URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XXII V LJUBLJANI, dne 29. decembra 1965 Cena 120 din Številka 36 vsebina: 363. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1366. 364. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o uvedbi In stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks. 365. Zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno. 366. Zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam. 367. Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 368. Zakon o semenu. 363. Zakon o vodnem prispevku za leto 1366. 370. Zakon o odškodnini za razlaščena stavbna, kmetijska In nerodovitna zemljišča. 371. Zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš. 372. zakon o registru stalnega prebivalstva In o razvidu začasnega prebivališča. 373. Zakon o društvih. 374. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o mestih, ki so razdeljena na občine. 375. Zakon o odpravi sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš. 376. Zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja. 377. Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 378. Zakon o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. 373. Zakon o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu kme-tov-borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov. 380. Zakon o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. 381. Odlok o številu članov prve skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in o načinu volitev članov teh skupščin. 382. Odlok o soglasju k določitvi stopenj prispevkov za Invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za otroški dodatek. 383. Odlok o soglasju k četrti spremembi finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1365. , 384. Priporočilo za začasno financiranje strokovnega šolstva v SR Sloveniji. 385. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kranju. 386. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. 387. Odločba o soglasju za trajno ustavitev prevoza potnikov in blaga na nekaterih železniških progah. 388. Odločba o verifikaciji gimnazij. Splošni akti samoupravnih organizacij: 383. Sklep o stopnjah osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevka za otroški dodatek ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje. 330. Sklep o višini dodatnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za kritje večjih obveznosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem in zaradi zmanjševanja starostnih mej za zavarovance na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih. 363. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Sovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-polStičnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela > ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1966 1. člen Republiški proračun za leto 1966 obsega: dohodke v znesku................ 47.633,000.000 din razporejene dohodke v znesku 47.253,000.000 din nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku ............................ 400,000.000 din 2. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva po določbah 1. in 3. člena zakona o določitvi dopolnilnih sredstev občinam (Uradni list SRS, št. 36-366/65). 3. člen Sredstva, predvidena v razdelku 46 — Sredstva za splošne republiške potrebe v znesku 1.300.000.000 dinarjev kot udeležba SR Slovenije pri izgradnji osnovnih šol, se vložijo na poseben račun pri Splošni gospodarski banki SRS. Iz teh sredstev daje Splošna gospodarska banka SRS občinam udeležbo republike pri izgradnji osnovnih šol po kreditnih pogodbah, ki so bile sklenjene do 31. decembra 1965. • 4. člen Od dohodkov Socialistične republike Slovenije iz 1. člena tega zakona pripada: Cestnemu skladu SRS................ Skladu SRS za šolstvo ...... Skladu Borisa Kidriča ...... Prešernovemu skladu ...... Skladu SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov Skladu SRS za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske dejavnosti.............. Skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti.................... 5. člen Ce se med letom ustanovi nov republiški državni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delu takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). 0,945 Vo 18,250«/» 3,359 «/» 0,052«/» 0.052 «/» 0,976»/» A I I '1-t ... * ’ »w*iiililt»—« X • 6. člen Ce se med letom odpravi republiški državni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 7. člen Republiški organi kot koristniki ali nosilci sredstev prevzamejo lahko samo obveznost v okviru sredstev, ki so za posamezne potrebe predvidena v republiškem proračunu za leto 1966. 8. člen Dohodki, s katerimi razpolagata Zavod SRS za statistiko in Hidrometeorološki zavod SRS po posebnih predpisih preko posebnih računov, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi. 9. člen Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki-jih ustvarjaj svojo dejavnostjo, kot sredstva za svojo redno dejavnost. 10. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku 46 — Sredstva za splošne republiške potrebe, so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavki 215, 216 in 217; 2. republiški sekretariat za gospodarstvo po postavki 221, 222; 3. republiški sekretariat za finance po postavki 214, 218, 219 in 220; 4. republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavki 213. 11. člen Sredstva, ki so predvidena v predračunu republiških organov za pogodbeno dejavnost, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki jih ti organi sklenejo z izvrševalci take dejavnosti. 12. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada in sicer do višine 10.000.000 dinarjev v posameznem primeru. vendar samo za namene iz 1. in 3. točke 96. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti. 13. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1966 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1966, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 14. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St. 400-26/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV REPUBLIŠKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1966 A. Dohodki Klasifikacijska številka oblike podoblike dohodka dohodka Dohodki Znesek 02-2-1 02-2-2 za redno dejavnost za posebne namene 410,000.000 1.888.600.000 Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2) 4.303.600.000 Glavni namen 02"— Socialno skrbstvo 03-2 03-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: za posebne namene 2.425,000.000 Vsega glavni namen 03 (03-2) 2.425,000.000 Glavni namen 04 — Zdravstveno varstvo 04-2 V Sredstva, razporejena v določenem znesku: 04-2-2 za posebne namene 270,050.000 270,050.000 Vsega glavni namen 04 (04-2) 270,050.000 Glavni namen 06 —/Delo državnih organov 06-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: 06-2-1 za redno dejavnost................................ , . . 13.458,207.000 06-2-2 za posebne namene 3.190,062.000 ' 16.648,269.000 % Vsega glavni namen 06 (06-2) 16.648,269.000 Glavni namen 09 — Splošna dopolnilna sredstva občinam 09-1 09-2 - ' Sredstva, razporejena v odstotku od 3 "/o prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja Sredstva, razporejena v določenem znesku 5.339.000. 000 1.294.000. 000 Vsega glavni namen 09 (09-1 in 09-2) 6.633.000.000 Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva občinam i 10-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku . . . , 1.300,000.000 Vsega glavni nampp 10 f'0-2) X . 1.300,000.000 12-2 Glavni namen 12 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Sredstva, razporejena v določenem znesku ..... V 2.219,000.000 Vsega glavni namen 12 (12-2) 2.219,000.000 13-2 13-2-21 13-2-22 Glavni namen 13 — Negospodarske investicije Sredstva, razporejena v določenem znesku: za tekoče naložbe za odplačilo anuitet in obveznosti iz prejšnjih let . . 430,000.000 1.238,081.000 ,1.668,081.000 ( ? Vsega glavni namen 13 (13-2-21-22) 1.668.081.000 Klasifikacijska \ Znesek številka i razpored- razpored- Splošni razpored dohodkov razporedna razporedna ne sku- ne pod- podskupina skupina pine skupine Glavni namen 14 — Gospodarski posegi 14-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov 450,000.000 14- 2 Sredstva, razporejena v določenem znesku ..... 700,000.000 Vsega glavni namen (14-1 in 14-2)................... 1.150.000.000 Glavni namen 15 — Vlaganja v rezervni sklad 15- 1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov 410,000.000 Vsega glavni namen 15 (15-1)........................ 410 000.000 Glavni namen 16 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let I • 16-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku................. 1.513,000.000 Vsega glavni namen 16 (16-2)........................ 1.513,000.000 Glavni namen 18 — Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) \ , 18-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku. 400,00- Vsega glavni namen 18 (18-2)........................ -100,0'- Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki (glavni namen 01 do 18) . . .................................... 47.633,OOO.OUU i 364. Na podlagi četrte alince 155. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks Zakon o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list-SRS, št. 7-37/65, št. 24-268/65 in št. 29-299/65) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ZAKON o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks 1. člen Od dohodkov, ki pripadajo SR Sloveniji po zakonu o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji, se uvaja obveznost plačevanja za tele vrste republiških dohodkov: 1. republiški prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja; 2. republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 5. republiški prometni davek od prometa blaga na drobno; 4. republiški davek od dediščine in darila; 5. republiške upravne takse; 6. republiške sodne takse. 2. člen Republiški prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji'3 V«. Poleg prispevka iz prejšnjega odstavka se v SR Sloveniji za čas od 1. avgusta 1965 do 31. decembra 1966 plačuje poseben prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po stopnji 2 °/o za ustvarjanje dopolnilnih sredstev za skupne rezerve gospodarskih organizacij v republiki. Poseben dvoodstotni prispevek iz prejšnjega odstavka se plačuje na poseben bančni račun skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (1. člen zakona o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij — Uradni list SRS, št. 17-89/64 in št. 7-41/65) s tem, da se ta sredstva vodijo ločeno od drugih sredstev skupne rezerve gospodarskih organizacij in da se uporabljajo tudi za potrebe drugih delovnih organizacij. 3. člen Republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih jzboljšav se plačuje po stopnji 9%. 4. člen ) «•' Republiški prometni davek od prometa blaga na drobno se plačuje po stopnji, ki je določena v zakonu o republiškem davku od prometa blaga na drobno. 5. člen Republiški davek na dediščine in darila se plačuje po tehle progresivnih stopnjah: Sorodstveno Od vrednosti nad Dinarjev do ( razmerje, ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje, sestre ter njihovi potomci) •/. Sorodstveno razmerje, ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi in babice) •/. Vsi drugi •/. 500.000 4 5 7 500.000 1,000.000 6 7 10 1,000.000 2,000.000 8 10 13 2,000.000 4,000.000 10 13 17 4,000.000 12 16 21 Republiškega davka na dediščine in darila ne plača dedič, ki je do zapustnika v prvem redu, oziroma obdarjenec, ki je do darovalca v razmerju, ki ustreza prvemu dednepiu redu. 6. člen Dohodki iz 4. im 5. točke 1. člena tega zakona se v celoti odstopijo občinam. 7. člen Dohodki od republiških upramilv taks, ki pripadajo po zveznem zakonu republiki, se odstopijo tistim občinam, na katerih območju so bile taksne vrednotnice prodane oziroma plačane takse. Ce se republiška upravna taksa plača v gotovini, jo organ, pri katerem je bila plačana, preodkaže občini, na katere območju je sedež organa oziroma organ izacije. 8. člen Dohodki od republiških sodnih taks, ki se po 3. členu zakona o republiških sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 20-224/63 in št. 24-269/65) plačajo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje, se odstopijo tistim občinam, na katerih območju so te taksne vrednotnice prodane. 9. člen Od sredstev, ki so po 1. im 3. točki 26. člena temeljnega zakona o cestnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 27-460/61 in št. 53-721/62, ter Uradni list SFRJ, št. 11-186/65) ustvarjajo za financiranje vzdrževanja. rekonstrukcije in gradnje javnih cest v posamezni občini na območju SR Slovenije, pripada: — občini 50 "/o, — republiki 30%. Občinska skupščina določi, kolikšen del sredstev, ki pripadajo občini po prejšnjem odstavku, se sme uporabljati za vzdrževanje ulic v mestih in mestnih naseljih. Za mesta' ki so razdeljena na občine, določi to mestni svet. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov. davkov in taks (Uradpi list SRS, št. 7-37/65, št. 24-268/65 in št. 29-299/65) in odlok o delitvi sredstev pol it ično-t eri tonalnih enot za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest (Uradni list LRS, št. 5-37/62). 11. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St. 422-10/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965, Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. i 365. t Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprčjela ZAKON o republiškem davku od prometa blaga na drobno 1. člen Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni zu končno potrošnjo, razen za proizvode, za katere je s temeljnim zakonom o prometnem davku »določeno, da se ne plačuje republiški davek od prometa blaga na drobno, in razen od prometa alkoholnih pijač v trgovini iu gostinstvu. 2. člen Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje po stopnji 2%. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St. 421-7/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 366. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije nh seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembru 1965 sprejela ZAKON o določitvi dopolnilnih sredstev občinam 1. člen SR Slovenija odstopa kot splošna dopolnilna sredstva za leto 1966 del republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki bo ustvar-jen(na območju posamezne občine, in sicer: občinam Novo mesto, Postojna in Vrhnika 35%, občinam Izola, Mozirje, Nova Gorica, Slovenska Bistrica in Zagorje ob Savi 42%; občinam Kočevje in Krško 54%; občinam Laško in Slovenj Gradec 66%; občinam Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Idrija, Logatec, Murska Sobota, Piran in Slovenske Konjice 85%; občinam Ajdovščina, Črnomelj, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lenart, Lendava. Litija, Ljutomer, Metli'ka, Ormož, Radlje ob Dravi, Ribnica. Sevnica, Sežana, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Trebnje 100%, 2. Člen Služba družbenega knjigovodstva razporeja splošna dopolnilna sredstva po 1. členu tega zakona ob vsaki urazaitvi na ustrezne račune upravičenih občin. 3. člen Poleg dopolnilnih sredstev iz 1. člena tega zaikona se zagotovijo v republiškem proračunu za leto 1966 še dotacije (v milijonih dinarjev) občinam: Ajdovščina 60, Črnomelj 175, Gornja Radgona 15, Ilirska Bistrica 85, Lenart 85, Lendava 13, Litija 22, Ljutomer 24, Metlika 143, Ormož 84, Radlje ob Dravi 10, Ribnica 17, Sevnica 92, Sežana 62, Šentjur pri Celju 53, Šmarje pri Jelšah 49, Tolipin 138 in Trebnje 167. 4. člen Dotacije po 3. členu tega zakona se izplačujejo* občinam po trimesečnih načrtih za izvrševanje republiškega proračuna. 5. člen Ta zakon začne veljati L januarja 1966. St. 400-27/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 367. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 23. novembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 sprejela ZAKON o varstvu rastlin pred boleznini! in škodljivci I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen i S temeljnim zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13-259/65) in tem zakonom so določeni ukrepi za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Določbe temeljnega zakona se neposredno uporabljajo ne glede na to, da so posamezne njegove določbe povzete v tem zakonu. 2. člen Rastlinske bolezni in škodljivci se delijo glede na škodljivost delovanja v: karantenske, gospodarsko škodljive in druge. Karantenske rastlinske bolezni in škodljivci so tisti, ki so glede na škodljivo delovanje nevarni, niso pa še splošno razširjeni. Promet s tako okuženimi rastlinami je omejen ali prepovedan. Gospodarsko škodljive rastlinske bolezni in škodljivci so tisti, ki lahko povzročajo večjo gospodarsko škodo na rastlinah in so splošno razširjeni. Druge rastlinske bolezni in škodljivci so tisti, ki ne povzročajo večje škode na rastlinah. Kolikor ta zakon ne določa drugače, urejajo zatiranje teh bolezni in škodljivcev odloki občinskih skupščin o agrotehničnih ukrepih. 3. člen Izvršni svet lahko določi za območje republike, občinska skupščina pa za območje občine, katere rastlinske bolezni in škodljivci so gospodarsko škodljiva in katere rastline — vmesne gostiteljice teh bolezni oziroma škodljivcev — je treba uničevati. 4. člen Lastniki in uporabniki zemljišč, rastlin, prostorov za spravljanje in hrambo rastlin in rastlinskih izdelkov ter sredstev za prevoz rastlin (posestniki rastlin) so dolžni izvajati potrebne ukrepe za varstvo rastlin. Občina mora zagotoviti posestnikom rastlin strokovno in drugo pomoč pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka 5. člen Republika oziroma, kolikor gre za lokalne pojave, občine prispevajo k stroškom zatiranja začetnih pojavov karantenskih ali gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni in škodljivcev, če so pojavi bolezen ali škodljivec v takšnem obsegu, da je potrebna prepoved pridelave določenih rastlin, pa tudi v primerih epifitocije ali kalamitete že obstoječih bolezni ali škodljivcev, če se pojavijo v takšnem obsegu, da je resno ogrožena proizvodnja oziroma bi bila povzročena velika gospodarska škoda, če se potrebni ukrepi ne bi izvedli. Republika oziroma občine lahko prispevajo tudi v drugih primerih k stroškom preventivnih ali zati-ralnih ukrepov. II. PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE RASTLINSKIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV 6. člen Kmetijski semenski posevki in gozdni sestoji za pridelovanje semen in objekti za pridelovanje sadilnega materiala so med vegetacijo pod zdravstveno kontrolo in obveznimi zdravstvenimi pregledi. Republiški sekretariat za gospodarstvo pooblasti določene strokovne organizacije za izvajanje obveznih zdravstvenih pregledov objektov za pridelovanje sadilnega materiala, semenskih posevkov in gozdnih sestojev, ki so določeni za pridelovanje semen. Za obvezne zdravstvene preglede, ki jih opravljajo strokovne organizacije iz prejšnjega odstavka, se-plačuje pristojbina, katere višina je pod' kontrolo cen. - 7. člen Predmeti, navedeni v četrtem odstavku 1. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, s katerimi se lahko prenašajo rastlinske bolezni in škodljivci, veljajo za okužene, če je to ugotovljeno z uradnim zdravstvenim pregledom. 8. člen Če se pojavi ali nastane sum, da se je pojavila karantenska ali gospodarsko škodljiva bolezen ali škodljivec, katerih zatiranje oziroma preprečevanje ima 'pomen le za območje občine, organizira pristojni organ občinske skupščine posebne strokovne preglede zemljišč in rastlin ter ukrepa, da se bolezen ali škodljivec ugotovi in zatre, sicer pa organizira preglede in odredi ustrezne ukrepe Republiški sekretariat za gospodarstvo. 9. člen Republiški sekretariat za gospodarstvo je dolžan sam ali po pooblaščeni strokovni organizaciji obveščati javnost o pojavih in gibanju nevarnejših karantenskih in gospodarsko škodljivih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za njihovo preprečevanie in zatiranje. 10. člen i Občina je dolžina, da organizira poročevalsko službo o pojavih in gibanju rastlinskih bolezni in škodljivcev in da obvešča javnost o ukrepih za preprečevanje in zatiranje tistih rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki niso vključeni v republiško poročevalsko oziroma prognostično sli/žbo. 11. člen Občinska skupščina lahko predpiše, kateri ukrepi za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev so obvezni na območju občine. 12. člen Če posestnik rastlin po ugotovljeni karantenski ali gospodarsko škodljivi rastlinski bolezni ali škodljivcu ne ukrene vsega, kur je potrebno, da se bolezen oziroma 'škodljivec zatre, odredi take ukrepe pristojni upravni organ občinske skupščine; če jih ta ne odredi, jih odredi republiški sekretariat za gospodarstvo. 13. člen Občina in delovna organizacija lahko vnaprej skleneta pogodbo, da bo delovna organizacija opravila predpisane oziroma odrejene ukrepe za varstvo rastlin, če teh ukrepov v določenem roku ne opravi posestnik rastlin sum, kakor tudi v primerih, ko terja to nujnost ali učinkovitost ukrepa, ali smotrna uporaba sredstev, in tudi takrat, ko posestniki rastlin ukrepov ne bi mogli izvršiti s svojimi tehničnimi sredstvi. 14. člen Skladišča in drugi prostori delovnih organizacij, ki so namenjeni hrambi in prometu kmetijskih pridelkov. zdravilnih zelišč, suhih gob in rastlinskih tekstilnih vlaken, morajo imeti naprave za dizinsekcijo. Take naprave morajo imeti tudi mlini v lasti občanov. Les, okužen s karantensko ali gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo oziroma škodljivcem, se lahko predeluje samo v tistih objektih lesnopredelovalne industrije, ki imajo priprave za razkuževanje. 15. člen Občinska skupščina lahko določi: a) območja, na katerih se ne smejo pridelovati določene rastline, ki so podvržene napadu heterecijskih karantenskih ali gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni; b) da mora posestnik rastlin na površinah za pridelovanje semenskega krompirja ali sadilnega materiala dati analizirati vsakih ti let zemljo zaradi ugotovitve morebitne okužbe s karantensko ali gospodarsko- škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem. Kolikor imajo ukrepi iz prejšnjega odstavka pomen za vso republiko, lahko določi take ukrepe Izvršni svet. 16. člen V neograjenih sadnih nasadih je dovoljeno uporabljati sredstva za varstvo rastlin zoper glodale« šele po poprejšnjem opozorilu organizacije, ki gospodari z loviščem, na katerem je sadni nasad. Ta organizacija mora biti pismeno opozorjena najmanj 46 ur pred uporabo sredstev za varstvo rastlin. 