LETO IV. LJUBLJANA; 26. JUNIJA 1926. STEV. 28. >SABOČNlNAZAjVGOJLA-Vild ČETRTLETMO DlM I* CELOLETNO DIM 60/ZA-jNoZEMVrVO jEDODATl po!tNino/oglA$ip<* ČENIKV/ POSAMEZNA It e v l LKA • po Dl N • i 50, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 /Aa VREDNI jTVOlN*VPRJ&y& VVČITELIJKITISKARNI/ ROKOPISI $E- NE-VRA-C&JO / ANONIMNIDO-*PI$I • $E • NE * PRIOBČV - jk ieio/poJtninapla- P VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. llllIllllIllIllIllllIllIlIllIllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllIlIlllllllllllllllllllllllllMlIlIllMlIlllllllllllllIllllllllllllIllIllIlIlllllllIllIlllllllllllllllllll Vidovdan 28. VI. 1924. liiHi|||iuiii||iMiii||iiiiii||iiažnjo in s polnoštevilno udeležbo dokaže, v kako veliki meri ume ceniti vzvišeno Žrtev svojih bratov. Kakor sem Vas tako mnogokrat z val na junaške in svečane pohode in ste se vedno radevolje odzvali mojemu klicu, sem prepričan, da mu bodete tudi tokrat sledili. Najbolj pa velja moj klic tistim, ki so mi ob usodni uri, ko je Smrt kosila naše najboljše brate, stali neustrašeno ob strani 1 Orjuna! Dne 28. junija na Vidovdan zbor ob 9. uri na postaji v Trbovljah. Komur bije v prsih orjunaško srce, ta se bo tega dne v Trbovljah odzval mojemu pozdravu: „POMOZ’ BOG, JUNAČI44! Veliki čelnik Orjune: Marko. Sn= in n 1. Poveljstvo za ta dan nad vsemi udeleženci Svečanosti I« v molih rokah in zahtevam od vsakogar brezpoEoiiio disctolaio, 2. Po prihodu vlakov v Trbovlje ostane celokupno Članstvo formirano po teritorialnih edimcah (ba-onih„ četah) v neposredni bližini Postale in Pričakuje cadaljnih povelj. 3. Oblastni če l ni k; m bataljonski komandanti se ml moralo takoi 00 prihodu Javiti. 4. Pri sestav? novorke čaka vsaka edinlca stmliivo n- mestu, da pridu* n« vrsto. 5. Pohod v Loke Sa vrši mirno, dostojanstveno bre7 vsakega Detia In vzklikanja. 6 Pri stik« pred spomenikom nai skrbe posamezni oddelki za nai-večf; red posebno o priliki odhoda. 7. Po prihodu na kolodvor se mora članstvo v slučaju, da ibi nre-ostaialo čas« zadržati v neposredni bližinj postaie, 8. Ker proeram svečanosti izpopolnjuje ves čas od prihod** v Trbovlje dn prihoda v Ljubljano priporočam. da se vsaif dobro okrepča In ponese no možnost? s scboi mrzli prigrizek. Naj si bo vsak v s vesti, da ta svečanost n« nlkaka zabava, temveč resna oddolžltev veliki Žrtvi naših bratov. 9. Posamezne edinice ohranijo svoj ustroi tudi v Ljubljani in se ob prihodu samostojno takoi formirajo tako. da lih bo vodstvo čim orel lahko zlilo v Dovorko. 10. Moj pobočnik za ta dan ie br. oblastni čelnik Miha Čop. 11. Svečanost se vrši ob vsakem vremenu in ie brezDoeo%io nepreklicna. Veliki čelnik: Marko. Prebivalstvu Trbovelj! Na praznik nacionalistov — Vi« dovdan dne 28 t. m. pribiti OrJima v Trbovlje, da se oddolži spominu svoi?h padlih drugov s slovesnim odkritjem snommskp plošče. Tn Je nlen ed^rci namen zbog katerega ori-haia v Trbovlje 5n prav nič drugega. Ta namen bo izvršila, nai bo posameznikom Po volil ali ne v popolni miroljubnosti in odkritem prijateljstvu do Poštenih liudi bre/. raztike strankarskega prepričanja in socialnega položaja. S strani naše najvigle komande — Ve1i-kega .čelnlka. Oblastnega odbora O r i u n e Ljubljana In Mestne organizacije Trbovlie so izdane točne na red b e. ki Jamčijo za absoluten red in mir. v kolikor sta red In mir nd-visna od OrJune. Trboveljčani naj se ne boie z nage straal Drav nlkakega neoriia- teljskega nastopa in nai se ne dajo zaneJiati onim temnim brezvestnežem. ki bi radi morda še vnovič Pisali svoic kletfv račune z nedolžno krvjo. Orjuna ni Sovražna nikomur našega rodu. nafmanj o a proletarjjatu rudarskih revirjev, in ne izziva in up napada nikogar, kdor ne dvigne roke zoper nio! Dokazov zato ie s svofim petletnim delom doprinesla ž& več kakor dovolj. Wsrenieno te z n&še strani in s strani oblastev vse. da v slučaju kakega. Pa bodi le najmanjšega incidenta. ne bo moglo biti niti dvoma niti prerekanja o tem kdo ca ie zakrivil. Orjuna ga no bo zakrivila! Naše uoanJe in naša iskrena želia ie »a ca ne bodo zakrivili niti nasprotniki njenega programa. Zdravo! Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. »O K JU tl A« skl eksponenti so ostali še do danes na Koroškem in ooskrbeli vse potrebno zato. da bo Imela Italijanska vojska svobodno pot od Pozilta. nreko Roža in Podjuno za hrbet naši voiski ki bo v noiožaki kot «i ga Je prav lahko namisliti! Da ie temu tako vedo naileoše povedati naSl rojaki za Karavankami, ki so že brneli orlliko ogledovati preoblečene laške oficirje kako študiralo teren in občila!! Italofilstvo koroških nemčuriev ie bilo osobito opazovati pri zadnjem odločnem nastopu Nemcev proti italtjanskemn divjanju v Južnem Tlrolu. ko so skupno fronto izdali baš m samo koroški nemčurji s pokvarjeno dunajsko taro erospodo. Italijani oa se niso usidrali samo na Koroškem, nego preplavljajo celo republiko Avstrijo do gotovem v naprej izdelanem ‘načrtu. Italijani nudijo naiceneiši kapital, kupujejo posestva in *hiše. italijanska stavbena družba zida sedaj v Insbrucku lastno poslopje italijanski Upravi : železnice, ki se poizkuša že tudi’ fi-nancielno uriniti ,prj pregradnji insbruškega kolodvora. Avstrijska vlada okleva končno Pa vedno podleže v svoii naravni slabosti pod pritiskom navidez prijateljskih načrtov Italije. Infiltracijo in še obsežnejšo emigracijo Italijanov v Avstrijo zavirajo oo svojih skromnih močeh samo Tirolci, koiih vpliy Pa sega iedva do meie Tirolske. Premišljenost italijanske ofenzive v Avstrijo kaže tudi prosto uveljavljenje italijanske zračne črte Italija-Celovec-Dunaj, ki je bila podeljena Italijanom ravno zbog naklonjenosti Mo roških nemčuriev. kij s silnim zanosom pozdravljajo laška letala, pristajajoča v Celovcu. Navedene točke so zeoli delstva In crorie nam. če tio računamo trezno i. njimi. Miroljubnost g. dr. Nin-čiča ie lepa stvar, še lepši prijateljski obeti Rima! Neizbežno dejstvo Stev. 28. VABILO na slavnostno razvitf e prapora Orjune Sv. Peter-Vodmat v Ljubljani ki se vrši na Wld©tf'dan, dne 28. talila 1926 ©is 15. uri g»©i»oSdn@ pred Št. Petersko vojašnico - Stanko Vrazov trg 4. Spored prireditve: Na predvečer, dne 27. junija ob 20. uri bakljada in podoknica ku-mici g. Tinci Grosljevi. Na Vidovdan dne 28. junija ob 15. uri razvitje prapora in nato povorka po mestu. Ob 16. uri začetek veselice na dvorišču St. Peterske vojašnice. Od 18. ure dalje ples. Sodeluje želez, godba iz Ljubljane. Vstopnin? 