V*. ■ i nraRME Izhaja dvakrat na teden. The best medi u m to reach the bestj customers.—■ Velja za celo l«to $3.oo tCKE Published »cmy weekly. Subscription yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ti entered as second class matter october 11. igig., at post office at chicago, ill.. under the act OF march 3rd 1879. I 1649 W, » St. 1 Telephone 1 Canal 98. P Chicago, 111, I 5 □ I ZA RESNICO j 1 IN PRAVICO. I i B ŠTEV. (No.) 59- CHICAGO, ILL., PETEK, 29. JULIJA, 1921. LETO (VOL.) VII. PuUiahed and distributed under permit (No. by the Act M Octaber 1917, w file at the Post Office of Chicago. Ill--By the Order of the President A- s. Burleson, Postmaster General NAJNOVEJŠE VESTI. ' NOVA DELAVSKA STRANKA ZA WISCONSIN. Te dni je zborovala Amerikanska Federacija delavstva za Wisconsin v Manitowoc, Wis., in bilo je sklenjeno, da se ustanovi nova delavska politična stranka. Konvencija jo je odglasovala s tremi proti enemu glasu. Predlog za to je stavil glavni organizator Henry Ohl in predlagal, naj se o tem vprašalo vse lokalne unije države Wisconsin, ako so za ta predlog in ako so pripravljene delovati med delavstvom za u-resničenje te ideje. Zbornica je sklenila, da se predloži cela zadeva brez vsakega priporočila lokalnim unijam, da se bodo tako same odločile ali so "za" ali "proti". Neki Jakob Friderik iz Milwaukee je predlagal še zraven, naj bi se tudi farmarje privzelo v to stranko. Ta stranka je velik udarec proti socijalizmu in socijalistiški Labor Party, ki je postala skrajno nepriljubljena tudi med socijalisti samimi. S tem seveda delavska stranka še ni gotovo dejstvo, vendar pa se je s tem storil velik korak naprej, da se bode morda vendar dosegla v najkrajšem času. Tako obrača delavstvo vedno bolj hrbet svojim rdečim voditeljem. GOVERNER SMALL ARETIRAN. Je vse zastonj, governer Illinoisa Small se bode moral udati in sprejeti aretacijo. Sodnik Smith iz Springfielda ga ne misli dati aretirati in pripeljati pred sodnijo kakor kakega drugega hudodelca, temveč mu bode dal časa, da bode lahko sam prišel in položil varščino in prišel potem se zagovarjat na določen dan. PO GOVERNERJIH. Tudi governer McKelvie iz Ne-braske ime težave pred sodnijo. Sam Cropsey, držav, blagajnik, toži namreč governerja in tajnik finančnega državnega tajnika, ker mu ne do-volita denarja, katerega potrebuje za svoj department. SENATOR PROTI HARDINGU. Senator La Follette iz Wisconsi-na je napadel v svojem časopisu v uvodnem članku predsednika Har-dinga, ker se je izrazil proti nagradi za vojaške doslužence iz zadnje svetovne vojske. Očita mu, da je zahteval od senata naj potrdi trgovsko pogodbo s Columbijo državo, kjer se je šlo za 25 milijonov, katere naj bi dobil petrolejev trust ali bolje Rockefeller. Železničarskim milijonarjem je baje dovolil eno milijardo, sto osem in petdeset milijonov kot odškodiiino. Ko se je pa šlo za nagrado vojakom nekoliko milijonov, tam pa Harding ni imel nič. žila morilno orožje, je v smrtnem strahu zbežala v hišo, napadalka pa za njo. Hotela je zapreti vrata za seboj, napadalka je bila pa že za njo. Tako sta se nekaj časa tepli za vstoj^* Slednjič je napadena Esposito omagala in morilka je planila k nji v hišo in jo trikrat zabodla z bodalcem Smrtno ranjena se je Esposito zgrudila na tla. Vse to je ljudstvo gledalo mirno in hladnokrvno, kakor bi ne bilo nič. Ko je morilka izvršila svoje deanje, je zbežala. Nihče je ni ustavljal. Samo nek 1 'šofer" je videl, kaj se je zgodilo, jo je hotel ustaviti. Toda ljudstvo je razdražen^ priskočilo morilki na pomoč, da je zbežala. Ko je prišla policija na lice mesta je bila zabodena Esposito še živa. Vprašali so jo, kedo jo je umoril, pa ni hotela povedati. Umrla je v bolnišnici na operacijski mizi. — Kultura, kaj ne! ODMEVI IZ NEMIROV V TULSA. Porota je našla policijskega komisarja iz Tulsa, Okla., krivim zanemarjanja svoje dolžnosti v zadnjih nemirih, ko je toliko črncev bilo ranjenih in je bil cel del mesta požgan. Co., ena izmed največjih chicaških ve duhovske nemoralnosti. 65 ti-bank, je zaprla vrata, ker je njen soč naših deklet se izgubi vsako le-predsednik Warren C. Spurgin po- to po naših večjih mestih, vse te pa neveril, kakor se trdi, nad en mili- se vjamejo v pasti, katere jim na-jon dolarjev. Predsednik je zbežal, stavlja Rim itd." Tudi nekaj Slovencev je imela naložen svoj denar v tej banki. STOLETNICA SVOBODE DRŽAVE PERU. Država Peru, nekdaj Španska trdnjava v Ameriki, obhajala l^ode te dni stoletnico, od kar se je popolnoma osvobodila od Španske. jZa to priliko so povabljeni vsi narodi sveta, da bi se udeležili tega slavja. Bilo je leta 1821 28. julija, ko je general San Martin razglasil neodvisnost države Peru od Španije, TRINAJST UBITIH V VOJSKI. V Seattle, Wash., živi žena Mrs. Emma Wilkins, kateri je bilo ubitih trinajst najbližnjih sorodnikov v vojski. Ubit ji je bil mož, šest sinov, štirje pastorki, njen ibrat in svak. .REVOLUCIJA V VENEZUELI. Veliko senzacijo je vzbudilo poročilo iz Berlina, ko je neki Hisch-field izpovedal, kako je Nemčija poskušala zanetit! revolucijo v Venezueli proti predsedniku Gomezu. Vse je bilo že pripravljeno. Nemčija in Italija naj bi poslali orožje. Vendar nekdo je ves načrt izdal in tako je vse padlo v nič. SPRINGFIELD BREZ PLINA. Družine, ki rabijo plin za kurjavo in razsvetljavo v Springfieldu bodo imele nekoliko dni velike težave, ker je mestni odbor sklenil, da prekliče pogodbo s kompanijo, ki je zalagala mesto s plinom. CEL VLAK TELET V REKO. ANGLEŠKI KRALJ ZA IRCE. Vlak> ki je peljal osem vagonov Kakor se poroča je bil angleški |telet v kIavnico, je skočil blizu Kan-kralj George tisti, ki je primoral sasa s t,ra v Missouri R,ver. Trije Llovda Georgea do tega, da se je(stroin,kl ,n vsa teleta so potonila začel pogajati z Irci za mir. Ko je prišel kralj iz Irske, kjer je otvoril Ulsterski parlament, je baje poklical k sebi Llovda Georgeja in mu rekel nejevoljno: "Ali hočete vse ljudi na Irskem poklati?" 