17. člen Kemična sredstva za varstvo rastlin se uporabljajo na način, ki ni škodljiv za čebele. Republiški sekretar za gospodarstvo izda o tem podrobnejše predpise. 18. člen V strnjenih sadnih nasadih, v vinogradih in na objektih za pridelovanje semena in sadilnega materiala morajo posestniki rastlin ukrepati zoper vse vrste rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki se navadno pojavljajo na takšnih nasadih oziroma objektih na določenem območju. 19. člen Zemljišča, usposobljena s krčitvijo, se smejo posaditi s sadikami sadnega drevja ih trsi šele dve leti potem, ko so bila posejana s poljščinami. III. INŠPEKCIJA ZA VARSTVO RASTLIN 20. člen Zdravstveno kontrolo nad rastlinami v notranjem prometu opravlja občinski inšpekcijski organ, pristojen za varstvo rastlin. Zdravstveno kontrolo nad rastlinami pri izvozu, uvozu in tranzitu opravljajo inšpektorji za varstvo rastlin na obmejnih fitokarantenskih postajah in inšpektorji, ki jih posebej pooblasti republiški kmetijski inšpektor. 21. člen Republiški sekretariat za gospodarstvo skrbi za napredek inšpekcije za varstvo rastlin v republiki, nadzoruje delo občinskih inšpektorjev za varstvo rastlin in jim daje obvezna strokovna navodila v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko. 22. člen Če občinski inšpektor za varstvo rastlin ne opravi kake zadeve iz svoje pristojnosti ali je ne opravi v določenem roku, lahko opravi tako zadevo republiški inšpektor za varstvo rastlin na stroške organa, ki bi jo moral opraviti. 23. člen Naloge inšpektorja za varstvo rastlin lahko opravlja diplomirani inženir agronomske ali gozdarske stroke oziroma diplomirani biolog, ki ima strokovni izpit in najmanj tri leta prakse s področja varstva rastlin, ali inženir navedene stroke oziroma biolog, ki ima strokovni izpit in najmanj pet let prakse s področja varstva rastlin, ali tehnik navedene stroke, ki ima strokovni izpit in najmanj deset let prakse s področja varstva rastlin. Republiški sekretar za gospodarstvo predpiše obrazec izkaznice za republiške in občinske inšpektorje za varstvo rastlin. IV. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Delovna organizacija ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev: 1. če ravna v nasprotju s predpisi občinske skupščine oziroma Izvršnega sveta o prepovedi gojitve določenih rastlin (točka a) prvega odstavka 15. člena); 2. če uporablja v neograjenih nasadili sredstva za varstvo rastlin zoper gledalce, ne da bi na to na predpisan način opozorila organizacijo, ki gospodari z loviščem, na katerem je sadni nasad (16. člen); 3. če uporablja kemična sredstva za varstvo rastlin na način, ki škoduje čebelam (17. člen); 4. če v strnjenih sadnih nasadih, v vinogradih in na objektih za pridelovanje semen in sadilnega materiala ne izvaja ukrepov zoper vse vrste rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki se navadno pojavljajo v takih nasadih oziroma objektih (18. člen); 5. če posadi s sadikami sadnega drevja in trsi zemljišče!, usposobljena s krčitvijo, pred potekom dveh let, odkar je bila posejana s poljščinami (19. člen). Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 25. člen Občan se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 24. člen tega zakona z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Izvršni svet je pooblaščen: — da določi višino pristojbine za zdravstvene preglede kmetijskih posevkov in gozdnih sestojev za pridelovanje semen, objektov za pridelovanje sadilnega materiala in za preglede rastlin v notranjem prometu, ki jih opravljajo inšpektorji ter način plačevanja teh pristojbin; — da predpiše obvezno uničevanje češminovega grma, divjega hmelja in drugih vmesnih gostiteljic. 27. člen Republiški sekretar za gospodarstvo je pooblaščen. da predpiše obrazec potrdila o zdravstvenem stanju pošiljk rastlin v notranjem prometu. 28. člen Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati: — zakon o pooblastitvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine. Ljudske republike Slovenije in okrajnih ljudskih odborov, da določajo, katere rastlinske bolezni in škodljivci veljajo za nevarne na območju Ljudske republike Slovenije oziroma okraju (Uradni list LRS, št. 21-96/56); — uredba o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (Uradni list LRS, št. 11-51/50); — odredba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju (Uradni list LRS, št. 12-70/49). 29. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi r »Uradnem listu SRS«. St. 320-6/65 ' Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 368. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 27. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 sprejela ZAKON o semenu { I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Za pridelovanje, dodelavo in uporabo semena ter za promet s semenom se poleg določb temeljnega zakona o semenu (Uradni list SFRJ, št. 13-261/65 — v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon) uporabljajo tudi določbe tega zakona. II. PRIDELOVANJE IN DODELAVA SEMEN 2. člen S pridelovanjem in dodelavo semena se smejo ukvarjati delovne organizacije, ki so vpisane v register pridelovalcev in dodolovalcev semena. Register pridelovalcev in register dodclovalcev kmetijskega semena ter register pridelovalcev in register dodelovalcev gozdnega semena vodi republiški sekretariat za gospodarstvo ali pa strokovna delovna organizacija, ki jo ta organ za to pooblasti. Delovne organizacije, ki želijo pridelovati oziroma dodelovati seme, morajo glede objektov, opreme in strokovnega kadra izpolnjevati minimalne pogoje (drugi odstavek 9. člena in drugi odstavek 14. člena temeljnega zakona), ki jih predpiše republiški sekretar za gospodarstvo. Republiški sekretar za gospodarstvo predpiše tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovna služba, ki vodi strokovno kontrolo nad proizvodnjo semena. O vpisu in izbrisu iz registra pridelovalcev in do-delovulcev semenu odloča republiški sekretariat za gospodarstvo. 3. člen Delovne organizacije, ki pridelujejo kmetijsko seme, morajo voditi evidenco o nastanku osnovnega in originalnega semena, glede drugih kategorij kmetijskega sortnega semena pa morajo hraniti deklaracijo (23. člen temeljnega zakona) ali potrdilo o priznanju semenskega posevka (tretji odstavek 13. člena temeljnega zakona). Delovne organizacije, ki pridelujejo gozdno seme, morajo voditi evidenco o poreklu semena. Način evidence iz prejšnjih odstavkov predpiše republiški sekretar za gospodarstvo. 4. člen Kadar delovne organizacije dobavljajo nedodelano seme delovnim organizacijam, ki so registrirane za dodelavo, mora biti temu semenu priloženo potrdilo o priznanju semenskega posevka, za gozdno seme pa potrdilo o poreklu semena. 5. člen\ Določene strokovne naloge s področja semenarstva opravljata za potrebe republiškega sekretariata za gospodarstvo republiška komisija za semenarstvo v kmetijstvu m republiška komisija za semenarstvo v gozdarstvu. Predsednika in člane teh komisij imenuje republiški sekretar ža gospodarstvo. Komisiji iz prejšnjega odstavka imata zlasti tele naloge: a) predlagata sorte oziroma seme, ki naj ga strokovne delovne organizacije preizkusijo za določene namene in posamezna ekološka območja tor dajeta mnenje o njegovi primernosti po opravljenem preizkusu; b) obravnavata predloge za vpis v register pridelovalcev oziroma v register dodelovalcev semena in za jzbris iz teh registrov ter dajeta republiškemu sekretariatu za gospodarstvo mnenje; c) pripravljata analize o semenski proizvodnji in predloge za zagotovitev semena; č) dajeta mnenje o drugih strokovnih' vprašanjih s področja semenarstva. 6. členi Delovne organizacije, ki ugotavljajo kakovost semena (18. člen temeljnega zagona) in opravljajo analizo semena (34. člen temeljnega zakona), morajo izpolnjevati minimalne pogoje glede opreme in strokovnega kadra, ki jih predpiše republiški sekretar za gospodarstvo. 7. člen Za semenske cvetlične gomolje, čebulice In za čebul ček v količinah do 10 kg pakiranje in plombiranje ni obvezno. m. NADZORSTVO IN KONTROLA NAD KAKOVOSTJO SEMENA 8. člen Izvrševanje določb temeljnega zakona in tega zakona in' na njuni podlagi izdanih predpisov nad- zorujejo občinski organi kmetijske oziroma gozdarske inšpekcije in republiška inšpektorata za kmetijstvo oziroma gozdarstvo. 9. člen Repubjiški sekretariat za gospodarstvo skrbi za napredek kmetijske in gozdarske inšpekcije v SR Sloveniji, nadzoruje delo občinskih kmetijskih in gozdarskih inšpekcij in jiruf daje strokovna navodila. 10. člen Če občinska kmetijska oziroma gozdarska inšpekcija ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti ali je ne opravi v določenem roku, lahko opravi tako zadevo republiški kmetijski oziroma gozdarski inšpektor na stroške organa, ki bi jo moral opraviti. 11. člen Naloge kmetijskega inšpektorja pp določbah tega zakona lahko opravlja diplomirani inženir agronomije, ki ima strokovni izpit in najmanj tri leta strokovne prakse, ali inženir agronomije, ki ima strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse, ali kmetijski tehnik, ki ima strokovni izpit in najmanj deset let strokovne prakse. Kmetijski oziroma gozdarski inšpektor mora imeti za opravljanje inšpekcijskih nalog posebno izkaznico. Obrazec izkaznice predpiše republiški sekretar za gospodarstvo. \ IV. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija: 1. že ne vodi evidence o nastanku osnovnega ali originalnega semena oziroma o poreklu gozdnega semena ali ne hrani deklaracije oziroma potrdila o priznanju semenskega posevka (3. člen); 2. če pri dobavi nedodelanega kmetijskega semena ne priloži potrdila o priznanju semenskega posevka oziroma, pri gozdnem semenu potrdila o poreklu semena (4. člen). Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba delovne organizacije. V. KONČNA DOLOČBA x 13. Člen Ta zakon začne veljati osmi dam po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 320-7/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 369. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 27. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 sprejela 5$ A K O N o vodnem prispevku za leto 1966 1. člen Delovne in druge organizacije, ki opravljajo elektrogospodarsko, drugo industrijsko, rudarsko, komunalno ali obrtno dejavnost, ter civilne pravne osebe in občani, ki opravljajo obrtne in druge podobne dejavnosti, plačujejo za izkoriščeno ali uporabljeno vodo vodni prispevek, in sicer: 1. delovne in druge organizacije, ki proizvajajo električno energijo, od kWh pridobljene električne energije: a) termoelektrarne — po 0,15 din; b) hidroelektrarne — po 0,20 din; c) druge delovne organizacije — po 0,20din; 2. delovne in druge organizacije, ki opravljajo industrijsko, rudarsko, komunalno (razen vodovodov) ali obrtno dejavnost, ter civilne pravne osebe in občani, ki opravljajo obrtne in druge podobne dejavnosti — po količini m3 izkoriščene ali uporabljene vode: \ Ce znaša letna količina vode (v 000 m") nad do 0— 200 200— 500 500— 1.000 1.000— 2.000 2.000—10.000 10.000 in več Znaša vodni prispevek (v 000 m3) 30 din/m1 6,000.000 din + 15 din/m3 od presežka nad 10,500.000 din + 9 din/m3 od presežka nad 15.000. 000 din + 5 din/m3 od presežka nad 20.000. 000 din + 4 din/m3 od presežka nad 52.000. 000 din + 3 din/m3 od presežka nad 200— 500 500— 1.000 1.000— 2.000 2.000—10.000 10.000 3. delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost komunalnih vodovodov — po 5 din od m3 izkoriščene ali uporabljene vode, razen v primerih iz drugega odstavka 71. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65). 2. člen Delovne organizacije, civilne pravne osebe in občani plačujejo za vodo. ki se onesnaži pri opravljanju gospodarske dejavnosti in izpusti v vodne tokove ali druge zbiralnike, vodni prispevek po količini m3 izpuščene onesnažene vode in stopnji njene onesnaženosti, izraženo v enotah (populacijskih ekvivalentih), in sicer: Ce znaša letno število enot (v 000 E) Znaša vodni prispevek nad do (v 000 E) 0,1- 1 1.000 din/E 1 — 5 1,000.000 din + 900 din/E od presežka nad 1— 5 5—10 4,600.000 din + 400 din/E od presežka nad 5— 10 10—50 6,600.000 din + 100 din/E od presežka nad 10— 50 50 —100 10,600.000 din + 50 din/E od presežka nad 50—100 100 - 300 13,100.000 din -P 40 din/E od presežka nad 100-300 300 in več 21,100.000 din + 30 din/E od presežka nad 300 3. člen V letu 1966 ne plačajo vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo: a) premogovniki, podjetja mesne industrije in podjetja za predelavo mleka; b) kmetijske zadruge in občani za pogon vodnih mlinov, žag in podobnih vodosilnih naprav. 4. člen Zavezanci iz 1. in 3. točke 1. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino pridobljene električne energije oziroma količino izkoriščene ali uporabljene vode s tehnično merilno napravo, obračunavajo in plačujejo vodni prispevek mesečno, za nazaj, najpozneje do 25. v mesecu. Drugi zavezanci iz 1. člena in zavezanci iz 2. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino izkoriščene ali uporabljene oziroma izpuščene onesnažene vode s tehnično merilno napravo, obračunajo in plačajo vodni prispevek na jpozneje do 31. januarja 1967. Zavezanci, ki ne ugotavljajo količine pridobljene električne energije oziroma količine izkoriščene ali y uporabljene vode s tehnično merilno napravo, priglasijo količino onesnažene in izkoriščene ali uporabljene vode občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za vodno gospodarstvo, najpozneje do 31. januarja 1967. Hkrati s priglasitvijo plačajo vodni prispevek, preračunan na priglašeno količino vode. Pristojni organ odmeri vodni prispevek in izda odločbo o odmeri, ko ugotovi vse okoliščine, ki imajo pomen za odmero vodnega prispevka. Zavezanci iz drugega in tretjega odstavka tega člena plačujejo mesečno akontacijo do 25. v mesecu za nazaj v višini, ki jo določi za vodno gospodarstvo pristojni občinski upravni organ najpmzneje do 31. januarja 1966. Mesečna akontacija se določi tako, da se na količine v letu 1965 izkoriščene ali uporabljene oziroma izpuščene onesnažene vode uporabijo določbe 1. oziroma 2. člena tega zakona in tako dobljen! znesek letnega prispevka deli z 12. Razlika nad vplačanimi mesečnimi akohiacijami in odmerjenim vodnim prispevkom se plača oziroma vrne v 15 dneh p>o pravnomočnosti odločbe iz tretjega odstavka tega člena. 5. člen Repifbliški sekretar za urbanizem izda navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote (populacijske ekvivalente — E). 6. člen Vodni prispevek po tem zakonu se plačuje od 1. januarja 1966 do 31. decembra 1966. Vodni prispevek je dohodek vodnega sklada SR Slovenije in se vplačuje na njegov žiro račun. 7. člen Ta zakon začne veljati naslednji nad po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 420-13/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček I r. 370. I \ Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o odškodnini za razlaščena stavbna, kmetijska in nerodovitna zemljišča 1. člen Za popolnoma razlaščena stavbna zemljišča znaša odškodnina prometno vrednost razlaščenega zemljišča, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja. Skupščina SR Slovenije lahko določi naj višje zneske odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. 2. člen Odškodnina za popolnoma razlaščena kmetijska zemljišča je za njive enaka trikratnemu do petkratnemu, za travnike trikratnemu do osemkratnemu, za pašnike petkratnemu do desetkratnemu znesku enoletnega katastrskega dohodka, največ pa višini tržne cene takega zemljišča. Odškodnina za popolnoma razlaščena nerodovitna zemljišča, za katera se ne ugotavlja katastrski dohodek, je enaka najmanj polovici, največ pa celi najnižji odškodnini za rodovitno zemljišče. 3. člen Ce se kultura v naravi ne ujema s katastrskim stanjem, se vzame pri določanju odškodnine za podlago dejansko stanje V naravi. 4. člen •Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. št. 464-1/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: * Ivan Maček 1. r. 371. Na podlagi četrte alinee1 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je.Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš I. SPLOŠNA DOLOČBA - 1. člen , Nosilci stanovanjske pravice (v nadaljnjem besedilu: stanovalci) uresničujejo pravice in dolžnosti pri upravljanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: stanovanjske hiše) nbposredno ali po svojih organih, ki jih sami volijo. Ti organi so stanovalcem odgovorni za svoje delo. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV 1. Zbor stanovalcev 2. člen Zbor stanovalcev sestavljajo vsi stanovalci stanovanjske hiše. V- 3. člen Zbor stanovalcev opravlja tele zadeve: — voli in odpokliče hišni svet in posamezne njegove člane; z — voli delegate stanovanjske hiše v skupščino stanovalcev; — sprejema natančnejša pravila o izvrševanju hišnega reda; — določa program za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše; — sprejema predračun in zaključni račun dohodkov in izdatkov tekočega vzdrževanja; — obravnava poročilo o poslovanju hišnega sveta in odloča o njem; — odloča o prenosu tekočega vzdrževanja hiše na stanovanjsko podjetje; — odloča o drugih vprašanjih v zvezi s stanovanjsko hišo, ki mu jih predloži hišni svet; — odloča, da bodo<6tanova 1 oi posebej krili stroške s tekočim vzdrževanjem stanovanjske hiše, ki jih ni mogoče {»ravnati v mejah sredstev, namenjenih za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše; — obravnava letno poročilo stanovanjskega podjetja in daje mnenje k poročilu. 4. člen Hišni svet skliče zbor stanovalcev najmanj enkrat letno, in sicer najpozneje do konca februarja; sklicati ga 'mora tudi, kadar to zahteva najmanj tretjina stanovalcev hiše. 2. Hišni svet 5. člen Vsaka stanovanjska hiša, ki ima pet ali več stanovanj, ima hišni svet. V stanovanjskih hišah, ki imajo manj kat pet stanovanj, opravljajo pravice in dolžnosti hišnega sveta vsi stanovalci. Več stanovanjskih hiš ima lahko skupen hišni svet, če se s tem strinja večina stanovalcev vsake posamezne stanovanjske hiše. (j. č^n Hišni svet opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše ter skupnih prostorov in naprav v hiši ter za to, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanja, v skladu s predpisi, normativi ter s hišnim redom in sklepi hišnega sveta; 2. predlaga zboru stanovalcev letni program za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše, predračun dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše im zaključni račun stroškov tekočega vzdrževanja; 3. odloča v mejah letnega programa in predračuna o tekočem vzdrževanju in o drugih vprašanjih, ki so v zvezi s tekočim vzdrževanjem; 4. obvešča stanovanjsko podjetje o potrebi po izvršitvi investicijskih , vzdrževalnih popravil stanovanjske hiše ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 5. sklepa pogodbe s stanovanjskim podjetjem o prenosu tekočega vzdrževanja hiše na stanovanjsko podjetje; 6. odloča o tem, ali se sporno vprašanje predloži v rešitev stanovanjski arbitraži in vloži tožba zoper odločim stanovanjske arbitraže, razen v primerih, ko gre za sporna vprašanja, ki se tičejo posameznih stanovalcev; 7. skrbi za smotrno uporabo stanovanjsk.e hiše im za urejanje stavbnega zemljišča, na katerem je biiša; 8. določa način uporabe skupnih prostorov in naprav v stanovanjski hiši (kopalnice, pralnice, sušilnice, centralna kurjava in podobno) in o povračilu posebnih stroškov, ki so zvezani s tako uporabo, ter o porazdelitvi stroškov za vodo, odvoz smeti in podobnih skupnih stroškov, za katerih plačilo je obvezana hiša: 9. opravlja finančno poslovanje v zvezi s tekočim vzdrževanjem stanovanjske hiše, č£ tega ne prepusti stanovanjskemu podjetju; 10. opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon in drugi predpisi v zvezi s tekočim vzdrževanjem stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Hišni svet ima najmanj tri člane. Hišni svet se voli za dobo dveh let. 8. člen Člani hišnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika. Predsednik hišnega sveta Sklicuje seje hišnega sveta, vodi njegovo delo na sejih in predstavlja hišni svet. Hišni svet pismeno sporoči stanovanjskemu podjetju imena predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika, ki ju je izvolil. 9. člen V začetku vsakega koledarskega leta poda hišni svet zboru stanovalcev poročilo o svojem delu v preteklem letu, 10. člen Če hišni svet ni izvoljen aili ne opravlja zadovoljivo svojih nalog, opravlja stanovanjsko podjetje v njegovem imenu nujne zadeve v breme sredstev, ki jih ima na voljo stanovanjska hiša za tekoče vzdrževanje, in sicer dotlej, dokler ne začne hišni svet opravljati svojih nalog. Odločbo o prenosu nalog na stanovanjsko podjetje izda za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine. Zoper odločbo po prejšnjem odstavku ima hišni svet, če pa hišni svet ni ustanovljen, vsak stanovalec, pravico pritožbe v 15 dneh od vročitve odločbe na republiški sekretariat za urbanizem, Rritožba me zadrži izvršitve odločbe. ■S. Skupščina stanovalce® 11. člen Za uresničevanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš v zadevah posebnega družbenega pomena in za obravnavanje drugih vprašanj s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami se v skladu s statutom stanovanjskega podjetja oblikuje skupščina stanovalcev ali več skupščin stanovalcev za posamezna območja. Skupščino stanovalcev sestavljajo delegati stanovalcev v stanovanjskih hišah, s katerimi gospodari stanovanjsko podjetje. Delegate stanovalcev v skupščino valijo zbori stanovalcev za dobo dveh let. 12. člen Skupščina stanovalcev: 1. voli in odpokliče predstavnike stanovalcev v delavski svet stanovanjskega podjetja; če je več skupščin stanovalcev, voli vsaka skupščina stanovalcev toliko predstavnikov stanovalcev, kot je določeno v statutu stanovanjskega podjetja: 2. daje predstavnikom stanovalcev v delavskem svetu stanovanjskega podjetja smernice za soodločanje v zadevah iz drugega odstavka 39. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65 — v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon); 3. imenuje dva člana stanovanjske arbitraže kot predstavnika stanovalcev; 4. obravnava poročila o delu stanovanjskega podjetja in daje k tem poročilom svoje pripombe, mnenja in predloge: 5. obravnava splošno problematiko stanovanjskega gospodarstva in seznanja s svojimi stališči stanovalce, krajevno skupnost, občinsko skupščino in druge organe. Skupščina stanovalcev opravlja tudi druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami, ki jih določajo zakon^in drugi predpisi. 