10 Din za osebo. zdravo! Mestni upravni odbor. Italija in Nemška Avstrija. Zadeli smo v črno z našim zadnjim člankom, v katerem smo 7. or-iunaško poštenostjo jasno napovedali poslednjo konsekvenco pred katero nas tirajo sedai Italijani s svoio fanfaronsko imperialistično mrzlico. Vznemirjenje se ie pojavilo tu in onstran zapadne meje. Bilo je mnogo debatiranja in ugibanja, ki je prodrlo že izza duri poverljivth kabinetov celo v vrste našega članstva. Poizvedovanja so bila zaman kakor tuds intrlglce. ki so JJh hoteli splesti nekateri vseznalt la vsevedni. Ostane pa dejstvo, da so bili >z-nešeni argumenti zelo. *elo tehtni in da tih Je imel Priliko preštudirati tudi g. zunanji minister po elaborat enega naših diplomatov, ki m ie oo-slal na dokaj važno mesto, kjer bo imel dovoli prilike te argumente v življenju dokazati. Slepota ie ena posebnih -napak naših diplomatov. Posebno Pa še g. zunanjega ministra, ki sedi na LIST EK. Na Vidov dan„.. dvomljivih lavorikah poklonov moža z levinjo in ne gleda menda dalje, kakor ,ie dolg njegov nos. Dočim se Muti nad tezo. da ie treba Prei ko zn vedno klecnemo pori pasjim bičem Beni ta noiskati zvezo makar tudi z NempS. na sg plesov ideal — mož na Monte Cltoriju razgovarla ,z njimi oo svoJlh odposlancih. I n to zelo uspešno! Sredstva, ki jih imamo Oriuna-ši naoram dispozicijskim fondom Hi obaveštamemu aparatu g. zunanjega ministra, so tako minimalna, da nam onemogočajo oridoblvanie točnih informacij v vprašanjih zuna-nje-političneea delovanja naših sosedov. In vendar vemo menda mnogo več. kakor g. dr. Ninčič! Prijazno razpoloženje Koroških nemčuriev nanram Italijanom ie dovoli poznano. Sai so bili baš ti naši veliki zavezniki toliko zavezniško razpoloženi napram nam. da so s svojim nastopom rešili vprasšanle plebiscita v .nemško korist. Italijan- Pa le. da Italija črnih sraic danes samo čaka mrodneera hipa. ko bo oad-la oo naši zemlji, kakor sestradana volkulja in gorje nam bo. če bodo vodili našo zunanjo politiko tedaj možic dr. Nlnčičevih nazorov. Nastopiti bomo morali novo Golgoto. ki bo vse strašnejša od albanske. ker nas bo romalo preko nie 13 milijonov Jugoslovenov. ki bomo morali einiti zategadelj, ker ne morp doumeti s&dai nesrečni eosp. Momčilo. dn Jugosloveni nismn odločeni samo za robovanie bre^ neo-vorov in da imamo pravico poiskati in dvigniti v#>dnr» meče oroti on'm. ki nas hočeio /. meči »ničiti!! A. V. Vse m vero, dom, cesarja...! Možje! V srednjem veku ...se je po .Evropi ra,zjegal klic: »Tako hoče Bosi, In tisoCI So ZMUstlli dom in Sli osvajat Jeruzalem iz rok nevernikov. Klic: »Tako Bog hoče« je dvignil tudi Vas v sveti boj za predobrega cesarja, v kaznovalni boj z®pcr brezvestne hudodelce. Torej naprej: »Z Varni je Bog; naprej z izvrstnimi vojskovodji; naprej k slavni zmagi!«... (Ljubljanski knezožkof dr. A. D. vojakom.) Slovenec U. VIII. 1914. št. 181. ... naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli, in kadar bo naš cesar nas klical, da obračunamo s hudodelci, ki so z&kri.vili sarajevsko katastrofo, takrat bodi ti -takozvani »bratje Srbi«, .ki spominjajo na tiste janičarje, ki so svoj čas klali svoje brate in dejali: »Ne boj se brate!« takrat bodo ti »bratje« čutili našo pest, takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila ■ črepinjo 41-stega Srba v katerem živi požrešna megalomanija... Kdo se še danes ne spominja onih žalosfaiilh dni ko ie farizeis-ka. v Rhnu in na Dunaju umetno zaplojena stranka slovenskega katoliškega ljudstva pisala najsramotnejše liste zgodovine našega rodu. Kakor pobesnela stekla psica se je strgala tiste dni iz meja najprimitivnejšlh običajev in se vrgla na cesto ter pričela z hujskanjem za vojno proti bratom Srbom v žanru, ki mu ni para v naši žurnalistiki. Žalostni so spomini na one hipe, toda vzbuditi jih je potreba, da ne bodo pozabljena dela tistih, ki so krivi, da leži še danes nad našimi glavami kri naših bratov. Njih opravilo je bilo molitev in oznanjanje ljubezni no naročilu najboljšega človeka, kar jih je kdaj nosila ta uboga zemlja. Oni pa so se izneverili glavnemu ukazu svojega učitelja! Pričeli so prepovedovati klanje in brato ubijanje ter blagoslavljati orožje, ki ga ie moral vihteti po njih nahujskani in zapeljani Slovenec proti bratu, ki ie Imel samo en cilj — makar za ceno življenja osvoboditi zasužnjenega brata in mu izvojavati lepšo bodočnost. Gospodje so se zavedali dobro, da hoče Srbija osvoboditi njim tolžko vdano ljudstvo in da bi bilo treba samo par besedi, pa bi se končala vojska mnogo preje, kakor se je. Sovražili so pa to Srbijo tolikanj, da so jo hoteli poplaviti in zadušiti ma-^ari ^ krvio svojih vdano vernih. Zakriti varno za imuniteto svojih ornatov in talarjev so podžigali vojno navdušenost zbeganega naroda in ga klicali k orožju za izvršenje temnih namenov Potsdamovca in za pogaženje njim tako osovražene Srbije. Dvignili so narod k orožju in prisilili mirne slovenske ratarje. da so popustili svoje pluge in njive ter odšli v negotovi boj, kjer se je pričel križevi pot našega človeka od Galicije, preko Srbije. Volinije. Romunije.