšine v Evropi, še zdaj sanja, da se bo zadnja potomka črnega rodu, ki je njegova nečakinja, mogla kdaj vrniti v Kongo, od koder so le sužnje zvlekli v Evropo. Kompresorji s 44QG konjskimi silami! V neki tovarni na Daljnem vzhodu — zaradi sedanjih izrednih razmer je razumljivo, zakaj ne povedo točneje, kje je ta tovarna — so i zadnjič postavili nenavadno močne kompresorje, Vsekakor je treba reči, da je z vsem tem tudi najrazličnejšim okusom ustreženo. Takšne vrste »vojaških kuhinj« po nemških gostilnah in restavracijah niso uvedli samo iz gospodarskih in upravnih razlogov, pač pa tudi iz moralnih. V glavnem so hoteli s tem doseči, da »notranja fronta« ve, kaj vojaki zunaj na bojišču jedo. civilno prebivalstvo pa nai bi bilo na ta način čim bližje tistim, ki se zanj bore in z orožjem branijo življenjske pravice nemškega n<\roda. Na drugi strani pa je nemška vojaška kuhinja plod proučevanj in raziskovanj na polju prehrane, ki je dobra ter je poleg tega tudi celotnemu prebivalstvu v korist. (Ce) ki premorejo skupno 4400 k. s. V vsakem od treh nižjih prostorov teh kompresorjev se stisne 6700 kub. metrov plina na uro. Končni pritisk v zgornjih delih kompresorja znaša približno 300 atmosfer. Pod tem pritiskom proizvajajo neko zmes, v kateri je ena tretjina dušika in dve tri-tjini vodika. Bolgarska prestolnica hitro raste Med mesta, ki so v zadnjem času doživela velik razvoj, kar se tiče števila prebivalstva, spada brez dvoma tudi bolgarska prestolnica Sofija. Po podatkih, ki jih te dni navaja poročevalec iz Sofije, ima bolgarska prestolnica zdaj že 404.000 prebivalcev. Kako se je glede na število ljudi to mesto v zadnjem času povečalo, pove najbolje ugotovitev, da ima Sofij adanes celo petino več ljudi, kakor pa jih je imela še pred 6 meseci. Našla je profesorja s Pinello na vrtu. Rekla je Mariji, naj teka in se igra s Pinello; toda deklica je rada poslušala pogovore odraslih ljudi in ni hotela o tem nič slišati. Začela je torej pogovor, ne da bi imenovala ljudi. Rekla je profesorju, da hoče govoriti ž njim o tistih listinah, o tistih starih pismih. Profesor j^ ves rdeč zatrjeval, da ne razume. K sreči je poklicala Pinella Marijo ter ji pokazal knjigo s podobami. In Marija, ki jo je knjiga premamila je tekla k njemu. Tedaj je Luiza potlačila profesorjevo tankovestnost, mu rekla, da ji je Franco vse povfdal, ter mu priznala, da ne odobrava moževega ravnanja, da je čutila in še čuti hudo bolečino. »Zakaj, zakaj, zakaj?« jo je ustavil dobri Benjamin. »Zakaj ni hotel Franco ničesar ukrcnHil Storil sem jaz, storil sem jazi« je rekel Gilardoni, ves navdušen in tresoč se. »Toda prosim vas, ne povejte možu ničesar o tem!« Luiza je osupnila. Kaj je storil profesor? Kdaj? Kako? Ali oporoka ni bila uničena? Tedaj je profesor začel praviti rdeč kot kuhan rak, z zamak-njenimi očmi. Trgal je svoje pripovedovanje s »Toda za božjo voljo, kaj ne? — Saj boste molčali, kaj ne?«. Razločil je svoje skrivnosti: kako je spravil oporoko, in potoval v Lodi. Luiza ga je poslušala prav do konca, nato pa je krčevito skrila obraz v roke in globoko vzdihnila. »Ali sem napačno storil?« je prestrašeno vzkliknil profesor. >Ali sem storil napako, gospa Luifca?« »Več ko napakol Zelo, zelo napačno! Ne smete zameriti, veste zdi se, kakor da ste se šli pogajat, sklepat kupčijo! In grofica bo mislila, da smo z vami dogovorni. Oh!« Stiskala in tresla je sklenjene roke, ko da bi hotela stresti in stisniti' z njimi neumno profesorsko glavo. Ubogi profesor jih jc ponavljal ves osupel: »O Bog! O jaz revež! O jaz osel!« ne da bi mu bilo jasno, kakšno oslarijo je naredil. Luiza se je naslonila na ograjo pri jezeru ter gledala v vodo. Nenadno pa se je zravnala, udarila z desnico v levo dlan in obraz se ji je razjasnil. »Peljite me v svojo učno sobo«, je rekla. »Ali lahko pustim Marijo tukaj?