1 'Ne, Vaše veličanstvo!" je baje rekel prestrašeno George. "Dobro, potem je vaša dolžnost, da najdete pot, po kateri boste uredili razmere. Tako ne sme iti dalje!" — Kralj je potem konferiral z generalom iz južne Afrike — Smutsom, ki ga je še bolj podkuril za Irce in tako je moral Lloyd George spremeniti svojo politiko. ZOPET POLITIČNI UMOR V CHICAGO. Preteklo nedeljo popoldne je padla nova žrtev italijanske kulture sti-leta v Chicago, v distriktu, kjer imajo Italijani večino. Sedaj je bila pa ženska morilec in ženska žrtev. — Padla je kot žrtev Mary Esposito, žena politika, ki je bil pred nekaj tedni ustreljen radi boja med strankama. Morilka je našla svojo žrtev pred hišo. Pri sosedni hiši je bila ravno svatba in ženin in nevesta sta odhajala iz hiše k poroki, ko sta se ženski začeli prepirati in tepsti. — Ljudstvo je mirno gledalo cel boj. Sredi tega boja po potegne napadalka bodalce iz nedrij^ in ga zadere nasprotnici v roko. Ko je ta opa- CESAR KAROL HOČE NA DANSKO. Cesar Karol je uložil prošnjo pri švicarski vladi, da bi mu dovolili oditi na Dansko. Vendar pa, kakor poročajo, ni re^, da bi mislil oditi na Dansko, temveč se resno priprav- predno je prišla pomoč. To bo kaj za Kondata ! Tako piše list v dvajsetem stoletju? Si morete misliti večje omejenosti? In takele neumne čenče prevaja na slovensko Konda in z njimi pita tistih par prismojenih backov, ki mu še slede. širjali ? "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnik Presv. Srce Jezusovega" morajo v vse naše slovenske hiše! NOV KATOLIŠKI ANGLEŠKI ČASOPIS. Vedno bolj in bolj 11 vide vajo vsi katoliški škofje in vsi vodilni katoliški krogi, da je dandanes edini vspešni način misijonskega delovanja — katoliški tisk. Kako je razveseljivo, ko čitamo dan na dan, kako se razni škofje in drugi dostojanstveniki izražajo v prilog katoliškega tiska, kako priporočajo katoli- STAVBINSKE RAZMERE. Stavbinske razmere se še vedno niso uredile. Sodnik Landis v Chi-cagi, kateremu so mizarji in z njimi združene unije izročile naj razsodi spor, še vedno ni mogel doseči sporazuma. Stavbeniki se nočejo udati, da bi ohranili plače, kakor so bile, in delavstvo se pa tudi noče udati. Mizarji bi se sami še udali, toda ne morejo radi drvarjev in drugih unij, s katerimi so v zvezi. RAZSTAVA V CHICAGO. Jutri, v soboto bode ob deseti uri zvonenje po vseh cerkvah in trobe-nje po vseh tovarnah naznanjalo Chicažanom. da se je začela velika mestna razstava, ki bode kazala ves kom, da ga podpirajo, kako spodbu- napredek mesta Chhicago do sedaj. jajo vse, ki so zmožni, naj sodelju- PARNIK MAURETANIA POGOREL. Znanj parnik Mauretania, Cunard linije, je v Southamptonu začel goreti in ga je velik del zgorelo pred-no so mogli ogenj zadušiti. Mauretania in Lusitanija sta bila svoje dni največja parnika preko o-ceana. Lusitanijo so nemški submarine potopili kakor znano. Sedaj je pa še Mauretania zgorela. OBREKOVANJE KATOLIKOV. Kakor smo že sporočili, zbudil je senator Watson iz Georgije veliko nejevoljo med vsemi katoliki, ko je v senatu v Washingtonu napadel škofa Kelley iz Savannah in tudi katoliške duhovnike in redovnice. — Citiral je nek članek iz protikatoli-škega lista "Columbia Sentinel", kjer pravi člankar: Narodni kongres mater se je se jejo, zlasti pa kako odobravajo in hvalijo one, ki posvete svoje dušne zmožnosti temu načinu dela za Boga in za bližnjega. Tudi vsi vedno bolj uvidevajo, da se s kakimi strogo nabožnimi mesečniki nič več ne dosega tistega vspehha, kakor so ga te vrsti listi dosegali še morda pred desetimi leti. Novi elevelandski škof Schrembs je rekel pred kratkem: "Do sedaj smo bili zakramentalni katoliki in bilo je dovolj. Današnji čas nas pa kliče ven v politiko in postati moramo politični katoliki!" Enako velja o katoliškem časopisju. — To je uvidel tudi nadškof frančiškan, Doeger iz Santa Fe. Na njegovo prigovarjanje se e ustanovila velika tiskovna družba, ki bode najmodernejša tiskarna na zapadu. Več kot za $100.000.00 delnic so katoliki Santa Fe pokupili. Imenoval se bode list Southwestern Catholic, in skušal se bode v najkrajšem času razviti v dnevnik. Prva številka lista bode imela 200 strani. Da bi pomagale pri tem delu nadškofu, so nekatere večje firme naročile toliko iztisov lista, kolikor imajo uposljen-cev. Stavba, v kateri bode tiskarna, sama bode stala $34.000. Katoliški Slovenci, ali nam ne da to misliti? Ali se ne bomo tudi mi razvrstili kot en mož, vsi brez razlike za našim delavskim katoliškim časopisjem? ga vsi naročaji? ga vsi raz- SAMI SEBE