Ste*. 91. : rja \«al; oan iz\zemši nedelje ob 4 popoldne. ft«fri#»\* - I i^a Sv i rai Asifltega 5t. 20, 1. nadstr. — Vsi « "šaio i rfčm:'i. Nr frankirara pisma se ne ;-rrWaK) i.-: rc&optsi se ne vračajo. r,'?cvomi rmJri/ Itefcn Gc-jina. Lastnik konsordj .t d rosti", vpisane zadruge z * rirint. - r: * Trs-"-, rlica Sv. hrančižka Asilke^t 5L 29. Iclef n i rdri^va in uprave štev. 11-57. auaia: 7a ctlc Jeto.......K 24- I.'.ii if« ......*......... it1— L'vSsece................ rV>f i; ca jo /a celo Ido........5.20 1. ,r' ......................... J 9 J v» ** V TrsSu, v četrtek, dna 20. mala 1S1S, ■ i ---^TM——^-T JEČERNA LeSnlk SI. Pcsamczn; številke se prodajajo p5 ~> vinarje/, zastarel? šfevilke no 10 vinarjev. Oglarf se računajo na milimetre v širok osti cnc ko!»;io Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi dernrnili zavodov . . . ............■•?■**» 20 vin Ogiasi v tekstu lista do pet vrst................5 — vsaka nadaijna vrsta................ 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine ir. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi »Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. I prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. ranči*'« AsiSkeg« flt 20. — Poštnohranilničui račun 5t 3Z Predor na front! Przemvsl-Jaroslauou se siri. - H boli pri Strin DIN Vi. i*. »CenzJ Predor ruske defenzivne pozicije na sanski črti Przem.vsl-I ^uro-lavov je včeraj zopet napredoval, j /vezne čete. Ki »o predvčerajšnim sever-j no od JarosIa\ ovega prodrle preko Sana ; -o zmagovito odbile sovražne napade in -o \ cerai zopet napadale. Sovražnika smo * rgli iz njegovih drugih obrambnih posto-i iank. smo ga zasledovali, ter se ie moral umekniti na visine severno od Lubaczow-j f e, najbrž v ozemlje južno in južnozapa-dno od Oleszvc. Lubaczowka se izliva, prihajajoč od v/hoda, severno od .farova vovega v San. Tvori zaradi močvirnega obrežja inočno zapreko. Levo krilno rit>ko oporišče sanske obrambe v ozemlju Przem>sl - u*tje \Vysloka je bila Senia-«a, severno - zapadno od ustja Luba-:20wke. To mostno utrdbo smo včeraj ravzc?" z naskokom, ko smo jo obkolili od freh Miaui. Vsa posadka je prišla v naše oke tn poleg tega veliko vojnega materijala. Tako smo se toraj ustalili skoraj na \ sej 50 km široki fronti Przemysl - j >ieniawa na vzhodnem bregu Sana in •ni»rerao ob ugodmh okolnostih nadalje-, *ati rezširjarje na^lh pozicij proti seve-1 jvzhodu in severozapadu. Pridobili smo i prostor za razvoj močnih sil za povečanjei aapravljene vrzeli. Na levi ob sanski r'-onii se še vrše hudi boji v pogorju pri R>elcah. Kakor se zdi, pošilja sovražnik še radalfe tjakaj močna ojačenja. Vzhodno od sanske fronte je bitka vt ozemlju Sambor - Str v j neodločena. Na »evem krilu te Jronte se je posrečilo na-j iim četam, da zavzele važne višine ( neverno od Sambora na obeh straneh Str»iaške doline. V okolici mesta Stry|^ | se boj še nadaljuje. Na novostvorjeni fronti ob Prutu, kjer *mo mogli ustaviti rusko ofenzivo, se po j velikem naskoku na kolomejo ni dogodilo^ ilč pomemb«eic». Turški listi o zmagi v Galiciji. CVRIORAD. 