PRIMORSKI DNEVNIK ■ Cena 100 lir Leto XXX. Št. 75 (8781) _TRST, petek, 29. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ZAUPNICI PARLAMENTA Jutri prva seja Rumor jeve vlade Ministri bodo proučili poročilo o gospodarskem položaju - Zaključena seja CK KPI 5. aprila zasedanje CK PSI o referendumu RIM, 28. — Prva seja nove Ru-morjeve vlade bo, kot kaže, pojutrišnjem, v soboto zjutraj. Vlada bo proučila splošno letno poročilo o gospodarskem položaju države, ki so ga pripravili ministri za finance, za proračun in za zaklad. Po ročilo bodo morali nato predložiti parlamentu do 31. marca. Kot se je zvedelo, bo vlada razpravljala tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki so povezana z gospodarskim položajem. Ministri naj bi med drugim proučili načrt za omejitev uvoza mesa in za okrepitev živinoreje, kar naj bi prispevalo k uravnovešanju plačilne bilan ce, na katero najbolj negativno vpliva, poleg petrolejskih izdelkov, prav uvoz mesa. Na dnevnem redu vladne seje bosta končno še vprašanji reforme in okrepitve javnih prevozov ter novih norm v zvezi z grad beništvom. Ni še znano, ali se bo vlada že na prvi seji ukvarjala tudi z nekaterimi vprašanji, ki se tičejo izvedbe ljudskega glasovanja za odpravo razporoke. V tej zvezi se govori, da bo vlada odredila u-kinitev prometnih omejitev v zadnjih tednih propagandne kampanje. To pomeni, da bi moral biti promet oh praznikih kmalu po veliki noči dovoljen za vse avtomobile ne glede na številko registracije. Na področju vladnega delovanja moramo zabeležiti, da je novi minister za zaklad Colombo podpisa, danes pismo italijanske vlade Mednarodnemu monetarnemu skladu v zvezi s posojilom milijarde in dvesto milijonov dolarjev Italiji. Pismo vsebuje nekatere obveze glede gospodarske politike rimske vlade za zajezitev inflacije in predvsem za uravnove.šenje plačilne bilance. Prav te obveze so povzročile odstop bivšega zakladnega ministra La Malfe in krizo četrte Rumorjeve vlade. Pismo je izročil visoki funkcionar zakladnega ministrstva ravnatelju sklada Wittevuu. Bolj kot delovanje vlade pa je v središču političnega dogajanja problem referenduma. Danes se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja KPI. ki je odobrilo včerajšnje poročilo posl. Pajette o komunistični kampanji za referendum. Danes sb med drugimi posegli v razpravo Natta, Reichlin in Bufalini. Natta je dejal, da refe-rendyrm spravlja v zadrego predvsem katoličane ter je v tej zvezi omenil vedno bolj številne pobude katoliških intelektualcev, mladinskih in političnih voditeljev ter celo nekaterih cerkvenih krogov proti ukinitvi zakona Fortuna Basiini. Komunisti si morajo prizadevati, je dejal Natta, da bi ta stališča ne ostala osamljena. Bufalini pa je poudaril potrebo po informaciji državljanov proti lažem de- mokrščanske kampanje. Na seji CK KPI so odobrili tudi resolucijo o položaju v Čilu Vprašanju referenduma bo posvečeno tudi zasedanje centralnega komiteja PSI, ki se bo sestal v petek. 5. aprila. Na seji CK bodo določili osnovne smernice socialistične kampanje za ljudsko glasovanje. O referendumu, pa tudi o gospodarskem položaju, bo razpravljal jutri vsedržavni svet PRI. Na dnevnem redu bo tudi dokončni sklep o odstopu republikanskega tajnika La Malfe. Sam La Malfa je poslal vsedržavnemu svetu pismo, v .katerem potrjuje razloge, zaradi katerih je odstopil s položajev ministra za zaklad in strankinega tajnika. Kissinger se Je v Londonu sestal z novim britanskim zunanjim ministrom Callaglianom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OBJAVLJENO SKLEPNO SPOROČILO 0 SOVJETSKO-AMERIŠKIH POGOVORIH Nobenega konkretnega rezultata Kissingerjevega obiska v Moskvi Skoraj nepremostljive težave za izhod iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja o omejitvi strateške oborožitve - Pogovori med Kissingerjem in britanskimi voditelji LONDON, 28. — Po zaključku pogovorov, ki jih je imel v Moskvi s sovjetskimi voditelji, je ameriški zunanji minister prispel na kratek obisk v Veliko Britanijo, kjer ga je na londonskem letališču dočakala vrsta predstavnikov britanske vlade: V Londonu se je Kissinger med drugim sestal z britanskim zunanjim ministrom Callaghanom. v ospredju pogovorov pa je bila kriza v odnosih med Veliko Britanijo in drugimi državami Evropske gospodarske skupnosti na eni strani ter Združenimi državami na drugi. Po odhodu ameriškega državnega tajnika iz Moskve so v Sovjetski zvezi objavili sklepni komunike o njegovem obisku. V sporočilu je rečeno, da so v teku pogovorov razpravljali o nadaljnji omejitvi strateške oborožitve. Obe strani ugotavljata, da je vprašanje izredno zapleteno, da pa obstajajo možnosti za rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za Sovjete kot za Ame-" čane. V sporočilu je nadalje rečeno, da se dvostranski odnosi u-spešno razvijajo, še zlasti po zadnjih sporazumih, ki so jih podpisale SZ in ZDA. Namen obeh držav je vsestransko okrepiti konkretno sodelovanje na različnih področjih, še zlasti na trgovinskepi, gospodarskem, znanstvenem in tehnološkem. Dokajšen del pogovorov je bil posvečen tudi mednarodnim vprašanjem, med katerimi poročilo izrecno omenja bližnjevzhodno vprašanje, v zvezi s katerim sta obe strani izrazili pripravljenost, da si prizadevata za čimprejšnjo rešitev krize, tudi upoštevajoč vlogo, ki jo imajo ZDA in SZ na ženevski mirovni konferenci. Obravnavali so tudi vprašanja, ki zadevajo konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi ter o sedanjem stanju pogajanj za omejitev oboroženih sil in oborožitve v srednji Evropi. V zaključku pravi sklepno sporočilo o ameriško-sovjetskih pogovorih, da so slednji potekali v konstruktivnem in stvarnem vzdušju in da so bili poglavitne važnosti za pripravo skorajšnjega ameriško - sovjetskega srečanja na vrhu. Kot vidimo ni Kissinger na tem svojem potovanju dosegel nobenega vidnega uspeha, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih visokih funkcionarjev, ki so mu sledili na njego- ■im ........ DANES Član vodstva PSI De Pascal« je r strankinem glasilu objavil ko-ncntar o diplomatskem sporu med talijo in Jugoslavijo in med drugim igotovil, da je nota zunanjega minis-rstva z dne 11. marca absurdna in r nasprotju z načelnimi sporazumom, ;i je bil dosežen marca lani v Du-irovniku in na osnovi katerega naj li dokončno rešili problem defini-anja staiusa «cone R». na<* kate-o ima Jugoslavija dejansko suve-enost, v okviru globalnih pogajanj ta katerih naj bi rešili tudi ostala uanjša še odprta vprašanja med 1-alijo in Jugoslavijo. Ameriški zunanji minister Kissin-:er je zaključil svoj uradni obisk r Sovjetski zvezi, kjer je imel vrsto «govorov s sovjetskimi voditelji, ^ogovori niso obrodili nobenih šalov, pač pa so se pojavile nove teža-ie glede priprave na obisk predsed-dka Nixona v SZ. Spodletela so udi prizadevanja, da bi premostili :astoj v pogajanjih o omejitvi stra-eške oborožitve. Pietro Va.'preda je štiri leta in jo! po pokolu na Trgu Fontana uhko končno povedal sodnikom svo-o resnico. Hotel je začeti s politično oceno dosedanjega razpleta preiskave, a sodnik ga je prekinil, ;eš da lahko govori le o dejstvih, .............. PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM Znižana kazen trem napadalcem na policijskega komisarja Volpeja Predsednik Franz: «Prihodnjič ne bomo imeli nobenega usmiljenja . . .» na hotapili čez mejo v Italijo. Dr. Serbo je tudi prosil jugoslovanske sodne oblasti, naj mu posredujejo akte sodne razprave, ki je bila v Sežani in na kateri so obsodili tri italijanske državljane, ki so tihotapili črnce čez mejo. Iz teh aktov bo lahko ugotovil morebitne soodgovornosti drugih italijanskih državljanov. Traoreja, ki je obtožen nenamernega umora v obtežilnih okolnostih, so spustili iz koronejskih zaporov že v sredo. Sodnik dr. Serbo ga je izpustil pod pogojem, da se vse do proce-ca javi vsak drugi dan na kvesturi in da ne zapusti ozemlja tržaške občine. Poleg tega mu je tudi odvzel potni list. Krožni sklad odslej za vso deželo V Trstu so včeraj podpisali spo razum, po -katerem se področje Krožnega sklada raztegne na celotno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Doslej so ugodnosti omenjenega sklada veljale samo za gospo darske pobude na Tržaškem in Goriškem. Podpisu so prisostvovali deželni odbornik za finance in sploš-vprašanja Coloni, predsednik Krožnega sklada Gallopin ter predsedniki hranilnic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Coloni je ob tej priliki poudaril politični in u-pravni pomen raztegnitve področja Krožnega sklada na celotno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, to je na pokrajini Videm in Pordenon, kjer bo Krožni sklad s pridom izkoristil izkušnje, ki si jih je pridobil v delogoletnem delovanju na Tržaškem in Goriškem. Prizivno kazensko sodišče (predsednik Franz, poročevalec Costa, to žilec Franzot) je včeraj nekoliko omililo kazen, ki jo je decembra lani prvostopenjsko sodišče naprtilo napadalcem na policijskega komisarja dr. Volpeja. Trije obtoženci — 25-letni Aldo Lussi iz Ul. Furlani 1. 22-letni Fulvio Cusma iz Ul. Pagano 5 in 27-letni Giuseppe Lakoseljac z Drevoreda XX. septembra 79 - so se povrnili na svobodo. Zaprti so bili od prejs njega novembra, ko so jih aretirali kmalu po surovem napadu na načelnika političnega oddelka kvesture dr. Giovannija Volpeja. Bilo je pozno zvečer, ko se je dr. Volpe pripeljal s policijskim avtom po Istrski ulici, kjer je zagleda na tleh moškega, ki so ga trije mlade niči pretepali. Približal se jim je in se legitimiral, mladeniči pa so mu najprej iztrgali izkaznico in ga udarili s pestmi, nato pa, ko je napadeni dr. Volpe začel streljati, so pobegnili z njegovim avtom, s katerim so po krajši vožnji trčili ob zid. Prvostopenjsko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Corsi, jih je lanskega decembra priznalo za krive napada na 31-letnega Roberta Mrda-lija, ki so ga pobili na tla, upora javnemu funkcionarju, tatvine avta v obtežilnih okolnistih, poškodovanja državne lastnine v obtežilnih okolnostih in Lussija še hude žalitve javnega funkcionarja. Zato je slednjemu naprtilo eno leto in 4 mesece zapora, ostalima dvema pa po leto dni zapora. Vsakega pa so še obsodili na 20 tisoč lir globe, ker so škodo za avto že odplačali, dr. Vol-peju pa so za moralno škodo odplačali večjo vsoto, ki jo je funkcionar dodelil v dobrodelne namene. Včeraj so jim kazen znižali za po 2 meseca, tako da sta se Cusma in Lakoseljac povrnila na svobodo, ker so jima priznali pogojno kazen, Lussija pa so izpustili na začasno svobodo. Na koncu zasedanja je predsednik Franz opomnil obsojence s trdimi besedami. Dejal jim je, da jih je prizivno sodišče sodilo z veliko dobrohotnostjo in tega se mo rajo zavedati. «Opozarjam vas,» je le dejal dr. Franz, «da če se boste še prekršili zoper zakone, ne bomo imeli več nobenega usmiljenja do vas . • ■* Porotno sodišča obsodilo mladi* briške roparje Porotno sodišče je obsodilo vseh pet Goričanov, ki so bili obtoženi tatvine in ropa, sicer pa jim je presodilo mile kazni. 23-letni Alessandro Boschin iz Ul. S. Gabriele 3, 26-letni Fulvio Zamboni s Trga Vittoria 27 in 24-letni Paolo Gergolet iz Ul. Bellinzona 11 vsi iz Gorice ter 25-letni Bruno Bergamasco in 21-letni Maurizio Seculin so se morali zagovarjati zaradi dveh podobnih nasilnih dejanj: 18. januarja lani so iztrgali iz rok Eugenie Telling v Vidmu torbico s 60 tisoč lirami, deset dni pozneje pa so v Trstu oropali v Ul. Valdirivo Normo Matkovič, kateri so iztrgali torbico s 70 tisoč lirami. Po govorih tožilca dr. Brencija in zagovornika se je sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano. Še pred tem je predsednik dr. Corsi vprašal obtožence, ali hočejo kaj pripomniti v svojo obrambo, vendar so vsi molčali. Po poldrugi uri posvetovanja so obsodili Boschina Zambonija in Gergoleta na 16 mesecev zapora in 200 tisoč lir globe zaradi ropa in telesnih poškodb, ki jih je utrpela Matkovič; Zambonija, Gergoleta, Bergamasca in Seculina pa na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 100.000 lir globe zaradi tatvine v Vidmu. Odplačati bodo morali sodne stroške in škodo, ki jo je utrpela Matkovič. Bergamascu, ki ni še bil nikoli obsojen, so dali pogojno kazen, drugi štirje pa bodo ostali na začasni svobodi. Uslužbenci so zasedli geofizikalni zavod Uslužbenci geofizikalnega zavoda so po večdnevni stavki, ki ni privedla do nobenega konkretnega re zultata, sklenili na skupščini, da zasedejo prostore osrednjega zavoda v Drevoredu R. Gessi ter laboratorija v Ul. Ottaviano Augusto in seizmološko opazovalnico pri Briščikih. Ob prisotnosti odv. Comellija V Vidmu slovesnost za padle partizane V nedeljo ob 11. uri bodo v Vidmu pred zapori