13. člen Skupščino stanovalcev sklicuje stanovanjsko podjetje po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Skupščino stanovalcev lahko skliče tudi ena petina j borov stanovalcev ali občinska skupščina. \ Skupščino vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina izmed sebe. 4. Skupne določbe 14. člen Zbori stanovalcev, hišni sveti in skupščine stanovalcev vodijo zapisnik o svojem delu na sejah. Zakonitost dela zborov stanovalcev in hišnih svetov nadzoruje za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ. 13, člen Občinska skupščina po potrebi predpiše natančnejše določbe o delu zbora stanovalcev, hišnega sveta in skupščine stanovalcev. IU. SODELOVANJE PREDSTAVNIKOV STANOVALCEV IN USTANOVITELJEV V DELAVSKEM SVETU STANOVANJSKEGA PODJETJA 16. člen V zadevah posebnega družbenega pomena (drugi odstavek 39. člena temeljnega zakona) soodločajo predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja. posameznem vprašanju posebej člani delavskega sveta, ki jih je izvolila delovna skupnost podjetja, ter posebej predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev. V takem primeru je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina enih in drugih članov delavskega sveta. 20. člen Ce v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena odločitev ne more biti sprejeta, se sestavi skupna komisija, v katero izvoli enako število članov ena in druga skupina članov delavskega sveta. Predlog, ki ga sprejme večina članov, predloži skupna k<-,nisi j a v odločitev delavskemu svetu. Ce v skupni komisiji iz prejšnjega odstavku ni dosežen večinski sklep ali če predlog skupne komisije na seji delavskega sveta ni sprejet, se sestavi nova skupna komisija, tako kot je določeno v prejšnjem odstavku, predsednika te komisije pa imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga ona določi. Odločitev te komisije, ki je sprejeta z večino glasov vseh Članov, je dokončna. I IV. POSEBNE DOLOČBE * 21. člen Za posredovanje in odločanje v sporih med stanovalci iti organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (v nadaljnjem besedilu: stanovanjsko podjetje) občinska skupščina na seji ustanovi eno ali več stanovanjskih arbitraž. 22. člen 17. člen Število predstavnikov stanovalcev in predstavnikov ustanoviteljev ter način in postopek za soodločanje o zadevah posebnega druž.benega pomena ureja statut stanovanjskega podjetja. Skupno število predstavnikov stanovalcev in predstavnikov ustanoviteljev ne more biti manjše od števila članov delavskega sveta stanovanjskega podjetja, ki jih je izvolila delovna skupnost podjetja. Ce je ustanoviteljev več kot imajo po statutu svojih predstavnikov, določijo ustanovitelji sporazumno svoje predstavnike. 18. člen » Za akte organov upravljanja stanovanjskega podjetja o spremembi dejavnosti ali sedeža, o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi stanovanjskega podjetja ter o izločitvi enot iz sestava stanovanjskega podjetja je potrebno soglasje občinske skupščine tiste občine, na kartere območju je sedež podjetja, oziroma organa, ki , ga d oloči sku pščini a. 19. člen O zadevah posebnega družbenega pomena lahko delavski svet stanovanjskega podjetja odloča samo, če je na seji navzočih večina vseh članov delavskega sveta, ki jih je izvolila delovna skupnost podjetja in večina skupnega števila predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev. Na zahtevo najmanj polovice predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev glasujejo pri odločanju o Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ,in določijo obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj, predpiše občinska skupščina za stanovanjske hiše hišni red. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Z aktom o ustanovitvi stanovanjskega podjetja se, za čas do sprejetja statuta, določi skupno število članov delavskega sveta, koliko članov izvoli delovna skupnost podjetja, koliko predstavnikov izvolijo stanovalci in koliko predstavnikov ustanovitelji. Predsednik občinske skupščine skliče začasno skupščino stanovalcev za izvolitev predstavnikov stanovalcev v delavski s Vet stanovanjskega podjetja. v 24. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. i Št. 36-33/65 Ljubljana; dne 27. decembra 1965. Skupščina Spcialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 372. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistvne republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 23. novembra 1965 in na seji Organiza-cijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivališča I. SPOLOSNE DOLOČBE 1. člen V. SR Sloveniji se vodita register stalnega prebivalstva ter razvid začasnega prebivališča. 2. člen Register stalnega prebivalstva je razvid podatkov, ki se nanašajo na stanje in gibanje prebivalstva. Register stalnega prebivalstva daje podatke za statistične in druge potrebe organov in organizacij ter za potrebe strokovnega in raziskovalnega dela. Razvid začasnega prebivalstva se vodi zlasti zaradi varstva javnega reda in za' druge potrebe organov in organizacij. Podatki iz razvidov o prijavljenih osebah se dajo tudi posameznikom, ki imajo opravičen interes. / 3. člen Da se omogoči uspešno vodenje registra stalpega prebivalstva in vodenje razvida začasnega prebivališča. so občani dolžni prijavljati stalno in začasno prebivališče in spremembo naslova stanovanja po določbah temeljnega zakona o evidenci stalnega in začasnega prebivališča občanov (Uradni list SFRJ, št. 8-101/65), po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na podlagi zakona. II. PRIJAVA - ODJAVA STALNEGA, PREBIVALIŠČA IN PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA 4. člen Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje spremembe naslova stanovanja je obvezno za občane, kadar se v določenem kraju stalno naselijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov stanovanja v istem kiaju. 5. člen Prijaviti oziroma odjaviti stalno prebivališče in prijaviti spremembo naslova stanovanja mora tisti, ki mora biti prijavljen oziroma odjavljen pd določbah temeljnega zakona o evidenci stalnega in začasnega prebivališča občanov in po tem zakonu. Občane, stare manj kot 18 let, sb dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbnik oziroma tisti, pri katerem taka oseba stanuje. Matičar vpiše po uradni dolžnosti v register stalnega prebivalstva novorojenčka, katerega starši so vpisani kot stalni prebivalci v registru stalnega pre- bivalstva, in prav tako črta v tem registru občana, za katerega je sprejel obvestilo o njegovi smrti. 6. člen Kdor prijavlja oziroma odjavlja stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja, mora oddati prijavo na obrazcu, ki obsega tele podatke: kraj, naselje, ulico, občino, kjer se občan prijavlja oziroma odjavlja; ime in priimek občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja; datum in kraj rojstva; stan, državljanstvo; narodnost; izobrazbo, poklic, zaposlitev; ime in priimek občana, ki predstavlja gospodinjsko skupnost ter razmerje članov gospodinjske skupnosti do te osebe; številko osebne izkaznice in organ, ki jo je izdal; prejšnje stalno prebivališče ali prihodnje stalno prebivališče po odjavi prejšnjega stalnega prebivališča in vzrok selitve. Občan ni dolžan navesti v prijavi podatka o narodnosti, če tega ne želi. 7. člen Prijava oziroma odjava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja se odda na predpisanem obrazcu matičarju. Ce prebiva občan v kraju, kjer je sedež občine, se odda prijava oziroma odjava organu za notranje zadeve te občine. Uradna oseba, ki sprejme prijavo oziroma odjavo, izda prijavitelju o tem potrdilo. 8. člen Kdor prijavlja stalno prebivališče, mora ob prijavi predložiti na vpogled potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča, če je v 'kraju prejšniega stalnega prebivališča prijava stalnega prebivališča obvezna. IH. PRIJAVA - ODJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA 9. člen Prijavljanje in odjavljanje začasnega prebivališča je obvezno za osebe, če se nastanijo ali začasno prebivajo v objektu gostinske ali druge organizacije, ki sprejema goste na prenočišče, pri občanu, ki oddaja sobe za plačilo, v počitniških in drugih domovih, zdraviliščih, internat^, v objektih delovnih organizacij, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev ali v objektih drugih organizacij, ki sprejmejo ljudi na začasno prebivanje. Ni potrebno prijavljati začasnega prebivališča oseb, ki so sprejete v bolnišnico ali drug zdravstveni zavod zaradi zdravljenja. 10. člen Gostinska oziroma druga podobna organizacija ali občan, ki oddaja sobe za plačilo, mora prijaviti in odjaviti gosta najpozneje v 12 urah po njegovčm prihodu oziroma njegovem odhodu. Odgovorne osebe počitniških in drugih domov, zdravilišč, internatov,' delovnih organizacij, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev ter odgovorne osebe drugih organizacij.- ki sprejmejo ljudi na začasno prebivanje, morajo prijaviti začasno prebiva- lišće oseb v 12 urah po njihovi nastanitvi, odjaviti pa v 24 uraii po njihovem odhodu. Občinski organ za notranje zadeve lahko določi daljši rok za vložitev prijave oziroma odjave iz prejšnjih odstavkov, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od kraja, kjer je sedež občinskega organa za notranje zadeve oziroma postaje milice, ne more izpolniti prijavne obveznosti v roku iz prejšnjih odstavkov. 11. člen Prijavnico začasnega prebivališča izpolni na predpisanem obrazcu stanodajalec (prvi in drugi odstavek 10. člena) na podlagi osebne izkaznice ali druge listine, iz katere je mogoče ugotoviti istovetnost prijavljene osebe. Pri odjavi začasnega prebivališča se vpiše v ustrezno rubriko prijavnice datum odjave in kraj, v katerega je odjavljena oseba odšla. Ce je stanodajalec organizacija, je dolžna skrbeti za prijavo začasnega prebivališča odgovorna Oseba t» organizacije. 12. člen Stanodajalci iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona morajo izpolnjene prijavnice začasno prijavljenih oseb izročiti občinskemu organu za notranje zadeve, če se mudi oseba, ki mora biti prijavljena, v kraju, kjer je sedež tega organa, sicer pa postaji milice. IV. RAZVID O PRIJAVLJENIH OSEBAH 1. Register stalnega prebivalstva 13. člen Register stalnega prebivalstva sestavljajo kartoni stalno prijavljenih občanov in gospodinjski listi. Karton stalnega prebivalstva obsega podatke iz prijave oziroma odjave stalnega prebivališča oziroma prijave spremembe naslova stanovanja. Gospodinjski list obsega podatke o članih gospodinjstva. 14 člen Register stalnega prebivalstva vodi matičar za matično območje. Občinski organ za notranje zadeve vodi register stalnega prebivalstva za občane, ki so stalno naseljeni v kraju, kjer je sedež občine, 15. člen Matičar mora skrbeti, da so vpisi v kartonih in gospodinjskih listih stalnega prebivalstva usklajeni s podatki v matičnih knjigah in v državljanski knjigi. 16. člen Zavod SR Slovenije za statistiko in občinski organ za notranje zadeve nadzirata vodenje registra stalnega prebivalstva in nudita matičarjem strokovno pomoč za opravljanje te dolžnosti. 2. Razvid začasnega prebivališča 17. člen Razvid začasnega prebivališča se vodi v obliki kartoteke, ki jo sestavljajo prijavnice za prijavljanje in odjavljanje začasnega prebivališča in s knjigo gostov. Kartoteko začasno prijavljenih oseb vodi občinski organ ža notranje zadeve. 18. člen Gostinske in druge organizacije morajo voditi razvid o osebah, ki jih sprejemajo na prenočišče ali jim nudijo začasno nastanitev, v obliki knjige gostov. Občinska skupščina lahko predpiše da morajo voditi knjigo gostov tudi občani, ki oddajajo sobe za plačilo, in organizacije iz drugega odstavka 10. člena tega zakona. 19. člen Organizacije in občan, ki je dolžan voditi knjigo gostov, mora vpisati v to knjigo vsakega, ki mu daje prenočišče ali nudi začasno nastanitev. Knjiga gostov se mora hraniti najmanj tri leta potem, ko je zaključena. V. KAZENSKE DOLOČBE \ 20. člen Z denarno kazmijo do 30.000 dinarjev ali z zaporom do 13 dni se kaznuje za prekršek, kdor se izogiblje prijavi oziroma odjavi stalnega ali začasnega prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja po toni zakonu1 (4. in 9. člen). Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. stanodajalec, ki v predpisanem roku ne prijavi ali odjavi začasnega prebivališča osebe, ki mora biti po tem zakonu prijavljena (9. in 10. člen); 2. kdor je dolžan izpolniti prijavno dolžnost po drugem odstavku 5. člena tega zakona, če mladoletne osebe ne prijavi v predpisanem roku; 3. občan, ki za plačilo oddaja sobe, če nima ali ne vodi v redu predpisane knjige gostov (18. člen). VI. KONČNE DOLOČBE 21. člen Republiški sekretariat za notranje zadeve predpiše v soglasju z zavodom SR Slovenije za statistiko obrazec za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in obrazec za prijavo spremembe naslova stanovanja. x Republiški sekretariat za notranje zadeve predpiše obrazec za prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča. način vodenja razvida začasno prijavljenih oseb in obrazec za knjigo gostov. Zavod SR' Slovenije za statistiko predpiše v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve obrazec karlona stalno prijavljenih občanov, obrazec gospodinjskega lista in način ter postopek, kako se vodi register stalnega prebivalstva. i 22. člen Občani, ki so prijavili stalno prebivališče in naslov stanovanja po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, niso po uveljavitvi tega zakona dolžni tega znova prijaviti. 25. člen Z dnem uveljavitve tega zakona, preneha veljati uredba o ustanovitvi in vodenju registra stalnega presbivalstva (Uradni list LRS, št. 9-54/55 in št. 49-227/57). Vodenje občinskega registra stalnega prebivalstva, ki je bil ustanovljen po uredbi iz prejšnjega odstavka, se mora spraviti v sklad s tem zakonom najpozneje v treh mesecih potem, ko začne veljati ta zakon. 24. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St. 204-1/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 373. Na podlagi četrte alinee 155. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 25. novembra 1965 in na seji Organiza-cijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o društvih 1. člen Za društva, katerih dejavnost se razteza na območje ene ali več občin ali na območje republike, veljajo poleg določb temeljnega zakona o društvih •(Uradni list SFRJ, št. 16-327/65) tudi določbe tega zakona. 2. člen Za vodenje registra društev, za izdajanje odločb, s katerimi se prepove društvu delo ali dejavnost, in za nadzorstvo zakonitosti dela društev je pristojen organ za notranje zadeve občine, na območju katere društvo deluje. Če se razteza dejavnost društva na območje dveh ali več občin ali na območje republike, je pristojen za te zadeve 'republiški sekretariat za notranje zadeve. 3. člen Organ za notranje zadeve, ki vpiše društvo v register društev, mora ustanovitelju ali organu društva sporočiti dan vpisa in številko, pod katero je društvo vpisano v registru društev. 4. člen Če ugotovi pristojni organ za notranje zadeve v mejah pravic iz 21. člena temeljnega zakona o društvih, da je društvo prekoračilo delovno področje iz pravil, na podlagi katerih je bilo vpisano v register društev, pozove društvo, naj preneha z dejavnostjo, ki ni v skladu s pravili. Če društvo v danem roku pozivu iz prejšnjega odstavka ne ugodi, sme organ za notranje zadeve prepovedati društvu dejavnost, ki ni utemeljena v pravilih. 5. člen Organ društva mora obvestiti v petnajstih dneh po občnem zboru, na katerem so bile sprejete spremembe pravil, o tem pristojni organ za notranje zave in mu poslati prepis zapisnika z občnega zbora ter nova pravila. Če se je društvo razšlo, mora organ društva najpozneje v tridesetih dneh obvestiti pristojni organ za notranje zadeve o prenehanju društva. 6. člen Dokler društvo ni vpisano v register, v organih društva ni dovoljeno delovanje, ki bi pomenilo opravljanje nalog društva v smislu njegovih pravil. 7. člen Ustanovitelji zveze društev morajo v petnajstih dneh od ustanovitve zveze obvestiti pristojni organ, da so ustanovili zvezo društev. Zveza društev iz'prejšnjega odstavka se vpiše v register društev ob pogojili, ki so predpisani za registracije društev. Za zvezo društev se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za društva. . 8. člen Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek društvo, ki kljub prepovedi po drugem odstavku 4. člena tega zakona nadaljuje z dejavnostjo, ki ni utemeljena v pravilih društva. Poleg društva se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev tudi član društva, ki po društvenih pravilih predstavlja društvo. Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek, kdor deluje v organu društva v nasprotju z določbo 6. člena tega zakona. Z denarno kazmijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki je odgovorna za izvršitev sklepa občnega zbora, če ne obvesti v predpisanem roku organ za notranje zadeve o spremembi društvenih pravil (prvi odstavek 5. člena) ali ne obvesti v predpisanem roku, da se je društvo razšlo (drugi lodstavek 5. člena). 9. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 024-7/65 Ljubljana, dne 27, dčcembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 374. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora iu na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON 0 spremembah in dopolnitvah zakona o mestih, ki so razdeljena na občine 1. člen Prvi odstavek 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11-65/64) se spremeni tako, da se glasi: »Zadeve skupnega pomena za mesto so: a) na pml roč ju urbanizma: — pripravljanje in sprejemanje urbanističnega projekta za območje mesta in urbanističnega programa razvoja niosta, — pripravljanje in sprejemanje ureditvenih in zazidalnih načrtov za območje mesta, —sprejemanje tehničnih predpisov za izdelavo in izvajanje urbanističnega načrta mesta, — določanje ožjih gradbenih okolišev na območ-' ju mestu, — zadeve vodnega gospodarstva, — dajanje soglasja k lokacijam za pomembnejšč družbene in gospodarske objekte, ki jih po vrstah objektov določi statut mesta, — zadeve urbanistične inšpekcije v mestu; b) na področju slanovunjsko-komunalnih zadev: — sprejemanje dolgoročnega programa stanovanjske graditve za območje mesta, — sprejemanje predpisov o tehničnih ndrmah v stanovanjski graditvi, — sprejemanje predpisov in ukrepov s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami; — sprejemanje programa komunalne graditve mesta, — sprejemanje predpisov o urejanju in uporabi mestnega zemljišča, f— sprejemanje predpisov o tehničnih normah v komunalni graditvi, — izvrševanje pravic in dolžnosti občinskih skup- ščin nasproti komunalnim delovnim organizacijam, ki imajo pomen za mesto, > — imenovanje ulic in trgov tor vodenje registra; c) na področju kulture in prosvete: — izvrševanje pravic in dolžnosti občinskih skupščin nasproti delovnim organizacijam, ki imajo pomen za mesto in ki jih določi statut mesta, — sprejemanje programa omrežja osnovnih šol in šol druge stopnje, — zadeve spomeniškega varstva; č) na področju zdravstva in socialnega varstva: — sprejemanje predpisov in odrejanje splošnih ukrepov, ki imajo pomen za območje mesta in ki jih določi statut mosta, • — sprejemanje programa omrežja zdravstvenih in socialnih zavodov, — izvrševanje pravic in dolžnosti občinskih skupščin nasproti zdravstvenim in socialnim zavodom, ki imajo pomen za mesto; 1 d) na področju trgovine in preskrbe: — sprejemanje ukrepov na področju osnovne preskrbe mesta, — sprejemanje predpisov o ureditvi trgov, tržnic in sejmov, — sprejemanje predpisov o obveznem času poslovanja trgovskih, gostinskih it drugih storitvenih obratov, — sprejemanje predpisov in ukrepov s področja nadzorstva nad cenami; e) na področju prometa: — sprejemanje predpisov o javnem mestnem prometu; f) na področju notranjih zadev: — sprejemanje predpisov o javnem redu in miru, — sprejemanje predpisov o lokalnem prometu na javnih cestah. — sprejemanje predpisov na področju požarne varnosti, — opravljanje služb notranjih zadev, — zadeve poklicne gasilske službe; g) na področju prispevkov, davkov in taks: — sprejemanje predpisov o prispevkih za upornim mestnega zemljišča, — sprejemanje predpisov o prometnem davku za območje mesta, — sprejemanje predpisov o komunalnih taksah, — sprejemanje predpisov o družbenih prispevkih komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto; h) na področju narodne obrambe: — zadeve s področja narodne obrambe, — sprejemanje ukrepov ob elementarnih nesrc- 4. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »V zadevah iz prvega in drugega odstavka 3. člena, ki spadajo po splošni ureditvi v občinsko b1'*-stojnost, pripadajo mestnemu svetu in njegovim organom pravice in dolžnosti, ki jih imajo sicer v teh zadevah organi občin. V teh zadevah občinski organi ne morejo sprejemati predpisov oziroma opravljati zadev, ki spadajo po določbah 3, člena tega zakona v pristojnost mestnega sveta in njegovih organov.« 3. člen 7. člen se črta. 4, člen 15. člen sc spremeni tako, da se glasi: »Za opravljanje zadev, ki so. po tem zakonu m po statutu mesta skupnega pomena za mesto, se zagotavljajo potrebna, sredstva iz prispevka od dohodkov občin. Iz prispevka od dohodkov občin se financira tudi opravljanje zadev iz 5. člena tega zakona, če se občinske skupščine in mestni svet tako sporazumejo. Prispevek od dohodkov občin se obračunava od dohodkov iz tistih virov, ki po zakonu pripadajo občinskemu proračunu in so značilni predvsem za mestno območje, in sicer v odstotku, ki ga vsako loto določi mestni svet s svojim odlokom na podlagi letnega programa svojega dela ter ob upoštevanju zmogljivosti in potreb občin. Predlog odloka iz prejšnjega odstavka da mestni svet pred spre let jem v obravnavo občinskim skupščina ni na območju mesta. .Poleg dohodkov Lz prvega odstavka ima mestni svet za opravljanje svojih nalog lahko tudi druge dohodke. Mesto lahko najema posojila.« 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 015-1/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: ' ' Ivan Maček 1. r. 3?S. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 27. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 sprejela ZAKON o odpravi sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš 1. člen Sklad SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš, ki je bil ustanovljen z uredbo o skladu Ljudske republike Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list LRS, št. 33-133/56), se odpravi z 31. decembrom 1965. 2. člen Denarna sredstva sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš ter na kredit dana sredstva tega sklada se s stanjem na dan 31. decembra 1965 prenesejo na Splošno gospodarsko banko SR Slovenije, ki jih uporabi za kritje obveznosti sklada iz najetih posojil, ostanek sredstev pa vnese v svoj kreditni sklad in jih uporablja za namene iz 4. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34-609/65). \ 3. člen Redno likvidacijo odpravljenega sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš opravi likvidacijska komišija, ki jo imenuje izvršni svet. 4. člen Upravni odbor sklada SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš in upravni odbor splošne gospodarske banke SR Slovenije morata najkasneje do 15. januarja 1966 napraviti prevzemno in prodajno bilanco o sredstvih iz 2. člena tega zakona. 5. člen Z dnem ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o skladu Ljudske republike Slovenije za zidanje stanovanjskih 'hiš (Uradni list LRS, številka 33-133/56). 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 022-127/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije " Predsednik: Ivan Maček 1. r. 376. Na podlagi Četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o organizaciji in financiranju zaposlovanja I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Za organizacijo in financiranje zaposlovanja na območju Socialistične republike Slovenije se poleg določb temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ. št. 15-313/65) uporabljajo tudi določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi. II. SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 2. člen Komunalna skupnost za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) se ustanovi za območje ene ali več sosednih občin, če ie na tem ob-močiu naimani 85.000 prebivalcev ip od tega najmanj _25.000 aktivnih zavarovancev socialnega zavarovanja delavcev. 3. člen O ustanovitvi komunalne skupnosti za območje občine odloči občinska skupščina. Z aktom o ustanovitvi določi število članov skupščine komunalne skupnosti. Komunalno skupnost za območje več občin ustanovijo občinske skupščine sporazumno, akt o ustanovitvi pa izda občinska skupščina tiste občine, kjer bo sedež komunalne skupnosti. S sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti za oEitifičje več občin se določi: — število članov skupščine in njen sedež; — število predstavnikov z območja posamezne občine v skupščini komunalne skupnosti: — druga razmerja med občinami in komunalno skupnostjo, ki se nanašajo na organizacijo službe za zaposlovanje, na opravljanje nadzorstva, na financiranje in podobno. URADNI UST SRS St. 36 — 29. XII.‘1963 4. člen Skupščina komunalne skupnosti šteje najmanj 15 in največ 29 članov. Skupščino komunalne skupnosti sestavljajo predstavniki občinskih skupščin, delovnih in drugih organizacij. državnih organov, občinskih sindikalnih svetov, občinskih komitejev Zveze mladine Slovenije in občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk. Direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje je po svojem položaju član skupščine komunalne skupnosti 5. člen Člane skupščine komunalne skupnosti izvolijo občinske skupščine z območja komunalne skupnosti. Člane skupščine komunalne skupnosti, ki predstavljajo delovne in druge organizacije ter državne tirgane. izvoli občinska.skupščina izmed članov delovnih skupnosti teh organizacij oziroma organov po predlogu, ki ga pripravi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine. Komisija pripravi svoj predlog potem, ko zbere predloge organov in organizacij. Člane skupščine, ki predstavljajo družbeno-politič-ne organizacije, izVoli občinska skupščina na predlog najvišjih organov teh organizacij. Občinska skupščina mora pri izvolitvi članov skupščine komunalne skupnosti zagotoviti njihovo sorazmerno udeležbe glede na strukturo prebivalstva in 'družbenih služb ter glede na število zaposlenih na območju, za katero je ustanovljena komunalna skupnost. i 6. člen Za območje Socialistične republike Slovenije se ustanovi republiška skupnost za zaposlovanje, ki jo sestavljajo komunalne skupnosti z območja republike. 7. člen Skupščino feuubliške skupnosti za zaposlovanje sestavljajo po en predstavnik vsake skupščine koipu-nalne skupnosti, Ciospodarike zbornice SR Slovenije, republiškega sveta, za Slovenijo, Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze mladine Slovenije, konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije, stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb Slovenije in Zveze združenj borcev NOV Slovenije ter štirje predstavniki republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Direktor Zavoda SR Slovenije za zaposlovanje je po svojem položaju član skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje. 8. člen Mandat članov skupščin skupnosti za zaposlovanje traja štiri leta, pri čemer se vsaki dve letivoli polo- vTca "flžnovr -----------------* —---------K— Volitve se opravijo vsako drugo leto; razpišejo jih ustrezne skupščine skupnosti za zaposlovanje najkasneje do konca marca. 9. člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje ima predsedniku in namestnika predsednika, ki ju izvolijo člaui skupščine izmed sebe. * 10. člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje ima izvršilni odbor, če je tako določeno s poslovnikom skupščine. S poslovnikom se določi tudi število članov izvršilnega odbora in njegove naloge. Člane izvršilnega odbora ^zvoli skupščina skupno-nosti za zaposlovanje izmed sebe. Direktor zavoda za zaposlovanje je po svojem položaju član izvršilnega odbora. III. ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE 14. člen Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje ustanovi komunalni zavod za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: komunalni zavod) za svoje območje. Skupščine dveh ali več komunalnih skupnosti lahko ustanovijo en komunalni zavod. Komunalni zavod se lahko ustanovi, če zavod razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi iz prispevka za zaposlovanje za opravljanje zadev po 30. in 31. členu temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja in za delo zavoda ter s strokovnjaki z ustrezno strokovno izobrazbo za opravljanje nalog zavoda. 12. člen Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje določi v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slo-vemje minimalne pogoje glede vrste strokovnjakov. kTfih mora imeti komunalni zavod in glede njihove strokovne izobrazbe. Komunalni zavod se ne more ustanoviti, dokler skupščina republiške skupnosti za zaposiovanje~jne ilu so izpolnjeni minimalni pogoji iz prejšnje-ga_ods_tfljTka. 13. člen Komunalni zavod ima lahko delovna mesta oziroma izpostave v večjih mestih in industrijskih središčih ali v krajih, kjer bi neposredno poslovanje zavoda z delavci na sedežu zavoda terjalo nesorazmerne stroške> S statutom komunalnega zavoda se lahko prenese na taka delovna mesta ozirqma izpostave opravljanje določenih zadev v zvezi s prijavljanjem začasno nezaposlenih delavcev in s posredovanjem pri zaposlovanju ali v zvezi z izvrševanjem izplačil denarnih nadomestil. IV. FINANCIRANJE 14. člen Skupščina Socialistične republike Slovenije določi na premog skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje stopnjo prispevka za zaposlovanje. 15. člen Kadar komunalni zavod opravlja po naročilu občinske skupščine posebne naloge, ki se nanašajo na pripravljanje delovnih ljudi za zaposlitev po 52. členu temeljnega zakonu o organizaciji in financiranju zaposlovanja. pa razpoložljiva namenska sredstva za to ne zadostujejo, zagotovi potrebna sredstva občinska skupščina. $ 16. člen Iz sredstev, ki sc natečejo od prispevka za zaposlovanje n£i območju komunalne skupnosti, se izloči del, ki je po 47. členu temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja namenjen za skupne zadeve zaposlovanja na območju republike; ta del sredstev določa skupščina republiške'skupnosti za zaposlovanje. 17. člen Kadar Sredstva pri komunalni skupnosti iz prispevka za zaposlovanje, vštevši njena rezervna sredstva,- ne zadostujejo za gmotno preskrbo začasno nezaposlenih, se krije primanjkljaj iz sredstev za skupne zadeve zaposlovanja na območju republike. Skupščina republiško skupnosti za zaposlovanje oillojn. ali se primanjkljaj krije proti vrnitvi ali brez obveznosti vračila, pojem, ko je ugotovila' dejstva im razloge, zti-raJi katerih je primanjkljaj nastal. Primanjkljaj, ki je nastal zaradi izredno povečanega števila začasno nezaposlenih delavcev, se krije brez vračila. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE . 18. člen Dokler ne bodo izvoljene prve skupščine komunalnih skupnosti, določi skupščina občine, na območju katere je sedež komunalne skupnosti število članov prve skupščine komunalne skupnosti ter razpiše volitve.1 • Prvo sejo skupščine komunalne skupnosti skliče predsednik občinske skupščine. P rvosejosk upščine republiške skupnosti za za-po-sloviin io sklice republiški sekretar za delo. SkiiDŠčinesikupnosti za zaposlovanje določijo, ka-terim članom traja prvajnuidatna doba dve Jeti- 19. člen Z dnem. ko ustanovijo skupščine komunalnih skupnosti nove zavode, prenehajo sedanji zavodi za ' zaposlovanje delavcev. ' Novi komunalni zavodi prevzamejo na območju skupnosti za zaposlovanje, za katero so ustanovljeni, sredstva ter pravice in obveznosti dosedanjih zavodov s tega območja. 20. člen j Postopek v zvezi s prenehanjem dosedanjih zavodov za zaposlovanje delavcev ter prenosom opravil, materialnih in finančnih pravic in obveznosti onravL. komisija, ki jo imenuje na prvi seji skupščina ko-. munalnc skupnosti. Komisija mora opraviti svoje delo najpozneje do 28. februarja 1966; pri tem mora gledati na to, da zaradi reorganizacije ne bo pretrgano delovanje službe za zaposlovanje. 21. člen Z aktom o ustanovitvi zavoda se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, ki opravlja pripravljalna opravila za konstituiran je in delo zavoda za zaposlovanje po določbah temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 3-33/65). 22. člen Z dnem. ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o zagotovitvi sredstev za Zavod LRS za zaposlovanje delavcev in o načinu uporabe teh sredstev (Uradni list LRS, št. 9-97/61), razen 1. točke, ki pre-neh^ veljati z dnem, ko bo po 16. členu tega zakona določen del sredstev, ki je namenjen za skupne zadeve zaposlovanja na območju republike. 23. člen Ta zakon začne veljati t. janjin'-j" St. 023-60/65 , Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 377. Na podlagi četrte alimee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Sooialno-zdravstvcnega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o zdravstvenem zavarovanju kmetov L SPLOŠNE DOLOČBE, / 1. člen Kmetje si zagotavljajo zdravstveno zavarovanje na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter v skladu s temeljnim zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ, št. 25-453/65) in s tem zakonom. 2. člen Zdravstveno zavarovanje kmetov se izvaja po načelih samofiinanoiranja in samoupravljanja zavarovancev v okviru skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, ki se organizirajo v skladu z določbami temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) in tega zakona. 3. člen Kot kmetje so zdravstveno zavarovani vsi tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z rednim poklicem ali se * v pridobitne namene kot posamezniki ukvarjajo z lovom ali ribolovom, ne glede na to. ali imajo morda dohodke tudii od kakšne druge samostojne dejavnosti ali od samostojnega poklica. Za kmete se štejejo po tem zakonu tudi gospodinjski člani oseb iz prejšnjega odstavka, kj jih te preživljajo. Tisti, ki se sicer ukvarjajo s kmetijsko dejanost-jo, ki pa so v delovnem razmerju ali opravljajo kakšno drugo dejavnost, na podlagi katere imajo po temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, šf. 15-316/65) ali po republiških predpisih, izdanih na podlagi 27. člena omenjenega zakona, pravico do zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovane primere, ali pa imajo to pravico kot upokojenci, oziroma uživalci oskrbnine ali začasnega nadomestila po predpisih o invalidskem zavarovanju, niso zdravstveno zavarovani po tem zakonu, dokler so zavarovanci po omenjenih predpisih. 4. člen Zdravstveno zavarovanje kmetov je osnovno, lahko pa je tudi razširjeno. Osnovno zdravstveno zavarovanje je splošno, ob-veznq in enotno za vse kmete v Socialistični republiki Sloveniji. Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je kmetom zagotovljen obseg zdravstvenega varstva, določen s tem zakonom. Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje za kmete na območju posameznih skupnosti socialnega zavarovanja kmetov oziroma posameznih občin na območju skupnosti. Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se zagotavljajo kmetom tiste oblike zdravstvenega varstva oziroma tiste pravice, ki niso zagotovljene z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov je splošno, obvezno in enotno za območje, za katero je vpeljano. Kolikor ni zagotovljeno s tem zakonom, se za zdravljenje nalezljivih bolezni in za izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje bolezni kmetov kakor tudi za kritje stroškov v zvezi s tem uporabljajo določbe drugega odstavka 46. člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17-224/64). 5. člen Občinska skupščina lahko sklene za kmete določenega premoženjskega stanja, da plačuje del stroškov za posamezne oblike zdravstvene pomoči, ki bi jih po zakonu sicer morali plačati sami zavarovanci, v celoti ali deloma iz občinskega proračuna. 6. člen Zdravstveno zavarovanje po tem zakonu se izvaja v okviru komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: »komunalna skupnost kmetov« oziroma »republiška skupnost kmetov«). — Komunalne skupnosti kmetov in republiška skupnost kmetov poslujejo po načelih samouprave zavarovancev. II. OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 7. člen . Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je zagotovljeno zdravstveno varstvo za zdravstvene storitve, naštete v 8. členu, ki se plačujejo v celoti iz skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov in za zdravstvene storitve, naštete v 9. in 10. členu, ki se plačujejo deloma iz skladov, deloma pa jih plačujejo zavarovanci sami. 8. člen Za osebe, ki so zdravstveno zavarovane po tem zakonu, se v celoti plačujejo v breme sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov stroški za: 1. zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu in na bolnikovem domu, če zbolijo za temile bo-lezmimi: akutna otroška ohromelost, Bangova bolezen, bolezen kala-azar, četrta venerična bolezen, davka, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, lues, malteška vročica, mehki čankar, mikoza, mrtvični krč, nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganskih mren (meningitis), oslovski kašelj, ošpice, paratifus, pegavicn. porodna mrzlica, povratna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škr-latinka, trahom, trebušni tifus, tularemija, Vailova bolezen, vranični prisad; 2. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, če zavarovanec zboli za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike; 3. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevaren za življenje drugih; 4. ambulantno zdravljenje raka, leukemije in podobnih malignih obolenj v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu; 5. pregledi, svetovanja in zdravljenje nosečih v zdravstvenih zavodih in na domu ter zdravniški obiski na domu. če so zdravstveno potrebni; 6. zdravstveno varstvo predšolskih in šoloobveznih otrok — vendar na jdalj do dokončanega 15. leta starosti — v enakem obsegu, kot je to zagotovljeno otrokom zaposlenih delavcev po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev; 7. ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev šol II. stopnje; 8. sanacija kliccnosccv; 9. cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih; ( 10. dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija sta- novanja. če je to zaradi nalezljive bolezni zdravniško indiolrano; 11. zdravila v primerih, ko se zdravijo za boleznimi iz 1. in 2. točke tega člena na svojem domu. ’ 9. člen Razen v primerih iz prejšnjega člena plačajo zavarovanci sami del stroškov in sicer: 1. 10 % stroškov: a) za bolnišnično zdravljenje raka, leukemije in podobnih malignih obolenj; b) za bolnišnično zdravljenje študentov višjih in visokih šol. 2. 23 «/o stroškov: a) za porodniško pomoč doma in v bolnici in zdravljenje v bolnici v zvezi s porodom; b) za okrbo doječih mater, ki so pri otroku v bolnici; c) za bolnišnično zdravljenje življensko nevarnih poškodb in obolenj; č) za zdravljenje od 15. dneva dalje v splošnih in specialnih bolnišnicah, kolikor ni v tem členu drugače določeno; d) za zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za mumpsom ali gripo, kadar se katera teh bolezni pojavi v obliki epidemije; e) za zdravila, kadar se zdravijo za sladkorno boleznijo, srčnimi obolenji in epilepsijo, če ti stroški niso že vračunani v ceni za posamezne zdravstvene storitve. 3. 50 % stroškov: a) za ambulantno zdravljenje (splošno in specialno), kolikor ni v tem členu drugače določeno; b) za zdravljenje prvih 14 dni v splošnih in specialnih bolnišnicah, kolikor ni v tem členu drugače določeno; c) za izdiranje zob; č) za zdravila, če niso vračunana v ceni za posamezne zdravstvene storitve, kolikor ni v tem členu drugače določeno. 10. člen Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben in sicer: 1. če gre za osebo, ki je. zbolela za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnici obvezno; 2. če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih; 3. če gre za osobo, ki se je življensko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnišnici. Kadar se zdravljenje bolezni iz prejšnjega odstavka po 8. členu plačuje v breme sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov, gredo tudi stroški prevoza z reševalnim vozilom v breme tega sklada. Kadar mora zavarovana oseba za zdravljenje bolezni ali poškodbe po 9. členu neposredno plačati del stroškov sama, mora v enakem odstotku plačati tudi del stroškov za prevoz z reševalnim vozilom. III. RAZŠIRJENO ZDRAVSTVENĆ ZAVMOVANJF 11. člen Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov vpelje skupščina komunalne skupnosti kmetov za območje komunalne skupnosti kmetov ali za območje posameznih občin na območju te komunalne skupnosti, in sicer na podlagi' odločitve referenduma kmetov-zava-rovancev. Z aktom, s katerim se uvede razširjeno zdravstveno zavarovanje, se določijo stopnje oziroma višina prispevka, območje, oblike zdravstvenega varstva ter katere od teh ehlik gredo v celoti na račun sklada razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetov in v katerih primerih plača sklad samo določen del stroškov, medtem ko trpi ostanek zavarovanec. 12. člen Referendum iz prvega odstavka prejšnjega člena se. izvede po posameznih občinah. V razpisu referenduma je treba navesti podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. IV. FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 13. člen Sredstva za osnovno in razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov se zagotavljajo s prispevkom, ki ga plačujejo kmetje-zavarovanci. Prispevki za osnovno zdravstveno zavarovanje se stekajo v sklad osnovnega zdravstvenega zavarovanja pri komunalni skupnosti, prispevki za razširjeno zdravstveno zavarovanje pa v sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja pri komunalni skupnosti. Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov se določajo v odstotku od katastrskega dohodka in od drugih prispevkom in davkom zavezanih dohodkov kmetov-zavarovancev in članov njihovega gospodinjstva, ki so zavarovani po tem zakonu. Prispevek se lahko predpiše tudi v določenem znesku, ki je lahko različen glede na kriterije, ki se določijo z aktom o vpeljavi prispevka. 14. člen Stopnjo oziroma višino prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje določi skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v soglasju s Skupščino SR Slovenije. 15. člen Prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov odmerja, evidentira in izterjuje za dohodke pristojni občinski upravni organ na enak način in hkrati s prispevki in davki občanov; vplačane prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov odvaja sproti skladu za osnovno oziroma skladu za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov. * I Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov se plačujejo tudi od tistih dohodkov, ki so oproščeni prispevka oziroma davka občanov. Če se priznajo kmetom-'zavarovancem posebne olajšave zaradi elementarnih nezgod ali zaradi drugih izrednih dogodkov po 56. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradini list.SRS. št. 37-209/64). veljajo te olajšave tudi za plačevanje tistega prispevka po tem zakonu, ki se odmerja od katastrskega dohodka. 16. člen Pri republiški skupnosti kmetov se oblikuje republiški sklad za pozavarovanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov. Sredstva republiškega sklada za pozavarsvanje se oblikujejo iz premij, ki jih plačujejo komunalne skupnosti kmetov iz svojih dohodkov. Višino premij določi skupščina republiške skupnosti kmetov. 17. člen S pozavarovanjem osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov se zagotovi pokrivanje razlik, ki nastajajo zaradi različnih rizikov kot posledica objektivnih zdravstvenih, gospodarskih in demografskih razmer na območju posameznih komunalnih skupnosti kmetov. Zavarovalne primere, ki se krijejo iz sklada za pozavarovanje, določi skupščina republiške skupnosti kmetov. 18. člen Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje in komunalnih skladov se razporejajo s finančnimi načrti. Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupščina skupnosti kmetov na predlog ustreznega zavoda za socialno zavarovanje. 19. člen Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je direktor ustreznega zavoda za socialno zavarovanje. 20. člen Stroški poslovanja zavoda za socialno zavarovanje v zvezi z njegovim delom za zdravstveno zavarovanje kmetov se krijejo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja kmetov na podlagi pogodbe med skupnostjo kmetov in zahodom. Stroški odmere, evidentiranja in izterjave prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov se krijejo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja kmetov na podlagi pogodbe med komunalno skupnostjo kmetov im občino. 