PO ZOBEH TOLČEJO. "Prosveta" piše v uvodniku, v katerem obsoja umor jugoslov. ministra Draškoviča: Priporočljivo pa je gospodi v Belgradu, če ne ve, kako se vladajo ljudstva, ki stremijo po svobodi in sreči, da se uČe iz zgodovine tujih narodov. In če bodo čitali zgodovino, se bod6 prepričali, da Washington in kongres mlade A-merike nista izdajala nobenih ob-znan, s katerim se jemlje ljudstvu pravica do svobode govora, zborovanja in združenja. Mlade in nove države se ne ustvarjajo z oplenevanjem ljudstva do funda-mentalnih človeških pravic. Gospodje okrog "Prosvete", kedo so pa ta vlada, na katero ste naslovili ta članek? Ali niso to Vaši bratci? Ali se tej vladi ne klanja do črne žemljice Vaš voditelj Etbin Kristan? Ali niso vaši bratci doma udinjani v to vlado? Ali ta vlada ne vlada tudi z rdečo pomočjo? Da, ali ni ves vaš nauk tak? Rusko diktatorstvo Vam je ideal? Če bi bili res tako svobodoljubni ali bi., odobravali kako diktatorstvo, ker je vsako omejen je osebne in narodne svobode na ljubo nekaterim tiranom ? Tako vidite se naši rdeči tolčejo po zobeh. Bog večen vedi, alf bodo rdeči za-peljanci kedaj spregledali in videli, kako jih vlečejo za nos? lja, da bode še enkrat poskusil se šel v Washingtonu 27. aprila in skle- polastiti Mažarskega trona. Na Ma-žarsketn se baje tudi resno pripravljajo za njegov sprejem. Baje je mažarska vlada sporočila švicarski vladi, da je Karol njen pravi vladar in da žele, da švicarska vlada z njim postopa kakor s vsakim pravim vladarjem. Baje se bode na praznik sv. Štefana, mažarskega kralja, vse to zgodilo. DANTEJEV JUBILEJ. Tudi Amerika bode dostojno proslavila šestoletnico največjega katoliškega pesnika sveta, Allgheri Dante, ki je zložil takozvano Divina Co-media. — Predsednik Harding je sprejel časno predsedstvo cele prireditve. V odboru so oba kardinala, vsi najimenitnejši naši nadškof je in nil poziv za pomoč za "izgubljena, dekleta". . . ! " Kakor se nam poroča, izginilo je lansko leto 65 tisoč deklet in nihče ne, kje so. "Velika večina teh deklet so pa katoliški duhovniki polovili in jih obsodili v suži>ost po hišah Dobrega Pastirja (Good Shephard). "V Kellyjevem zavodu (misli škofa Kelley a) v Savannah, Ga., je najbrže nekoliko ducatov teh deklet. Postave zahtevajo, da se mora berlog škofa Kelleva preiskati po u-radnikih sodišča Chatham okraja, toda škof Kelley nam sporoča, da on dobiva svoje postave iz Rima, da toraj ne more priznati postav, ki so narejene v tej deželi. "Vprašanje je, aH se bode'dovo- kov. — škofje in veliko, drugoverskih velja- bode škof Kelley zasmeho- val naše postave? "Katoliški duhovniki nimajo ni-kake pravice, zapeljavati nedolžnih deklet v sužnost, kjer postanejo žrt- BANKA PROPADLA. Banka The Michigan Ave. Trust * + % 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. SEDAJ JE ČAS! ..Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih. sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj! Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen. Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje! Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje! Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone: 500 kron .......... $ 3.35 1,000 kron ............ 6.50 5,000 kron ..;......... 32.00 10,000 kron ............ 64.00 Pisma naslovljajte: Za italijanske lire: 50 lir ............$ 2.60 100 lir ............ 5.10 500 lir ............ 24.00 1,000 lir ............ 48.00 EDINOST , .. .. -V. . . * * * * 4> * * t * "EDINOST EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELA VST1 Lzjaha dvakrat na teden. [ERIKI Slovenian Franciscan Press« t*49 W. 32nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. Published S<*mi-Weekly by SI -OVENI AN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. »and St., CHICAGO, ILL £otere4 as s*cond-clas« matter Oc« 11. 1919, at the po«t office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Resnica o boljševizmu. Romarjem v Carey, Ohio. koliko moramo na to dati. Andrej Pogačar, faran. Naši fantje od 14. leta do 18. ustanavljajo svoje posebno društvo in klub, ki bode naš Junior Holy Name Society, to je naše mladeni. ško društvo Najsvetejšega Imena.— 14 dečkov se je že priglasilo. Meseca septembra bode slovesen sprejem. Stariši, ki imate fanta te starosti, opozorite ga na to novo društvo. — Do sedaj se je glede romanje doseglo toliko: 1. Iz Clevelanda bode šel 14. avgusta, to je v nedeljo zjutraj iz Union postaje poseben vlak v Carey in sicer bode odšel ob 6. uri po železniškem času ali db 7. uri po mestnem. V Carey pride ob 9:3° dopoldne. Poseben vlak odhaja iz Carey nazaj v Cleveland ob pol šesti in "bode v Clevelandu ob 9 oz. ob 10. zvečer. 