^ Makedonije. Galipolija. Palestine, Soške fronte, Tirolske, Voge-zov, Verduna in še vsepovsodi, kjer je divjala prokleta morija v strašnih letih obupa in groze. Razbili so družine, .Oropali ženam može. otrokom očete, sestram brate; prevžit- karjem hranilce in pognali vse pod črnožolte prapore Habsburga, da se bijejo za vero. dom. cesarja. Kdor ni šel z njimi, tega so očrnili pred oblastmi in romal je v zapore, ali pa proti Suhemu bajerju, odkjer mu ni bilo več povratka. Tako ie oril preko cele naše njive od Celovca do Sotle in od Spiija do Brd en sam klic: »V boi svctl In pravični, blagoslovljeni po naj« vižiiih blagoslovih!« Boj je zahteval žrtev. Odprla se je razžaloščena gruda na stežaj in pričela požirati v tisočih svoje sinove, ki so jo mesto z znojem, zalivali s svojo srčno krvjo. In kakor je šel preje preko zemlje krik bojaželj-nosti, tako je sedaj legla preko njenih poteptanih livad tiha in globoka žalost. V črnino so se pričele zagrinjati družine. Deca je pričela objokovati — padle pčete, žene — preminule može, stare majke — izgubljene sinove, sestre — v cvetu mladosti pobite brate... V narodu je pričelo vstajati spoznanje. Vstali pa so oni proti temu spoznanju in poskrbeli z vsemi sredstvi, Kam tečeš Zilja. kam. Soča bistra, vališ zdai svole valovje kalno? Kal Rož. Podjuna Kras. Brda. Istra, oblekli obleko ste žalno? Kal s stoinov Zadra tn Trsta Reke zastav^ našo še ne vihra to ? Pri GoSpi Sveti re« več na veke k Svobodi zvoniti ne znalo? — Ej. Kosovo naše. Kosovo tužno pač kmalu boš maščevano, ko vreme lužno, oleme mehkužno prežene burla Slovanov. »Zdravo!« Soluna odzdravt Podjuna. Pri Gospj Sveti zazvoni Orjuna hi naše trplienJe. val našeca srda se zlile če/ gfire. čez Brda... Rad. Peterlin-Petruška. E. V.: OBLETNICA KONGRESA V BEOGRADU. (Spomini četnlka-OrJimaža.) Do Indiije se nam je pripeljal nasproti odposlanec br. predsednika Marka in nam na kratko pojasnil situacijo v Beogradu. Njegovo poročilo ie Mo vse prej kakor razveseljivo. Ne samo. da so nam namenoma povzročili zamudo vlaka, vsled česar nismo mogli prisostvovati razvitju prapora beogradske-ga oblastnega odbora in paliluj&ke organizacije, ki se ie izvršilo že v dopoldanskih urah. prepovedali so celo sprevod no glavnih beotsrad-skih cestah — torei tudi mimo d v ora. Edino, kar ie bilo doseženo ie bilo dovoljenje skunne-ga zbora na trgu kneza Mihaila. Presenetila nas ni malo tudi vest. da ie Nj. Vel. kralj baš dan oreje odpotoval iz Beograda v To-polo. Razumljivo ie, da ie po takih vesteh nastala med članstvom nezadovoljstvo. Cule so se kritike na račun Velikosrbov. Ne maraio na-sah manifestacij za edinstvo! Politika zmaguie nad idealnim nacionalizmom ! Prišli smo. da javno pokažemo naše bratstvo v prestolici. a oni hočejo, da se naši n ozdravi ču-leio le v brezpomembnih stranskih ulicah! Med takimi in enakimi kritikami pa so se naenkrat začuli močni vzkliki kralju in Jugoslaviji! — Evo Vam obrabljeni politiki! Vaš uspeh .ie bil le trenuten! Orjuna irmrnaom* Vam pokaže, da io s takimi jn še hnišim-i Persekuciami ne boste uničili! Pohitel sem od voza do voza ter v i>ar besedah razložil položaj. •»Bratje-! »Ne boste korakali po glavnih ulicah ne puste Vam videti kralja ali pokažimo iim vedra čela in discipliniran nastop. V nekai minutah bomo v Beogradu in brat Marko Vas pričakuje na kolodvoru, ker ni dovolil, da bi se vršil sprevod predno ne dosipe Orjuna iz Slo-veniie. V eni minuti morajo biti po prihodu vlaka vsi vozovi izpraznjeni in v nastopni že zaključene formacije. Zdravo!« Hitel sem dalie in sevanje oči onih. katerim sem govoril, mi .ie bilo porok, da se bodo Orjune iz Slovenije izkazale. Drveli smo čez most na postajo vsi že pripravljeni na skok iz vozov. Vlak se ustavi in taim Pri prvih vozovih zagledam našega brata Marka. Delal ie 48 ur neprestano in v zadnjem času mu je bila poverjena Še naloga organizirati sprevod. Brez besedi smo v dveh minutah v fronti povelie raz-brojs — v dvojne redove na desno! Napred marš! In že smo korakali Iz kolodvora. K.Je so bili takrat oni elementi, ki sq nam z ovirami hoteli skvariti naš naHoo. Tukai bi lahko videli kaj zmore Orjuna. Saj se ni zastonj izrazil neki viši; oficir. da' tudi redni vojaki ne bi mogli izvršiti dana povelia s tako naglico in brezhibno disciplino. Sc kaj ,več bii lahko doživel Beograd — ali tokrat smo prišli na kongres! V nasproti kolodvora ležečem parku smo pustili ortliago in se takoi nato Bostroiili v povorko. Vročina je bila neznosna in naši želodci že 24 ur brez tople jedi! A kdo bi na to mislil. Korakali smo oo ulicah. ki so nam bile milostno dovoljene. Kazale so še vedno znake prestane vojne. Končno smo prišli na trg kneza Mihajla. Tukai smo šele videli koliko nas je. ker celega sprevoda preje sami nismo mogli videti. Prepričali smo se. da .ie imela »Pobeda« orav. ko ie pisala o 30 bataljonih četnikov, o gozdu praporov oriunaški koniienici.^ o nai od nih nošah vseh delov nase države itd. Na trcu tik ob spomeniku kneza Mihaila so stali osiveli borci za svobodo in deputaciift \7 vseh neosvo-boienih krajev. Preveč bi zavzeli moji spomini prostora, ako bi hotel popisati vse navdušene govore bratov Leontiča. Bartuloviča. Radojlo-Viča. Jevdjeviča itd. Predaleč bi za- šel„ 5e bi hotel ooPiSati navdušenje tlsočglave množice stoječe tesno mož oolec moža tako da ie bil trg do noslednje neris /avzet po naših članih. Besede bratov govornikov ostanejo nepozabljene, sai so bile porazna obsodba vseh onih oseb, ki so sicer prinesle na edinstvo in vendar bi radi uničili to množico nacionalistov, ki ie prišla ravno za edinstvo manifestirat v Beograd. Za vedno neizbrisne bodo nam ostale besede brata Leontiča. s katerimi ie odgovoril našim nasprotnikom, kie ie Orjuna — »Evo n a s!