21. člen Presežek vsakega sklada se ob koncu poslovnega leta odvede v rezervo sklada. Sredstva iz rezervnega sklada se smejo uporabljati samo za kritje primanjkljajev. Sredstva iz rezerve sklada, ki se ne uporabijo za kritje primanjkljajev in so razpoložljiva, lahko nalagajo skupnosti kot depozite z rokom do enega leta ali v blagajniške zapise. Če sredstva rezervnega sklada komunalne skupnosti kmetov ne zadoščajo za kritje primanjkljaja, predpiše skupščina komunalne skupnosti kmetov v soglasju z občinskimi skupščinami izreden prispevek zavarovancev. V. ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV 22. člen Kmetje-zavarovanci na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje tvorijo komunalno skupnost socialnega zavarovanja kmetov. Skupščina komunalne skupnosti kmetov iz prejšnjega odstavka lahko sklene, da se ustanovi na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje dvoje ali več komunalnih skupnosti kmetov. ,Komunalne skupnosti kmetov na območju SR Slovenije tvorijo republiško skupnost kmetov. 23. Člen Organa skupnosti kmetov sta skupščina in izvršilni odbor. Skupščino komunalne skupnosti kmetov sestavljajo člani, ki jih izvolijo kmetje-zavarovanci z območja komunalne skupnosti kmetov. Skupščino republiške skupnosti kmetov sestavljajo člani, ki jih izvolijo skupščine komunalnih skupnosti kmetov. Skupščina republiške oziroma komunalne skupnosti kmetov izvoli izmed sebe izvršilni odbor. 24. člen Skupščina SR Slovenije določi s posebnim predpisom število članov prve skupščine in način volitev članov skupščin. 25. člen Kolikor v tem zakonu ni drugače določeno, se glede organizacije zdravstvenega zavarovanja kmetov ustrezno uporabljajo določbe temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. VI. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 26. člen Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se zs izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetov ustrezno uporabljajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju delavcev glede Uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev in povrnitve škode ter predpisi o finančnem poslovanju zavodov za socialno zavarovanje. Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva dokazujejo kmetje svojstvo zavarovanca z zdravstveno izkaznico. Obrazec zdravstvene izkaznice ter način izdajanja in uporabe zdravstvene izkaznice določi republiški sekretar za delo. VII. RAZMERJE DO ZDRAVSTVENIH ZAVODOV 27. člen Razmerje med komunalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodi, ki dajejo zavarovancem zdravstveno pomoč, se ureja s pogodbami. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Okrajni skladi zdravstvenega zavarovanja kmetov zaključijo poslovanje z 31. decembrom 1965. Takrat se sestavi zaključni račun, sredstva in obveznosti pa se razdelijo med sklade komunalnih skupnosti kmetov v sorazmerju s številom njihovih zavarovancev-.kmetov, Morebitni primankljaji teh skladov, nastali do dne, ko začne veljati ta zakon, se krijejo tako, da se izterjajo neizpolnjene obveznosti po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30-263/61). 29. člen Dokler se skupščine komunalnih skupnosti kmetov in skupščina republiške skupnosti kmetov ne bodo sestale na prvem zasedanju, njihove funkcije po tem zakonu in po temeljnem zakpnu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja opravljajo upravni odbori sedanjih okrajnih skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov oziroma upravni odbor republiškega sklada za pozavarovanje. Mandat članov upravnih odborov sedanjih okrajnih skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov in mandat članov. upravnega odbora republiškega sklada za pozavaro-vanje preneha z dnem, ko se bodo sestale skupščine komunalnih skupnosti kmetov oziroma skupščina republiške skupnosti kmetov na prvo zasedanje. 50. člen S splošnimi akti, izdanimi na podlagi 14. členu tega zakonav se za leto 1966 lahko določi, da imajo določbe o stopnjah prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov učinek od 1. januarja 1966 dalje. 31. člen Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje se prenesejo v sklad za pozavarovanje republiške skupnosti kmetov z dnem. ko se začne uporabljati ta zakon. 32. člen Prve skupščine komunalnih skupnosti kmetov sklepajo o Vprašanju nadaljnjega obstoja ali odprave sedanjega razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetov na svojem območju, in-sicer v skladu z določbami 11. in 12. člena tega zakona. 33. člen Z dnem, ko se za^ne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30-263/61) in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi, izdani na podlagi 16. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS; št. 10-81/65). 34. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. Št. 190-5/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 378. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Socialno-^dravstvenega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ti člen Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost delavcev) se lahko ustanovi za območje ene ali več sosednjih občin, če so izpolnjeni tile pogoji: 1. da je zagotovljeno, da zavarovane osebe s takšnega območja lahko uveljavljajo pretežni del zdravstvenega varstva na območju, za katero naj se ustanovi komunalna skupnost delavcev; 2. da je na takšnem območja zagotovljena zadostna ekonomska in rizična finančna osnova komunalne skupnosti delavcev. 2. člen Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. člena, če je na območju, za katero naj se ustanovi komunalna skupnost delavcev, poleg enega ali več zdravstvenih domov in zavoda za zdravstveno varstvo tudi splošna bolnišnica, ki ima vsaj oddelke za interno medicino, kirurgijo, ginekologijo in porodništvo ter za otroške bolezni. 3. člen Šteje sc, da je izpolnjen pogoj iz 2. točke 1. člena, če je na ustreznem območju vsaj 30.000 aktivnih zavarovancev in upokojencev in če je zagotovljeno kritje stroškov zdravstvenega varstva na tem območju tako, da je mogoče najmanj OO0/« stroškov tega varstva pokrivati z rodnimi prispevki (osnovni im dodatni prispevek). 4. člen Zavarovano! z območja ene ali več občin se lahko izločijo iz komunalne skupnosti delavcev zaradi ustanovitve samostojne komunalne skupnosti delavcev, če so za to območje izpolnjeni pogoji, določeni v 1. do 3. členu tega zakona, in če tudi območje, ki ostane v skupnosti, izpolnjuje pogoje za samostojno komunalno skupnost delavcev. 5. člen Zavarovanci z območja ene ali več občin se lahko izložijo iz komunalne skupnosti delavcev in pripojijo k drugi skupnosti, če območje, ki ostane v skupnosti, izpolnjuje pogoje za samostojno komunalno skupnost delavcev ali če se to območje hkrati pripoji k drugi skupnosti. 6. člen Komunalno skupnost delavcev za območje več občin ustanovijo občinske skupščine vseh prizadetih občin sporazumno. Če se občinske skupščine ne morejo sporazumeti o ustanovitvi, odloči o tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog prizadete občine. 7. člen Zavarovanci z enega območja se lahko izločijo iz komunalne skupnosti delavcev zaradi ustanotitve nove komunalne skupnosti delavcev ali zaradi pripojitve k drugi komunalni skupnosti delavcev (4. in 5. člen) po sporazumnem sklepu prizadetih skupščin kmunalnih skupnosti delavcev v soglasju s prizadetimi občinskimi skupščinami. Skupščine komunalnih skupnosti delavcev lahko pred odločitvijo razpišejo referendum. Če se skupščine komunalnih skupnosti ne morejo sporazumeti o izločitvi oziroma o pripojitvi ali če ni soglasja vseh prizadetih občinskih skupščin, odloči o izločitvi oziroma o pripojitvi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 8. člen Sklep o izločitvi določenega območja iz komunalne skupnosti delavcev in sklep o ustanovitvi nove komunalne skupnosti delavcev se izvrši s 1. januarjem naslednjega leta, če je sprejet vsaj do konca novembra. 9. člen Dve ali več komunalnih skupnosti delavcev se lahko združijo v eno komunalno skupnost delavcev na podlagi sklepov skupščin prizadetih komunalnih skupnosti delavcev. ^ 1P. člen Medsebojna razmerja med občinami, za katere se ustanavlja skupna komunalna skupnost delavcev, se uredijo med občinami sporazumno pred ustanovitvijo skupnosti. V sporazumu se določi zlasti, katera občinska skupščina oziroma upravni organ katere občinske skupščine opravlja naloge iz V. poglavja temeljnega zakona o, organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) in druge naloge, ki jih [x> omenjenem zakonu opravljajo občinske skuoščinc oziroma njihovi upravni organi. 11. člen Komunalni zavod za socialno zavarovanje se ustanovi praviloma za območje one komunalne skupnosti delavcev. Komunalni zavod se lahko ustanovi za območje dveh ali več komunalnih skupnosti delavcev, če je to v korist racionalnejše organizacije in smotrnejšega poslovanja, službe za izvajanje socialnega zavarovanja. O ustanovitvi komunalnega zavoda za območje dveh ali več komunalnih skupnosti delavcev odločajo prizadete komunalne skupnosti delavcev sporazumno. 12. člen Komunalno skupnost socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu; komunalna skupnost kmetov) tvorijo kmetje-za varov huci na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Skupščina komunalne skupnosti kmetov iz prejšnjega odstavka lahko sklene, da se ustanovijo na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje dve ali več komunalnih skupnosti kmetov, če so za vsako prizadeto skupnost izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega zakona. Glede združevanja komunalnih skupnosti kmetov se smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona 13. člen Komunalne skupnosti, organizirane po določbah tega zakona, morajo začeti s poslovanjem 1. januarja 1966. 14. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 022-126/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 379. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov 1. člen 2. člen zakona o zdravstvenem varstvu kmetov-Irorcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 10-84/65) se spremeni tako, da se glasi: Kmetje-borci plačujejo za zdravstveno varstvo prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje kme--tov. Vsi drugi stroški zdravstvenega varstva kmetov-borcev in njihovih družinskih članov se krijejo iz proračunskih sredstev Socialistične republike Slovenije. 2. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St 191-11/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 380. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Social no-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ZAKON o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev 1. člen Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno za varovanje delavcev, ki jo določijo skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev po drugem odstavku 77. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ. št. 24-440/65) sme znašati od 1. januarja 1966 dalje največ 7,5 °/o od osnove, od katere se obračunava prispevek za zdravstveno zavarovanje. 2. člen Ce zaradi uporabe 1. člena tega zakona zbrana sredstva skladov posameznih komunalnih skupnosti ne bi zadoščala za kritje zakonitih obveznosti, se nekrite obveznosti krijejo po 84. členu temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1966. St. 190-6/65 Ljubljana; dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije •Predsednik: Ivan Maček 1. r. 381. Na podlagi 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 21. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-3^7/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Socialno-zdravstveneffa zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ODLOK o številu članov prve skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in o načinu volitev članov teh skupščin I Prve skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: prve skupščine) štejejo od 15 do 50 članov. V skladu s prejšnjim odstavkom določi upravni odbor republiškega sklada za zdravstveno pozavaro-vanje kmetov, koliko članov prve skupščine vsake komunalne skupnosti je treba izvoliti in koliko od teh članov se voli na območju posamezne občine; število članov določi tako, da pride praviloma 500 kmetov-zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci) na enega člana prve skupščine. II Volitve članov prve skupščine vodijo volilne komisije. Volilna Komisija se postavi za vsako komunalno skupnost. Volilno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani ter njihovi namestniki. Imenuje jih upravni odbor republiškega sklada zg zdravstveno pozavarova-nje kmetov. III Volilna komisija: — izvršuje tehnične priprave za volitve; — določi volilne enote: — ugotavlja izid volitev; — izdaja izvoljenim članom prve skupščine potrdila o izvolitvi; — opravlja druge zadeve, ki jih določa ta odlok. Strokovno-tehnično in pisarniško delo za volilno komisijo opravlja komunalni zavod za socialno zavarovanje. IV Volitve v prve skupščine se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se voli po en član prve skupščine. V Volilna komisija razdeli območje vsake občine z območja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov na toliko volilnih, enot, kolikor članov prve skupščine je treba izvoliti v občini, in sicer tako, da je v vsaki volilni enoti priMižno enako število zavarovancev. VI Kandidiranje in volitve članov prvih skupščin se opravijo na zborih zavarovancev. Zbor zavarovancev skliče volilna komisija za vsako volilno enoto. Sklic zbora zavarovancev se razglasi na način, ki je običajen v kraju, kjer se opravi zbor. VII Zbor zavarovancev se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh zavarovancev z območja volilne enote. Ce na zboru ni toliko zavarovancev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor ne glede na število navzočih zavarovancev. Na zboru zavarovancev imajo pravico predlagati kandidate in voliti člane prvih skupščin samo zavarovanci, ki prebivajo na območju volilne enote, za katero je zbor sklican. VIII Delo zbora zavarovancev vodi predsednik zbora, ki ga navzoči zavarovanci izvolijo izmed sebe. Zapisnikarja na zboru zavarovancev preskrbi volilna komisija. Zbor zavarovancev lahko izbere drugega zapisnikarja. IX Kandidate za člana prve skupščine lahko predlaga skupina najmanj petih zavarovancev. Vsaka skupina lahko predlaga največ enega kandidata. Po končanem predlaganju kandidatov objavi predsednik zbora imena kandidatov po vrstnem redu, kot so bili kandidati predlagani. X Po končanem kandidiranju zbor zavarovancev voli člana izmed predlaganih kandidatov. Volitve se opravijo javno z dviganjem rok. Zbor lahko sklene, da se voli tajno z glasovnicami. O predlaganih kandidatih se glasuje po vrsti, kot so bili predlagani. Vsak zavarovanec lahko glasuje le za enega kandidata. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih zavarovancev. Ce je dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov, se volitve ponovijo samo med temi kandidati. « XI O delu zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega zlasti podatke o tem, kje in kdaj je bil zbor, ugotovitev, ali je bil zbor sklepčen, kandidate, ki so bili predlagani na zboru, koliko glasov je dobil vsak kan-” didat in kdo je bil izvoljen za člana prve skupščine. Zapisnik podpišejo predsednik zbora, zapisnikar in dva overitelja zapisnika. Zapisnik se pošlje volilni komisiji. XII Vsak zavarovanec ima pravico ugovora na občin-siko skupščino zaradi nepravilnosti volitev, in sicer najpozneje v 48 urah po končanem zboru zavarovancev. XIII Če se volitve v volilni enoti razveljavijo, je treba najpozneje v 15 dneh od dneva razveljavitve opraviti ponovne volitve. XIV Volitve v prve skupščine morajo biti opravljene najpozneje do 15. februarja 1966. XV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v. »Uradnem listu SRS<. St. 022-125/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 382. Na podlagi 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena ter prvim odstavkom 174. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1965 sprejela ODLOK o soglasju k določitvi stopenj prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za otroški dodatek I Daje se soglasje k sklepu Skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije z dne 10. decembra 1965, s katerim je določena za čas od 1. januarja 1966 dalje stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 11,00% ter stopnja prispevka za otroški dodatek v višini 2,50%. II Daje se soglasje k sklepu Skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev ŠR Slovenije z dne 10. decembra 1965, Pkaterim je določena stopnja dodatnega prispevka za invalidsko iu pokojninsko zavarovanje: / — v višini 5,50% za delavce na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih, katerim se po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju šteje vsakih 12 mesecev dejanskega delovnega razmerja za 18 mesecev zavarovanja; — v višini 3,60% za delavce na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih, katerim se po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju šteje Vsakih 12 mesecev dejanskega delovnega razmerja za 16 mesecev zavarovanja; — v višini 2,70% za delavce na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih, katerim se po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju šteje vsakih- ,12 mesecev dejanskega delovnega razmerja za 15 mesecev zavarovanja. » III Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 19-2/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 383. Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. člena zakona o spremembah zakona o cestnem %kladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-310/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 27. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 sprejela - ODLOK o soglasju k četrti spremembi finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1965 I K četrti spremembi finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1965, ki ga je sprejel upravni odbor cestnega sklada SR Slovenije na seji dne 21. XII. 1965 in ki po tej spremembi izkazuje dohodke v znesku 8.463,682.000 din in izdatke v enaki višini, se daje soglasje. f II Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 400-21/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. >r 384. PRIPOROČILO za začasno, financiranje strokovnega šolstva v SR Sloveniji Skupščina SR Slovenije je na seji Republiškega zbora dne 27. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 28. decembra 1965 obravnavala vprašanja financiranja strokovnega šolstva. Pri tepi je ugotovila pomanjkljivosti v sistemu tega financiranja, ki ponekod že ogrožajo redno delo strokovnega šolstva. Da bi se v prehodnem obdobju do uveljavitve zakona o financiranju vzgojno izobraževalcih dejavnosti odpravile te pomanjkljivosti, Skupščina, SR Slovenije na podlagi 136. člena ustave SR Slovenije 385. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v , zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 27. decembra 1965 sprejel SKLEP o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kranju 1 Okrožno sotlisce v Kranju ima 140 sodnikov porotnikov. 11 priporoča I Gospodarske organizacije in druge delovne organizacije, ki poslujejo kot gospodarske organizacije (v nadaljnjem besedilu: delovne organizacije), naj v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti • na področju strokovnega izobraževanja in v ta namen prispevajo tudi potrebna sredstva za financiranje strokovnega šolstva. Glede na ugotovljene potrebe strokovnega šolstva bi obveznost izpolnila tista delovna organizacija, ki bi za strokovno šolstvo namenila v letu 1966 vsaj 1 °/o od svojih bruto osebnih dohodkov, bodisi s prispevkom pristojnemu medobčinskemu sklatlu za šolstvo bodisi z neposrednim financiranjem šol svoje panoge, ki jih je delovna organizacija obvezna financirati kot ustanovitelj ali soustanovitelj. Delovne organizacije naj \ navedenem obsegu pravočasno sklenejo ustrezne pogodbe z občinsko skupščino in s tem omogočijo enakomerno porazdelitev svojih obveznosti, ki jih imajo do strokovnega šolstva. II Občinske skupščine naj skrbijo, da bodo v letu 1966 zagotovljena zadostna sredstva za delo strokovnih šol, ki se financirajo iz medobčinskih skladov, in naj po potrebi prispevajo sredstva iz svojih proračunov, če ne bi zadostovala sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije. St. 400-34/65 Ljubljana, dne 28. decembra 1965. / Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. V Za sodnike porotnike se izvolijo: 1. Ahačič inž. Janez, vodja gozdnega obrata, Gozdno gospodarstvo, Kranj, obrat, Škofja Loka; 2. Aleš Danilo, strojni tehnik, Tovarna elektrotehničnih in finomehaoičnih izdelkov >lskra«, Kranj; 3. Balantič Feliks, knjigovodja, Tovarna obutve »Peko«, Tržič; 4. Belehar Franc, gumar. Tovarna gumijevih izdelkov >Sava<, Kranj; 5. B e š t e r Vinko, pomočnik tehničnega vodje, Kmetijska zadruga, Škofja Loka; 6. Bizjak Marjan, predsednik, občinski sindikalni svet, Tržič; 7. Bizjak Tilka, upokojenka, Kranj, Koroška 16; 8. Blagotinšek Viktor, elektromehamik. Tovarna elektrotehničnih in finomehaaičnih izdelkov »Iskra*, Kranj; 9. "B o ž i č Franc, šef proizvodnje, tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče; 10. Braniselj Zofka, uslužbenka. Loške tovarne hladilnikov, Škofja* Loka; 11. Brezar Janez, uslužbenec, Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra«, Kranj; 12. Ceferin Franc, kadrovik, Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje, Češnjica; 13. Gosar Janez, knjigovodja. Železniška postaja. J esenioe; 14. C i g 1 i č Marija, gospodinja, Kranj, Begunjska 12; 15. Čebulj Boris, komercialist. Tovarna čipk in vezenin, Bled; 16. Čebulj Ivan. upokojenec, Kranj, Kokrica 186; 17. Č r n i 1 e c Stane, nabavni referent. Tovarna obutve »Peko«, Tržič; 18. Destovnik Marjeta, gospodinja, Kranj, Zupančičeva 20; 19. Dolinar Jože, vodja splošnega vodmo-upravnega sektorja. Vodna skupnost Gorenjske, Kranj; 20. Faganel Marija, upokojenka, Sobenje 13; 21. Flerin Vladimir, upokojenec. Kranj, Kidričeva 36; 22. Fr če j Janez, skladiščnik, »Vino«, Kranj, podružnica, Bled; 23. G a s a r Anton, žerjavovodja, Železarna, Jesenice; 24. Gašperšič Franc, šef kadrovsko-socialne službe, Zdiravstveni dom. Kranj: 25. GostiSa Alojz, upokojenec. Kranj. Rotarjeva 1; 26. Gregorač Leopold, strugarski mojslef. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra«, Kranj; 27. Grum Janez, referent za premoženjsko-pravne zadeve, skupščina občine Kranj; 28. Hafner Alojz, matičar, skuipščina občine Kranj; 29. Hafner Miro, cenilec škod industrijskega zavarovanja, Zavarovalnica, Kranj; 50. Hočevar Janez, upravnik, »Tapetništvo«, Kranj; 31. Hostnik Franc, referent za proizvodnjo, Gozdno gospodarstvo, Kranj; 52. Hrovatin Ivan, direktor. Zavarovalnica, Kranj; 33. I s k r a Alojz, upokojenec. Nemški rovt 24; 34. Jocif inž. Nande, projektant, Splošno gradbeno podjejte »Projekt«, Kranj; 35. Jurgele Valentin, ključavničar. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelokov »Iskra«, Kranj; 36. K a d d i č Štefan, strokovni sodelavec za organizacijo dela. Višja šola za organizacijo dela, Kranj; 37. Kastelic Jože, delovodja pri novih valjarnah. Železarna, Jesenice; 38. Kerstein Vladimir, ključavničar, Železarna, Jesenice; 39. Kirbiš Jože, direktor. Kamnoseštvo, Kranj; 40. KI inčo v Žarko, planet-analjtik, skupščina občine Jesenice; 41. Kodre Alojz, blagovni blagajnik. Železniška postaja Jesenice; 42. Kokalj Rijjna, uslužbenka, Zavarovalnica. Kranj; 43. Kolar Rado, skladiščnik. Elektrotehnično podjetje, Kranj; 44. Koman Miro. tajnik občinskega odbora Zveze združenj borcev Radovljica; 45. K o n i č Zora, administratorka, občinski komite ZK Tržič; 46. Korošec Ivan, referent za premožen jsko-pravne zadeve, skupščina občine Kranj: 47. Kos Janez, uslužbenec, skupščina občine Škofja Loka; 48. K o s Lojze, pomočnik upravnika, Gozdno gospodarstvo, Bled, gozdna uprava, Radovljica: 49. Košir Janez, Kranj, Krožna pot 2; 50. Kotnik Tončka, gospodinja, Mojstrana 178; 51. Koželj Vladimir, upravnik, Dijaški dom, Škofja Loka; 52. K r a j c e r Jernej, uslužbenec, skupščina občine Kranj; 53. K-ralj Janko, tehnolog. Tovarna verig. Lesce; 54. K ra n c Marija, uslužbenka, Zavod za izgradnjo Kranja, Kranj; 55. Križaj Anica, gospodinja, Godešič 46; 56. Križnar Franc, uslužbenec, Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra«, Kranj; 57. Križnar Vinko, upokojenec, Naklo pri Kranju 94; 58. Lavtar Valentin, elektromonter, Elektro. Kranj; 59. Likar Peter, skladiščnik, Inštitut za tuberkulozo, Golnik; 60. Logar Roman, Zavod za izgradnjo Kranja, K ranj; 61. Lorenčič Branimir, direktor, srednja tehniška šola. Jesenice; 62. L u i n Saša, referent za zdravstvo, skupščina občine Kranj; 63. Makovec Romam, uslužbenec, Vojna pošta 3784, Krap j; v 64. Malovrh Alojz, ravnatelj, vajenska šola, Škofja Loka; 65. Markelj Matija, vodja splošno-kadrovskega sektorja, Tovarna »Sukno«, Zapuže; 66. Mavrič Franc, upokojenec, Kranj, Stritarjeva 2; 67. Miklavčič Slavka, uslužbenka, občinske zveza DPM, Kranj; 68. Mikuž Anica, upokojenka, Kranj, Koroška 14; 69. Mikuž Maks,' upokojenec, Kranj, Koroška 14; 70. Mlinar Alojz, strojni tehnik, Železarna, Jesenice; 71. M okorel Anton, tap etnik. Združena lesna indu- ° strija, Tržič; 72. Moštrokol Gojko« sanitarni tehnik, Zavod za zdravstveno varstvo, Kranj; 73. Mraz Edvard, upokojenec, Kranj, Pot na Jošta 15; 74. Muhi Ivan, strugarski inštruktor, šolski center »Iskra«, Kranj; 75. Nabernik Srečo, uslužbenec, obmejno poverjeništvo, Jesenice; 76. Novak Zofija, strojepiska, skupščina občine Tržič; 77. Oman Anton, obratovodja, Lesna industrija »Jelovica«, Škofja Loka; 78. O raže m Teodor, učitelj. Poklicna šola za kovinarsko in elektro stroko, Kranj; 79. Ostanek Marta, farmacevtka. Lekarna, Kranj; 80. Papo v Miha, upravnik, Sindikalni dom, .Kranj; 81. Pavlič Jože, upokojence, Kranj, Sejmišče' 4; 82. P,a v 1 i n Nace, tajnik, občinski sindikalni svet, Kranj; 83. Pečar Avgust, tehnolog, tovarna elektrotehničnih in finomehaničniih izdelkov »Iskra«, Kranj; 84. Pergar Drago, uslužbenec, podjetje za PTT promet, Kranj; 85. Perko Sašo, poslovodja, »Oblačila-Novost«, Kranj, poslovalnica, Tržič1; t ... 86. Petelin Jože, knjigovodja, tekstilna industrija »TekstiHndus«, Kranj; 87. Petrič Janez, direktor, kinematografsko podjetje, Kranj; 88. Pintar Ferdo, upravitelj, Vodovodna skupnost, Kamna gorica: 89. Pivk Valentin, profesor, gimnazija, Škofja Loka; 90. Pokljukar Minka, vodja pisarne, Zdravstveni dom, Bled; 91. Polak Milan, sekretar družbenega upravljanja, Železarna, Jesenice; 92. Por Janez, oskrbnik, grad Strmo!; 95. Potočnik Franc, strojnik. Hidroelektrarna, Kranj, obrat, Fužine; 94. Praprotnik Franc, referent za plan, skupšči-na občine I rzic; 95. Prevc Peter, delovodja hladne valjarne. Železarna, Jesenice; 96. Prezel j Milica, sekretarka, Komunalna banka, Kranj; 97. Purič Franc, sekretar. Cestno podjetje. Kranj; 98. Radojičić Milutin, ekonom, Kranj, Zupančičeva 19; 99. Rekar Ivan. valjalec, Železarna, Jesenice; 100. Rev Jože, žerjavovodja. Železarna, Jesenice; 101. Ribnikar Vinko, šef odseka za dohodke, skupščina občine Tržič; 102. Rihtaršič Franc, upokojenec, Kranj, Dražgoška 6; 103. R o g e 1 j Mirko, čuvaj, podjetje za čuvanje ljudskega premoženja >Varnost<, Kranj; 104. Sedej Niko, sekretar, Podjetje za proizvodnjo pisarniškega materiala >Niko«, Železniki; 105. Simčič Mihaela, upokojenka, Radovljica, Staneta Žagarja 10; ^ 106. Slanovic Branko, farmacevtski tehnik, Lekarna. Jesenice; 107. Stajnko Ivanka, administratorka, Tovarna elektrotehničnih in finomehandčnih izdelkov >Iskra<, Kranj; 108. S t a r e Jože, direktor, Zavarovalnica.1 Jesenice; 109. S t r a v n i k Marjan, upokojenec, Jesenice, Cest| revolucije 2; 110. Strgovšek Janez, upokojenec, Lesce 93; 111. Sušnik Janez, vulkanizer, Tovarna gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj; 112. Šemrl Zora. učiteljica, osnovna šola, Križe; 113. Šim igo j Anica, pregledovalka blaga, Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič; 114. Šmid Leopoldina, upokojenka, Kranj, Tavčarjeva 19; 115. š tanca r Vlado, pod,mojster, Bombažna predilnica in tkalnica, T^žič; 116. Štromajer Maks, direktor. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo, Kranj; 117. štular Jože, upravnik, Varstveno-vzgojna ustanova, Tržič; 118. Šubic Marica, blagajničarka, skupščina občine Škofja Loka; 119. Šušteršič Alojz, strojni ključavničar, Železarna. Jesenice; 120. T a 1 e r Marija, računovodkinja, Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov >Iskra<, Kranj; 121. Tepina Emil, profesor, delavska univerza, Kranj; 122. Tomaž Jelka, učiteljica, osnovna šola. Koroška Beda; 123. Tratnik Stane, pek, Psihiatrična bolnica, Begunje na Gorenjskem; 124. Trilar Jože. upokojenec, Kranj, škofjeloška 50; 125. Tuma Slavko, obratovodja. Železarna, Jesenice; 126. Urbanc inž. Lojze, direktor, Trgovsko podjetje >Agrarija«. Kranj; 127. Ušeničnik Marija, kuharica, osnovna šola. Trata; 128. Uzar Peter, pomožni kovač, Tržiška tovarna kos in srpov. Tržič; 129. V a d n o v Stane, sekretar, občinski svet Ljudske tehnike, Kranj; 130. Valenčič Mitja, gradbeni tehnik. Splošno gradbeno podjetje »Projekt«. Kranj; 131. Valjavec Milan, krojač, Brezje 20; 132. Varl Evgen, ravnatelj, Prehodni mladinski dom. Preddvor; 133. Veselinovič Branko, mojster belilnice, Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič; 134. Vidmar Franc, ravnatelj, osnovna šoja, Škofja Loka: 135. Volf and inž. Breda, sodelavka v galvanskem obratu, Kemična tovarna. Podnart: 136. Vovk Frane, šef gradbenega vodstva, Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana, gradbeno vodstvo. Jesenice; 137. Vurela Slavko, ekonom, Mladinsko okrevališče »Sonje Marinkovič«, Mojstrana; /38. Zgonc Hilda, upravnica DID »Angele Ocepek«, Jesenice; 139. Z rim Viljem, delovodja žerjavovodij, Gradbeno • industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana, gradbeno vodstvo, Jesenice; 140. Zupančič Jože, učitelj, osnovna šola. Trata. Št. 111-12/65 Ljubljana, dne 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik; Ivan Maček 1. r. 386. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1965 sprejel SKLEP o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožneea gospodarskega sodišča v Celju / 1 1 Okrožno gbspodarsko sodišče v Celju ima 54 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: 1. Babič Alojz, računovodja, Agrokombinat, Krško; 2. Bauer inž. Venčeslav, šef tehničnega sektorja, Keramična industrija, Liboje; 3. Bel e j Marjan, šef prodajnega oddelka v komercialnem sektorju, Železarna, Štore: 4. Bogataj Vlado, vodja splošnu-kadrovskega sektorja, lesno-industrijski kombinat »Savinja«, Celje; 5. Božič Radovan, namestnik direktorja. Zavarovalnica, Celje; 6. Bračič inž. Alojz, načelnik kmetijskega inšpektorata skupščine občine Celje; 7. Bukanovski inž. Aleksander, gradbeni inšpektor skupščine občine Celje; 8. Dečko inž. Milan, šef gozdne uprave. Gozdno gospodarstvo, Celje; 9. Dolinšek Mirko, direktor Obrtnega servisa, Sevnica; 10. D r o 11 e Andrej, vodja splošnega sektorja tovarne žičnih izdelkov »Žična«. Celje: 11. Gerdina Franc, polfitični sekretar, Občinski komite ZKS Mozirje; 12. Gradišnik Dušan, direktor Lekarne »Center«, Celje; 13. Herman Edvard, šef splošnega sektorja, Gozdno gospodarstvo, Nazarje; -* 14. J a m n i š e k Srečko, direktor sektorja prodajne službe, Tovarna emajlirane posode, Celje: 1 15. Jelen Stane, računovodja. Bolnica TBC. Topolšica; 16. Kapus inž. Franc, glavni inženir obratov organske kemije, Cinkarna, Celje; 17. K 1 a m p f e r Miroslav, prometni inštruktor, Železniško transportno podjetje Maribor, Celje; *18. Kolin Franc, šef gospodarsko-računskega sektorja, Usnjarski kombinat »Komise, Slovenske Konjice; 19. K o še c Stane, računovodja, Tovarna nogavic in drobne konfekcije. Polzela; 20. Košir Dušan, direktor. Kovinarska delavnica Krško; 21. K o z i č inž. Desanka, šef gradbeno-investicijskega sektorja, Gozdno gospodarstvo, Nazarje; 22. Kozjan Stane, sekretar. Kmetijski kombinat, Šentjur pri Celju; 25. Kukovec Slavko, šef sektorja zaključnih del, Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad«, Celje; 24. Kukovičič Jože, komercialist, Gradbeno podjetje »Sava«, Krško: 25. Laznik Edo. vodja knjigovodstva osebnih dohodkov, Rudnik lignita. Velenje; 26. Lešnik Alenka, računovodkinja, Lekarna »Center«, Celje; 27. M a r o h Franc, pomočnik direktorja. Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki, Celje: 2S. Medvešček Vinko, pomočnik direktorja. Gostinsko podjetje »Na-Na«, Celje; 29. Mirnik Marica, 'upokojenka, Celje, Kocbekova 5; ' , 30. Mlinarič Leon, direktor »Tkanina-galanterija«, Celje; 31. Ozner inž. Janko, predstojnik vrtnarske šole, Kmetusko-iziobraževalni center, Celje; 32. Perc Tine, pravnik. Tovarna perila »Toper«, Celje; 33. Pertinač Ivan, sekretar. Tovarna aluminijastih izdelkov in poljedelskih strojev »Alpos«, Šentjur pri Celju; 34. Pičel j Zdenko, vodja belilnice, Tovarna čelu-, loze in papirja »Djuro Salaje, Videm-Krško; 35. Pia s kan Vlado, direktor kooperative proizvodnje, Kmetijski kombinat, Žalec: 36. Prelog Vinko, diplomirani ekonomist, vodja oddelka za ekonomske analize. Zavod za napredek gospodinjstva, Celje; 37. P r e 1 o v e c Slavko, upokojenec, Celje. Dečkova 54; 38. Rebernik Stane, direktor, Kmetijska zadruga Brežice; 39. Božič Boris, računovodja, Trgovsko podjetje na veliko in malo "»Krka«, Brežice; 40. Steblovnik Edi, direktor, Trgovsko podjetje »Agropromet«, Celje; 41. Šlander Franc, finančni inšpektor. Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki, Celje; 42. Tepež Anton, šef računovodstva, Zdravilišče, Rogaška Slatina; 43. T i s e 1 j Lojze, pomočnik glavnega direktorja. Trgovsko podjetje »Tehno-Mercator«, Celje: 44. Tomšič Janez, načelnik oddelka za organizacijo in plan. Zavarovalnica, Celje; 45. Trontelj Stane, načelnik gospodarstva, skupščina občine Šmarje pri Jelšah; 46. Urek Jože, uslužbenec, slftipščina občine Brežice; 47. Vitez Karel, bančni svetovalec. Komunalna ban-' ka. Celje; 48. Vovk Bojan, pomočnik direktorja. Zdravstveni . dom Celje; 49. Vrečar inž. Ivan. upokojenec Celje. Jenkova 15; 50. Vučajnk Franjo, pomočnik direktorja, Komunalna banka, Celje; 51. Za v še k Ferdo, računovodja, Kovaška industrija kovanega orodja, Zreče; 52. Zelenko Jože, pombčnik računovodje. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Velenje; 53. Župan inž. Marjan, predstojnik, Sadjarska šola, Krško; 54. Žabkar Jože, zobotehnik. Zdravstveni dom, Brežice. št. 111-12/65 Ljubljana, dnfe 27. decembra 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 387. Na podlagi 26. člena zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic (Uradni list SFRJ, št. 15-236/63, št. 17-226/64 in št. 16-335/65) ter 6. člena zakona o organih za opravljanje določenih zadev s področja železnic v SR Sloveniji (Uradni list SRS, it. 31-324/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana se daje soglasje, da s 1. januarjem 1966 trajno ustavi prevoz potnikov in blaga na tehle progah: Jesenice—Planica, Kranj—Tržič, Tržišče—Krmelj, Novo mesto—Straža-Toplice, Brezovica—Vrhnika in Črešnjevec—Slovenska Bistrica. Št. 34-18/65 - Ljubljana, dne 18. decembra 1965. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Janko Smole 1. r, 388. Na podlagi 16. in 19. točke navodila o pogojih za verifikacijo in o verifikaciji gimnazije (Uradni list SRS, št. 19-116/64) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo ODLOČBO o verifikaciji gimnazij 1 Verificirajo se tele gimnazije: 1. Gimnazija, Celje, Kajuhova ulica 2, 2. Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, 3. Gimnazija Kočevje, Ljubljanska cesta 12, 4. II. gimnazija Ljubljana, Šubičeva 1, 5. Gimnazija Ljubljana-Poljane, Strossmayerje- va 1, 6. VI. gimnazija Ljubljana-Moste, Zaloška cesta 49, 7. Gimnazija s pedagoško smerjo, Ljubljana, Resljeva 12, 8. I. gimnazija Maribor, Leninov trg 1, 9. Gimnazija Murska Sobota. Štefana Kovača 32, 10. Gimnazija Nova Gorica, Delpinova ulica 5, 11. Gimnazija Škofja Loka, šolska ulica la. 11 Pogojno se verificirajo tele gimnazije: 1. Gimnazija s pedagoško smerjo. Celje, Ulica 29. novembra 1, 2. Gimnazija »Frana Miklošiča«, Ljutomer, Prešernova 34, 3. Gimnazija s pedagoško smerjo, Maribor, Gosposvetska 4, , 4. Gimnazija Piran, Kidričevo nabrežje 4. Gimnazije iz prejšnjega odstavka morajo izpolniti pogoje za verifikacijo, ki jim jih ' bo postavil s posebno odločbo republiški sekretariat za prosveto in kulturo, v rokih, določenih s to odločbo. Verifikacija gimnazije, ki ne bo izpolnila postavljenih pogojev v določenem roku, bo razveljavljena s posebno odločbo. m Ta obločba velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. Št. 022-39/65 Ljubljana, dne 22. oktobra 1965. Republiški sekretar za prosveto in kulturo: Tomo Martelanc L r. Splošni akti samoupravnih organizacij 389. 390. Na podlagi tretjega odstavka 109. člena in prvega odstavka 174. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavairovanja delavcev SR Slovenije na 18. seji dne 10. decembra 1965 SKLEP o stopnjah osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevka za otroški dodatek ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje I Stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko* zavarovanje se določi v višini ll°/o. Stopnja prispevka za otroški dodatek se določi v višini 2,50 "/o. Stopnja prispevka za nesrečo pri delu in poklicno obolenj^ se določi za zdravstveno zavarovanje v višini 2 % in za invalidsko zavarovanje v višini 0,50 »/o. Prispevek iz prejšnjega odstavka se plačuje v primerih, ko je zaposlena oseba zavarovana samo za nesrečo pri delu in poklicno obolenje po 20. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in 61. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. II Prispevki po stopnjah iz prejšnje točke se obračunavajo od osnov, določenih v odloku o osebnem • dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in plačevanje prispevkov (Uradni list SFRJ, š* 5-43/65). III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St. 402-192/65-7 Ljubljana, dne 10. decembra 1965. Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik: Dolfka Boštjančič 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 109. člena in 2. točke 112. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 18. seji dne 10. decembru SKLEP o višini dodatnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za kritje večjih obveznosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem in zaradi zmanjševanja starostnih mej za zavarovance na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih I Dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje se plačuje za delavce na določenih delovnih mestih oziroma na*določenih delih: — katerim se po temeljnem zakonu,o pokojninskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: TZPZ) šteje vsakih 12 mesecev dejanskega delovnega razmerja za 18 mesecev zavarovanja — po stopnji 5,50%; — katerim, se po TZPZ vsakih 12 mesecev delovnega razmerja šteje za 16 mesecev zavarovanja — po stopnji 3,60%; — katerim se po TZPZ šteje vsakih 12 mesecev dejanskega delovnega razmerja Za 15 mesecev zavarovanja — po stopnji 2.70%. II Dodatni prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje od kosmatega osebnega dohodka delavcev, naštetih v prejšnji točki. ra Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa sc od 1. januarja 1966. St. 420-10/65-8 Ljubljana, dne 10. decembra 1965. Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik: Dolfka Boštjančič 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik? Jože Jurafr — Tiska tiskarna »Toneta TomSIča« vsi v T.jnbljanl — Naročnina letno 2000 din - Rekiamariie se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava? Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 37{VVTT Tol direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20-701 prodaja, preklici In naročnina 23-570 — Čekovni račun 501-6d3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XXII Razglasni del z dne 29. decembra 1965 Št. 36 Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodlšfa razglaSajot Besedilo: Lesna industrija, Kočevje. Poslovni predmet: Proizvodnja in prodaja žaganega lesa vseli vrst, pohištvo, finalni izdelki ter furnir in vse vrste embalaže, maloprodajo odpadkov in drugih manjvrednih proizvodov ter opravljanje manjših storitev zasebnikom, razrez hlodovine, manjša remontna in ključavničarska opravilu. Začasni direktor je Juno Peter. Podjetje j e nastalo z izločitvijo enote iz sestava podjetja Inles,:, kombinat lesne industrije. Ribnica s sklepom centralnega delavskega sveta tega podjetja z dne II. XI. 1965. Ljubljana 10. decembra 1965. Rg I 145/1 2941 Spreme m b e Okrožna cospndarska sndisca razglašajo: Besedilo: Rudnik rjavega premoga. Senovo. Izbriše se ing. Danilo Belšak, obratovodju jamskega obrata, pooblaščen za podpisovanje v odsotnosti direktorja, Rg V 2VI6 2S41 Besedilo: Tovarna usnja. Šoštanj. Izbrišejo se tile podpisniki: Oskar Mavrič, direktor. Branko Šu-mer. glavni računovodja, ing. Anton Mali, vodja tehničnega sektorja in Andrej Veble, sekretar podjetja. Rg 11 177/8 2842 Celje, 2. decembra 1965. Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Pri prodajalni. Sevnica se poslovni predmet razširi še na prodajo ribiškega pribora. Rg Vil 43/2 2844 Besedilo: Tobačna tovarna. Ljubljana. - Pri skladišču. Brežice je sedež odslej v Ulici Stare pravde 24. Izbriše se Dragoljub Bunič in vpiše Vlado Suša, novi poslovodja. Rg Vil 4622 2845 Besedilo Tobačna tovarna, Ljubljana. Pri prodajalni, Krmelj se poslovni predmet razširi še na prodajo ribiškega pribora. Rg VII 53/2 2846 Besedilo: Osnovna špla, Rogatec. Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se podružnična šola. Donačka gora. Rg IX 38/1 2849 Celje, 4. decembra 1965. Besedilo: Osnovna šola, Mozirje. Zavod se vpiše v regišter zavodov pri tem sodišču. Poslovni predmet odslej: Daje državljanom osnovno vzgojo in osnovo splošne izobrazbe na idejnih temeljih socialistične družbene ureditve in socialističnega humanizma, ki temelji na znanstvenih dosežkih in pedagoških načelih. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Helena Delcja. Za zavod podpisujejo: prof. Maks Vester, upravitelj, Darinka Karče, predmetna učiteljica, Milan Kojc, predmetni učitelj in Franc Breznik, učitelj. V sestav zavoda spadajo podružnične šole: Podružnična osnovna šola, Nazarje, Podružnična osnovna šola. Lepa njiva in Podružnična osnovna šola, Šmihel nad Mozirjem. Rg IX 5Vi 2893 Besedilo: Lekarna, Sevnica. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Poslovni predmet odslej: Izdelovanje zdravil po zdravniških re- Nainoveiše knjige PREDPISI O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. Zbirka vsebuje na 400 straneh vse predpise, ki so bili izdani do konca oktobra 1965. — Cena 3500 din. Makso Žnuderl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE. Obsežno in pregledno delo bo koristilo vsakomur, ki se zanima za naš družbeno-politični in ekonomski sistem in se želi seznaniti z njegovimi osnovnimi političnimi in organizacijskimi načeli. — Cena 3000 din. Dr. Bojan Zabel: ZAKON O PODJETJIH S POJASNILI in stvarnim kazalom. — Cena 1900 din. TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU - ponatis. - Cena 300 din. V TISKU IMAMO ZBIRKO NOVIH ZDRAVSTVENIH PREDPISOV. Vsebovala bo organizacijsko-zdravstvene predpise, predpise s področja epidemiologije, sanitarnega nadzorstva nad živili, sanitarnega nadzorstva nad predmeti splošne rabe, predpise s področja komunalne higiene, varstva pred ionizirajočimi sevanji in predpise s področja sanitarnega nadzorstva nad živili in strupi. — Uvod je napisal glavni republiški samitami inšpektor dr. Stanko Lajevec. Zbirka izide januarja 1966. PREDPISI O GOZDARSTVU. Zbirka vsebuje poleg členov zvezne ustave ter nekaterih členov zveznega in republiškega zakona o organih uprave nanašajoče se na gozdarstvo, temeljni in republiški zakon o gozdovih, šest nadaljnjih zakonov, dva odloka, pet pravilnikov, štiri odredbe in eno navodilo. Zbirko je pripravil, napisal pripombe in stvarno kazalo Emil Gabrovšek, strokovni svetovalec v Republiškem sekretariatu za gospodarstvo. — Na razpolago bo tudi sam zakon o gozdovih, zbirka pa bo izšla januarja 1966. TEMELJNI ZAKON O SODNIH TAKSAH S POJASNILI bo zavod dal v tisk januarja 1966. temeljni zakon o upravnih taksah s pojasnili pa potem, ko bodo izšli še ustrezni predpisi. Dr. A. Smole: CIVILNA PRAVNA PRAKSA' IV. DEL (sistematični prikaz pravnih misli, načel in pravil), Izide januarja 1966. Nnrnčiln sprejem,n CZ »Uradni list SRS«, I. j ubijana, Veselova II. ceptih, nakup in prodaja specialitet in kemikalij ter vsega sanitetnega in veterinarskega blaga ter kozmetičnih izdelkov. Zavod zastopa in zanj |H)dpisuje mr. Albin Žumer, upravnik, ki so-podpisuje tudi vse finančne listine in akte; mr. Milica Saje - Žumer, zastopa zavod in zanj podpisuje v odsotnosti upravnika; Štefka Kogovšek, računovodkinja, pa sopod-pisuje vse finančne listine skupaj z upravnikom. V sestavu zavoda so podružnice lekarne Senovo in Krmelj. Celje, 7. decembra 1965. Rg IX 49/1 2894 Besedilo: Studijska knjižnica, Celje. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Zavod zastopa in zanj podpisuje Vlado Novak, direktor; Fanika Go-logranc. računovodkinja in Dora Krajnc, knjižničarka, pa jopodpisu-ieta finančne listine. Celje, 10. decembra 1963. Rg IX 56/1 2930 Besedilo: Komunalno obrtno podjetje, Tolmin. Izbriše se v. d. direktorja Jermol Adolf ter vpišeta Antauer Oton, dipl. ing. geodezije, direktor in Kuštrin Avgust, računovodja. Koper. 