2. Znižane cene pa ne veljajo samo za ta posebni vlak, temveč za vse druge vlake vseh železnic, ki vodijo proti Carey, naj bode od katerekoli strani. Toraj tudi iz Pittsburgha,, Indianapolisa ali Chicage. Izvzeti so sami posebni expresni. vlaki. ___ 3. Kedor hoče dobiti znižano ceno na železnici, mora imeti poseb-"jdobil list Edinost, katero vsakikrat no izkaznico, katero bode moral pokazati na postaji, ko bode kupoval tako težko čakam, ker prinaša tako vozni listek. Te izkaznice bodo dobili vsi oni, ki se bodo oglasili pri nas po pošti. Za Cleveland bomo poskrbeli, da jih bodo rpmarji dobili tam. Kedor hoče, da mu jo pošljemo mi, naj nam piše in naj priloži pismu znamko za 2c za odgovor. Povedati mora za koliko oseb .in imena oseb, ki bodo šle ž njim. Cleveland, O. — Ravno danes sem Naši rdeči listi še danes hvalijo boljševizem in rdečo internacijona-lo in jo še sedaj kažejo kakor edino zveličaven nauk za delavstvo sveta, po katerem bomo mi delavci prišli do svojih pravic in svobodščin. še pred kratkem smo čitali veliko hvalo sovijetni vladi in Trotzkvju. Da je vse to samo plačana propaganda židovstva, ki je napovedalo boj krščanskim ustavam in krščanskim vladam, smo mi že velikrat trdili in tudi iz različnih virov dokazovali. Te dni nas je pa nek naš prijatelj opozoril na knjigo, katero je spisal ameriški boljševik in navdušen zagovornik boljševizma in sovjetske vlade, mož, ki je bil od začetka med onimi Židi. ki so z vso silo delali za uničenje Rusije in za diktatorstvo proletarijata. Mož se piše M. Alexander Schwarz. Knjiga ima pa naslov 4a ni res- Dobri farani in odbomi- ko bodo "strička" videli. Ko so iz- vedeli to, je bil tak halo v hiši, da je bilo kaj. Zato na veselo svidenje v Carey pri Mariji. John Zakrajšek. glede javnih dvoran in klubovih ki so protestirali proti temu, ker so nje!" — "Moja žena in jaz sva šla v Rusijo z resnostjo pobožnih romarjev, polna sladkega upanja, da bova našla tam v Rusiji skrivnost prihodnje svetovne blaginje človeškega rodu in da bova tam vkljub vsem napakam našla nov red, da, začeteknovega socijalnega reda bratstva in pravice, utopijo, o kateri so razni modri možje sanjali že stoletja. Upala sva, da bova prinesla nazaj amerikanskemu ljudstvu veselo sporočilo, ki bode pospešilo naše delo za velike cilje, za katere sva delovala že leta1 in leta", (misli zmago socijalizma). Toda mesto tega pa toliko razočaranje! * * * Pozivamo naše rdečkarje, naj prestavijo to knjigo in naj jo natisnejo v svojih listih ! Da, to je resnica o vseh zlatih nebesih, do katerih nas hočejo zvabiti naši voditelji, da bi šli po rdeči "lojtri" krvi, revolucije, lakote, stradanja in trpljenja. Ubogo rusko ljudstvo, kako si varano! Kako si kaznjevano za svojo lahkovernost. Slovenski delavci, se bomo dali še dalje slepiti našim idečim plačanim agentom rdečkarjev? Vsi so že obogateli! Sedaj lahko vidite od česa so obogateli! Za judeževe groše se lahko smejejo v pest nam revnim delavcem, ki si s tolikimi žulji služimo svoj slabi kruhek. Delati naj gredo z nami, pa bodo videli in drugače govorili! prostorov, so jako stroge. Vse mora biti "fireproof", varno pred ognjem. Vse stopnice morajo biti železne. Vse mora biti cementirano. Lesena bodo samo tla v šolskih sobah in klopi. Vse drugo mora biti ali kamen ali cement ali železo. — Mestni predpisi zahtevajo tudi posebne naprave za zračenje šolskih sob in dvorane. S posebno napravo se sobe stalno zračijo, v zimi s toplim zrakom, po leti z mrzlim. Z. mesecem avgustom se bode začelo po celi naselbini z redno mesečno kolekto po hišah. Cela naselbina se bode razdelila ha 30 distriktov in za vsak distrikt bode določen poseben kolektor, ki bode skrbel, da bode mesečna kolekta pobrana. — Vendar se vsi farani prosijo, da bodo kolikor le mogoče prinesli kolekto sami v žuonišče. možje. On bi se rad lepega naredil in se norčeval iz nas faranov, ki podpiramo cerkev in si jo vzdržujemo za se. Da. mislil je vživati sad naših žuljev, da bi se potem še lažje iz- nas norčeval pa mu je izpodleteio. Kriči pa lahko po časopisju kolikor,, hoče, ker vsi pametni ljudje take kr^nejse, nic lepše ne zvoni na na- kričače že dobro poznamo in vemo'SC kak°r ta beSeda __ I nje . SLOVENCEM V PREMISLEK. Pred ameriškimi Slovenci stoji pravkar nov problem,. Združenje slovenskih podpornih organizacij. Nič DOKLER SE SVETI LEMEŽ — FARMAR NI REVEŽ. Hinavec: __od zunaj meden, znotraj strupen. jjC Denar in nabrošen nož, si lahko v prid ali škodo obrneš. SPred liže» zadaJ striže. * * * * * * Denar se sicer ne sveti, vendar ( Ko bi Bog vse' hinavce naenkrat oči slepi. J v pekel pahnil, takoj ves ogenj za- * * * t duše. Lorain, O. — V odgovor Mr. Johnu Kotniku, kateri se jezi nad tu-kajšnimi farani. oziroma nad cer- Naše cenjene zastopnike prosimo, če jim je katera izmej prvih številk Ave Marije ostala, da bi nam jo nazaj poslali. Od prve so nam vse pošle, clruge in par naslednjih imamo le še par izvodov. Iz starega kraja nas prosijo za nje, ki jim radi postregli. Toraj se priporočamo. Naznanjamo sorodnikom in znancem, da je 21. maja zaspala v Gospodu naša mati Frančiška Kašič, v starosti 71 let v Gorenji Nemški vasi p. Trebnje. Priporočamo jo v molitev. . Mihael Košič, soprog. Math, Mihael in Marija, otroci, + + + + + + + * + + * * * * 4» Koledar za leto 1922. je ze v tisku. V nekoliko tednih, morda v dobrem mesecu, bode že zunaj. Letos bode krasno delo. Pa tudi veliko večji bode kakor lani. Krasen darček bode to tudi za tvoje sorodnike in prijatelje v stari domovini. Rojaki, razširimo ta Koledar Ave Maria" tudi po stari domovini! Nekako 1500 ga je že naročenega za stari kraj. Trsfcali ga bomo sicer precej več kakor lansko leto, kajti lansko leto ga nam je januarja že zmanjkalo. Toda vemo, da ga nam bode letos zopet zmanjkalo. Zato resno vabimo vse rojake in prijatelje, naj ga takoj naroče tudi za svoje sorodnike v domovino. Naročite ga takoj. Ot£NE SO TELE: Naročniki '-'Ave Maria" ga dobe vsi zastonj kot prilogo lista "Ave Maria", seveda plačajo naročnine za to $3.00 na leto. Kateri niso toliko plačali, morajo doplačati sedaj, ko bodo koledar sprejeli. ZA DRUGE STANE: Za Ameriko 60 centov s poštnino vred. Za Evropo 75 centov. Rojaki, ako hočete, da bodo dobili Vaši rojaki v domovini o pravem času ta lep darček, takoj nam pošljite naročnino in naslov onih, katerim ga hočete poslati! 