19. (Kor.) V vseh turških! sregih ^e neprestanih zmag avstrijskih in; i . -uskih armad s (ialiciji, posebno forci- j r:ttja Sana, silno vesele. Turški listi s!a-j xc hrabrost zveznih armad in izražajo ! epričanje, t1 a se bliža definitivna zma-.i \ ojaški sotrudnik lista Turane objav-; lia sliko nojev in pravi: Sedanji boji so ie j i>redigra predstojećih bitk in zmag, ki ne u"'reso izostati, pa naj prinese bližnja bo-rost kakršne si bodi dogodke. Noben; sov ražnik ne bo zadržal zmagovitega j prodiranja avstrijskih, nemiikli in turškili *■ 1 * ---- 7\\ ahno delovanje francoskega brodovja. | C \kHiRAD, lb. (Kor.) Angleško-fran-1 lirodovje ni podvzelo včeraj nobe-! re tkcije proti l>ardanelam. Nekaj dni sem! e »pa/a ined francoskimi vojni'ni iadja-( . • \ vodovjih južno vilajetov Smvrna in K«»ia živahno delovanje. Oklopna križar-I t iean Bart je priplula 15. t. m. v pri-! ,':t!3iš:e Marmaras, ]e zaplenila zastave^ večjega števila ba^k ter dve barki odvedla. i ;ei njima eno, ki je bila naložena z le- »!ii. I adi v zalivu Adalije je zaplen? -l.i !->ta kri/arka nekaj bark. Neka druga I- ' i ka je v i-ri«-taniščii Ćagni! pri r'tni-k . i/krcala v^ake v svrho rekviriranja živine in kuretine. Orožniki in vojaki miljee so ovražne vojake prepodili. Križarja je izs»relila na kraj 150 strelov. ZmdiMvd. i'ARJZ, 19. (K*»r.) Petit Parisi-ti^ po-, rt»e.«, da v noči 17. maja ni le en, ampak: <> rije zeppelinovci preleteli nad Calais-^ Kii. Prvi se je bližal mestu 1 uri, dru-; K'- uro kasneje. Vsakokrat se k* 'litro alar-j •tiiraio in /aCelo s'reljati iz ti^)ov. Videti sc je i da so se ; nmneli razleteli v naji ližjl i ji/ *i ietaf. ojsiro razsvetljenih l>o t etalcih Iučt. Kmalu pt» 3. uri je bil zopet alarm. iMoglo se je na mračnem ob-nebju . 0| a -ovati obrise trctfe- g.i ze -linovca, ki pa se radi streljanja I/ to;v?nj mogel rribJtžati mestu. G p^ofsju no Insles^eni. !.(IN1K)N. iN. tKer.* Parlamentski do-I sirik lista liiiies piše: iJoznava se. da I trd hi^her zadnja dva'dneva su' (ihiskal j: j niralitete. '! o v zvezi z diiijšini razgtt-V» r(im Curciii«?' / \squitliOin inlnole sij-i bou. je dalo povoda za razne govorice. | > pct'Ttićfiifi krogih vlada veh! <» gibanie.l l iires pišejo o tem v svojem y vodni- j f^u: <•* riiie poročilo poiria v ljudstvu u-trjeui v da je vlada dosegla brezmirno p;«., j',o slauit . Narod je v skrbeh in vi-| di na Vbakem bojišču boj silnej;, morda n odhicr.eii. Si-^' •> velikih izgubah toliko ^ n.» Prancosketn, kol kor y 11 ml »f Tih Ob! pnem ; ;atia $(loboko nezadovoljstvo nu3i $J'.iuvi;in!ia inunir e, ! a..re pomanjkanja: j ne more nikdo tajiti. List kritikuje Chur-! chilla samovlastno postopanje ter želi, da j stopi lord Fisher na njegovo mesto. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja: V parlamentu krožijo trdovratno govorice, da se skoro osnuje koali-i cijsko ministrstvo. Triie nnijonistični voditelji so se pogajali z ministrskim predsednikom Asquithom. Olasi se, da vstopijo v kabinet Baitour. Bonar Law, Cliam-berlain, S. S. Smith in lord Derby, a da ; odstopijo Haldane, Beauchamp, Lucas in i Harbour. Nadalje se glasi, da je prvi mornariški lord Fisher odstopil ter da Churchill odioži mesto prvepi lorda admirali-tete, a da ostane v kabinetu. Kot naslednika Churchilla imenujejo Balfourja. LONDON. 