Opis
Izhodišča: V zadnjih 15 letih je pri zdravljenju akutne možganske kapi (MK) prišlo do velikega napredka. Namen študije je ugotoviti, ali se je zaradi tega spremenilo napotovanje bolnikov v Triažno ambulanto za bolnike po možganski kapi (Triažna ABMK) na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije-Soča (URI-Soča). Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili bolnike po MK, ki so bili prvič pregledani v Triažni ABMK v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2007 ter v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. oktobra 2015. Iz razpoložljive medicinske dokumentacije smo zbrali sociodemografske podatke, podatke o vrsti, trajanju in načinu zdravljenja bolezni, o ustanovi, iz katere so bili bolniki napoteni, specialnosti napotnega zdravnika ter ukrepih, določenih pri triažnem pregledu. Rezultati: Statistično značilne razlike pri bolnikih, pregledanih leta 2015, v primerjavi s tistimi, pregledani leta 2007, so bile: daljši čas od nastopa MK do pregleda v Triažni ABMK (p<0,001), krajši čas od ambulantnega pregleda do sprejema na URI-Soča (p<0,001), večji delež bolnikov, ki so prestali urgentno fibrinolitično zdravljenje (p<0,001), večji delež bolnikov z obojestransko nevrološko okvaro (p<0,050), manjši odstotek bolnikov, napotenih iz obeh univerzitetnih kliničnih centrov, večji odstotek bolnikov, napotenih iz regijskih bolnišnic (p<0,001), večji delež specialistov nevrologov in specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine med napotnimi zdravniki (p<0,001), večji delež bolnikov, ki niso izpolnjevali meril za sprejem na URI-Soča (p<0,001) in večji delež bolnikov, napotenih v Center za poklicno rehabilitacijo (p<0,010). Zaključek: Sklepamo, da se ob novih postopkih zdravljenja in organiziranosti zdravstvenih služb spreminja tudi populacija bolnikov po MK, usmerjenih na rehabilitacijo na URI-Soča. Nanizane so možnosti za nadaljnje vodenje rehabilitacijskih programov bolnikov po MK.