30. oktobra 1965. Rg II a 156/3 2593 Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Idrija. Pri prodajalni št. 19 »Drogerija«, Idrija, Kosovelova 39 se poslovni predmet razširi še na prodajo blaga iz stroke: usnje, sedlarsko in jer-menarsko blago ter potrebščine. Rg II a 255/18 2902 Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Idrija. Pri prodajalni št. 10 »Sadjc-zele-njavat, Idrija, Staneta Rozmana 17 se vpiše sprememba sedeža, ki je odslej v Idriji. Trg 1. maja 4. Rg II a 155/21 2903 Besedilo: Veletrgovsko podjetje »Tehnobor«, Koper. Vpiše se skladišče »Barve, laki, kemikalije«, Koper, Istrska 41, ki trguje v strokah: barve. laki. kemikalije in potrebščine, drogerij s ko blago, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute. Poslovodja je Kalc Ivan. Izbriše se Kalc Ivan in vpiše Hrvatin Emil. novi poslovodja. Rg I b 323/16 2905 Koper, 20. novembra 1965. Besedilo: Kino »Anhovo«, Deskle. Izbriše se kinematograf v Kanalu zaradi prenehanja poslovanja. Rg I a 152/7 2899 Besedilo: »Kovinar«, ključavni- čarstvo-vijakarna, Hrpelje-Kozina. Vpiše se uvedba prisilne uprave. Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje Semolič Bo- židar. Benčič Boris in Bernetič Boris ter vpišeta Kuštrin Anton, prisilni upravitelj in Sturm franc, računovodja, ki podpisuje v odsotnosti prisilnega upravitelja. Rg 111 b 96/8 2908 Besedilo: Gostinsko podjetje »Soča«, Ilirska Bistrica. Izbriše se direktor Širca Stanislav in vpiše Poljšak Stanislav, v. d. direktorja. Vpiše se, da pooblaščenka za podpisovanje Tomšič Anica odslej podpisuje kot skladiščnica. Pri restavraciji »Soča«, Ilirska Bistrica se izbriše poslovodja Tomšič Jože in vpiše Pegan Slava, v. d. po-slovodkinje; pri gostilni »Kolodvor«, Ilirska Bistrica se izbriše Žurkič Vilma in vpiše Šajn Stana, nova posl o vodki-nja; pri kavarni »Turist«, Ilirska Bistrica, Bazoviška 15 sc izbriše poslovodja Jagodnik Vinko in vpiše Bradelj Zora, poslovodkinja, in pri gostilni »Triglav«, Ilirska Bistrica, Titov trg 12 se izbriše Petrovič Davor in vpiše Jagodnik Vinko, novi poslovodja. Rg II b 121/16 2907 Besedilo: Lekarna, Sežana. Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se Fabjan Ida, računovodkinja. Rg 25/2 2909 Koper, 22. novembra 1965. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje, Idrija. Iz poslovnega predmeta se izbriše: Mehanična delavnica za popravilo motornih koles, dvokoles, avto-kleparska dela, barvanje motornih koles, popravila traktorjev in drugih kmetijskih strojev; čevljarska obrt za izdelavo čevljev, njihova predelava in popravila ter mizarska obrt za opravljanje uslug in storitev iž te stroke. z Rg II a 151/8 2901 Besedilo: Solkanska industrija apna, Solkan. Izbriše se v. d. direktorja Zavrtanik Marjan ter vpiše ing. Černe Silvester, direktor. Rg I a 63/6 3897 Koper, 23. novembra 1965. Besedilo: Splošno trgovsko podjetje, Hrastnik. Izbrišejo se tele poslovne enote: Poslovalnica 4, Hrastnik 92, poslovalnica 8, Hrastnik 211, poslovalnica 11, Hrastnik 372 in poslovalnica 25. Dol 50 pri Hrastniku zaradi ukinitve. Ljubljana, 18. oktobra 1965. Rg IV 39/14 '2463 Besedilo: Titovi zavodi »Lito- stroj«, Ljubljano. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje ing. Cižman Vinko. Ljubljana. 11. novembra 1965. Rg IV 575/25 2757 Besedilo: »Putnik«, jugoslovansko turistično in avtobusno podjetje, Beograd. Pri poslovalnici, Ljubljana, Trdinova 3 se izbriše dosedan ji v. d. šefa poslovalnice Mirko Milinkovič in vpiše Roter Sonja, direktorica poslovalnice, ki tudi podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pra- Rg X 1132/3 ' 2805 Besedilo: Zlatarna, Celje. Pri poslovalnici, Ljubljana. Wol-fova 3 se poslovni predmet spremeni in je odslej takle: Prodaja na drobno: ure in izdelke iz plemenitih in neplemenitih kovin, ure, (ročne, žepne, namizne, zidne), jermenčke za ročne ure, kakor tudi verižice in jermenčke za žepne ure, okrasno in nakituo galanterijo iz plemenitih in neplemenitih kovin ali njihovih zlitin, bisere, žlahtne kamne in njihove imitacije (bižuterija). jedilni pribor iz plemenitih in neplemenitih kovin ali njihovih zlitin, vaze žardinjere in okrasne predmete iz plemenitih in neplemenitih kovin in njihovih zlitin, izdelke iz kristalnega stekla, kombinirane s plemenitimi in neplemenitimi kovinami ali njihovimi zlitinami. Rg V 810/3 2872 Ljubljana, 17. novembra 1965. Besedilo: Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana. Vpiše se, da je pooblaščenka za podpisovanje Radkovič Fani odslej direktorica gospodarsko računskega sektorja. Rg IV 608/12 2814 Besedilo: Sola za zdravstvene delavce ambulanlno-bnlnične smeri, Novo mesto. Zavod se prenese v register zavodov pri tern sodišču. Izbriše se ravnatelj Vute Slavko ter vpišeta Škufca Jože, v. d. ravnatelja in Vute Jelka, tajnica, ki sopodpisuje finančne in materialne listine. Rg 1 47/1 2787 Ljubljana, 20. novembra 1965. Besedilo: Snlošno gradbeno podjetje. Hrastnik. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na prevoz blaga s kamioni za tretje osebe (pravne in fizične). Rg IV 173/7 2795 Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Kanižarica, Poslovni predmet odslej: Proizvodnja in prodaja rjavega premoga na debelo in za široko potrošnjo občanom na drobno. Rg I 1/13 2854 Besedilo: Trgovsko podjetje »Urn«, Ljubljana — prodaja ur in izdelkov iz plemenitih kovin. Vpiše se, da je v. d. direktorja Novakovič Radi voj odslej poslovod- ja in podpisuje v odsotnosti direktorja. Vpiše se Kuželj Boris, direktor. Rg III 370/22 2877 Besedilo: Uslužnostno obrtno podjetje »Usluga - Zg. šiška«, Ljubljana. Izbriše se v. d. direktorja Men-cigar Ernest in pooblaščenka za podpisovanje Nemec Vera ter vpiše Jovanovič Vladimir, direktor. Rg X 1119/3 2869 Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Novo mesto. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Žagar David in vpiše, da je Lukšič Franc odslej pomočnik računovodje. Vpiše se še Krašovec Anton, računovodja. Rg II 212/7 2856 Besedilo: Trgovsko podjptje »Hmeljnik«, Novo mesto. Vpiše se prodajalna na drobno, Novo meislo (na sedežu podjetja) Kolodvorska 2, Bršljin, ki prodaja na drobno zelenjavo, sadje ih njihove izdelke. Enota nima samostojnih pravic. Poslovodja je Muc Anton. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 9. VUK 1965, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-6W65-5 z dne 2. XI. 1965. Rg II 210/7 2857 Ljubljana, 24. novembra 1965. Besedilo: »Srbocoop«, preduzeće za promet siokom i stočnim proizvodima, Beograd. Vpiše se manipulativno skladišče, Jesenice, Hrušica, ki skladišči blago -dvoživke in plezalce, namenjeno za izvoz. Skladiščnik je Brejc Franc. Enota nima samostojnjti pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 14. IX. 1965. Rgs I 95/1 2858 Besedilo: Stanovanjsko podjetja »Dom«, Ljubljana. Vpiše se pripojitev obrtnega podjetja »Obrtni servis Poljane«, Ljubljana, Potočnikova 2 k temu podjetju. Rg X 1153/2 2867 Besedilo: Državna založba Slovenije. Ljubljana., Vpiše se skladišče, Kranj. Regin-čeva 1, ki prodaja na debelo nisar-niški material, papir ter pisalne in šolske potrebščine. Poslovodja je Mohorič Matko. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS'podjetja s sklepom z dne 27. X. 1965, dovoljenje skupščine občine Kranj, št. 023-51/65-04 z dne 19. XI. 1965. Rg IH 458/42 2875 Besedilo: Komunalno obrtno podjetje za vzdrževanje zgradb in stanovanj »šiška«, Ljubljana (Žiber-tova 13), Vpiše se pripoiitev »odjetja j^lektro termo« elektromehanika m izdelovanje predmetov za elek-troinstalacije in gospodinjstvo, Ljubljana, Žibertova 7 k temu podjetju. Rg X 1120/3 2868 Besedilo: »Metalka«, trgovsko izvozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvne metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo,' Ljubljana. Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Mariborska 4, ki ima takle poslovni predmet: Prodaja na drobno v tehle trgovskih strokah: železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, gradbeni, kovinski in nekovinski material, stroji, sanitarni in jnstalacijski material, tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer: stroji, naprave ter tehnična železnina in kpvin-sko blago, nezgorljivi material in nekovine, nadomestni deli, utenzilija in potrebščine, orodje, oprema in potrebščine za obrt, električne naprave za gospodinjstvo, hladilne in toplotne naprave, orodje (električna vrtala, brusilni stroji in orodje za električne prevodnike, spajkalnike — spajalnike), goli prevodniki (žica, palica, cevi), električne mesoreznice, pražilci za kavo, mlini za kavo, priprave za ugotav-Ij atije vlage (sušilci, ventilatorji, kaloriferji, sesalci za prah, bojlerji, sekači za klobase, električne žage za drva). Poslovodja je Belčič Joško. Enota nima, samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 9. Vil. 1965, dovoljenje skupščine občine Ljub-Ijana-Bežigrad, št. 025-46/65-6 z dne 21. X. 1965. Rg 11 311/62 2878 Besedilo: Lekarna »Miklošič«, Ljubljana. Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču. Pri pooblaščenki za podpisovanje Vičič Zinki se vpiše sprememba priimka in je odslej Černetič Zinka. Rg 1 82/1 2850 Besedilo: Komunalno podjetje »Snaga«, Ljubljana. Zaradi določitve nove hišne številke je sedež podjetja odslej v Ljubljani, Povšeiova 6. Rg VI 864/9 2871 Besedilo: »Franjo Gorjup«, tovarna obutve in pogonskega jer-meuja, Zagreb. Vpiše se prodajalna čevljev »Astra«, Ljubljana, Titova 47, ki prodaja na drobno obutev, nogavice in drobni pribor. Poslovodkinja je Barborič Silva. Enota nima samostojnih pravic.v Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 26. V. 1965, dovoljenje skupščine občine l.jubljana-Bežigrad, št. 023-54/65-7 z -'ne 11. X. 1965. Rg X 1157/1 2865 Ljubljana, 26. novembra 1965. Besedilo: »Gostinstvo«, Polževo — Ivančna gorica. Izbriše se Mlakar Franc in vpiše Kramberger Maks, novi direktor. Rg III 367/15 2664 Besedilo: Trgovsko podjetje »KZK«, Kranj. Izbriše se dosedanji direktor podjetja v ustanavljanju Jarc Jože in vpiše Resman Jože, direktor. Rg III 372/3 2860 Besedilo: Mesno prehrambeno, podjetje, Novo mesto. Podjetje se je konstituiralo 29. III. 1965. Vpiše se, da je direktor do konstituiranja Zalokar Jože odslej v. d. direktorja. Vpišejo se tele nove poslovne enote: Prodajalna št. 1, Novo mesto. Trdinova 1. Poslovodja je Koncilja Franc. Enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-53/65-5 z dne 20. V. 1965; prodajalna št. 3, Novo mesto, Prešernpv trg — tržnica. Ppslovodja je Strah Štefan. Enoto je ustanovil' DS podjetja, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-52/65-5 z dne 20. V. 1965; prodajalna št. 4, Novo mesto, Glavni trg 6. Poslovodja je Rangus Davorin. Enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 025-54/65-5 z dne 20. III. 1965; in prodajalna š"t. 5, Novo mesto, Ljubljanska 10. Poslovodja je Lukšič Vinko. Enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-51/65-5 z dne 20. V. 1965. Enote prodajajo na drobno meso, mesne proizvode, maščobe in konzerve ter vse vrste rib. Enote nimajo samostojnih pra- Rg II 218/3 2855 Ljubljana, 27. novembra 1965.^ Besedilo: Komunalno obrtno podjetje, Hrastnik. Vpiše se obrat' gradbene obrti, Hrastnik. Cesta 1. maja 75, ki ima takle poslovni predmet: Gradbeno strojne in gradbeno proizvodne storitve za lastne potrebe in naročnike, vzdrževanje in novogradnje objektov nizke gradnje za lastne potrebe in naročnike ter vzdrževanje in novogradnje objektov visoke gradnje za lastne potrebe, izdelava cementnih izdelkov za lastne botrebe in prodajo, pridobivanje kamenja, gramoza in mivke za lastne potrebe in prodajo, izdelovanje in popravljanje pohištva in stavbnih mizarskih izdelkov — polaganje parketa, rezanje stekla, zasteklitev in sušenje lesa. zaključna dela na visokih gradnjah — slikarska in pleskarska dela, stavbno kleparska, ključavničarska in notranje inštalaterska dela (vodovod, kanaliizaaija), izdelava kovinskih izdelkov ter avtomehanične storitve. Poslovodja je Rotar Ivan. Obrat samostojno prevzema dela in sprejema naročila. Obrat je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 37. X. 1965. Rg IV 162/10 3853 Besedilo: Industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas »Planika«, Kranj. Izbriše se Klanjšek Jože in vpiše, da je pooblaščence za podpisovanje Bertoncelj Viktor (Kislej novi oi-Tektor. Rg II 21V310 2862 Besedilo: Veletrgovina »Živila«, Kranj. Izbriše se direktor Čop Pavel in vpiše, da je pooblaščenec za podpisovanje Bobnar Anton odslej Y- d. direktorja. Rg II 176/18 2863 Besedilo: Tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija«, Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje ing. Richter Jože in vpiše Leban Bruno, v. d. vodje tehničnega sektorja, ki podpisuje za ta sektor. Rg III 79 a/18 2882 Ljubljana, 2. decembra 1965. Besedilo: Center za sodobno oblačenje in opremo, Ljubljana, Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Strašček Judita, ki sopodpisuje za zavod v odsotnosti enega izmed že vpisanih pooblaščencev. Rg I 84V1 2973 Besedilo: Osnovna šola narodnega heroja »T. Tomšiča«, Ljubljana. Zavod sc vpiše v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Vida Mraz, računovodkinja. Rg I 89/1 2969 Besedilo: Kovinarska šola, Trbovlje. Zavod se vpiše v register zavodov pri tein sodišču. Besedilo odslej: Izobraževalni center strojne tovarne. Trbovlje. Poslovni predmet odslej: Redno" izobraževanje mladine preko poklicne šole kovinske stroke v sestavu izobraževalnega centra, redno izobraževanje zaposlenih, predvsem zn potrebo ustanovitelja ter dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev zaposlenih v Strojni tovarni, Trbovlje. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Obermajcr Adii in vpišeta Krajšič Milka, računovodkinja, ki sopodpisuje skupaj z direktorjem finančno-m ate rialne listine in Medved Viktor, vodja praktičnega pouka, ki podpisuje v odsotnosti direktorja finančno-mp-terialne listine. Rg I 53/1 2961 Besedilo: »Autotehna«, podjetje za promet in najem motornih vozil, Zaereb. Pri predstavništvu »Avtotrg«. Ljubljana, Resljeva 20 je poslovni predmet odslej takle: Posredništvo v trgovskih strokah: motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine, tehnično blago za oskrbovanje proizvajal mili podjetij in obrti, gradbeni stroji in orodje, kmetijski stroji in orodje, elektrotehnični materiali ter proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas. Predstavništvo sklopa pogodbe iz poslovnega predmeta v imenu in za račun podjetja, Rg V 775Č3 2948 Ljubljana, 4. decembra 1965. Besedilo: Lekarna, Domžale. Zavod se prenese v register zavodov pni tem sodišču. Vpišeta se Bergant Marija, računovodkinja in Milič Branka, ki podpisuje v odsotnosti drugih pod pi-sovalcev. Rg I 57/1 2957 Besedilo: Zavod za vzdrževanje športnih objektov, Jesenice. Pri pooblaščenki za podpisovanje Vidic Vidi se, vpiše sprememba priimka, ki je odslej Ažman Vida. v Rg I 33/2 2964 Besedilo: Trgovsko podjetje »Slo-venijašport«, Ljubljana. Vpiše se uvedba prisilne uprave. Prisilni upravitelj je Bojan Plave. Izbrišejo se direktor Savom Jože in pooblaščenca za podpisovanje Žerjav Slavko in Bartol Ana, Rg V 720/44 2949 Ljubljana, 8. deccndira 1965.' Besedilo: Podjetje zn promet s farmacevtskim materialom, Ljubljana, skrajšano: »Kemofarmacija«, Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje mr. ph. Pahor Fe-dor. Rg I 177/21 2956 Besedilo: »Naprijed«, konfekcija, Zagreb. Pri prodajalni, Jesenice, Gosposvetska 32 se izbriše poslovodja Košir Jože in vpiše Jelen Vera, po-slovodkinja. Rg I 81/3 2943 Ljubljana, 10. decembra 1965. Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje »Univerzal«, Maribor. Pri prodajalni »Perlon«, v Mariboru, Gosposka ulica se izbriše "Vidmar Leonora in vpiše Cafuta Marija, nova poslovodkinja. Maribor, 11. novembra 1965. Rg 63/1-46 2661 Besedilo: »Agrotehnika«, eksport-import. Ljubljana. Vpiše se prodajalna. Murska Sobota, Lendavska 37, ki prodaja na drobno nadomestne dele- za kmetijske stroje in orodje ter nadomestne dele za motorna vozila. Poslovodja je Gomboši Janez, ki podpisuje za prodajalno v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravir. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Maribor. 18. novembra 1965. Rg 240/1-2 . 2839 Besedilo: Realitetna agencija, Maribor. Pri poslovalnici v Murski Soboti se izbriše Nemec Jože in vpiše Ovsenjak Janez, novi v. d. šefa poslovalnice. Rg 112/1-42 2828 Besedilo: Obrtno komunalno podjetje. Prevalje. Vpiše se, da bo v. d. direktorja Boštjan Jože podpisoval odslej sa-intiistojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja. Vpišejo se: La goja Filip, vodja centralnega skladišča, ki v odsotnosti direktorja podpisuje vst finančne listine. Rafaela Jamnikar, računovodkinja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisu je vse finančne listine in Živec Jožica, finančna knjigovod-kinja, ki v odsotnosti računovodkinje podpisuje z enakimi pooblastili. Rg 282/TI 1-5 2920 Besedilo: »Pletiljstvo«,* Prosenjakovci. Podjetje se je konstituiralo 4. V. 1965., Vpiše se da bo v.d. direktorja Kotla j Karel, podpisoval odslej samostojno po zakonitih določbah in po statutu oodjetja. Vpiše se Dominko Štefan, honorarni računovodja, ki skupaj z direktorjem sopodpisuje vse finančne listine. , Rg 238/1-5 2922 Maribor, 22. novembra 1965, Besedilo: Kominiitliin banka Celje. Vpiše se podružnica Slovenska Bistrica, ki ima takle poslovni predmet: Odobravanje investicijskih in kratkoročnih kreditov delovnim in drugim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in občanom; odobravanje potrošniških in drugih kreditov posameznikom po veljavnih zakonskih predpisih: zbiranje prostih sredstev na vpogled in na rok od vseh koristnikov družbenega premoženja s poslovnega področja podružnice: sprejemanje hranilnih vlog: vodenje žiro računov in plačilnega prometa državljanov: sprejemanje nedenarnih depozitov; izdajanje garancij do okvirne garantne sposobnosti podružnice ter opravljanje drugih bančnih poslov, ki jih po zakonskih predpisih in P<> statutu opravlja banka oziroma, ki jjh podružnica prevzame s posebnimi pogodbami. Direktorica jo Godec Marija, ki polnoveljavno podpisu je vse dokumente, pogodbe in druge akte ki izvirajo iz poslovanja podružnice po poslovnem predmetu določenim s sporazumom 0 medsebojnih odnosih. Vernik Angelca, računovodkinja, ki skupaj z direktorico podružnice sopodpisuje vse finančne listine. Cernoša Pavla, šefinja kreditov, .ki podpisuje 0° svo jem poslovnem predmetu oz. delokrogu in Godim Pavla, kreditna referentka, ki podpisuje v mejah svojega delokroga. Podružnica P°' sinje po poslovnem predmetu v imenu in na račun banke. Maribor, 23. novembra 1965. Rg 258/11-1 2924 Besedilo: Osnovna šola »Rado Robič«, Limbuš. Vpiše se, da je upravitelj Škilan Jožko odslej ravnatelj. Vpiše se, da podpisuje predmetna učiteljica Mačus Nada odslej v odsotnosti 1 ravnatelja z enakimi pooblastili. Vpišeta se Lovec Danica, računovodkinja, ki poleg ravnatelja ali njegovega namestnika sopodpisuje vse finančne listine in Bedrač Jadviga. tajnica, ki podpisuje v odsotnosti računovodkinje vse finančne listine. Maribor. 3. decembra 1965. Rg 104/1-3 2918 Razglasi sodišč Družbeni oklici I 167/64-15 13560 Dne 7. februarja 1966 bo ob 7.30 uri pri tem sodišču v sobi št. 6 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 20 in 84 k. o. Rndvcnci. I. skupina: Cenilna vrednost je 66.734 din, najmanjši ponudek 44.490 dinarjev, varščina pa 6673 din; II. skupina: cenilna vrednost je 47.379 din, najmanjši ponudek je 31.568 din, varščina pa 4737 din; III. skupina: cenilna vrednost je 167.940 din, najmanjši ponudek je 111.960 din, varščina pa 16.794 din: IV. skupina: cenilna vrednost je 36.884 din, najmanjši ponudek je 24.590 din, varščina pa 5688 din; V. skupina: cenilna v reti n ost je !>6.18pdin, najmanjši ponudek je 101.120 din, varščina pa 15.618 din; VI. skupina: cenilna vrednost je 333,720 din, najmanjši ponudek je 222.480 din, varščina na 33.372 din; VII. skupina: cenilna vrednost je 142.190 din, najmanjši ponudek je 94.794 din varščina pa 14.219 din: VIII. skupina: cenilna vrednost je 250.936 d n najmanjši ponudek je Kr 990 din varščina pa'25.094 din; IX. skupina: cenilna vrednost je 1,515.159 din najmanjši ponudek jo 1,010.106 din. varščina na 151.515 din. i 67/65-9 13559 Dne 'i. februarja 1966 ho ob 7.3C uri pri tem sodišču v" sobi št. 6 prisilna dražba nepremičnin stanovanjske hiše T gospodarskim poslopjem in klet v (irabonošu. in zemljišči in sicer polovica nepremičnin vpi sanih pod vi. št. 14 in 55 k. o. (-rabo-noš in polovica nepremičnin vpisa-nili n od vi. št. 145 k. o. Stavešinci Cenilna vrednost je 562,678.din, naj-manjši ponudek je 375.118 din, varščina pa 56.268 din. Pravice, ki v obeli primerih ne b pripuščale dražb je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri draž benih narokili pred začetkom dražb sicer se ne bosta mogli več uveljav- ljati glede nepremičnine v škodo zdražiteljev, ki so ravnali v . dobri veri. Sicer pa opozarjamo na draž-bena oklica na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Gornji Radgoni, dne 25. novembra 1965. Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence I P 1202/65-6 13379 Sprememba sodbe glede dodelitve otroka. Pri občinskem sodišču v Mariboru je v teku pravdni postopek tožnika Rakovca Jožeta, uslužbenca, Maribor, Kersnikova 2, ki ga zastopa dr. Šijanec Milan, odvetnik v Mariboru zoper tožen k o Lončarič Angelo, trgovsko pomočnico, nazadnje stanujočo v Mariboru, Kersnikova 2, zdaj neznanega bivališča nekje v Zvezni republiki Nemčiji, zaradi spremembe sodbe okrožnega sodišča v Mariboru glede dodelitve otroka v vzgojo in varstvo. Zaradi neznanega bivališča toženke ji je sodišče po 4. in 5. točki 77. člena zakona o pravdnem postopku postavilo začasnega zastopnika Grmovška Petra, sodnega pripravnika, tuk. sodišča s tem, da bo toženko Lončarič Angelo v tej pravdi zastopal vse dotlej, dokler toženka ali njen pooblaščene ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 26. novembra 1965. Oklici dekličem O 204/65-6 13509 Da rvaš Petet, sin Mirka, roj. 18. VI. 1894 v Dobrovniku, mesar, nazadnje v Dobrovniku 208, tam umrlem dne 11. X. 1965, je zapustil oporoko. Dediči so med drugimi tudi Rozalija Na£y roj. Darvaš in njeni trije otroci, ki so vsi neznanega imena in neznanega bivališča v Ameriki. Ti in drugi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od objave tega oklica priglaisijo sodišču, sicer lx> sodišče , opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo in po izjavi skrbnika predvidoma Zgrablji-ča Janeza, uslužbenca iz Petišovccv 155. Občinsko sodišče v Lendavi, dne 8. decembra 1965. 