4-+ 4> * * * * * * * ♦ ••EDINOST* Saj tudi ocvrto pišče lepo diši, lepo izgleda, pa magari je napolnjeno od znotraj s samim strupom. Da tudi tako pišče lepo diši in izgleda, toda vprašanje je, kaj bi bilo s teboj če bi ga zavžil? Enako vprašanje je tudi za ameriške Slovence, ako privolijo, da bojo nekateri, — ki iz samih izkorišče-valnih namenov hočejo za vsako ceno to Združenje — dosegli to, ako se njihove aspiracije izpolnijo. Če bi to agitiranje za Združenje bilo resnično samo zato, da se narodu koristi v finančnem oziru, bi moral to idejo vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdraviti. Toda rojaki in rojakinje, to Združenje je vse nekaj drugega, kakor to, za kulisami Združenja tiče skriti ljudje, katerim bom skušal tu v tem članku potegniti z njihovega obraza krinko in jih postaviti pred javnost, nekaj let. Slovence, ki zlagajo skupaj svoj težko zasluženi denar, sku-bejo prav umetno in za njihove novce se dela reklamo dan za dnem, za njim sovražni socijalizem. Tako, Slovenci, pri tej organizaciji goje gad-jo zale'go na svojih lastnih prsih! Žalostno je to, a vendar je gola resnica. Čemu vpiti v svet in delati reklamo za versko in politično svobodo pri jednoti, ako je ni!? Zakaj ponujate ljudstvu nekaj, kar mu ne morete dati in to je verske in politične svobode pri vaši jednoti!? Ker sami ste prehinavski in pre-podli, da bi govorili resnico, zato jo h oče m povedati javnosti jaz. Vi pravkar pripravljate na prikrit način, da bi s svojimi političnimi manevri vjeli v svoje mreže še ostalo podporno organizirano slovensko takšne kakoršni so. Niše dobrih de-i ljudstvo, ter s tem hočete postati set let, ko je bila narodna jednotal Pravi diktatorji na polju slovenskih Felček in Zajček —i sto in pol pro-centna socijalista, kar jima pač nese — daleč prekašata Petra Zgago. Peter Zgaga je namreč pred kratkem izvohal, kako je umazana spodnja obleka frančiškanov. To je bila gotovo senzacijonelna novica za slovensko ameriško javnost. Vendar zmotili smo se. To ni bilo še vse nič proti novici, katero sta iznašla ti dve svitli zvezdi veleuma na nebu slovensko-ameriškega neba. Pomislite in strmite! Iznašla sta že, kaj se kuha v frančiškaniskih piskrih in kedaj patri hlač potrebujejo in kedaj so patri lačni. Sedaj se pa obeta še večja senzacija za slovensko javnost: Baje sta te dni Felček in Zajček inšpicirala že tudi frančiškanska stranišča. To bo senzacija, ko bosta objavila še poročilo še otem! — Slovenska javnost pripravi se! brali, bi vedfeli, kaj je modrost". j PRODAM HIŠO. Pameten mož: "Da! Saj se to | Zidana hiša, dvo-nadstropna. _ na tebi vidi, da bereš to modrost. Vsako nadstropje ima 7 sob, prvo Zato bi se pa jaz že zdavnaj obesil, je za štiri stanovanja, drugo za tri ko bi bil tako neumen, kakor si ti!" stanovanja. Gas, elektrika, kopališče in sploh vse je moderno. Hiša Slovencem v Ameriki najlljubša. Saj je bila samo narodna in nič drugega, vsaj tako smo misliti tedaj. Kako smo se motili! jZato bo dobro da izkušnjo črez katero smo šli, še enkrat prav dobro prevdarimo s svojimi lastnimi možgani. Pred malo manj kakor desetimi letmi se spominjamo, da so ravno ti možje, ki sedaj širijo nauk o Združenju, strmoglavili svobodo Narodne Jednote. Kdo se ne spominja mihvauške konvencije, na kateri so ti možje s svojo prefriganostjo usi_ lili, da se je vkovalo v jednotine principe pravec, da jednotino glasilo naj zastopa in zagovarja načela jugoslovanske socijalistične zveze. S tem so pognali svobodo jednote med staro :>aro. Ta jednota je po-. stala za Slovence prav taka. kakor gostilna, kjer kaki neolikanci preklinjajo in delajo nemire, a drugi jih morajo poslušati. Na vratih pa bi visel napis, "vsi dobri »došli za vse enaka postrežba", — a pri tem bi imeli neoklikanci patent na svojo surovost, dočim bi jo miroljubneži morali držati jezik za zobmi. Jednotino glasilo "Presneta" bruha dan za dnem v svojih člankih mržnjo in sovraštvo do katoliških duhovnikov, se norčuje iz katoliške vere, jo blati pri vsaki priliki. Sedaj pa vprašam vas slovenski možje in žene, ali ne čitamo ravno v tem glasilu na kaki drugi strani zopet vabila za pristop v jednoto in tam, nam naglaševajo versko in politično svobodo v jednoti? Rojaki, če tega ne razumete, potem ni pomoči! Če ni to hinavstvo in podlost — ki so jo zmožni samo gotovi elementi okrog gotove slovenske jednote — potem mi pa povej eden. kaj je hinavstvo in podlost ? Seveda, treba je znati, tako pravi že stari pregovor in tega so še poslužili tudi naši radikalni elementi okrog narodne jednote. Slovenski socijalisti, katerih voditelji so voditelji narodne jednote so prav dobro slutili, da socijalizem med Slovenci v Ameriki ne bo vspel, ako se