18. (Kor.) »Morningspost« se obrača proti misli koalicijske vlade ter pravi: Opozicija molči, ali iz tega ne izhaja, da odobruje glavno politiko vlade v vseh točkah. Ce unionisti vstopijo v kabinet, ostanejo tarn v manjšini in bi jih mogli nadgiasovati. Potem ne bi bilo možno brzdati vlade niti z grožnjo izdatne o-pozicije. Le če vlada sprejme koalicijo na podlagi unijonistiških zahtev, splošne vojne dolžnosti, je možna koalicija. Wilson nadziral ameriško brodovje. NE\VYORK, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik \Vilson je v Hudson River nadzira! atlantsko brodovje. Tekom ! govora, ki ga je iinel ob tej priliki, ie Wil-! son izvajal, da brodov je Združenih držav popolnoma odgovarja gojenim idejalom. Važno je za Ameriko, da nima nobene potrebe po razširjenju teritorija. Zeli, da na-st^pitno za človečanstvo in za to, kar človeštvo potrebuje. Vini TirOje priti tnspiriziiiM. Bij zi Bcrdnele. CARIGRAD, 19. (Agence Tel. Milli«.) Glavni stan javlja: Na dardanelski fronti tudi včeraj ni bilo nobene akcije na kopnem. Dne 17. maja so naše pokrite obrežne baterije prisilile neko sovražno oklopno ladjo zapustiti mesto zasidranja ter ustaviti streljanje proti našim baterijam na kopnem. Dne 18. maja zjutraj sta oklopni ladji »Charles Marteh in »Henry IV.« in neki sovražni rušilec torpedov obstreljevali naše infanterijske pozicije v rumelskem sektorju, a so se popoldne umaknili pred ognjem naših anatolskih baterij. Popoldne ste oklopni ladji »Implacable« . in »Lord Nelson« obnovili poizkus, a ste bili istotako pregnan*. 200 z »Lord Nelsona« oddanih strelov je vsled slabega ciljanja padlo v vodo. Naše izgube so malenkostne. Na drugih bojiščih nič pomembnega. ; Položni v Italiji. Itolijoflsk« zelen knjiga. MILAN, 19. (Cenz.) Italijansko zeleno knjigo se je danes zvečer razdelilo poslancem. Knjiga obsega sedem strani in je baje neovrgljivi dokaz potrpežljivosti | Italije napram »zakrknjenosti Avstrije«, i Cas je, da Italija ne more postopati dru-| gače. RIM, 19. (Lenz.) V poučenih krogih sej pripoveduje, da je v zeleni knjigi nedvomno dokazano, da je Oiolirti mora! nadaljnja pogajanja z Avstro - Ogrsko mora! smatrati za brezkoristna. ker so bila pogajanja s trozvezo že končana. Tribuna j pravi o vsebini zelene knjige sledeče: Do-j kumenti se tičejo vseh pogajanj, ki so' dovedla odnošaje med Avstro - Ogrsko - in Italijo do tega izhoda, odnošaje. ki so ! bili v začetku prijateljski, do trenutka, ko so prišla do veljave stremljenja ltalije. Avstro - Ogrska ni razumela, da pomenja j razprava o teh stremljenih njih zadovolji-] ; tev in da je bilo nemogoče, jih postavljati! na kocko. Dejstvo, da se je načelo vpra-| sanje teh stremljenj, je končno pomenja-j i ), da jih je bilo treba zadovoljiti. V zbor-; niei se razširjajo glasovi, po katerih naj i bi zelena knjiga vsebovala tudi noto od 4. mainika. v kateri je Italija s svoje strani tKJvedaia potek dogodkov in izjavila, da je baje Avstrija proti duht: zavezne pogodbe povzročila, da je trozvezna po-Vodba postala popolnoma nemogoča. Avstro - Ogrska da se ne more sklicevati na pogodbo, ki ie prva sama ni držala. Italija da se je ob začetku vojne smatrala v resnici popolnoma odvezana vsakega ob-1 z:ra na zvezo z Avstro - Ogrsko, in je toraj popolnoma prosta glede varovanja svnie varnosti in svojega stališča. Mptted trozvezae mrite. CHIASSO, 18. (Cenz.) Na članek tu-rinske »Stampe«, ki pravi, da je