<< Vsled dolgotrajne vožrue breZ ^Da' nia in močno pripekaioCega^ sobica ie stopila v funkcijo tudi nAša saniteta j)»d vodstvom brata dr. Tone Jama rta. ki ie z brezhibnim delovanjem dokazala, da so tudi naši sanitetni tečaji rodili uspehe. Po zboru smo se formirali zopet v povorko in strumnih korakov defilirali pred prapori m vodstvom, ki ie izpadel kljub velikim oresta-nim naporom, nad vse zadovoljivo. Celo naš brat Joco ie kot čuvar praporov zapustil z železno četo svo.ie mesto ter z bratom Markoni difiiiral mimo Direktoriia in praporov. od katerih nekaj tih ie tudi že Siprejelo bojni krst. (Nadaljevanje sledi.) Stev. 28. »šo prav posebej. da sn patriiotlčno razpoloženje na temelju sla vinu činov našo vojske med slovenskim narodom pravilno vzdrževali in okrepili ter vzdržali zveze z na bojnem polju stoječimi sinovi ljudstva v pa-triiotičnem smislu.« Volna ie divjala od dne do dne huje in zahtevala vedno novih hekatomb žrtev, ki so razredčile končno nad vse goste vrste »kanonenfutra«. Tako je prišla končno vrsta tudi na one, ki bi morali prvi dan vojne napovedi odložiti svoja strupena peresa in prostovoljno med prvimi odriniti na bojno polje, da bi z dejanji potrdili svoj patriiotizern in kranjsko korajžo. Namesto, da bi pokazali vsaj tisti hip, ko jih je pričela iskati slavna avstrijska vojska že po njihovih redakcijah. da so na mestu, pa so zlezli prt vsem svojem svetem navdušenju ,pod klop in ^lagali prošnje za opro- ščenje vojaške službe. * Eno izmed teh prošenj, ki je naj-karakterističnejša, ker je bila vložena po Katoliškem tiskovnem društvu, objavljamo tu v originalu, da bo vedela še pozna preteklost, kolika je bila cena vojne navdušenosti »Slovenčevih« redakterfov v letu 1914., ko je po hujskanju ljubeznivih listov KTD razpaljeno slovensko ljudstvo, krvavelo iz tisočerih globokih ran: KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI. Visokemu e. kr. vojaškemu poveljstvu Gradec. Podpisano »Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani prosi kot lastnik dnevnika »Slovenec« v Ljubljani za podaljšanje odloga nastona v o i a -ško službo urednika tega lista abs. iur. A. V. iz Velikih Zabelj, okrai Goriški. (Op. ured.: (slede osebni podatki in vojaški razpored omenjenega gospoda urednika), ki ie bil glasom odloka c. kr. vojaškega poveljstva v Gradcu v 16> septembra 1'916. štev. MA 148 360 Ldst oproščen črnovoiniške službe do 31. oktobra 1916. Svošo orošnio opira društvo na sledeča temelje: 1. Abs. iur. A. V. urednik slovenskega katoliškega dnevnika »Slovenec«. organa Slovenske ljudske stranke, kateri postavlja kot nai-večii slovenski dnevnik, vselei 5» vsepovsod vsa njegova Izvajanja na patriotične In dinastične temelie. ie bit to- od davna traimJ stalni dopisnik dnevnika h. Goriškega in ie kot poznavalec Goriške in tamošniih razmer ter kot edina akaderalčno naobražena moč v redakcili za dnevnik »Slovenec« neobhodno potreben. Prav oosebno Pa še. da se pravilno vzdržale med slovenskim ljudstvom pa trio tič,no razpoloženje na t emel ju sla v -nih del naše armade in da se to še okreol in ohrani v kontaktu z na .bolnem poliu se nahajajočimi sinovi ma r osdia v o,a t r i o t i č -nem smislu. 2. Družinske* razmere urednika A. V. so take da mora kot edini moški član skrbeti za družino In gospodarstvo v Velikih Zabijali. Vsi trije, niegovi bratie so pod orožjem, enako tudi njegov leta 1865. rojen! oče. 3. Kakor ie razvidno že iz pri prejšnji prošnji za odlok služenja vojaščine priloženega zdravniškega izpričevala, ie majka A. V. nevarno bolna in navezana osobito v sedanjih za Goriško tako usodepol-nih časih, na pomoč njenega sina boli kakor še kdai doslej. Enako tudi 12 in 16-letni sestri in stara babica. Na tem elu vseh zeorai navedenih dejstev orosimo visoko c. kr. voiaškn poveljstvo, da blagovoli uredniku dnevnika »Slovenca« abs. iur. A. V., ki io zani neobhodno potreben podaljšati do nadaljnjega oproščenie čmovoj-nlšk<* službe. LL 20. X. 1916. iPrelat A. K a l am , točasni predsednik Katoliškega tiskovnega društva. A. C a d e ž . točasni iperovodia Katoliškega tiskovnega društva. Pripomba uredništva: Nenado- mestljivi A. V. ie prižel v Ljubljano šele 7. oktobra in ie bil šele od tega dne. zaposlen v redakciji »Slovenca«. Preje ie bil doma na Goriškem in sc ie oglašal kot dopisnik v »Slovencu od časa do časa o tamošniih razmerah. V trenutku vložitve prošnje so bili zaposleni v redakciii stalno še sledeči uredniki; Ivan Štefe, Miha Moškerc. Anton Pestotnik in Viktor Cencič. Od urednikov ie moral do tedai v vojsko samo Fran Terseglav. dočiim ie bil kaplan Franc Korinta prestavljen na deželo. Namesto teh dveh la vstoDil v uredništvo Test otu i k ki mu le bilo zategadelj tud? odloženo voiaško službovanje. vil priziv proti obsodbi goriškega tribunala na prizivno sodišče v Trst 26. or. m. in se bo vršila ponovna razprava Bevkovega procesa v Trstu. Želja celega našega naroda le, da bi bila nievovemu priljubljenemu pisatelju kazen omiljena in skrajšana sai v toliko, da bi bil tisti dan, spuščen zopet na svobodo. NadaHno Priiave sodrilil radi poučevanja slovenščine. V Zatolminu te bila prijavljena sodniji kar če-četvorlca nrjprostib kmečkih deklet, češ. da so držale tajno šolo. V resnici so pa le pomagale ori učenju otrokom svojih sorodnikov in sosedov. ker ie že sploh lepa navada pri naših dekletih, ki varuieio in poučujejo vaško deco. Italijansko časopisje iih kar imenuje učiteljice. V Črničah so pa naznanili