0 561/65-4 13357 Flisar Karolina roj. H til, kmetica iz Kruplivnika 8. je umrla 17. VI. 1965 brez oporoke. Do dediščine imajd pravico med drugimi tudi hčere Krpič Marija roj. Flisar. Flisar Sidonijg, obe neznanega bivališča nekje v Franciji, in Flisar Ma-r' nekje v Kanadij ki naj se 1 dnsijo sodišču v enem letu od te objave. Dedinjam ie postavljen za skubnika Frumen Ludvik, kmet iz Kruplivnika. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, iii podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 6. decembra 1965. Amortizacije vrednotnic, katerih Imetniki sc pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se rodo vrednotnice Izrekle za neveljavne , Rn,p '428/65 13376 Lunder Francka, Ljubljana, Ziherlova 19, prosi za amortizacijo hranilne knjižice MHL v Ljubljani, št. 2533/2 s saldom 47.250 din na ime Lunder Francka. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 2. decembra 1965. Rnp 408/65-3 13239 Bevk Stanko, Ljubljana, Belokranjska 4, prosi za -amortizacijo hranilne knjižice MUL v Ljubljani, št. 255327 s saldom 1,900.399 dim pod geslom. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Rnp 410/65 13240 Mayer Frančiška, Ljubljana, Vodnikova 271. prosi za amortizacijo bralni!ne knjižice MHL v Ljubljani, št. 55/8 na ime Mayer Frančiška s saldom 41.912 din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II Ljubljana* dne 3. decembrn 1965. Razne objave Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 50-447/3-65 , 13891 »Tnvest biro«. Koper kot zastopnik investitorja »Elektrotehna«, Ljubljana, razpisuje po določbah o postopku pri 'oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št, 8/63) javni natečaj za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del adaptacije in preureditve trgovskega lokala v Kopni. Predračunska vrednost razpisanih del je 39,000.000 din. Rok izvršitve del je 15. V. 1966. Natečajna obravnava bo 18 du,i po objavi razpisa 'ob 10. uri v Zavodu »Invest biro«. Koper, kjer interesenti lahko v treh dneh po objavi dvignejo popis del in dobijo na vpogled tehnično dokumentacijo. »Invest biro«, Koper Razpisi Št. 110-1/64-1/1, 13700 Na podlagi 45. člena pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave skupščine občine Gornja Radgona razpisuje razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave skupščine občine Gor. Radgpna delovno mesto kmetijskega inšpektorja. Pogoji: diplomirani inženir agronomije z naji#anj 3-1 etno prakso ali inženir agronomije z najmanj 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek bo določen po pravilniku. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in o dosedanjih zaposlitvah je treba predložiti upravi skupščine občine Gor. Radgona. Razpisna komisij^ Pozivi upnikom in dolžnikom na) v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali 13138 Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Likvidator je Kramarič Jože, Bled, Gozdno gospodarstvo, Bled. Prtgla-sitveni rok je 15 dni od te objave. Likvidacijska komisija 13838 Z odločbo skupščine občine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, st. 023-69 z dne 23. XII. 1964 je prešlo Gostinsko podjetje »Podpeč« z dnem 1. V. 1965 v redno likvidacijo. Imenovan je bil likvidacijski odbor, katerega naslov je: .Ljubljana, Tržaška 5. Priglasi-tveni rok je 30 dni od te objave.« Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Ambrožič Jakob,- Polšica 32, p. Gorje, zdravstveno izkaznico, štev. 335168. 13513 Anžur Zlata, Ljubljana, Galjevica 210, zdravstveno izkaznico. k 13144 Arh Alojz, Zabreznik I, p. Izlake pri Zagorju, zdravstveno izkaznico, št. 292010.'^ ^ 13514 Barun Katica, Maribor, Kosarjeva 15, osebno izkaznico, reg, štev. 66322. 13602 Batagelj Anton. Lokovec 99. p. Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, št! 717838. • 12888 Battelino Oton, Ljubljana, Titova 66, osebno izkaznico, reg. štev. 44336 (Ljubljana) in orožni list za puško dvocevko kal. 16 mm. 13476 Bedrač Karel, Ormož, Ptujska 9. osebno izkaznico, reg, številka 702 (Ptuj). 13586 Bela Lidija, Maribor, Istrska 27. zdravstveno izkaznico, številka 5840. ^ 13603 Belehar Kristina. Hrastje 80, p. Krani, zdravstveno izkaznico, štev. 251932. 13652 Berčič Vida. Ljubljana, Stari trg Ha. delovno knjižico, štev. 501329/ ■/2212. 13565 Bergant Srečko, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 29, zdravstveno izkaznico. 13566 Berlot Zvonimir, Maribor, Ulica Poh. bataljona 75, zdravstveno izkaznico, št. 895849. 13604 Bevčič Miroslav, Dol. Zemon 63, p. Ilirska Bistrica, vojaško knjižico. 13516 Bolta Franc, Zgornja Zadobrova 79, osebno izkaznico, reg. št. 2958 (Ljubljana). 13539 Božič Edvard, Dekani 188, p. Dekani, vojaško knjižico. 13518 Bračko Ivan, Pivola 41, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 526. 13605 Bradač Darinka, Ljubljana, Metelkova 15, zdravstveno izkaznico. 13635 Bregant Mihaela, Ljubljana, Ulica prvih borcev 19, osebno izkaznico, reg. štev. 95309/5? ^(Ljubljana). 13477 Brkič Husein, Ljubljana, Franko-panska 26, zdravstveno izkaznico, št. 8763. 13636 Bukšek Jože, »Stavbar«, samski blok, Maribor, Ulica osvobodilne fronte, osebno izkaznico, reg. štev. 10084. 13606 Cimerman Angela, Maribor Lekarniška 3, osebno izkaznico, reg. štev. 1614. 13607 Cmager Alojz, Ročica 34, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. št. 38445. j 13608 Cvetkovič Stojan, Razorje 16, osebno izkaznico, reg. št. 1253 (Leskovec). 13478 Cvilak Ivana, Obrež, 99, p. Središče ob Dravi, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 13492 Čamernik Marjeta, Poljane 24, p. Ljubijana-Scntvid, zdravstveno iiz- 13667 ana, Par-tijamska 44, osebno izkaznico, reg. št. 36797/51 (Ljubljana). 13540 Černe Boris, Trniče 18, p. Starše, zdravstveno izkaznicp, številka 643/13. 13609 Černe Zvonko, Maribor, Meljska 67, pomočniško diplomo mizarske stroke, št. 104/63. 13610 Čerpez Pavla, Maribor, Heroja Bračiča 15/3, zdravstveno izkaznico, št. 374679. 13611 Črnivec Milena, Domžale, Zupančičeva 4, zdravstveno izkaznico. 13497 Domadenik Konrad, Ranče 33. p. Fram, osebno izkaznico, reg. štev. 1847. x 13612 Dovič Slavko, Šentvid 54, osebno izkaznico, reg. št. 741 (Maribor-Te-zno). ' 13498 Drk Anton, Sivica, p. Čakovec, zdravstveno izkaznico, številka 321368. 13637 D robe ž Ivan, Sp. Libna 1. p. Krško, zdravstveno izkaznico, številka 575695 na ime Drobež Branko. 11573 Drobnič Fani, šalka vas. p. Zeljne pri Kočevju, zdravstveno izkaznico, št. 652357 (Kočevje). 13587 Dubrovski Rozalija, roj. Horvatič, ortopedska klinika, Ljubljana, Za- loška 9, osebno izkaznico, reg. št. 2549 (Ljutomer). 12535 Eder Andrej, Maribor, Gosposka-30, zdravstveno izkaznico, številka 278549. 13615 Fajfar Janko, Siam ujak 30, p. Ljutomer, zdravstveno izkaznico, štev. 304439. 11757 Ferk o Marija, Vidouci 88, p. Grad, osebno izkaznico, reg. št. 23132 (Murska Sobota). 13588 Filipan Ivan, Geološki zavod, Ljubljana, Zdravstveno izkaznico, št. 465068. 13668 Filipčič Angelca, Piran, Tomšičeva 19, delovno knjižico, št. 6696103/ /4033 (Ljubijana-Bežigrad). 13519 Flajs Marija, Sp. Nova vas 44, p. Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 371315. 13614 Fonda (Margerita) Rita, »Droga«, Soline, Portorož, zdravstveno izkaznico, št. 745837. 13520 Galjič Franc, Dobrova 105, evid. tablico preizkušnja, št. 3-1296. 13479 Glamučak Helena, Lendava, Rudarska 16, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 402712. _ 13243 Gorjup Alojz, Kranj, Jelenčeva 25, evid. tablico za motorno kolo. št. KU 11-411. 13638 Goršič Karolina, Kot 33, p. Ribnica na Dol., zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 092846 (Ribnica). , 13471 Grašič Marija, Nožice 11, zdravstveno izkaznico,, št. 031801. 13567 Grden Nevenka, Ljubljana, Ljubeljska 14, zdravstveno izkaznico, št. 022307. 15639 G udi in Vid, Ljubljana, Linhartova 72, zdravstveno izkaznico, štev. 028269. 13568 Gulja ilvana. Veliko brdo 50. p. Jelšane, zdravstveno izkaznico,.kmetijskega zavarovanja, številka 241527. 13522 Gulja Marija, Veliko brdo 50. p. Jelšane, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 241526. 13521 Hodnik Franc, Maribor, Šolska 28a. zdravstveno izkaznico, številka 178765. 13615 Horvat Avgust. Tišina 8, zdravstveno izkaznico, št. 407156. 13589 Horvat Franc, Maribor, Zrkovska 10. osebno izkaznico, reg. številka 32448. 13616 Horvat Ivan. Ljubljana. Vodovodna 30, zdravstveno izkaznico. 13569 Horvat Ruža, Vadarci 49, p. Bodonci, zdravstveno izkaznico na ime Horvat Milorad. . 13323 Horvat Verona roj. Žerdin. Kapca 106. p. Lendava, zdravstveno izkaznico. št. 403654. 13323 Hribar Ivanka. Kamnik. Prvomajska 8. zdravstveno izkaznico, štev. 201459 (Kamnik). 13541 Humar Stanka, Ig 17, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 13669 Humar Stanko. Ig 17. zdravstveno izkaznico na ime Humar Srečko. 13670 kaznico, št. 096112. Čerin Magdalena, Ljublj Ivančič Stanko, Male Loče 4, p. Podgrad, zdravstveno izkaznico, št. 224014. 13590 Jakič Slavko, Ig 17, delovno knjižico, št. 1600. 13570 Jaklič Stanka, Škofja Loka, Kidričeva 4, zdravstveno izkaznico, štev. 627652. 13640 Jalen Ivo, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VII/2a, delovno knjižico, št. 87225/9780. 13611 Jančar Alojz, Vrhpolje 40, p. Vipava, zdravstveno izkaznico, številka A-389402, 13175 Jeler Marija, Krško. Cesta stare pravde 21, delovno knjižico, štev. 478566/680. 13107 Jeraj Mirko, Smlednik 7, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Vipavi. 13542 Jerenc Miran, Ljubljana, Stražarjeva 26 zdravstveno izkaznico. 13499 Jesenovec Ivan. Ljobljana, Tržaška 201, zdravstveno izkaznico. 13343 Jesih Jože, Ljubljana. Postojnska 72, osebno izkaznico, reg. št. 16450 (Črnomelj). 13480 Jevšenak Bogomir, Žeče 20, p. Slov. Konjice, diplomo, št. 163, izdano od OLG Celje. 13571 Jež Mirko, SGP »Primorje«, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, štev. 324269. 13656 Jovanovič Mirko, Podgora 20a, p. Ljubljana-Šentvid, zdravstveno izkaznico. 13572 Jurejevčič Stane, Begunje 75 na Gor., spričevalo, št. 147, izdano od bolničarske šole za enoletni tečaj bolničarjev leta 1959. 13048 Kamenšek Marija pri Dokič, Ljubljana, Kopališka ulica 45/11, delovno knjižico, reg. št. 10678, ser. st. 736020. 136.17 Kapele Peter, Ljubljana, Na jami 8, spričevalo I. letnika vajenske šoje kovinske stroke, izdano v Ljub- Ijani. 13373 Kene Cirila, Pišece 58, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, izdano v Brežicah in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. izdano v Brežicah na ime Kene con ja. 13481 Klement Franc. Matjaševci 38, p. Kuzma, osebno izkaznico, reg. štev. odžtž (Murska Sobota). 13524 Knaflič Breda, Bled. Jermanka 47, zdravstveno izkaznico, številka 13108 Kočar Marija, Dolič 131, p. Ku-oYa' osebno izkaznico, reg. št. 40599 (Murska Sobota). 13525 Koder Frančiška, Seničica 4, p. Medvode, delovno knjižico, številka 1225/686448. 13500 Kolarac Dušanka, Ljubljana, Igri-: ..a 3, spričevalo 7. razreda gimna-Zl-K- 13501 hkOimljanec Dunja, Izola, Cankarjev drevored 16, osebno izkaznico. re£. št. 1107 (Izola). 13325 Končar Josip. Velenje, Trg svo-ode 4. osebno izkaznico, reg. štev. 3525 (Velenje). 13482 Koren Rino, Koper, Partizanska 17, zdravstveno izkaznico, številka 796467. 13657 Košir Marija, Tržič, Partizanska 37, zdravstveno izkaznico, številka A-236376. 13658 Košuta Franc, Ravne 9, p. Črniče, zdaj železniški dijaški dom, Studenci, Maribor, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 029362 (Ajdovščina). 12696 Kovač Mirko, Škofja Loka, Partizanska cesta, osebno izkaznico,' reg. št. 10745 (Jesenice) in izkaznico ribiške družine v Železnikih, št. 22/64 in lovno dovoljenje, št. 14 za leto 1965. 13109 Kovačič Stanislav, Medvode 51, osebno izkaznico, reg. št. 22813 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 13544 Krajnc Angela, Ptuj, Muzejski trg 1, spričevalo 1. letnika obrtne šole krojaške stroke, izdano od Šole za učence v gospodarstvu raznih strok, Fluj za šolsko leto 1952/53 na ime Vrtič Angela. 13178 Krajnc Friderik, Velenje, Kidričeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 862304. 13258 Kranjc Rafael, Gornje Kadulje 9, p. Bučka, osebno izkaznico, reg. št. 2717. \ 15472 Krevs Stane, Podutik 42, p. Ljubljana, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Novem mestu. 13502 Krhać Stjepan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 13503 Križan Alojzija, Nova Rogoza 160a, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, št. 7835. 15618 Kuhar Marko, Ljubljana, Livada 9, zdravstveno izkaznico. 13483 Kurenčič Milena, Gačnik 80a, p. Pesnica, zdravstveno izkaznico, št. 986027. 13619 Kužnik Franc, Ljubljana, Čebelarska 14, osebno izkaznico, reg. št. 134811 (Ljubljana) in delovno knjižico. 13545 Lah ing. Ivan, Maribor, Herman-kova 4, zdravstveno izkaznico, štev. 970341. 13620 Lemut Joža. Kresniške Poljane 8, zdravstveno izkaznico. 13546 Likavec Olga, Šentilj 14, osebno izkaznico, reg. št. 241. 15621 Likovnik Avgust, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 2051/50 (Ljubljana) in ribiško člansko izkaznico, št. 26/63 s prilogo, izdano od Ribiške družine »Sora«, Škofja Loka. ' 13484 Ljubič Vinko, Stična 111, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 13547 Lojk Marija, Nova Gorica. Erjavčeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 718629 (Ajdovščina). 12579 Ložar Andrej, Ljubljana, Miklošičeva 15, zdravstveno izkaznico. 13574 Magdič Ivan, Ljubljana, Matjaževa 2, spričevalo o končanem tečaju gostinske šole. 13671 Majerič Marija, Zg. Duplek 186, p. Sp. Duplek, zdravstveno izkaznico, št. 111842. 13622 Marko Rudolf, Maribor, Koroška 20, zdravstveno izkaznico, številka 152005. 13623 Martinec Marjana, Ljubljana, Podrožniška 3, zdravstveno izkaznico, št. 085920. ‘ 15548 Matjaž Slavko, Glinek 1, p. Škofljica, zdravstveno izkaznico. 13549 Medved Angela, Maribor, Limbuška 56, zdravstveno izkaznico, štev. 536713. 13624 Meh Vera, .Stari trg, p. Slovenj Gradec, zdravstveno izkaznico, štev. 283620. 13528 Milavec Marija, Dolenja vas 113, p. Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. 140280. 13495 Milinkovič Stevo, Dolga reber 14, Žusterna, p. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 256025. 13661 Muster Angela. Pekel 8, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 063997. 13625 Nedeljko Anton, samski dom gradbenih delavcev, gradbeni obrat, Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 041325. 13086 Nulji Behir, Ljubljana, Fužine 13, zdravstveno izkaznico, št. 341624 na ime Nuhi Osman. 13504 Ogrinc Dušan, Trata 1, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, številka 662320'. 13593 Panič Rudolf, Ciringa 1, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 1056. 13626 Pavlič Pavla, Ljubljana, Cankarjeva Sa, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 312217. 13672 Perko Jože, Mala Ilova gora 8, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 064385 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 064386 na ime Perko Marija- 13575 Perme Janez, Prevalje 25, delovno knjižico. k 13150 Pestevšek Uroš) Ljubi jama. Bolgarska 6, indeks strojne fakultete, univerze v Ljubljani. 13673 Peterka (Albin) Ladislav, roj. 27. VI. 1947, Vir, Ipavčeva 8, osebno izkaznico, izdano v Domžalah. 13550 Pirečnik Ljuba, Vuzenica 112, zdravstveno izkaznico, št. 560940 na ime Pirečnik Cvetka. 15594 Pirman Zorica, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Saraje-vu- , 13505 I irtovšek Julijana, Dravograd, I rff “b julija 42, osebno izkaznico, reg- št. 700 (Dravograd). 13551 Pižmoht (Siks) Hermina por. Vad-njal, roj. 3. III. 1942, Ljubljana. Zar-nikova 4. osebno izkaznico« izdano v Trebnjem. 13576 Plemelj Franc, Ribno 13, p. Bled, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 132316. 13529 Plemenitaš Marija, Ratanska vas 9. p. Rogaška Slatina, spričevalo kmetijske gospodinjske šole v Poljčah, izdano za šolsko leto 1947/48 na ime Šipec Mariia. 9775 Pleskonjič Savo, Bač 5a, p. Materija, zdravstveno izkaznico, štev. 10174. 13595 Pocak Aladar, DomanjŠevct 140, . Križevci v Prekmurju, osebno iz-nznico, reg. št. 42494 (Murs>ka Sobota). , 13530 Podboj Olga, Ljubljanu, Sojerjeva 57, zdravstveno izkaznico, štev. A-295774. 13506 Pogačnik Ivan, Ljubljana, Gosposvetska 13, zdravstveno izkaznico. 13507 Potočnik Bogomir, Ljubljana, Tomačevsko 1 la, zdravstveno izkaznico. 13642 Poznič Frančiška, Gradišče, zdravstveno izkaznico, št. 059426. 13508 Pukl Anton, Maribor, Prisojna 71, zdravstveno izkaznico, številka 271130. 13627 Rahne Katarina, Rače 2, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 576. 13509 Rajh Ivan, Ljubljana, Pod hribom 60. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 525370/1047. 13577 Rednak Cecilija, Velenje. Bračičeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 093036. 13222 Repolusk Marija, Marilior, Marči-čeva 10a, zdravstveno izkaznico, št. 534211. 13628 Rijavec Stanislav, Ljubljana, Šte-panjska 26, zdravstveno izkaznico, št. 123699. 13485 Ristič Drago, Kranj, Ulica 1. avgusta 5, zdravstveno izkaznico, št. 5159!)8 na ime Ristič Tatjana. 13486 Ritlop Andrej, Zgornje Konj išče, p. Apače, zdravstveno izkaznico, št. 246890. 13662 Ritonja Breda, Marilvor, Industrijska 33, zdravstveno izkaznico, štev. 324160. 13629 Rižnik Branko, Dravograd. Koroška 3, zdravstveno izkaznico, štev, 320924. 13333 Rome Filip, Rodica 81, p. Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 222309. 13643 Rosina Aleš. Ljubljana, Ogrin-čeva 14e, zdravstveno izkaznico. 13552 Rožič Franjo, Izola, Trg pri bolnici 2, delovno knjižico, št. 100220 (Ljubljana). , 13474 Rupret Barbara. Sevnica, Poljska pot. zdravstveno izkaznico. 13534 Rus Marija, Brezovi dol 36, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 068690. 13644 Sadar Majda, Ljubljana. Stari trg 28. diplomo frizerske stroke. 13510 Samec Tatjana, Lendava, Spodnja ulica 21, zdravstveno izkaznico, št. 1776 (Lendava). 12899 Sancin Anton, Beka 1. p. Kozina, osebno izkaznico, reg. štev. 12854 (Sežana). 13223 Savič Rakiša. Mnrilx>r, Lesjakova 20, zdravstveno izkaznico, številka C-009636. 13630 Savnik Dušanka, Ljubljana, Tavčarjeva 15/11, osebno izkaznico, reg. št. 65458 (Ljubljana). 13674 Selak Pavel, Vešter 29, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. štev. 50718 (Kranj). 13578 Soiliočan Ivan, Velika Polana 103, p. Črenšovci, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, izdano v Celju. 13562 Sorčič Katarina, Šempeter 179, Šempeter pri Gorici, zdravstveno izkaznico, št. 675453. 13597 Srpak Ivan, Rudnik lignita, Velenje, samski dom, zdravstveno izkaznico. št. 01367 (Velenje) na ime Srpak Zlatko. 13113 Stube! j Mihael, Zaloščc 49, p. Dornberk, zdravstveno izkaznico, št. 000564. 13598 Samec Slavko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 010692. 13487 Savli Sonja por. Tramšek. Nova •Gorica, Kidričeva 51, delovno knjižico, št. 484624/673. 13646 Šnvor^Stevo, Črnomplj, Cesta Belokranjskega odreda; zdravstveno izkaznico. 13536 Šem ec Jož/tca, Slovenska vas 14, p. Stara cerkev, osebno izkaznico, reg. št. 1638. 15647 Škof Drago. Ljubljana, Ulica Stare pravde 18, zdravstveno izkaznico, št. 072410 (Ljubljano). 13511 Štabus Terezija, Kranj, Sitarska pot 20, zdravstveno izkaznico, št. E-166321. V 13537 Štiglic Frida, Škofja Loka, Mestni trg 5, zdravstveno izkaznico, št. 020378. _ I3648 Šušteršič Jože, Škofja Loku, Stara cesta 11. zdravstveno izkaznico, št. 271237 (Škofja Loka). 12901 Švare Agata, Ljubljana, Erjavčeva 25, osebno izkaznico, reg. štev. 10575 (Virovitica). 13553 Toman Jožefa, Mekinje 8, p. Kamnik, delovno knjižico, številka 174850/32529. 13649 Trampuš Metka. Ljubljana, Rožna dolina. Cesta V/33, zdravstveno izkaznico, št. 353272/IH. 13673 Tratnik Andrej. Dornberk. Vodnikova 33, invalidsko izplačilno knjižico, št. 130638. 13143 Trstenjak Martin, Maribor, Pobreška 38/8, zdravstveno izkaznico, št. 265752. 13631 Turk Marija, Ljubljana, Valvazorjeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 22522 (Prelog). 13650 Tu lin Ana, Ljubljana, Baudkova 3, zdravstveno izkaznico, številka 108638. 13554 Umek Marta, Ljubljana, Štefanova 24. osebno izkaznico, reg. številka 17273 (Ljubljana). 13676 Vaingcrl Blaž, Maribor, Šentiljska 19, zdravstveno izkaznico, štev. 386380. 13632 Valenčič Bogo, Ljubljana, Posavskega 18. osebno izkaznico, reg. št. 6886/51 (Ljubljana). 13555 Valenčič Nataša, Ljubljana, Posavskega 18, osebno izkaznico, reg. št. 74435 (Ljubljana). 13556 Vaupotič Jože, Velenje, Tomšičeva 10, zdravstveno izkaznico, štev. 661896 na ime Vaupotič Zdenka (Zagreb). 15248 Verbič Vincenc, Ljubljana, Štem-balova 56, diplomo o zaključnem izpitu, izdano leta 1963. I33b7 Vernekar Ivan, Gorče 12, p. Libeliče. zdravstveno izkaznico, številka 495957. 13538 Vojiuovič Bogdan Ljubljana. Opekarska 51 a. osebno izkaznico, reg. št. 2245 (Ljubljana). 1 3579 Volčič Andrej. Nova Gorica, Rutarjeva 3. zdravstveno izkaznico. U. 685246. 13666 Vrtin Rudi, Tomaj 6, p. Dutovlje, zdravstveno izkaznico, štev. 380755 (Sežana). 12904 Vukina Franc. Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico. 15580 Vutor Herman, Rogoza 79. p. Hoče, delovno knjižico. številka 6402404615. 13633 Woilguny Zvonko, Maribor. Maroltova 13, zdravstveno izkaznico, št. 102694. 13634 Zadravec Franc. Pavlovci 2a. p. Ormož, osebno izkaznico, reg. štev. 18121 (Ptuj). 15564 Žela n Strahinja. Koper. Erjavčeva 18. diplomo, izdano 1. 1956. 13557 Zelnik Marija. Škofljica 93, delovno knjižico, št. 579797/1276. 13677 Zerlvo Drago. Škofije 11. prepustnico V S št. 58165/3282 (Koper). 12713 Zlnlonie Mija Vižmarje KIS zdravstveno izkaznico, št. 10227. 13488 Zorec Alojz, Ptuj. Naselje bratov Reš 25, zdravstveno izkaznico. >'t-103091 na ime Zorce Branko. 13600 Zorko Johana. Močvirje 1, P-Škocjan, osebno izkaznico, reg. št. 37127 (Krško). 13601 Zupan Jurij, Kranj. Smlecjniška L pomočniško spričevalo za avtomehanično stroko, izdano leta 1932 v Kranju. 13088 Zupanc Silvester, Pivkh 4, p. Naklo, spričevalo 2. letnika poklicne šole zn clektro stroko. 13581 Žagar Aleš, Ljubljana, Černetova 20, zdravstveno izkaznico, številka 093706. 13489 r Žnubi Angela, Kompolje 2. P- Krašnja, zdravstveno izkaznicokrne- tijskega zavarovanja. 1558^ Žbogar Peter, socialni zavod >dr-Fr. Bcrgeljn«, Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 2186. 15368 Žgajnar (Jože) Jožica, roj. H- "• 1921, Ljubljana, Njcgttševu L osebno izkaznico, izdano v Ljubi i®' ni. 15585 Živič Angela, Ljubljana, Na PpLj 24. osebno izkaznico, reg. štev. 40-’ (Lhibljana). Zupančič Ivan. Višnja gora, šturi trg 15. zdravstveno izkaznico, ste'; 319628. '5558 Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSICa« v Ljubljani