Italija 4. majnika odpovedala pogodbo samo Avstro - Ogrski in da je še vezana na Nemčijo, odgovarja »Secolo«: »Odpoved je bila podana Avstro - Ogrski, kot delu, ki je najbolj odgovoren za »kršenje pogodbe«. S tem pa ni rečeno, da še obstoja pogodba z Nemčijo. Trozveza je pač zveza s tremi, in če se jo prekliče na eno ! strani, preneha tudi v vseh svojih delih. Z eno besedo: 4. majnika so se pretrgale zveze z Avstro - Ogrsko in Nemčijo. PARIZ, 19. (Cenz.) »Temps« piše: Italija je v resnici odpovedala zvezno pogodbo z Avstro - Ogrsko, pričakujoč, da jej nato monarhija napove vojno. Avstro-Ogrska pa je nasprotno še razširila svojo ponudbo. Italija se pa ni več mogla pogajati o stvari, ne da bi prekršila obveznosti napram trosporazumu. MONAKOVO, 19. (Cenz.) Petrograjsko časopisje poudarja, da je Italija že 27. a-prila podpisala zavezno pogodbo z državami trosporazuma. Pogajanja so se vršila v Parizu. Ministrski svet RIM, 19. (Cenz.) Včerajšnji ministrski svet se je pričel ob poli desetih zvečer in se je končal ob tričetrt na dvanajst. Malo preje je konferiral Salandra z vojnim ministrom. Napetost med občinstvom in časnikarstvom, je bila velikanska. Napoved ponočnega ministrskega sveta je povišala nervoznost do neznosnosti. Po končanem posvetovanju pa niso dobili čakajoči časnikarji nikakršnih uradnih, niti zaupnih ustmenih sporočil. Samo »Cor-riere della Sera poroča, da je neki minister rekel nekemu časnikarju popolnoma zaupno: »Lahko greste brez skrbi spat!« Proti Giollttiia. RLM, 19. (Cenz.) Giolittijevj pristaši objavljajo sedaj odprta pisma, v katerih izjavljajo, da se navdušeno strinjajo s čustvi naroda. Pred kratkim po demonstrantih v Rimu napadeni in pretepeni bivši kolonijalni minister Bertolini poudarja, da ni nikdar imel kakih zvez s knezom Biilowim. in prav tako govore njegovi prijatelji. Pnfi vatfkanskiai poslanikom* RIM, 19. (Cenz.) »Messaggero« zahteva, naj se razveljavi člen 11. vatikanskega garancijskega zakona, ki priznava poslanikom zunanjih držav pri Vatikanu iste pravice, kakor poslanikom pri Kvirinalu (italijanskem kralju). Izgredi v Rinu. CURIH, 19. (Cenz.) O demonstracijah, ki so se vršile v Rimu, ko se je zaznala vest, da je odstopilo Salandrovo ministrstvo, se poroča: Ko se je izvedelo po transparentu lista »Giornale d'Italia'<, da je odstopilo ministrsvo, je bila najprej. množica osupljena, da ni mogla izprego- j ; voriti besede. Potem je izbruhnil vihar o-gorčenja. kakor ga še ni bilo. Množica je tulila, kričala in žvižgala, kakor obsedena. In ko se je izvedelo, da si je kralj baje pridrža! odločitev, se je oglasi! ironičen smeh. Karikatura Giolittija je no-1 sila pripis: »Smm izdajalcu«! Demonstrante so se zbrali okoli trobojnice, kišo jo razvili. Tedaj jih je napadla konjica; in množica jih je sprejela s klici: »Kozaki, ulani!« Enake demonstracije so se vršile pri glavni pošti in drugih kraiili. MILAN, 19. (Cenz.) Položaj, v katerem se nahaja italijansko časopisje, označuje poziv na italijanski narod, ki ga je dal »Popolo d* Italia« v nedeljo razširiti v stotisočerih izvodih. Oklic se glasi: 1. Trozvezna pogodba je bila odpovedana 4. majnika. 2. 15. aprila je bil sklenjen vojni dogo-I vor s trosporazumom, s katerim se je za-| vezala Italija, da napade I Avstro - Ogrsko. 