radi istega vzroka gdč. Kosovel sodniiski oblasti. Kupujmo in podpirajmo izvrstno g J Kolinsko cikorijo | ,■ UomačJ izdelek. L Ta prošnja govori doveli! Original le v naših rokah. Danes pa se še najdejo ljudje, ki imaio doveli poguma do vsem tam samozvano se nazivati edinim desetletnim zaščitnikom slovenskega ljudstva, ki ie bogme še vedno toliko nezavedno pri vsej svoir pismenosti, da ne zmore /temeljito -razračunati z onimi. ki so ga Dodill v svetovno klanje. Namesto da bi se zarili sežnie globoko v zcrnlio in skrili svoje izvršene pregrehe, še vedno silijo •v javnost in drsko psujejo nas, ki smo morali tedai kn so H gospodič v toplih zapečkih prelivali srbsko kri oo kolonah listov zgledne SLS. novinkli mraza v Karpatih in se pripravljali, da s oribegom k bratom s svolo krvlo vsal malo zabrišemo sramotni madež iz leta 1914. Spremenili so samo firmo. Pri delu so ostali še vedno isti. Bore se danes proti jugoslovanstvu. Mislijo pa pri tem na srbski del našega naroda in na ukaze iz svetega mesta, kamor se hodiio od časa do časa priklanjat sedanjim delodajalcem. * Nailepše le to. da so baš pred kratkim časom ustanovili neki gospodje prelat ie kanoniki, dekani In drugi duhovni sqbratie neko tiskarsko in kniieotrško podjetje, v katerem /so nahajata tudi eori podpisana častita gospoda Andrej Kalan in Anton Čadež, ki sta bila podpisala tako lepo uanlilvo vdano prošnio na bivšo Vojaško poveljstvo v Gradcu zato. da bi bil oproščen vojaščine Slovenec, ki hi skrbel s natriiotiČ-njm pisanjem, da bi ne klonil Črno-žolti orel nad slovensko zemllo... Tužnl s lasi. .v. t Artur Lokar, notar v Ajdovščini. Zapustil nas je zopet eden onih, ki so s toliko bolestjo prenašali črno noč, ki je legla nad našo solnčno Goriško. Zapirali so g-a in preganjali, klonil pa ni niti za hip, ker je žarko veroval, da mora priti dan, ko bo minula ledena noč in zažarelo zopet solnce z iztoka. Umiral je v molku 'n duševni nezlomljivosti, kakor urni-raio naši možje. . (,je občutil globoko tragiko njegove smrti pod sužnjim solncem in prihitel na gomilo, da mu poslednjič potrdi svojo voljo, da gre raje živ v grobe, kakor da bi klonil samo za las. Naš Lokar ie izdihnil sredi pašega križevega pota. Njegova.dela in duh ostaneta med nami vse dotlej, dokler narn bo izz Čavna prispela zlata svoboda, ko se bo lahko za vedno upokojil v svobodni zemlji. Društvo »Dante Alighieri« t« slovenske Občine. Društvo »Dante A!i-ghieri«. kateri namen ie. potujčevati našo mladino, ie našlo svojo podporo tudi pri slovenskih občinah v Julijski Krajini. Tako so votirala sledeča županstva sledeče zneske za ustanovitev takozvanih »Borse Pre-mio della Dante«; Občina Sežana 6000 lir. Avber 934 lir. Dutovlje 473 lir. Korpivno 173 lir, Naklo 1200 lir, Povir 630 lir. Zgonik 473 lir. Skopo 236 lir. Tomaj 655 lir. Vel. Repenl 449 lir, Štorje 348 lir, Štjak 382 lir, Rodik 198. lir. Lokev 630 lir. Kako ie s pisateljem Francetom Bevkom? G. pisatelj Bevk Se nahaja zaprt v prostorih goriškega tribunala. Ni sam v celici, ampak ..ie za-nrt v celici v družbi z raznimi drugimi navadnimi kaznjenci. Hrano dobiva od zunaj. Sedai sme tudi pisati. kar mu ie Dač boli težko radi ozračja, v katerem živi ter tudi radi duševnega razpoloženja, ki pač ni ravno primerno za duševno osnovanje. Njegov zagovornik je naora- Hal polirat. Oblastni odbor poziva vse člane in članice ljubljanskih Or jun. da se brezpogojno in točno udeleže dne 2. julija t. 1. ob 8. uri zvečer skupnega članskega sestanka, ki se vrši na Rimski cesti v salonu gostilne »pri Mraku«. Dnevni red: Razgovor o cvetličnem dnevu in o drugih važnih organizacijskih načrtih Orjune. Opozarjamo na brezpogojno udeležbo in točnost. Kdor čuti orju-naško. ie niegova dolžnost, da se sestanka udeleži. Oblastni odbor. Domžale. Vidovdanska proslava, katero prirodi na predvečer Orjuna v Domžalah, obeta hiti veličastna manifestacija Jugoslovenstva v domžalski okolici. Na prireditev pride polnoštevilna IV. četa Ljubljanskega-bataljona, katera sestoji iz četnikov Domžale, Radomlje, Mengeš in Kamnik. Pri bakljadi sodeluje Moravska godba. Na bakljado so vabljena' vsa narodna društva, v prvi vrsti Sokol, kateri nastopi v vsemi oddelki, pevsko društvo ter gasilci. Po bakljadi je proslava v Sokolskem domu, kjer se bode igrala drama Kajn od primorskega pisatelja Bevka, ki jasno osvetljuje trpljenje zasužnjenih bratov v deželi, ki se ponaša s svojo dvatisočletno kulturo. Apeliramo ua naše zavedne tržanc, da med bakljado razsvetle svoje hiše ter razobesijo zastave. Mestna Orjuna Domžale. Brat Mekine je prišel v soboto dne 14. t. m. po dolgomesečnem zaporu, ki ga je moral odsedeti radi poznanih dogodkov pri dr. Lemežu na svobodo. Brata Mekinca iskreno pozdravljamo po prestanem trpljenju med mrzlimi zidovi jetniških zaporov v veri, da bo zopet ata mestu, kadar ga bo^ klicala dolžnost pod ogrožene državne prapore Orjune. Prvi jubilej orjunaškega tiska slavi Orjuna na Vidovdan, ko bo petletnica odkar je izšla prva številka centralnega glasila Orjune »Pobe-da«. Sporedno s to proslavo je razposlal Direktorii na vse organizacije posebno okrožnico, ki jo tudi mi z naše strani toplo priporočamo z željo, da vsakdo /po svojih močeh podpre neodvisni orjutjaškl tisk. Redakciji »Pobede« iskreno čestitamo k njenemu jubileju. PRENOČIŠČA za 27 in >28. ima rezervirana Oriona Št. Peter-Vodnat. Bratie. ki bi ostali čez noč ta dva dni v Ljubljani, nai s* iavlio or! predsedniku br. Edvardu Rošu. Ljubljana Zalokarjeva ulica 12. mmmmurnm ■>■■■> .. ..i in»— . Kronika. AVE MUSSOLINI! »Policijsko zabranien sestanek. Svet slušateljev ljubljanske univerze je sklical za v torek zvečer ob 20. uri v Dijaškem domu. Tomanova ulica, sestanek zastopnikov vseh ljubljanskih kulturnih strokovnih in političnih društev. Na sestanku bi zastopana društva zavzela svoie stališče ob priliki sprejemanja nettunskih in beogradskih konvencij v našem parlamentu. Policijska direkcija Pa ie zabranila imenovani sestanek in tudi vsak drugi zbor z istim dnevnim redom na kateremkoli kraju območja policijske direkcije ljubljanske.