istega ne ucepi narodu na u-meten način. Zato so socijalizem potisnili za kulise narodne jednote in istega, počasi, polagoma kažejo ljudstvu. Dokler niso ti radikalni elementi dobili vlade v roke pri jednoti, tudi niso imeli nikjer obstanka. Če se hoče rediti pujska, moramo mu najprvo narediti korito. In s tem da so postali absolutni vladarji jednote, so preskrbeli tudi korito za svojo izmrcvarjeno paro socijalizem. Toda, to pa nikakor še ni njih končni cilj, da so gospodarji samo narodne jednote. Sedaj hočejo še več, hočejo da se prav ponižno pridružijo jednoti še vse druge ostale jednote in zveze, da bojo zadobili oblast nad vsem narodom. Potem hočejo postati diktatorji vsakomur, ki se ji mne bo klanjal pri jednotah. To so cilji radikalnih elementov pri narodni jednoti. "Melting pot" kjer se prelevajo Slovenci v brezverce, hočejo povečati na račun istih, ki brez verstvo in rudeči socijalizem ce- _ lo sovražijo. Toda razni Felčki inj + drugi so to umetno pripravljali že 1 podpornih organizacij. To so vaši cilji in vaši upi! To so samo politični manevri, s katerimi farbate javnost pred konvencijo, ki se bo vršila v septembru. Vi ste lažnjivci in hinavci, da ga vam ni para v zgodovini. Vi pravite, da hočete versko in politično svobodo, a v vaših zakrknjenih srcih so se že davno rodili načrti, kako boste izruvali slovenskemu narodu zadnji čut veroljubja, mu izruvali zadnjo kapljo ljubezni do krščanstva. katero edino ima pokazati vspehe pri civiliziranju človeške družbe. Slovenci, ki boste šli na to konvencijo. zavedajte se verskega prepričanja in bodite previdni. Od vas pričakuje slovenska javnost v Ameriki previdnosti in preudarnosti, predvsem pa poštenja! In če ste poštenjaki. potem bo vaša glavna naloga, da iztrebite vso golazen iz krogov, kjer je mesto za poštenjake, ne pa za hinavce in podleže! Slovenska javnost od vas to pričakuje ! Proč s Trockijenizmom in Leni-jonizmom pri slovenskih organizacijah ! —J. G. Rdeči koštrun; "Kaj katoliški ča-' To so vsi od muh! "Pro-Prosveta! Ko bi Prosveto sopisi! sveta! Gost: Ali je navada dajati tukaj pri vas napitnino? Natakar: O seveda, seveda! Gost: Potem prosim, dajte mi napitnino, kajti že pol ure čakam potrpežljivo na naročeni obed. Zaslužil sem si jo pošteno. * * * — Ali ima tvoj mož kaj vspeha z obedelovanjem svojega vrta? — O pa še velik! Dobil je soln-čarico in potegnil nad 150 dolarjev zavarovalnine. SLOV, KAT. PEVSKO DRUŠTVO Naša mala Mary Kavčič, ki že dalje časa boleha na srčni bolezni, je že dalje časa v bolnišnici. Vendar se ji je že toliko zboljšalo, da pride v kratkem domov. __"LIRA VELIKI BOJ JE KONČAN. Dne 2. julija so bile oči Združenih držav in precej velikega števila drugih držav in dežel uprte na Jersey City. Sedaj je vse končano. — Dempsev je zmagal, to pa ne samo zaradi svoje moči, temveč tudi zato, ker ni nikoli napravil resnične napake, marveč je ostal hladen, miren in razsoden vsak trenutek svojega boja. To so lastnosti, ki vedno zmagajo. Ako jih boste ime Slov. kit pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr- dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Mat* Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schailer ave: — Kolektor John Stele, <$713 Edna Ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. je v bližini slovenske cerkve. Za pojasnila se obrnite na lastnika, ,'2048 West 22nd Place, Chicago, 111. ODHOD PARNIKOV. Na Trst: 4. avg. Argentina 6. avg. Calabria. 13. avg. Italia 27. avg. President Wilson. Na Havre: 4. avg. La France. 6. avg. La Lorraine. 23. avg. La Savoie. 17. avg. Paris. 25- avg- La France. Na Cherbourg: 11. avg. Mauretania. 13. avg. Olympic. 23- avg. Aquitania. , . 6. sept. Mauretania. Cene in druge informacije glede tehh, kakor tudi drugih parnikov do-bito pri tvrdki: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 — gth Avenue, New York City. Dostavek: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko, ako želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali, ako želite poslati denar v stari kraj ali ako imate - kake druge posle v starem kraju. li vi, boste imeli uspeh v vseh svo ____. »maja jih podjetjih. Toda tukaj je pogoj, X f orete lzosrniti: Vaš Ml* ^ ki se mu ne morete izogniti: Vaš + želodec mora biti v dobrem stanju. Trinerjevo grenko vino je sredstvo. kj pomaga v to svrho. Ono ohrani želodec in čreva v najlepšem redu in pospešuje dober tek, odstranjuje vse obrabljene in strupene snovi iz telesa in spravi sploh ves človeški stroj v stanje, da je zmožen kljubovati in premagati vse težave, ki se mu postavijo nasproti. Vaš družist ali lekarnar ima Trinerjevo grenko vino v zalogi. Izmed drugih izvrstnih Trinerjevih zdravil bi morali imeti doma posebno Trinerjev Liniment za revmatične in nevralgične muke ter za vtrujene rrrt^ice in noge. in Trinerjev Antiputrin za bolečine v grlu in za čiščenje in izpiranje ran. OZNANILO FOREST . CITYS-KIM PRAKTIČNIM KATOLIKOM. Sporočam Vam, da smo imeli svojo službo božjo v irski cerkvi. Bilo je precej razširjena govorica, da so naš gospod župnik zapustili našo župnijo. Toda presveti g. škof so jih prosili, na jvstrajajo na \mestu. Podpisalo se je 148 družin. Razmortivati se je že začelo za novo cerkev. Vendar se je miselj o-pustila. Tako