v Ul. Spalato počastli spomin 29 partizanov, ki so jih na-cifašisti pebili z brzostrelkami m ročnimi bombami na dvorišču zapora ob 6. uri 9. aprila 1945. Slovesnosti, ki jo prireja videmsko združenje partizanov ANPI, se bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli. Svečanost spada v okvir pobud združenja ANPI in drugih odporniških organizacij ob 30. obletnici osvobodilnega gibanja. Zelo pomembno je dejstvo, da se je deželna uprava zavzela za te pobude dodelila združenjem finančna sredstva, prizadetim vasem pa odškodnino. S tem so deželni organi še enkrat poudarili demokratični značaj republikanske Italije, piše videmsko združenje ANPI, a tudi poudarja nujnost, da se rešimo vsakršne reakcionarne nevarnosti. Javni nameščenci in prijava Vanoni Tržaška finančna intendanca sporoča, da je ministrstvo za finance izdalo dovoljenje, po katerem smejo državni, deželni, pokrajinski občinski nameščenci izročiti letošnjo prijavo dohodkov (Vanoni) ne posredno načelnikom uradov, v ka terih so zaposleni. Prijavo so dolžni izročiti do 31. marca 1974. Načelnikom uradov lahko izročijo tu di prošnje za ureditev zastarelih davčnih obveznosti (po zakonu št. 823 z dne 19. decembra 1973). Načelniki javnih uradov so dolžni zabeležili na vsaki prijavi datum izročitve in, v primeru prošenj za ureditev zaostalih davčnih obveznosti, izdati ustrezna potrdila. Prijave in prošnje morajo načelniki izročiti pristojnemu okrajnemu uradu za neposredne davke, in to v času od 31. marca do 10. aprila. Finanč na intendenca v tej zvezi poudarja, da bo rok za izročitev prijav in prošenj zapadel nepreklicno 10. aprila. V SREDO ZVEČER JE BIL VAŠKI SESTANEK V DOBERDOBU NA SESTANKU MED DEŽELO IN OBČINO Sestanek je sklical občinski svet - Na njem so spregovorili sindikalni in politični izvedenci ter predstavniki kmetov • O izidu posveta bo župan Andrej Jarc poročal deželnemu odborniku Mizzauu Občinska uprava iz Doberdoba je povabila prejšnjo sredo zvečer v dvorano prosvetnega društva «Jezero» vse občane in več političnih in kmečkih strokovnjakov na razgovor o kraš-kih rezervatih. O tem vprašanju, ki neposredno zanima prebivalce dober-dobske občine, se v vasi veliko govori že leta, vse odkar je izšel Bel-cijev državni zakon, ki pooblašča deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da izda primeren zakon, ki bo urejal sedem področij goriškega in tržaškega Krasa. Na zadnjem sestanku med občinsko upravo in domačini je prišlo do precej ostrih kritik na račun bodočega kraškega rezervata ob jezeru, pa naj bo še toliko boljši prvotnega zakonskega osnutka, ki ga je prejšnja deželna vlada umakni-z dnevnega reda. Vzrokov za takšne bojazni je precej. Vojaške oblasti že pred leti razlastile cel zahodni del Krasa, ki je pod ronško občinsko upravo. Kasneje so prišli še naftovodi, vojaške utrdbe in vojaške služnosti. Predsinočnjega sestanka, ki se ga udeležilo veliko število občanov, i se poleg župana Andreja Jarca, podžupana Karla Gemica in skoro vseh občinskih svetovalcev, udeleži-še župan dolinske občinske uprave deželni svetovalec Dušan Lovriha, tajnik Kmečke zveze iz Trsta in pokrajinski odbornik Lucijan Volk ter goriška pokrajinska svetovalka Marija Ferletič. Posvet je odprl župan Jarc, ki je prepustil uvodno besedo Dušanu Lovrihi. Lovriha je po prikazu postopka, ki ga je Belci jev zakon imel od njegove odobritve do danes, predvsem vztrajal, da bodo morali bodoči kraš-ki rezervati biti pod strogim upravnim nadzorstvom gorskih skupnosti, ki so bile pravkar ustanovljene. Povedal je še, da se komunistična skupina v deželnem svetu zavzema, da bi bil novi zakon naklonjen takšnemu načinu upravljanja, ki bi omogočal poseg domačega prebivalstva v življenje rezervatov in ne takšnega upravnega sveta, ki bi ga oblasti i-menovale z dekretom. Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je dejal, da ima Belcijev zakon svoj «izviren greh», ker je namenjen predvsem botanikom in naravoslovcem, popolnoma pa pozablja na ljudi. ki na Krasu živijo. «Zaščititi Kras je nemogoče brez zaščite Kraševca», . je dejal Volk, «ali celo osnovati zakone proti njegovim interesom, ki so vedno spojeni z njegovo Zemljo, na kateri se že stoletja preživlja. če lepota - Krasa izginja ali se s potrošniško civilizacijo spreminja, ni to krivda Kraševcev, ampak tistih, ki na Krasu odmetavajo raznovrstne odpadke, tistih ki si na Krasu protizakonito gradijo razkošne hiše. Kraškemu človeku gre le pohvala, če se je do sedaj ohranil takšen kot je.» Navzoče je Lucijan Volk seznanil zahtevami, ki jih je Kmečka zveza predložila deželnemu odborniku Mizzauu, ki je pristojen za sestavo novega deželnega zakonskega osnutka. Stališče Kmečke zveze je takole razčlenil: če kraški rezervati že morajo pnti, naj bodo le-ti v rokah prebivalstva to je občinskih uprav in lastnikov zemlje. Strokovnjaki naj pa ostanejo zunaj odborov in naj delujejo le z nasveti in s pripombami. Ne sme biti nobene razlastit-in vsaka upravičena omejitev mora biti lastniku plačana. Vprašanje kamnolomov je tesno povezano s kraškim okoljem, ker so bili od ved-i kamnolomi kraško bogastvo. Zaščita Krasa mora biti aktivna zaščita. To pomeni, da prebivalci, ki tu živijo, lahko še naprej izvršujejo svoje poklice kmeta, obrtnika, gostilničarja. Da bodo prebivalci zaupali novim odločbam o kraških rezervatih, mora dežela dati svoj vzgled. Nujno je potrebna izdelava agroturističnega načrta, ki je že tudi v veljavi na Južnem Tirolskem, ki bi omogočal domačinom, da bi z deželnimi prispevki popravili stanovanja in jih nato oddajali letoviščarjem. Izdelati je treba poseben kmetijski razvojni načrt za celoten Kras. Da se vse te zahteve uresničijo, je zaključil Volk, moramo biti vsi složni in vztrajni pri svojih zahtevah. Zato pričakujemo, da nam bodo v vsaki potrebi stale ob strani vse močne politične in sindikalne sile, je zaključil Volk. Podžupan Karel Černič se je vprašal, kaj vlada ali dežela vesta o našem človeku in o tem, kako se je na Krasu skozi stoletja preživljal. Tudi po Černičevem mnenju b; si morali sami prizadeti lastniki izbrati lokacijo novega rezervata, ga vestno upravljati in nadzorovati njegov ekološki razvoj. «Naše jezero, se da lepo izkoristiti brez cementnih zgradb in brez o-mejitev kot to zahtevajo botaniki ali tisti, ki bi radi z vrha odločali bodoči usodi naše zemlje in našega človeka», je