3. Ta dogovor zajamčuje Italiji osvobo-i ditev vseh viieodrešenili« ozemelj, gospodstvo nad Adrijo in veliko kompenzacijo v Aziji in Afriki. 4. Začel se je že izvajati ta načrt, ker so častniki italijanskega generalnega šta-bfi že delovali za skupno vojaško akcijo v Parizu in Londonu. Potemtakem je bil Giolitti, ki je vedel za vse to, podkupljen po BiiIowem. Izku-šal je izdati domovino Avstro - Ogrski. Z ozirom na dostojanstvo italijanskega naroda obdolžujemo Giolittija veleizdaje in ga izročamo zaničevanju in javnemu maščevanju. Zunanjo zastopstvo. RIM, 19. (Cenz.) Angleški poslanik se je včeraj, ko mu je množica prirejala o-vacije, pojavil na balkonu in je zaklical demonstrantom: »Ne zahtevajte, aa jaz govorim. Vaša vlada ima sedaj besedo!« Poslanikova soproga je nato obsula množico s cvetlicami. Potem so množice šle pred srbsko poslaništvo in poslanik jim je zaklical: »Živela povečana Italija!« Te besede so izvale nepopisno navdušenje. : / Odpoved ifaifjflflsko-turške pogodbe. PETROGRAD, 19. (Cenz.) »Russkoje Slovo« poroča iz Rima, da je Italija odpovedala Turčiji lausansko pogodbo (sklenjeno po tripoliianski vojni). Ustnja na Portaoalsketn. LYON, 19. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Madrida: Portugalske ' vojne ladje so iznova obstreljevale Lizbono. Kakih 100 oseb ie bilo ubitih, med temi več Spancev. Poulični boj je trajal ves včerajšnji dan. V nasprotju z drugimi poročili je položaj baje zelo resen. Bolezen grškega kralja. ATENE, 18. (Kor.) Po danes izdanem bolniškem poročilu je prebil kralj noč mirno in je mogel par ur spati. Bolečine so popustile. Kiavčav. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad je izvedel od japonkega poslaništva, da Japonska svoje ponudbe glede izročitve Kiavčava Kitajski, pri ultimatu ni umaknila. _______ Oliiiove za podpisovanje vojnega posojila. DUNAJ, 19. (Kor.) Da se lastnikom posestev, ki često nimajo v zadostni ineri na razpolago ne gotovine, ne terjatev, ne vrednostnih papirjev, na katere bi mogli dobiti posojilo, olajša podpisovanje vojnega posojila, nameruje vlada, za najetje in zagotovljenje hipotekamih posojil, v kolikor se najemljejo v svrho pridobitve gotovine za podpis vojnega posojila, dovoliti ob gotovih predpogojih oprostitev od pristojbin. Oproščenja od pristojbin bodo odvisna od predpogoja, da jemalci kredita, ki se jim je dovoliia oprostitev od pristojbin, do 15. septembra 1916 ne prodajo podpisanega vojnega posojila. Še v neki drugi smeri se je v zvezi s podpi-sovanjem vojnega posojila uveljavila po-| treba olajšanja pristojbin. Odgovarja I namreč pravičnosti, da se oproste kolkov-I ne pristojbine tiste vloge, s katerimi se i zaproša skrbniško- in ustanovno - obla-| stvena odobritev za podpis vojnega posojila po kakem varvancu (ustanovi), ali po izročitvi premoženja, potrebnega za izplačilo podpisanega vojnega posojila. Tu-, di v tem pogledu nameruje vlada poskrbeti. Poslanik Rex v avdijenci. DUNAJ, 19. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne v Schonbrunnu saškega poslanika grofa Re\a v posebni avdijenci. Grof Rex je izročil vladarju vitežki križec in veliki križec saškega vojaškega Henrikovega reda, ki ju je podelil kralj j Friderik Avgust Njegovemu Veličanstvu. Uprava irdnjavskega območja. - Prepoved krmljenja z zelenim žitom. DUNAJ, 20. (Kor.) »\Viencr Zeitung« objavlja cesarsko naredbo od 6. maja, ti-čočo se javne uprave območja trdnjav, potem naredbo ministrstva za poljedelstvo v sporazumijenju z ministrom za notranje stvari od 19. maja, tičočo se -prepovedi krmljenja z zelenim žitom. Omejevalne policijske odredbe glede potnih listov. DUNAJ, 19. (Kor.) »Wiener Zeitung* objavlja naredbo skupnega ministrstva od 18. maja 1915, državnega zakona štev. 11, kjer so izdane omejevalne naredbe glede potnih listov. Skrajšanje učne dobe vpoklicanih vajencev. DUNAJ, 19. (Kor.) Z cesarsko na- redbo od 17. maja 1915., ki bo jutri ob-I javljena v državnem zakoniku, se odreja, da velja učna doba onih vajencev, ki so bili ! povodom sedanjega vojnega stanja pred I vojaško obvezno starostjo kot črnovojniki i pritegnjeni k črnovojniškemu službovanju, za končano, ako so vajenci na dan, ko so bli« vpoklicani k vojaškemu službovanju, dovršili najmanj dveletno učno dobo, to je: v obrtnem redu predpisano najmanjšo učno dobo. Ustanovitev vojaških gubernij. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Vrhovno armadno poveljništvo Je izdalo s 17. majem t. I. povelje, ki se tiče ustanovitve vojaških gubernij v okupiranih pokrajinah Ruske Poljske. \ smislu tega povelja je dejstvo, da se okupacijsko o-zemlje v Ruski Poljski vsled napredovanja naše ofenzive povečava, kakor tudi dejstvo, da so stavljene do armadnih etapnih poveljstev zmerom večje zahteve njihovega pravega vojaškega delovanja, pokazalo potrebo, da se agende vojaške u-prave druge instance, ki so jili dosedaj upravljala armadna etapna poveljstva, od le-teli ločijo in upravljajo samostojno. Temu primerno se bo iz dosedanjega upravnega področja enega armadnega etapnega poveljstva (z okrožji Dombrova. Ol-kusz, Njechov, VVloščova. Pinczov, Strp-nica in Kielce) ustanovila c. in kr. vojaška gubernija Kielce, iz dosedanjega upravnega področja drugega armadnega etapnega poveljstva (z okrožji Novo Ra-domsk, Piotrkov, potem zaenkrat Opocz-no in Konskie) pa c. in kr. vojaška gubernija Piotrkov. Uradni sedež gubernijske oblasti, ki fungira kot upravna oblast iri v cvilnopravnih zadevali kot sodna oblast druge instance, je v vojaški guberniji Kielce začasno Miechov, pozneje Kielce, v vojaški guberniji Piotrkov pa glavno mesto gubernije. Obedve vojaški guberniji ste neposredno podrejeni vrhovnemu armadnemu poveljstvu (vrhovnemu etapnemu poveljstvu). Oubernijska oblast se ima sestaviti tako, da tvori pri armadnem etapnem poveljstvu obstoječi upravni a-parat temelj zanjo in da jo bo vrhovno armadno poveljstvo po potrebi izpopolnilo z dodelitvijo osobja. Povelje, ki vsebuje še vrsto personalnih odredb, je naslovljeno na podrejena armadna poveljstva (armadna etapna poveljstva). Okrožnica poljedelskega ministra. DUNAJ, 19. (Kor.) Poljedelski minister dr. Zenker je poslal vsem kmetijskim glavnim korporacijam izvzemši Galicije. Bukovine in Dalmacije okrožnico, v kateri se opozarja, da se beguncev pri kmečkih delih ni tako uporabljalo, kakor bi bilo pri vladajočem pomanjkanju poljskih delavcev potrebno. Kmetijske glavne korporacije se poživljajo, da naj v najdalekosež-nejši meri podpirajo te akcije. Odlok opozarja tudi nato, da med begunci ni razumeti oseb, ki so tekom vojne ubežale iz Galicije, ampak take osebe, ki so bile pred pričetkom vojne v Nemčiji, na Danskem, Švedskem in v Avstriji kvalificirane za tako delo, a se v resnici niso mogle vrniti v domovino in so bile nastanjene v koncentracijskih taboriščih. Ban Skerlecz v Pešti. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Ban baron Skerlecz ie prispel danes semkai. Pod;?! se je v poslansko zbornico, kjer k- ko:.-feriral z jitstičnim ministrom in pozneje r ministrskim predsednikom. OSRko-MsKa zborn>ca. BUDIMPEŠTA, 19. Novela k zakonu o kurijalnem sodstvu v volilnih stvareh je sprejeta v tretjem čitanju. Zbornica je sklenila, da bo prihodnja seja dne J(>. maja z dnevnim redom: sprejetje nuncija magnatske zbornice in določitev nidalj-nih agend. Nato so prišle na vrsto interpelacije. Predsednik je priobčil, da sta i i .-'n ;u Geza Polonvi in grof Albert Appoii.vi •!-maknila svojo interpelacijo, da pa jima je priznal pravico, da vložita to interpelacijo nujnim potom eventuvalno v dneh, ki I prav za prav niso interpolacijski dnevi. | (Odobravanje.) Naslednji interpelam posl. Preszh je u-j niaknil svojo interpcfocijo. -I Začel je govoriti posl. Rakovszky. Ta |in poslanec Štefan Szabo, poljedelska (stranka, interpelirata ministra za trgovi-| no o tem, da svojci ranjencev, ki potu-j jejo v svrho obiska pri teli poslednjih, i ne uživajo znižane voznine, kakor je to v j Avstriji. j Minister za trgovino, baron Harkanyi, j opozarja, da imajo ogrske /.eleznice vzdr-i zevati promet z dvema bojiščema, kar i provzroča velike težave. Pri tem niso merodajni fiuancijelni momenti; vendar si železniška uprava prizadeva, da kolikor možno omejuje naraščanje prometa, kar je bilo potrebno tudi z ozirom na možnost raznašanja epidemij. Odgovor ministra je zbornica vzela na ! znanje in je bila seja zaključena ob:vi12. Stran H. „VEOEHNA EDINOST* it 91. V Trst«, 20. maja 1915 narodnosti u italijanskem kraljestvu Slovenec priobčuje nastopni spis dr.a Ivana Majerle. Italijansko JcraljeMvo šteje nad .35 milijonov prebivalstva, ki je večinoma rimsko - katoliške vere. Zraven Italijanov je pomešanih tudi precejšnje število drugih narodov, kakor Francozov, < jrkov. Albancev, Nemcev, Slovanov in drugih. Italijanska vlada deli Slovane v S I o-vence in Srbe. Vseh skupaj je naštetih » kroglo dru/in. Slovenci stanujejo po večini na Furlanskem. Srbi« pa v Molise. Sicer sta obljudeni od »Srbov še dve občini v okrožju Larino v pokrajini Campobasso. namreč Acquo\ iva Col-j leroce in S. Felice Slavo. Prebivalci teh j govorijo skoraj brczizjemiio »srbsko«, in I sicer v prvi občini izmed 519 družin 506 in v drugi občini izmed 61/ družin 563. V j okraju Čedad na Furlanskem govori slo-, vensko polovica prebivalstva občin Atti- j mis. Faedis, Prepotto in Torreano. Ravno i tako je razmerje v občini Montenaro. ki | leži v okraju Gemona. V občinah Luseve-| * ra in Platišče v okraju Tarčent govori j prebivalstvo skoraj izključno slovensko, j Povsem slovenske so tudi občine Rezija. Drenkija. Orimacco. Rtxlda. Sv. Lenart, j Savogna. Stregna. iarcetta in Sv. Peteri ob Nadiži. Neverjetna se nam zdi žilavost naših italijanskih Slovencev, ki se morajo vkliub tolikemu preganjanju še obdr-1 žati na površju. Znano je. da iirn laška vlada ne dovoli nobenih slovenskih šol