bomo imeli sedaj za sebe v irski cerkveni dvorani svojo celo redno službo ožjo toliko časa. dokler se naše farne cerkvene zadeve ne predrugačijo. Svete maše ob nedeljah bodo ob pol osmih in pol desetih. ___Faran. SLUŽBO V KAKEM SLOVENSKEM ŽUPNIŠČU bi rada dobila poštena ženska in dobra gospodinja. Več se poizve pri upravi Edinosti. Pisma na naslov ''Gospodinja". HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O. *<*>4>4> * *** ***** * Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske, Dalmacije in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. . ? J. P. ŠTEPINA. predsednik; Capital & Surplus $800.000.00 A. J. KRASA, blagajnik. * t * £ * £ * % $ I I t 4 $5.00 nagrade dobi, kdor preskrbi stanovanje s 3-mi ali 4 -mi sobami. Stanovanje mora biti prilično z vsemi udobnosti-mi. Pišite pod naslov '4 Stanovanje", 1849 W. 22nd St., ali pa pokličite Canal 98. MARQUETTE-JEVA ŽIVLJENSKA ZAVARO- * VALNA DRUŽBA. 1* + + + * * + + + * + * * + * + skrbi za Vas ddm in Vašo družino v slučaju smrti. Hrantjnica z^cas nesreče. Izdaja edinole registrirane police <5nim, ki se dajo zavarovati. NIKJER BOLJ VARNO! — NIKJER BOLJŠE! Možje^ in žene, tukaj imate ugodno priliko, da zavarujete sebe m svoje pred uboštvom in pred sirotišnico. Pokličite nas ali pa nam pišite na naslov: -:- CHICAGO, ILL. LOUIS KOVIE, glavni zastopnik. PHONE: Yards sioi. ALI GRESTE ¥ STARI KRAJ? Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker »o potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. POTNI LISTI. Jugoslovanski konzul v New Yo-rku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA. Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno* temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je ze pnslo iz starega kraja z našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA. Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrnite na naso tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Zakrajsek & češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522. _________ _________ __1_ y-*-'- it HWMWMB ___ Ančka je gospodinji pokorno pritrjevala in šla za njo skoz ozka vrata. — "Vidiš, tu je kamrica. Ta bo tvoja. Nalašč sem dala semkaj postaviti posteljo. Ali ti je prav?" " Prelepo, mama, vse prelepo zame r Mokarico so vsi imenovali mamo. Bolj gosposko je donel tak naziv, kakor se je spodobilo zanjo, najve-j ljavnejšo gospodinjo v fari. Iz kamre sta šli v hišo. Mokarica je hitro snela brisalko z žeblja in začela brisati težko, javo-rovo mizo. "Vidiš, Ančka, takale je naša Špela. Stokrat ji povej, naj pobriše po jedi. Nak. Stokrat ti pozabi in ko ve, da me te čerge po mizi tako strahovito jeze in taja-jo". - "Čajte, mama, bom jaz!" Ančka je vzela gospodinji iz rok brisalko. Mokarica jo je gledala, ko je snažila jmizo, obrisala klopi in stole, prestregla drobtinice v pest in se ozrla, kam bi jih stresla. Videla je, kako belo roko ima, ko si je zasukala rokavček. ^Zadovoljno je pritrjevala: "No, no, tako, dobro ti gre od rok! Prav! Še tamle potegni — na po-bčici — pri oknu! Da boš le sama kaj videla! Špela nič ne vidi!" Kljub temu veselju jo je zapeklo in je v duhu pozabavljala. "Kaka gospoščina pri bajtarskih otrocih! Kakor iz Žide, take roke ima. Prej naj bi jo bili dali služit!'' Potem sta šli na dvorišče, pogledali v hlev, kjer .je stalo dvajset govedi, težkih in rejenih. "Tu ne boš imela mnogo opravka. Ali to ti takoj povem, če bo potreba, pojdeš tudi v hlev. Pri nas si ne sme nihče izbirati dela. Tega jaz kratkoinmalo ne trpim, da bi posli drug drugega priganjali in se izgovarjali:: To ni moja reč, to je tvoji. Nič. Vsak vse, kakor nanese. Tako. Sedaj si videli. Tu je shramba za orodje. Ključ vtikamo pod to tnalo!" Mokarica se je pripognila po ključ. "Vzemi lopato, motiko in železne grabljice. Greva na vrt. Gredice še niso urejene in steze je treba o-pleti". Ko sta delali nekaj ur na vrtu, se je Mokarica naveličala gospodinjskega tona in se je začela pogovarjati z Ančko ljubeznivo, materinsko. Zato je Ančki izginila plahost z lic in je donel njen smeh preko ograje, da je soseda Robežnica radovedna pogledala čez plot ter oddaleč presojala novo deklo. Ob štirih je nesla Ančka južino družini na polje. "Krompir podoravajo. Janez in Miha orjeta, Lukec je pa šel z očetom v les, dekli in dve dninarici ga pometavajo pod brazdo. Dasi ne veš, kje je ta naša njiva, nič se ne boj. Takih konj in toliko ljudif ni na nobeni drugi njivi! Tudi za te sem pridejala žlico. Le jej z družino, da ne bo ne tebi, ne meni kdo oponašal, da te ločim". Dekli sta vsipali iz vreč krompir v čajne, hlapca sta priorala na voza-re, ko je prišla Ančka do njive. Vsi so obstali. Dekli s canjnami na rokah, Janez, veliki hlapec, z dvignjeno otiko, Miha je pa počil z bičem, da sta celo težka konja dvignila glavi in se ozrla. "Nova!" je rekel Miha. "Mala!" je dostavila Reza. "Kako stopiclja", je pomrdnila Špela. "Pozdravljena", ji je zaklical Janez in zateknil otiko za pluk. Miha je vrgel konjema detelje, ženske so postavila čajne na tla in 'ahoj' poklicale dninarici z njive. Ančka je razgrnila majhen, grob prtič na travo, vzela iz jerbasa skledo, jo postavila na prt — in po vrsti razdelila žlice. Janez je segel po hlebu in začel rezati vsakemu