dejal doberdobski podžupan. «Da se bo Kras še naprej razvijal, tako kot si mi in tu di strokovnjaki želimo, je treba najprej odstraniti vse vojaške služnosti. Tudi gorska skupnost ni primeren organ, ki bi upravljal kra-ške rezervate, ker je že ob samen nastanku Slovence razdelila na dvoje, ker v deseti gorski skupnosti ne bo števerjanske občine, kljub temu; da so tri slovenske občine na Goriškem izglasovale resolucijo o skupni gorski upravi,» je zaključil Černič. K razpravi se je nato priglasil domači kmet Jožef Gergolet, ki je rekel, da mu z novimi rezervati vzamejo 7 hektarjev zemlje in se je vprašal, ali mu bo dežela odstopila drugo na Trgu Goldoni v Trstu. Tudi po njegovem mnenju niso stro-kovnjaki, ki so pripravljali zakon o rezervatih, vedeli, kako so se kraški kmetje preživljali do sedaj. Jožef Pahor iz Jamelj se je pritožil, da so vojaške služnosti v njegovi vasi zasule nekaj poljskih poti, tako da lastnik sploh nima dostopa do svoje zemlje, kaj pa še, da bi jo obdeloval. Kako naj bi na-Ijudje svobodno odločali o rezervatih, ko se jim po drugi strani dogajajo takšne krivice. Tudi vlada in dežela vlagata ogromne vsote denarja za pomoč poljedelstvu, ki pa nikoli ne pridejo do žepov naših kmetov. Zadnja se je oglasila pokrajinska svetovalka Marija Ferletič. Zaskrbljujoče se je vprašala, kako bodo Slovenci zaščiteni, ko pa smo priča množičnim razlaščanjem in nenehni industrializaciji laškega območja, na katerega naši ljudje težijo. Našim ljudem je po mnenju Ferle-tičeve potrebna ekonomska osamosvojitev. Pod fašizmom so naši ljudje ostali zvesti svoji besedi prav zaradi tega, ker so bili samostojni kmetje in obrtniki. Lep vzgled so dali kmetje iz Jamelj in Devina, ki so se uprli razlastitvam v Tržiču in katerih zahteve so obrodile uspeh. Zadnje čase se na Krasu pojavljajo ljudje druge narodnosti, ki kupujejo zemljo naših kmetov in s tem pomagajo raznaroditvi predela našega Krasa. Tudi Ferletičevi se ne zdi umestno, da bi gorske skupnosti upravljale kraške rezervate. Doberdobsko jezero pa ne potrebuje zaščite od zunaj, ker so ga od zunaj že'dovolj ookvarili. Na ponovno sanacijo jezera morajo misliti domačini, ki ga najbolje poznajo. Na koncu je župan Andrej Jarc pojasnil, da občinska uprava ni nikoli odstopila svoje zemlje vojaški oblasti, temveč jo je le-ta razlastila ali zasegla, kjerkoli se ji je zde- Pogled na predsedniško mizo, za katero so Lucijan Volk, župan Jarc, podžupan Černič in župan Lovriha Deželni odbornik Cocianni je zagotovil pomoč deželne ustanove Deželni odbornik Cocianni se je sestal z goriškim občinskim odborom. Na sestanku je bil prisoten župan De Simone z odborniki A-gatijem, Fantinijem, Ciuffarinom, Brancatijem in Moisejem. Problemi, s katerimi se ukvarja deželni odbornik (prevozi, promet, EGS in vojaške služnosti), so tesno povezani z gospodarskim in družbenim napredkom Gorice. Zato je povsem razumljivo, da so na srečanju razpravljali predvsem o možnosti deželnega posega za izgradnjo cestnih povezav, mednarodnega mejnega prehoda, avtoporta, u-sposobitev železniškega prehoda za promet s tretjimi državami, o javnih prevozih, vojaških služnostih in cestnoprometni vzgoji osnovnošolskih otrok. V uvodu je župan imel okvirno poročilo, v katerem je prikazal celoten splet vprašanj, potem pa so jih odborniki razčlenili in s tem omogočili deželnemu odborniku, da je pojasnil stališče deželne ustanove ter njene možnosti, da po- sreduje v korist krajevnih pobud. Odbornik Cocianni je zagotovil članom občinskega izvršilnega odbora polno podporo ter predlagal sodelovanje pristojnih mestnih organizmov, da bi spodbudili čimbolj celovit pristop dežele k sprejemanju stališč o nakazanih potrebah. Predavanja Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi danes, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje Romana Rodara iz Gorice «O potovanju po Donavi in po Volgi». Predavatelj bo svoja izvajanja ponazoril s 300 barvnimi diapozitivi. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo bo i- melo v sredo, 3. aprila 27. redni občni zbor, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva. ■iiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiinHiiiiiii»Hiiiiiniiini«inmiiiiiiiuniiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniim*iHiiiHiimiiiiiiiiiiiiiii*niiiiimiiiiinHiiiiiiiD ODOBRITEV PRORAČUNA ZA LETO 1974 Na seji upravnega sveta ustanove IACP preučili težave pri gradnji stanovanj Predvidena sredstva za nove gradnje in za popravila Upravni svet ustanove za ljudske hiše (IACP) je odobril proračun za leto 1974, ki predvideva 17 milijonov lir primanjkljaja. V proračunu je predvideno zvišanje števila osebja, da bo ustanova lahko o-pravila naloge, ki izhajajo iz zakona 865. V svojem poročilu je predsednik upravnega sveta Massimo Cellie govoril o prihodnjih gradnjah in o stroških ustanove za popravilo obstoječega stanovanjskega fonda. Predsednik je govoril zlasti o težavah pri gradnji stanovanj ter o-menil zakasnitve pri iskanju parcel, birokratske težave, težave pri iskanju kreditov po nizkih obrestnih merah in pri najemanju posojil, odsotnost gradbenih podjetij na dražbah kljub boljšim ponudbam, neprestano naraščanje cen, ki podira v predračunih . predvidene stroške itd. Predsednik je ugodno ocenil perspektive. ki jih za stanovanjske gradnje nakazuje novi okvirni deželni zakon, v katerem so zajete tudi izkušnje IACP. Ta zakon, ki bi moral odpraviti sedanje zamude v gradbeni dejavnosti, je pomemben tudi zaradi sodelovanja de- lo to potrebno. JANKO GERGOLET ...............................