« »Slov. Na. rod«. Krvavoresnično bo kmalu prerokovanje zadovoljnega dr. Mom-čila. da bodo odnošaii med nami in Italijo toliko poglobljeni, da ne bo mogoče spoznati več pri Rakeku, kje se pričenja Italija in konča Jugoslavija. Narod pa se že danes vprašuje, km ti ie bolje brat danes za Karavankami, onstran Triglava ali ob Savi modri? Alj ni res v nas nič več moškega, da bi pljunili našim sramofilcem v obraz in iim povedali. da ugriznemo raje živi v zemlio kakor da bi počasi umirali kot helotie Mussolinijevih hord ... VEDNO POŠTENI... Vse so nam že očitali in izrekli. Enega pa le mi mogel doslej še nihče oporeči nam z najmanjšo besedo poštenosti in odkritosti v našem delu. Ko smo vstali iz naroda, kot živ odraz njegovih teženj so nas pozdravili s streli in kamenjem. Mi pa smo Šli ponosno dvignjenih glav med narod in nesli svoja srca na rokah odprta vsakomur. Fanatični v svoji veri nismo doslej .klonili še nikdar in prebredli vse zapreke. Želeli smo samo eno, žrtvovati za blagor celote življenja naša, da ne bi živeli zaman. Prežeti neomahljive vere v poslanstvo Jugoslovenstva, smo se vglo-bili v najnižje globine narodove duše in pričeli razlivati divno luč naše velike Ideje do zadnjega kotička maše domačije. Naš cilj ie bil in ostane: Koristiti! Pošteno smo šli v boj in pošteno ga bomo izvojevali, ali pa padli pri njegovem izvrševanju, tako da bo belina naših kristalnočistih praporov ostala neomadeževana, kakor je doslej, kakor je ostala po usodnem 1. juniju 1924. v Trbovljah. »Trboveljska kri« ie naslov člančiču v »Kladovariu«. glasilu Narodno socialistične omladine. Nimamo ničesar proti temu, da se razmotri-va vprašanje povoda tragičnih dogodkov nesrečnega L junija 1924 tudi z globljih filozofskih motivov, odločno oa odklanjamo immitirania. ki so novsem neumestna in za lase privlečena. Oriunaši smo dovoli, če že ne le preveč odkriti ljudje zato so stavki kot da smo mi krinka in eksponenti tujerodne buržoaziie. povsem neresnični. Tekla ie kri v Trbovljah. Kdo ie bil pravi krivec ni težko uganiti. Dovoli Je bilo o niem že iznešenih dokazov, v kratkem času na bomo objavili še stvari, ki bodo dovolj jasno pokazale, kje ie bilo nasilje tin krvoželjnost in kdo ie hotel .»maeari s krvlo obdržati svoie postojanke«. Zato ie zelo neumestno poizkušam?. kovanje kapitala iz teh dogodkov pri katerem so slabo na' leteli še drugačni mojstri, kakor so mladi Kladivarji. ki moralo v drugič že dobro premisliti prei ko sedajo na sodne stolice in nrično s svojimi salomonskimi razsodbami, ker se bo sicer lahko zgodilo, da bodo nemilo nagradeni za svoja razso.ievan.ia. Sicer če &e že spuščate na polje moraliziranja, vedite, da morate osvoboditi najpreie samega sebe tu' jih vplivov. Samo s to podlago je mogoče biti svečenik resnice, pravičnosti in ljubezni. Doslednost. Redukcije invalidov so še vsem v dobrem spominu. S.a.i ie bilo ponekj? reduciranih kar dve tretjini nesrečnih vojnih žrtev na ukaz višjih instanc. Proti tei reduk' ciji je vstalo Udruženje invalidov, kakor en mož in slovesno izreklo, da nikdar ne zaouSti svoiih bednih vojnih tovarišev. Ni še dobro raznesel veter poslednji zvok tega slovesnega zagotovila preko naše grude. že čuiemo da se ie izreklo taisto Udruženic proti tem trpinom In da iih kani prepustiti usodi in mrli volji naše »socialne Politike«. Letošnji Ljubljanski velesejem ho otvorjen dne 26. t. m. Med številnimi inozemskimi gosti, med katerimi so zastopane najodličnejše osebnosti, sta k otvoritvi prijavljena tudi avstrijski poslanik na našem dvoru gospod Hofinger in poljski poslanik na našem dvoru ekscelenca Okenski. Prepovedani pešlzlet Orjune in »Slovenec«: V nedeljo je nameraval prirediti Trboveljski baon pešizlet združen z vežbo preko Hrastnika v Rimske toplice. Nenadoma je bil vsled nerazumljivifi vzrokov prepovedan, kar je objavilo glasilo slovenskega ljudstva z osobitim veseljem in konstatacijo: »Tako je prav!« Kakor nas sicer malo briga, kaj piše »Slovenec«, tako sprejemamo z osobitim zadovoljstvom to končno izjavo. ker nam daie moralno pravico Računski stroji. THE REX C0., Ljubljana. poskrbeti zato, da bodo postale i prireditve in izleti uniformiranih in ne-uniformiranih prijateljev »Slovenca« tudi nevarnost za red in mir.! Videli bomo potem, kdo bo preje odnehal! Naše ceste orooadain od dne do dne. da se krči človeku srce. ko vidi to uničevanje. Dočim mečejo vsako leto na stotine milijonov dinarjev v najrazličnejše dispozicij-ske fonde iz katerih si nekateri gospodje prirejajo bankete ni naiti par milijonov dinarjev, s katerimi bi se primerno popravile naše ceste. Zanašanje na srbskega vola in neiz" rečeno vztrajnost -jugoslovenskih vomikov ie lena stvar, stane nas na lahko zopet na tisoče žrtev, kakor leta 1914. Za Hubmajerjev spomenik darovala M. Orjuna št. Jakob-Krakovo-Trnovo Din 100.—, preje 760.— Din, skupaj Din 860.