delež. Vsi so polegli in posedli krog sklede in začeli zajemati. Poleg Miha je bila ostala vrzel za Ančko, ki je pripravljala vrč in kozarce. "Le k meni. dekle! Vidiš, jaz sem' mali hlapec, ti mala dekla, kar za par bova". "Ne vem", je rekel veliki hlapec Janez, ko je prvi -izpil kozarefc ja-bolčnika in čašo pomaknil Špeli. "Ne vem, če bosta za par vidva. Ančki bi se spodobil boljši par kakor si ti, Miha!" "Nič se ne ve", je omenila Ančka in sram jo je bilo. "Ve se, dobro se ve!" je trdil Janez. "Kaj se bo vedelo", je ugovarjal Miha in gledal Ančki na roke. "Poglej, kakšne roke ima. Kakor moj-škrica!" Tudi dekle so se ozrle ob tem na Ančkino roko, ko je zajemala iz sklede. "Saj ie res, kakor iz cukra", je potrdila Špela in zakašljala, ker se ji je zaletelo. Ančko je bilo še bolj sram in je odvihala rokavček. Janez je trdo potrkal Špelo po hrbtu, ko je kašljala in so ji solze sili- le v oči. "Prav ti je! Kaj objedate dekleta ? Ančka, nič se ne boj! Špela ti je nevoščljiva, ker je vsa zmr-dana". Špela je strupeno pogledala Janeza in se zaripela od kašlja pokolce-vaje jezila. "Ti, seveda ti — boš — večna — huk — mladost — huk!" Ančka je položila žlico, vstala in šla h konjema, ki sta raztresla deteljo. Dekle so se spogledale in nič ni so rekle. Mislile so vse takisto: "Užaljena je in vtaknilo se ji je!" Miha se je vzdignil takoj za Ančko in ji pomagal, ko je zbirala raztreseno detelo. Prav tik nje se je pripognil in lovil bilke po tleh. "Ančka, nič ne hodi preblizu. Ri-go je hudoben. Grize! Če bi te zagrabil takole" — Miha je prijel An čkino roko — "hramp — kar ob ro ko si". Ančka mu je hitro zmaknila. "Nič se ga ne bojim, Rigota!" Potapljala ga je po dolgi, črni grivi. Konj je veselo zaprhal. Ko je Janez videl, kako je Miha prijel Ančko za roko, je srdito pogledal nanj. "Če nočete jesti, hajd, delat! Ančka, pospravi!" Kar vstal je, zagrabil plug za ročice in ko ga je obračal, je tako jezno telebil s kolci, da je zašklepetalo. Miha je počil z bičem in se ozrl še enkrat za Ančko, ki se je sklanjala nad prtičem. "K sebi! Kaj zijaš?" je zaklical Janez nad njim. Miha je nategnil vajeti, prst je vrela izpod pluga, hlapca sta mol- čala. Dekle so se pripogibale in pome-tavale krompir v razor, ki se je odpiral pred njimi tako naglo, da so težko zmagovale. XŠpela se je ozrla za pisanim jer-basom, ki je izginil z Ančko vrecl v dalj-avi. "Jeza bo in prepir zaradi nje, boste videle!" Spet se je pripognila k rjavi grudi in hitela za brazdo. Konji so hropli, pod opremo se jim je nabirala potna pena. Po večerji je Janez pod širokim stogom pripravljal parizar. JTckar mu je naročil, da gredo drugi dan po hlode. Ančka mu je svetila z veliko hlevsko svetilko. "Ančka, kako ti bo všeč pri nas?" je vprašal Janez, ko je mazal osi. "Dobro! Da se le privadim!" "Ančka, nič se ne boj! Mokarica je malo sitna včasih. Takrat ki molči. Jo hitro mine. Za Miha se nič ne zmeni in za Špelo tudi ne". "Danes sta me dražila, ker imam take roke. Kaj morem zato?" (Dalje prihodnjič.) DXVSTTO If. VIDA Društvo Sv. Cirila in Metoda itev x8 S. D. Z. v Clevelanda. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55- leta. Za smrtnino »e lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $3000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu ie danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleye-land, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šsk, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompire. Društveni zdravnik: Dr. J U Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ▼ mescu v šolski dvorani. DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU. ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. egHggegggggMPgggtfl SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22ud St, near Hoyne Ave^ Chicago, BIL TeL: Canal 4108 Pozor! Telefon: C*nal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. * Viski dan »rese meto, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1012 W. 22»d SL, Ckicaso, IIL ..j — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. H. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 BIu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. ft. K. J. IflM mesečne seje •rve nedelje ▼ mesece v Itma eor- St- Cleir Are. utf Itr. N. E Predsednik, Anton Grdina 1*53 42nd Street, tajnik, Joseph Ran Bmss Arc N. E-; zastopnik. Ji 3*ria 1051 Addison Rd- W.; cdravnik Dr. J. U. Sebakar na S127 st Clair Aveaoo Novi člani se sprejemajo ▼ dmit** >d i6-ga lets do 5*~S3 leta starosti in e zavarejejo za posmrtnino $ieee jas — tii asaos nose društvo plačuje ffcse to-Isnsks koL potpere- Nafte društvo sprejme t odi otroke v Mladinski oddelek od 1 do x* teta staro-i m e zavarujejo $ieosa: Otroci po z6. etn starosti prestopijo k aktivnim O*. vms in ae zavarujejo od $e£s.as do $asso ■ločevanje društvenih sees, pri sejak si r ere dep. in do 5 are pop. Nori člani in članice me raja Wti pre- kesneje do iy •« etoni- e na eori FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,! 111. PHONE: CANAL 2534. • V znizam ceni dobite pri nas sedaj naj,-boljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, " single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo, $40.00, $45.00 $50.00. S i . ." i:- J1IS. . V