■■■'■■■■....nniiimn PRIZADEVANJA KRM1NSKE OBČINSKE UPRAVE Potreba po javnem upravljanju metanovodnega omrežja v Krminu Kmalu bodo modernizirali železnico in mejni prehod pri Plešivem Krminska občinska uprava si v zadnjih časih precej prizadeva, da bi zadostila željam prebivalcev. Krmin in njegova najbližja okolica raste iz dneva v dan (kmalu bo v teh krajih živelo več kot osem tisoč ljudi) in to seveda zahteva s strani občinske uprave u-strezne ukrepe, da se bo krminsko okolje *e naprej tako razvijalo.. Zaradi tega imajo krajevni upravitelji v načrtu razširitev industrijske cone. V ta namen bo konzorcij za industrijsko cono dal posebna nakazila v višini dveh milijonov lir. V načrtih občinske uprave imajo tudi razširitev in modernizacijo železniške postaje ter mejnega prehoda pri Plešivem. Pri tem prehodu so zadnje čase zabeležili po-rastek maloobmejnega prometa, saj prebivalci zahodnih Brd težijo v glavnem v Krmin. Občinska uprava pa si prizadeva tudi za ustanovitev metanovodnega omrežja za domače potrebe. Nova metanovodna mreža bo precej pripomogla k rešitvi energetske krize, ki je zajela, kot povsod drugje, tudi krminsko področje. Do realizacije tega objekta bo poteklo še nekaj časa, kajti v občinskem odboru so nastali nesporazumi glede upravljanja metanovo-da. Stranke večine so mnenja, da je treba čimprej ustanoviti meta-novodno omrežje, ne glede če bodo za njegovo upravo poskrbele privatne ustanove. Opozicija pa zahteva javno upravljanje novega objekta. bodo preučili položaj po ni stavki 27. februarja. vsedržav- V TRŽIČU Sestanek sindikalnih aktivistov v ponedeljek V ponedeljek, 1. aprila ob 9. uri se v dvorani «Roma» v Tržiču sestanejo goriški sindikalni voditelji. Sestanek je sklicala pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL na podlagi sklepa sprejetega na zadnjem zasedanju tajništva. Pokrajinska federacija je preučila poročilo sindikalista Stortija na sestanku vsedržavnega vodstva ter je sklenila navodila iz centra prenesti na teren, kjer naj se izvršijo priprave za bližnji sestanek v Riminiju od 6. do 8. aprila, na katerem Daitfs v Novi Gorici protestno zborovanje Družbenopolitične organizacije ob čine Nova Gorica sklicujejo za danes ob 13. uri pred občinsko skupščino množično zborovanje v zvezi italijansko noto jugoslovanski vladi, na katerem bodo poudarili stališče Jugoslavije o dokončnosti meje z Italijo. mokratičnih sil pri dodeljevanju stanovanj. Glede letošnje dejavnosti je predsednik omenil, da bodo v kratkem oddali na dražbi gradnjo 24 stanovanj v skupni vrednosti 400 milijonov lir. še v tem letu bodo oddali na dražbi 133 stanovanj za .9 milijarde lir, medtem ko pripravljajo načrte za nadaljnjih 308 stanovanj v vrednosti 5,1 milijarde lir. še bolj plodno naj bi bilo prihodnje leto, v katerem bodo gradili 465 stanovanj v vrednosti 7,4 milijar-le lir. Pomembna so nadalje popravila obstoječega stanovanjskega fonda v tem letu (250 milijonov lir), medtem ko so namenili za izredna popravila od 800 milijonov do ene milijarde lir. ni odhod rico. na srečanje v Novo Go- Razstave Danes predavanje odv. Battella o širšem pomenu referenduma Kulturni krožek «Rinascita» bo darrs ob 20.30 v Palače Hotelu na Korzu v Gorici priredil sestanek o razporoki. Predavatelj odvetnik Nereo Battello bo ob tej priložnosti govoril o boju za obrambo demokracije in enotnosti delavcev, ki je najtesneje povezan z vprašanjem razporoke. Javna propaganda za referendum Za javno propagando o prihodnjem referendumu goriška prefektura javlja, da se bodo morale vse politične stranke ustavnega loka in druge organizacije obrniti na pristojen občinski urad za podrobnejša pojasnila. V umetnostni galeriji «La Bottega», Ulica Nizza 4, bo od 3. do 16. aprila imel samostojno razstavo goriški slikar Aitilo Carbone. Odprtje razstave bo 3. aprila ob 18.30. Razstava bo ob delavnikih odprta od 17.30 do 19. ure; ob praznikih od 11. do 13. in od 16.30 do 19. ure, V moderni galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli 6 bo od 1. aprila dalje razstavljal slikar Reda. Razstava, ki bo odprta do 15. aprila, bo ob delavnikih in praznikih odprta od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure. V razstavni dvorani grada Kromberk bodo danes ob 19. uri odprli razstavo 140 fotografij Jaka Čopa na temo «Kozolec na Slovenskem». Slikar čop, član fotokluba «Andrej Prešeren» z Jesenic, že več kot štiri desetletja uporablja v čmo-beli fo. tografiji motive gorske pokrajine. Do sedaj je umetnik razstavljal v številnih krajih v domovini in r drugih državah. Izleti Obvestilo dijakom Enotni dijaški odbor iz Gorice obvešča dijake treh slovenskih višjih šol (gimnazije - liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» ter trgovske šole), da bo danes popoldne ob 14. uri pred mejnim prehodom Rdeče hiše skup- Z AVTOM V DREVO Ker je zadremal, tako je izjavil zdravniku, se je včeraj med vožnjo v Gorico ob 14.20 zaletel v drevo pri pokopališču ob Tržaški cesti 45-letni Giorgio Venutti , po poklicu mesar, bivajoč v Ul. Capodistria 1 v Trstu, Venutti je svoj fiat 125 popolnoma uničil, sam pa je ostal skoraj nepoškodovan. Udarci po rokah in bradi so tako neznatni, da bo okreval v petih dneh. Sodeč po razbitinah, ki jih kaže tudi naša slika, lahko mirne vesti zapišemo, da je imel srečo. Krvcdajalna sekcija iz Doberdoba priredi jutri izlet v Idrijo. Vpisovanje sprejema Kmečka zadruga (pri Mili) v Doberdobu. Cena za vožnjo jc 1.000 lir. Odhod ob 7, uri z glavnega trga. Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» organizirata jutri, v soboto, avtobusni izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo I. divizije: Ncncello — Dom. Avtobus bo odpeljal ob 18. uri s Travnika ter skozi štandrež, Sovodnje, Gabrje, Dol, Poljane in Doberdob proti Pordenonu. t'or ir a VERDI 17.00-21.30 «Le 5 giornate». A. Celentano in M. Tolò. Barali film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—21.30 «Pane e cioccolata». N. Manfredi in A. Cerino. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Il boy friend». Twiggy. Barvni film. VITTORIA 17.00-21.30 «Una mangusta per tre camaleonti». A. Ca-dè in J. Sorci. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «Cleopatra Jones: licenza di uccidere». T. Tobbson in B. Casey. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30—22.00 «La governante». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il rompibal-le». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Chi è l'altro». Barvni film. Nova Corica SOČA «Olsenova tolpa», danski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Cosa nostra», amer.