—. V Mariboru so Izzivali sociali- stični muzikanti Oriunaše a so jo pošteno skupili da bodo sedai vselei pomislili, prej ko se bodo pričeli prepirati z našimi četniki. Ljubljanske hišne posestnike pozivamo. da izvesiio na Vidov dan zastave vznak, da se mgoslovenska Ljubljana zaveda globokega pomena vidovdanskega narodnega praznika. Praznovanje V?dovdana! Izvedeli smo. da nameravalo nekateri trgovci imeli svoie trgovine odprte za Vidovdan. Opozarjamo vse trgovce. da bomo z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi poskrbeli za to. da se bo Vidovdan kot narodni praznik dostojno praznoval, kakor do sedai. Ako hočejo imeti gosDodie trgovci odprte svoie trgovine. na nai to store na praznik sv. Petra in Pavla. Otiuna. »Kmetski list« se ijuti nad Orju-naši. ker so v Metliki razgovarjali z nekaterimi kričači, ki še vedno pričakujejo radičevske roirotvorne republike. Razgovor .te bil seveda oriunaški in ni s priznano mirotvor-nostio naših pečenih radičevcev prav nič harmoniral. Pa se bodo že morali počasi privaditi temu. ker se bomo sedai še večkrat srečali in obujali spomine na runo republiko. Mis Durharn. angleški čaj. sovjetsko seljaško internacionalo Itd. Gospodje n! še vse pozabljeno! Prestavljen 'ie v Subotico priljubljeni direktor ljubljanske direk-cile državnih železnic dr. J. Borko. ki ie s svojim smotrenim delom že precei očistil naše železnice tujerodnih elementov. Upamo, da bo novo došli direktor Dimitrije Knieževič stopal tudi v tem oziru po smernicah svojega prednika. Pobožne želle. Iz mnenia uglednega radikalnega eksministra in poslanca: »Po ogromnih uspehih, ki jih ie imela in ki jih še ima v zunanji .in notranji politiki radikalna stranka, bo ta naša naivečia politična organizacija pri prihodnjih volitvah še oojačUa svoie vrste in to ne satno med Srbi. nego tudi med Hrvati in Slovenci. Tn je naravno. ker ie radikalna stranka, v kateri so zbrane naizdraveiše sile našega naroda, naivečia garancija Za obstoi te in take države. In ko bo dosegla svoi višek bo močna, avtoritativna in neodvisna od kakršnihkoli političnih špekulantov pod vodstvom svqiega velikega voditelja g. N. Pašiča povedla z močnim naletom narod in državo k sreči in blagostanju. Besede, besede! je dejal Hamlet. Erholungsheim »Maxlmi lian« Cil- 11 se glasi oglas poznanega Maksa Oswatitscha aus Tiiher. v katerem vabi tuice v svoi »Erholungsheim«. Poznamo g. Maksa in vemo. da sc zelo dobro počuti v nemški družbi, najsi živi po veliki meri baš radi nerazumljive naklonjenosti državnega rudnika v Veleniu. ki mu ie oddal skoro monopolno prodalo, najsi imamo v Celju dovoli zavednih Slovencev, ki bi lahko opravljali to razpečavanje velenjskega premoga. ZRNA. Učili hi se radi fašisti Dri nasl Mussolini se Po gotovih vesteh zelo zanima za strumni nastop naših poliemanov ki so se v torek tako odrezali, da so u.aoram mih na,-elltneiši bastonadski suuadrlsti rasi jev _ zelena, nebogljena deca. Si- revije, mluL liste. lenmiii. imuy. LdSlUd »OfBIca iOISKlfl ZKZIlf. riio se celo nepotrjene vesti, da sc bo celo. nekai najodličnejših bašto-nantov z državno štipendijo Veli-keea moeula črne voiske Dodaln k Doliciii male zaveznice izpopolnit v njihovi težki umetnosti. Sprejemamo te vesti s primerno rezervo, nadejamo se pa. da nam ho dala v tem slučaiu Usoda srečno priliko s temi štipendisti napraviti malo konkurenčno tekmo! Zna Momčilo što radi in kako Je mocočc najcenejše razširiti sloves naše zemlje preko zapadnih inei v jeoi širni svet. Lepi pojmi! Po stopinjah Radiča stopajo tudi njegovi pristaši pri nas, ki so še pred nedavnim prisegali na narodno in državno edinstvo. Prvi jc bil zeleni maršal, za njim pa so sledili ostali generali do kapro-iov. Med niimi tudi eden tajnikov eks SKS, ki je dejal v neki družbi, »da so .lueosloveni samo židie« Imel je priliko na mestu korigirati svoje mišljenje, ko mu je par čistokrvnih Jugoslovenov dokazalo, da je poleg Židov, ki so baš najintimnejši prijatelji mirotvorcev še tudi kdo drugi na tei zemlji Jugosloven. ki zna i krepko dokumentirati svoje mišljenje. Baip ne plača računov. Ko sc ic mudil zadnjič na Bledu Baia. je imel v naiemu vilo Pongratz. Po svojem odhodu ie pozabil plačati najemnino, ki jo je moraln plačati nato Pokrajinsko namestništvo v Ljubljani. Tako vsaj' iavLia »Narodno iedinstvo«. Iz trgovske korespondence. »Naglašamo, da uživajo vsi naši predmeti svetoven glas in da so si pridobili vsestransko obljubljenost in nedosegljivo dovršenost tekom svojega 30—40 letnega obstanka.« (Ronev, Zagreb). Dopisi. V nedello. dne 6. iuniia ie priredila naša acilna oreanlzaclla v Šiški oešizl«f do »Slepega Janeza«. Tega izleta so se udeležile tudi dve četi uniformiranih četnikov, ki so korakali skozi Vič. Rožno dolino, no Večni poti. Kosezah in nato po glavni cesti do »Slepega Janeza«, kfer iih ie prisrčno spreielo ostalo članstvo in nam naklonjeno občinstvo. Četniki, kateri nimajo krojev, so imeli službo v sekciisklh lokalih s kolesi, da bi v slučaiu potrebe v 10 minutah prihiteli. Zvezo med četniki pri »Slepem Janezu« in oni-mj y mestu je držal četnik na motornem kolesu, tako da ie medsebojna zveza obeh oddelkov izborno funkcionirala. Poizkus se ni izvršil, ker so se v bližini naše prireditve vršile še druge in bi se vsako manevriranje napačno tolmačilo In vzbudilo vznemirjenje. Saj so že kroji, kateri so se po daljšem odmoru pokazali v mestu in okolici, povzročili vsakovrstne govorice in začudenja, ker so nekateri ljudje mnenia. da nas s ploh več ni. ne vedoč, da smo sedai veliko močnejši kot pred dvemi leti. Ob zvokih agilnega organiz. orkestra se ie razvila solidna zabava s plesom In petiem. Četniki so na priredili vojaške igre v naravi, kar ie občinstvo 7 zanimanjem motrilo. Še ored-itn se Ie zmračilo ie odkorakala ena četa proti mestu, a riruga ie Po osmi uri spremila ostalo članstvo. Želeti *e le. da s#» takp izlete večkrat nri-redi tako da hi vsai enkrat mesečno Dohiteli v liubllanskn okolico. Šoštanj. Strašno razburjenie je nastalo v krogu gotovih liudi. ker ie Orjuna oznanila svetu, kdo ie sedel v švabski trdnjavi Union v družbi nemškutarjev in nemškutarji. Pove se iim tem