« Profesor je pritrdil in s trepetajočim srcem jo je peljal v svojo delavnico. Luiza je vzela list papirja in naglo napisala: »Luiza Maironi-Rigeyeva sporoča grofici Maironi Screminovi, da je profesor Benjamin Gilardoni najbojjši prijatelj njenega moža in njen; vendar ne odobravata njegove neprimerne uporabe listine, ki j« bila odločena za druge namene. Zato ni treba grofici dajati nobenih sporočil.« * Ko je spisala, je pismo molče ponudila profesorju. »Oh ne!« je vzkliknil profesor, ko je prebral. »Za božjo voljo, ne pošljite tega pisma! če bi viš mož zvedel Pomislite, kakšna neprijetnost zame, za vas! In kako je mogoče, da mož ne bi zvcd>'l?« Luiza ni odgovorila, dolgo ga je gledala, a ni mislila nanj. Mislila je na Franca, mislila je, da bi grofica lahko menila, da j,-- to pismo zvijačna past. Vzela ga je nazaj in z vzdihom raztrgala. Profesorju se je razjasnil obraz. Hotel ji je poljubiti roko, a sc je branila. Ni storila tega zaradi njega, ne zaradi Franca. Storila je iz drugih vzrokov! žrtev, ki jo je pr trpela za svojo jezo, jo je ujezila tudi na Franca. »Nima prav, I Niti ona, niti profesor ni zapazil, da je bila Marija v sobi. Ko je deklica videla, da je šla mati v hišo, ni hotela več ostati s Pinello. Pinella jo je pripeljal do vrat učne sobe ter neslišno odprl vrata. Ko je drklica videla razburjeno mater, je obstala i ter začudeno gledala. Videla je, da je raztrgala pismo, da je vzkliknila »Nima prav!«, zato je začela jokati. Luiza je hitela k njej, jo vzela na roke, jo potolažila in takoj odšla. Zadnje profesorjeve besede pri slovesu so bile: »Za božjo voljo, molčite!« »Kaj, molčite?« j"' hitro vprašala Marija. Mati se ni zmenila zanjo. Njene misli so bile čisto drugje. Marija je trikrat ali štirikrat ponovila: »Kaj molčati?« Ko ji je mati končno od- govorila »Tiho, dovolj,« je umolknila. Kmalu pa je spet začela. Nagnila je glavico nazaj, ko da bi hotela dražiti mater: »Kaj molčite?« Bila je ostro posvarjena in spet je molčala. Ko pa sta šla šli pod pokopališčem, nekaj korakov pred hišo, je spel začela. Luiza, ki je zbrala vse sil ', (|a sj je nadela krinko brezbrižnosti, jo je samo stresla, kar je bilo dovolj, da je spet umolknila, Marija je bila ta dan zelo dobre volje. Pri kosilu se je šalila z materjo, se je spomnila očitkov s sprehoda. Skrivaj jo je pogledala z običajnim boječim in izzivalnim smehljajem ter spet n kla: »Kaj molčite?« Mati se je naredila, ko da ne sliši, a otrok ! je vztrajal. Luiza je nato tako nenavadno ostro zakričala »Dovolj!« da so se Marijina usteča polagoma odprla in so se ji usule solze. Stric je rekel: »Jojmene!«. Francu se je stemnil obraz, videlo se je, da ne odobrava ženinegn ravnanja. Ker je pa Marija jokala napr-j, je izlil svojo nevoljo nad njo. Vzel jo je na roke ter odnesel proč Kričala je ko sraka »Vedno lepše!« je vzkliknil stric. »Sijajno!« »Pustite ga!« mu je rekla Cija, do-čim je Luiza molčala. »Otroci morajo starše ubogati.« »Da, da, to se tudi meni zdi,« ji je odgovoril gospodar. »Začnite še v s svojo modrostjo!« Namrdnila se je in umolknila. Medtem se je vrnil Franco, ki j' bil postavil Marijo v kot | v spalnici. Mrmral je nekaj, kako spravljajo otroke nalašč v jok. Luiza se je zaradi tega ujezila, šla po Marijo ter jo pripeljala nazaj. Bila je objokana, a je molčala. Kratki obed se je slaho končal, ker Marija ni hotela več jesti. Vsi so bili pusti, vsak iz svojega vzroka, razen strica Petra, ki j.' začel Mariji pridigovati, napol resno, napol šaljivo, tako da se ji je vrnilo nekaj sonca na obraz. Po kosilu je šel Franco gledat cvetlične lončke, ki jih je imel v kleti pod vrtom. Ko je vjdel da je spet dobre volje, jo je prijazno vprašal, kaj je bilo vzrok za toliko gorje. Za tt*kari»e i IJubljant- |n>» KrsmiirU — Izdajatelj Ini **odja — Urednik Mirke Javornik — Knkuiiiun ne »racamo - •