-itali-janski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. PRVAČINA «Bombaši», jugoslovanski barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Metti, Daniela Ussai, Manuela Bertani, Nicoletta Raso, Donatella Scrazzolo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. L maja, tel. 73328. KISSINGER JE ZAKLJUČIL SVOJ SEDMI OBISK V MOSKVII «RIB A-ANGEL» NAJLEPŠA OKAMENINA O Schlesingerjevi «reviziji ameriške jedrske strategije» Kaže, da določenim krogom v Washingionu nikakor ne gre v glavo, da bi bil na svetu nekdo, ki bi jim bil enakovreden - Ta miselnost je nevarna Obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v Moskvi je zaključen. Rezultati so, kaže, pičli. Ugibanja v zvezi s tem so najrazličnejša in mi se v to tu ne bomo spuščali, vendar menimo, da ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da bi znala biti temu vzrok ponovno tekma v oboroževanju, predvsem v jedrski in raketni tehniki. V zvezi s tem bomo objavili članek, ki ga je o tej zadevi objavil pariški list «Le Nuovel Observateur». V tem listu je Francois Schlosser pisal: «Blazno ali nevarno — ali hkrati eno in drugo!» Te besede je uporabil na tiskovni konferenci član a-meriškega senata iz zvezne države Wisconsin Les Aspin. Senator Aspin je sklical časnikarje zato, ker je v neki «pripombi» trimesečnega poročila Pentagona senatu odkril, da a-meriške oborožene sile pripravljajo popolnoma nov sistem orožja, ki nosi kratico MARV (Manaeu-vrable Reentry Vehicles), kar bi mogli prevesti nekako takole «izstrelki, ki jih moremo voditi po vrnitvi v atmosfero», to se pravi, da jih lahko usmerjamo neposredno preden prispejo na cilj. To je pravzaprav tretja «generacija» medcelinskih izstrelkov z jedrskimi glavami. Ko je senator A-spin to povedal časnikarjem, je bila takoj razumljiva izjava, ki jo je dal ameriški obrambni minister James Schlesinger nekaj dni prej v zvezi z «revizijo ameriške jedrske strategije». Tudi skrajno «okoreli» strokovnjaki, kakršen je na primer lan Smart, eden od funkcionarjev zavoda za strateška raziskovanja v Londonu, odkrito pravijo, da jim najnovejši izstrelki Pentagona vzbujajo strah, ker «povečujejo nevarnost jedrske vojne». Za kaj pravzaprav gre? Od prvega trenutka, ko je prišel v Pentagon, obrambni minister Schlesinger brani svojo povsem precizno določeno idejo. Trdi namreč, da današnja jedrska strategija, ki temelji na množičnem deterrentu proti mestom sovražnika, če bi ta «prvi streljal», ni dovolj elastična, da je preveč toga. Po njegovem bi jo bilo treba napraviti bolj elastično. Primer: če bi prišlo do velike mednarodne napetosti, bi SZ mogla priti «v skušnjavo», da pošlje atomske izstrelke proti nekaterim ameriškim vojaškim ciljem. V današnjih razmerah bi Washington moral reagirati, tako, da bi bombardiral sovjetska mesta, to pa bi nujno privedlo do uničenja ameriških mest. Jasno je, da bi se v takšnem stanju ameriški predsednik ne mogel prepuščati strahotni nevarnosti in bi bil zato pri- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeli brste urediti vsa vprašanja. Vaša čustvena zadeva se bo- rešila prav kmalu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odklanjajte nove odgovornosti, ki vam jo bodo naložili. Nepozabne ure z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-pcštevanje ponudbe, ki jih boste prejeli. Posvetite večer dobri družbi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite previdni pri nakupih in izdatkih. S svojim optimizmom boste pridobili osebo, ki jo ljubite. LEV tod 23.7. do 22.8.) Naporen dan, posebno za tiste, ki imajo stike z ljudmi. Ogibajte se naglim izbruhom jeze. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) V delu se ne zanašajte na druge, marveč predvsem nase. V pogledu čustev ne izgubljajte glave. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) V svojem poslovanju se boste lahko oprli na dokaj solidne temelje. Va še srčne zadeve se bodo ugodno razvijale. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Ce iščete dobre sodelavce, ne za upajte osebam, ki so preveč sebične. Priletno srečanje. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne spuščajte se v posle, ki so neznanega značaja. V družini boste uživali zaupanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lahko pcvsem odkrito postavite zahteve, ki so vam najbolj pri srcu. Zaupajte svojim sposobnostim presoje. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) O-gibajte se vsake diskusije s sodelavci. Ne prepuščajte se sanjarjenju HIBI (od 20.2. do 20.3.) Posel, ki ste se vanj spustili, spočetka ne bo tekel gladko. Prijeten večer v družini. moran na pogajanja, seveda šele potem, ko bi bil nasprotnik že «treščil» po ameriških vojaških ciljih. Iz tega izhaja tudi, da bi se ameriški predsednik začel pogajati «s položaja šibkejšega partnerja». Da bi se to preprečilo, Schlesinger predlaga: napravimo medcelinske rakete, ki bi bile dovolj precizne, da bi mogle reagirati «na i-sti valovni dolžini», kakršno je u-porabil nasprotnik. To se pravi, da bi morali udariti po njegovih jedrskih bazah ne pa po njegovih mestih. Če bo sovražnik vedel, da smo sposobni toliko kot on, ne bo prišel v skušnjavo. Res je, da so današnje ameriške rakete mnogo preveč netočne, da bi mogle zadeti nasprotnikove raketne silose. Toda Schlesingerjev sklep ima tri posledice, ki jih lahko vsako posebej smatramo za katastrofalno. Predvsem pomeni Schlesingerjev sklep nadaljnji velikanski skok v tekmi vojaške tehnologije. Z druge strani ta sklep postavlja SZ pred nekaj, kar bi bilo zanjo nedopustno, da bi namreč Američani dosegli prednost v jedrski oborožitvi. Končno, ZDA bi s tem porušile sedanje jedrsko ravnotežje. In če bi v tem primeru prišlo zares do kritičnega stanja, bi skušnjava za preventivni napad bila še nevarnejša kot je danes. Do sedaj je jedrsko ravnotežje temeljilo prav na «neranljivosti» silosov za izstreljevanje raket z jedrskimi glavami. Jamstvo tega ravnotežja in ohranitev tega ravnotežja je temeljila na «sposobnosti» o-beh strani, da druga drugo uniči. Zato ni mogel nihče računati na neko prednost, ki bi jo dosegel z nenadnim napadom. Vsaka stran je vedela, da bo uničena, če napravi prvi korak. In prav na tej resnici temelji mir zadnjih petnajstih let, mir med dvema supersilama ter to, kar iz tega tudi sledi. Toda sedaj nenadoma postaja a-tomsko orožje tisto orožje, ki bi se vendarle moglo uporabiti. Schlesinger in njegova družba se torej igrajo z idejo o možnosti «o-mejene jedrske vojne». Zakaj se ameriški strategi spuščajo v to strahotno nevarnost? «Kriva je druga stran», pravi Schlesinger sedaj, ko se zaključuje kampanja, ki traja v ZDA že leto dni in katere namen je, dokazati «očitno napadalen in nevaren značaj» sovjetske vojaške politike. ki da se kaže v izpopolnjevanju novih vrst jedrskih izstrelkov, ki imajo večjo rušilno moč od prejšnjih in ki bi mogli onemogočiti a-meriške