Dotom.kerom iziavlialo. da niim nihče ne bo predpisoval, kam smejo iti in kai smem počenjati. najmanj pa Orjuna — da si tudi Oriima od nlifi ne bode pustila predpisovati, kakšno resnico sme pisati ali ne. Naimani Da imaio pravico soditi delo Oriune taki narodnjaki. ki <*o lansko leto v oktobru, osebno agitirali med Slovenci in vabili za veliki poset Slovencev na tukajšnji sportvercinski prireditvi Znan ie bil pometi te prireditve dovoli! Jezite se nad opazko »brez komentarja«, v zadnji notici: če vam ie komentar Hubši nostrežemo lahko tudi s tem Svetujemo le. da ne izzivate in da ne postanete osebni ker bi znali nositi posledice sami! Za vsak boj smo pripravljeni! Javljali pa bomo I vnaorei vse vaše narodne korake v švabskn trdnjavo Union. Kakor smo odločeni voditi brezobziren boi s tukajšnjo oreoholo nemškutariio. enako bomo žigosali vsa nenarodna dejanja naših narodnjakov. Pred nikakim Imenom nimamo straha nals\ le 5e toliko! Nihče se ne ho s kakim sodelovanjem v narodnih društvih kril! Polovičarstva n<» rab!mo. še manj pa dvoreznih nožev. NaSe narodno premoženje in T. P. D Zallvanfe premogovnih lzprazn!n. — Siromakom niti koščka — v iamo na vagone — Odhod rudarjev v inozemstvo. Med tem. ko se ie običaino premogovna izpraiznine v rudniških rovih zametavalo odnosno zalivalo vedno z blatom in zemljo, se danes v Trbovljah rabi v to svrho dragoceni premog. V odlagališčih raznih rudniških odpadkov odvrže ta rudnik dnevno znatno količino lepega premoga, od katerega nima T. P. D. ,n nihče nobenega haska zato bi ta družba ne imela tudi niti 1 dinar škode, ako bi dovolila tisočim revnim ta odvrženi premog pobrati. — Vendar vodi rudnik naistrožio kontrolo, kdo od bednih delavcev sme v mali strogo določeni meri nekoliko tega odvrženega premoga pobirati. Torej se Pusti mnogo premoga raiši zasuti In uničiti kakor da bf se to dovolilo »ašemu delavstvu ali drugim bednikom prosto pobirati. Ce nikjer, zrcali se tukai v pravi luči brezsrčnost T. P. D. do našega bednega naroda pa naj vali kdo še tako svoio odgovornost na oodreiene ali nadreiene osebe. Zadnie dneve ie odšlo večie šte" vilo marljivih rudarjev iz revirjev T. P. D. za svojo srečo v tuii svet. — Človeku se krčijo pesti, v srcu pa srd ko vidi dobro situirane tulce in tujerodce še vedno tu. naš na-rod na se omalodušuie in peha v mržnio do te države katera bi Ime-la kruha 7a vse dosti, če bi se pra" vično delil. Da bi se T. P. D. odpovedala 3A čistega dobička, uvedJa strogo »štednjo« od zKorai navzdol in znižala tako cene premoeu. ne bilo bi govora o kaki krizi, nego bi se nasprotno obrat naravnost izboljšal In podvojil. Odpadle bi s tem vse redukcije. praznovanje dela in vsako izseljevanje naših ljudi. — Do tlej pa nacionalisti ne bomo Pustili niti za hip te narodna nesreče iz m*sli In naših načrtov! rim krilom pod vodstvom župana — Italijanaša. Morda ie preveč obojestranskega podčrtavanja in razdelbe luči. vendar se knjiea leno čita ker seva t/. sleherne niene strani tudi zdrava modrost preprosteea našega naroda ki z eno samo besedo pove mnogo več. kakor marsikateri naših filozofov v debelih folijantih. Knjigo toplo priporočamo, saj bo našel v niei skoro vsak tudi kako resnico zase! \t y. »Ženski svet«. Prejeli smo šesto številko tetra lista naših žena s sledečo vsebino: Povest male Dore (F. Bevk). Redovnica (G. Strniša). Iz spominov Zofke Andrejevne (I. Vovk). Ljudje (I. Vovk). Čez grobove (Tea B.). L; restavracija ljubljanski DVOR V Seja Upravnega odbora Oblastnega odbora Orjune Ljubljana se vrši v nedeljo dne 27. junija ob pol II. uri dopoldne v prostorih Oblastnega odbora, nakar ponovno opozarjamo vse brate oblastne upravne odbornike. Poznani br. Reljlč, podravnatelj Narodne banke v Bitolju je premeščen v Beoszrad. To premestitev hr. Reljlča iskreno pozdravljamo v nadi, da bo z njegovim prihodom zaživela Orjuna Beograd novo življenje. Književnost, Iz dnevnika iednog magaraca je naslov knjigi poznanega Ante Du-kiča. ki opisuje polen zdravega hu-moria usodo enega izmed tisočerih isterskih magaracev. Osišče fabule tvoria staro in vendar vedno zanimivo pozorišče boja med starim in mladim. Boj med probujaiočim se narodom in njega voditeljem s sta- najde! Ta deček je srečen in vesel Pomagal je materi pri pranju perila z ZUTOROG TttPBmm Ulili in našel v milu pristen ZLATNIKI KOLOSU TOVARJA pi[||lwpiiilPlinipitii|iii|i8iiiBiaii»iiBi»iiiiiiii)iiim^|Biiaiianiaiiipi|iiiiB||]aMiBi4iBipm'iij|!iliipii||iiiBiii[liBainiiiiiwi[ Ima svoie prvovrstne Izdelke na seJmu izstavljene v svoiem pavllionu St. 712, kler nudi tudi na poskušnlo pod re-iiisko ceno pravo KOLINSKO KAVO. Tovarna le v letu 1909. ustanovljena in leta 1921/2 rekonstruirana in oprem* ijena z novimi tiroli tako da zamore kar najbolje postreči svojim odjemalcem. To morate čitati! Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki Jos. Reich LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Poizkusite In presenečeni bodete! luni"! BSKW3K£3IS Staroznana mM ..uri šestili („pri zeksarju“) na Dunajski cesti v liubljanl se priporoča ceni. občinstvu Iz mesta in deiele tudi za ias velesejma! GRADBENO PODJETJE IN DRUG BUKIC „Spectrum“ d d. II tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VU. Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. SrediSnJlca: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bru&ene prozorne Sipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala. Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 mm ZALOGA galanterijskega blaga. Tovarna čevljev LJUBLJANA Bohorlieva ulica it. 24 Last lik in Izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja Prance Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Špan.