rakete že v njihovih žele-zobetonskih silbsih. Nadalje se o-pozarja, da SZ izpopolnjuje svojo tehniko raketnih izstrelkov vrste MIRV. Gre za rakete, ki nosijo po več jedrskih glav, te pa se izstrelijo tik pred ciljem, tako da vsak jedrski izstrelek zadene svoj vnaprej določeni cilj. Toda to, da SZ skuša izpopolniti to vrsto svojih jedrskih izstrelkov, ima določen vzrok, o katerem Schlesinger noče govoriti. Gre namreč za dejstvo, da ZDA razpolagajo z raketami MIRV, Sovjetska zveza pa skušr. sedaj šele priti do tega, s čimer nasprotnik že razpolaga. To pa je «daleč od agresivno nevarnih namenov», ki jih Schlesinger pripisuje SZ. Sporazum SALT od 28. maja 1972 je določil «kvantitativno zamrznitev» strateških raket, to se pravi da bosta SZ in ZDA ostali pri tedanjem trenutnem staniu: 1700 a-meriških in 2358 sovjetskih. Med tema dvema številkama je razlika v korist SZ. Zakaj? Zato ker so ZDA že prej imele MIRV in je njihovih 1700 raket moglo zadeti 6000 različnih ciljev v SZ, 2358 sovjetskih raket pa je moglo zadeti prav toliko, torej le 2358 ameriških ciljev. In prav :.aradi tega je SALT dovolil SZ, da izpopolni svoj sistem MIRV. Sicer pa je neki a-meriški visoki funkcionar rekel časnikarjem naslednje: «Tisto, kar danes izdelujejo Sovjeti, ni v nasprotju z sklepi SALT». Ko so časnikarji Schlesingerja o-pozorili na to, je lansiral drugo geslo: «Sovjetske zahteve v drugi run-c SALT, ki se je začela v juliju lani, kažejo na to. da bi oni hoteli priti na višji položaj». Hkrati, pa ameriško zunanje ministrstvo ne ve povedati, kakšne bi naj bile te zahteve. Sicer pa navadno preštevanje ciljev ne govori o dejanskem razmerju sil. ZDA imajo v resnici prednost. Poleg jedrskega orožja v domačih silosih imajo še celo mre-šo jedrskih instalacij v Evropi, od koder lahko bombardirajo sovjetsko ozemlje. O teh instalacijah pa niso s Sovjeti nikoli hotele razpravljati. Isto velja tudi za ameriške jedrske podmornice, ki omogočajo, da je v neposredni bližini SZ vedno določeno število raket z jedrskimi glavami. Tudi SZ ima a-tomske podmornice, le da te nimajo svojih oporišč «pri zaveznikih», kot jih imajo ameriške v raznih evropskih deželah. Ob vsem tem se logično postavlja vprašanje, čemu ta kampanja? Nekateri menijo, da bi Schlesinger in Pentagon hotela dobiti čim-več v pogajanjih v novi rundi SA LT. Druga domneva pa govori o tem, da naj bi bilo ameriškim vojaškim konstruktorjem uspelo doseči določeno tehnološko prednost pred sovjetskimi tehniki in da bi to prednost radi ohranili in jo «vključili» v podmornice vrste «Trident». Te bodo izplule šele 1980. leta, toda ta doba ni tako daleč. Naj bo kakorkoli, Washington se ne more sprijazniti s tem, da bi mogel biti nekdo njemu enakopraven. Gornji okanienini, ki so jo odkrili pred dvema letoma v kamnolomu Pesciara di Bolca, so nadeli ime «Eoplatax plinianus» in zanjo meni jo, da je najlepša okamenina ri be, kar so jih doslej odkrili na vsem svetu. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii* V SREDO ZVEČER V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Bogata likovna ustvarjalnost v razdobju od vojne do danes V strnjenem predavanju dr. Melite Stele žal ni moglo priti do izraza izredno bogastvo slovenske grafične ustvarjalnosti V sredo zvečer se je s predavanjem Melite Stele — Možino-ve v Mali dvorani Kulturnega doma zaključil ciklus šestih večerov, na katerih so strokovnjaki iz Ljubljane obdelali temo «U-metnost na Slovenskem». Kakor smo sproti poročali, je temu ciklusu prisostvovalo razmeroma veliko občinstva, pa čeprav bi bili z večjim navdušenjem zabeležili večjo prisotnost mladine, ki je ni bilo toliko, kot bi bilo želeti, razen na prvem in zadnjem večeru. Vsekakor pa moramo ugotoviti, da je bil ciklus dobro pripravljen in da je marsikomu na Tržaškem odkril veliko umetniško bogastvo, s katerim razpolaga Slovenija. Preidimo kar na zaključni večer, na predavanje dr. Melite Stele - Možinove o sodobni slovenski umetnosti. Nemogoče je v poldrugo uro strniti vse bogastvo slovenske likovne ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. In je bil zato prikaz okrnjen, tako da je bilo izredno bogastvo slovenske grafike komaj nakazano. Predavateljica je najprej u-stvarila okvir razmer ob začetku druge svetovne vojne, ko se je del likovnikov umaknil, vtem ko je bil en del umetnikov deportiran, nekaj umetnikov pa je odšlo v partizane, kjer je bilo prisiljeno omejiti svojo dejavnost na grafiko, ker so pač tako terjale razmere. Toda slovenska partizanska grafika, ki so jo ustvarjali Mihelič, Jakac, Pirnat Klemenčič, čopič in nekateri drugi, je tako po kvaliteti kakor tudi po kvantiteti dala ogromno, prav gotovo več kot kjerkoli v okupirani Evropi, tudi več kot v ostalih zasedenih predelih Jugoslavije. Za nagel razvoj slovenske likovne umetnosti po osvoboditvi pa je veliko pomenila ustanovitev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani leta 1945. Akademija je bila pravzaprav uresničenje stare želje slovenskih likovnikov, ki so morali prej romati na šolanje v glavnem v tujino na primer v Prago, Pariz in Berlin ali pa v Zagreb na tamkajšnjo visoko šolo. Za dobo od osvoboditve do leta 1950 je značilen slovenski socialistični realizem, ko se )e obdelovala le tematika NOB ter motivika obnove dežele. V ta okvir spada tudi monumentalno stensko slikarstvo, ki je imelo svoj vpliv tudi na poznejšo dobo. Vtem pa je bil že vzpostavljen stik z zunanjim, predvsem za hodnim svetom, pri čemer so dali svoj delež tudi tržaški slovenski likovniki Černigoj. Cesar, Luke-žič. Grom, Spacal in drugi, ki so tedaj razstavljali v Lljubljani Nadaljnji korak in pogoj za nagel razvoj je poleg ustanovitve grafične šole v Ljubljani veliko pomenila tudi ustanovitev Moderne galerije in pozneje grafičnega bienala v Ljubljani. Vse to je pripomoglo k temu, da se je od 1950. leta dalje začelo na tem področju intenzivno raziskovanje, da so se odprle nove poti in novi odnosi v umetnosti sami. Predavateljica se je nato podrobneje ustavila pri nekaterih pomembnejših slovenskih slikarjih. Najprej je prikazala Maria Preglja, ki se je izšolal na zagrebški akademiji in ki spada med vodilne slovenske umetnike novejše dobe. Posebno nazorno je bil prikazan njegov prehod iz prejšnje figurativne umetnosti p poznejšo skoraj že abstraktno umetnost, pa čeprav Pregelj ni šel nikoli v popolno abstraktnost. Tako smo videli njegove slike «Ob Ljubljanici» iz 1949. leta, nadalje «Primorsko pokrajino», «Obalo v Kostreni». več njegovih avtoportretov in očetov portret in njegova poznejša dela, ki spominjajo na koncentracijsko taborišče kot na primer njegovo «Kompozicijo» ali «Omizje» iz 1958. leta, njegove «Perice» iz istega leta. ki imajo v sebi že nekaj kubističnega, podobno tudi njegovo grško gledališče iz južne Italije. Predavateljica je pokazala še nekaj njegovih podob, ko je človekov Uk na njih še komaj zaznaven, tako da se je občinstvo lahko prepričalo o silnem premiku, ki ga je Marij Pregelj napravil v povojni dobi do 1967. leta, ko je umrl. Drugi slovenski umetnik, pri katerem se je Melita Steletova bolj na dolgo ustavila, je Gabrijel Stupica. Tudi Stupica, za katerega trdijo, da je «v nekaj letih prevrednotil vso slovensko likovno izraznost», je po osvoboditvi doživel temeljit hkrati pa edinstveno dosleden preobrat, ki ga je predavateljica nazorno prikazala s predvajanjem diapozitivov njegovih del, začenši z avtoportretom ter slikama «Pred sprevodom» in «Granatna jabolka». Nato so se začele vrstiti slike «Miza z igračami», «Branjevka» in druge, ko je Stupica doživel svoj prelom in CENZURA PREPOVEDALA PREDVAJATI FILM «PORTIERE DI NOTTE» RIM, 28. — Po zasebnem predvajanju filma «R portiere di notte» je režiserka Liliana Cavani rekla, da ji je predsednik tretje cenzurne komisije naročil, naj izloči neko sceno, ker da je «umazana in primerna za javno hišo». Temu predvajanju so prisostvovali poleg skupine časnikarjev še Pier Paolo Pasolini, Laura Betti, Bernardo Bertolucci, Michelangelo Antoniom, Dacia Maraini, Mauro Bo-lognin, Alberto Moravia in Marco Bellocchio. Režiserka Liliana Cavani je v zvezi z zahtevo «cenzorja» rekla: «Nisem reagirala le kot režiserka, pač pa tudi kot ženska, kajti ne vem zakaj bi seksualni akt z moškim na ženski cenzura mogla odobriti, vtem ko ne pristane na isti akt z žensko na vrhu. Da bi ne izločila te inkriminirane scene, ki je po mojem mnenju bistvena za strukturo filma, sem cenzorjem ponudila, naj bi film bil prepovedan občinstvu do 18. leta. Toda vse to ni pomagalo in moj film je bil ovržen.» «Je to najlepši prizor v filmu» — je komentiral Bernardo Bertolucci in istega mnenja so bili tudi ostali navzoči ljudje. Filmski producent Robert Gordon Edwards je nato prebral pismo, ki ga je poslal Luchino Visconti, ki si je film CIRIL CALK OBRAČUN V POSTOJNI 35. ogledal pred dnevi in ki pravi, da je film «Portiere di notte» film na izredni ravni in plod zrelega avtorja, ki ga ceni že zaradi njegovih drugih del in sicer filma «I cannibali» in «Milarepa». Film «Portiere di notte» je še eno novo surovo pričanje o tem, kaj je bil nacizem. Gre za film, ki prikazuje grozote, da ti sapo jemlje. Vrhu tega je grajen pametno in z dozo ravnotežja. Zato se zgražam nad cenzuro, ki bi ga hotela okrniti. Boriti se bo treba, da bi prišel film pred svetovno občinstvo brez nepotrebnih in neumnih posegov.» Glavne vloge v filmu igrajo Dirk Bogard, Charlotte Rampling, Gabriele Ferzetti in Isa Miranda. V FILMSKIH KROŽKIH JFAN-LUC GODARD IN JF.AN-PIERRE GORIN: «Toni va bien» Krožek Umberto Barbaro je prišel do zaključka sezone. To moramo zabeležiti tudi iz samokritičnega razloga, ker je pač krožku res uspelo prikazati vse najavljene filme (razen Giannarellije-vega «Non ho tempo», kar pa je bilo odvisno od napake distribucijske hiše DAE), vključno Buhue-lov film «Il fascino discreto della borghesia», glede katerega pa moramo zabeležiti tudi nedosledno ravnanje hiše Fox. Med filmi, ki jih je krožek predvajal, je bila premiera filma Jeana - Luca Godarda in Jeana - Pier-ra Corina «Tout va bien» (Crepa padrone tutto va bene, 1972). Zdi se, da je ta med najboljšimi Go-dardovimi filmi zadnjega «političnega» obdobja ustvarjanja. Običajno Godardovo koketiranje je bolj omejeno kot drugje. Preko filmskega jezika samega razvija film pomembno razmišljanje o odnosu med razrednim bojem, srednjimi sloji in intelektualci. Le nekatere fraze, kot je zaključna izjava o nujnosti historičnega gledanja nase, so bolj cenene. Zanimiva se nam zdi tudi uporaba igralcev, Jane Fonda, Yvesa Montando in Vittoria Capriolija (v kratki vlogi pa nastopa tudi Godardova žena Anne Wiazemski). prešel iz tako imenovanega temnega obdobja, ki je bilo še pod vplivom starega španskega slikarstva, v svetlejšo fazo, kar je izrazito očitno v njegovi izbiri svetlejših tonov barv. Stupica «sli kar svojih doživetij», ki se je «iz svoje prejšnje zaprtosti odprl v sodobno živo življenje», - je v svojem razvoju prešel tudi na lepljenke, ko je kot «gradbeni material» za svoje slike uporabljal vse, torej poleg barv tudi časopis, suho cvetje, reklamne lističe, itd. Pri tem pa je zanj značilno to, da je v svojih barvah skrajno skop. To izpričujejo tudi njegova najnovejša dela. Stane Kregar, fcl' /e umrl pred letom dni, je zavzemal v slovenski predvojni in povojni likovnosti posebno mesto. Jeto''umetnik z «izredno širokim razponom». Iz Prage, kjer se je šolal, je prinesel v slovensko umetnost nekaj svojega posebnega nadrealizma, nadrealizma, ki ni upodabljanje sanjskega sveta, pač pa nekaj povsem svojskega. Kregarja smo nato spoznali tudi v smislu njegovega barvnega realizma, na primer v «Tihožitju z vrčem». Toda od 1950. leta dalje se srečujemo že z njegovim postkubizmom, ki mu o-mogoča, da strnjeno obliko nekako razbije, da bi po tej poti uveljavil že abstraktno smer, ki se je očitno pokazala v njegovem delu «Potopljeni čolni». Sledila je vrsta njegovih abstraktnih pokrajin, ki so dosegle svoj vrhunec koj po letu 1960, nakar se je v njegovo slikarsko ustvarja nje ponovno vrnila podoba. Bilo je to v letih 1964 - 65, v letu 1968 pa smo že spet priča njegovi novi figuraliki, kar je bilo izrazito opazno v njegovem olju «Avtomehanična delavnica». Slikarji, ki smo jih na kratko prikazali, spadajo v tako imenovano srednjo generacijo, nakar sledi že prva povojna generacija in z njimi izredna razvejanosi v slovenski likovni ustvarjalnosti saj so pogosti stiki slovenskih likovnih ustvarjalcev z ostalim svetom mogli privesti do tega, da so se tudi v slovenski likovnosti uveljavili abstraktnost, surrealizem, popari, oppart in razni drugi stili, v katerih so se preizkušali in se še preizkušajo številni slovenski likovniki mlajše in tudi ne ia