ir da vsako najmanjše narodno gibanje takoi že v početkih popolnoma zatre. Go-; ri < nenjeni podatki slonijo na laških virih, i Zr iver Slovencev in »Srbov< prebiva v ! Severni Italiji po različnih alpskih dolinah , dc nemških družin. Izmed teh jih govori do 115*» družin nemško - vališko in | ©kroti > 1-' družin bavarsko narečje. \ec skui ria veiiv-tin. rseiiicev se iiana-|a na pijemon teških višavah- Občina Gres"o:;ey-la - Trinite v rkrožju Aosta ie | obljudena imo z Nemci. \r občini Ures-| sr.tv - St. lean i< izmed .^>0 družin 210 nt rrAih. • »ru^i vale? ki Nemci prebivajo v A Ju in v pokrajini Novara. Bavar- j ski \e* ic: prebivajo ob obronku koroških j A*p. in sictr v pt1 rajini Bethino in v o-kr : ji. \uri 7". (>! čina Satiri-* pri Vidmu-je popolnoma nemška. Nahajajo se pa tudi j v Arias in Ronna v pokrnlirii Vicenza. Francosko govori v Italiji do 2CMM4I dni- : fin. Največ teh prebiva na Pijemonte- ! škei. V okrožja PincroJo prevladuje fran-! coščina. v občinah San Martino in Prah*: je izključna. Francozi so v večini tudi v desetih občinah okrožja Susa. Francoske so tudi pokrajine vaklostarskc. Nadalje živi v italijanskem kraljestvu do 32.0*"' Grkov, in sicer v južni Italiji. I Tu je zla>ti Kaiabrija precej grška. V o- ! kp ji Palizzi so štiri občine Bova, Con-dofuri. Krcaforte del Greco in Roghudi, skoraj popoinoma grške. Ravno tako je povs.it. grška pokrajina Lccce. V Italiji se pa tudi ne manjka Albancev.j Baje jih je I20JWW) do 200.000. Živijo raz-I tre eni po Južni Italiji in po večini v po- i krajinah Poten z a. Catanzaro, Foggia. Lecce, Co^enza in Palermo. Zraven teh narodov živi v Italiji še! mnogo drugih, katerih število je bolj ne- j znatno. Precej je v Siciliji in Južni Italiji i nori:ii»nskc in arabske krvi. ki pa danes ne j tvori nobene narodne ali jezikovne sku-I*"-__| Um psiilifte vesli | Za stike med Ggrskinii ki avstrijskimi perlsiBeatarci. Madjarski list Az Est tri* bčuje reki razeovor svojega poročevalca s predsedni .(»m avstrijske poslanska zbornice Svlvestrom. ki da je rekel: Za vse slučaje bi bilo koristno in s motrena. ako b; ogrsKi in avstrijski parla-r.-.: tarči prihajali na neobvezne sestanke v svrlio izuK ijavania idej. Odkrito priznava. da je pripravljen poprijeti tozadevno inicijativo, posebno še. ako bi vedel za goto\ . da se ta ideja ugenino sprejme v ogrskem političnem svetu. I>r. Sylve-ster je izla^ti gospodarska vprašanja oz-iiaC i kot taka. da bi mogla biti predmetom takih razgovorov. I ravnava gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogr-j v kc i i se mogla \ ršiti ob veliko ugodnejih j pred; gojil*. nev • kdaj porrej. Posebno v J v raš..ni: bodoče trgovin ke poiit-ke glede balkanskih držav bi bii.i taka izmenjava misli zelo primerna. Ubava. >a pohodu v rusko kurlandii > so nemške čete osvojile Libavo. Libava je eno najznamenitejših ruskih pristanišč v Vztiodiicni morju, z velikim mednarodnim prometnim ki obsega letno 1600 ladij z okroglo 1 milijonom ton vsebine. Poleg ruske je udeležena na libavskem ladie-plovnem prometu še nemška, danska, norveška m švedska trgovina; manjši je promet angleških, belgijskih in holandskih ladij. Blagovni promet je obsegal v zad-ni.h letih povprečno vrednost 200 milijonov kr''ti. od katerih odpade 80 milijonov ra uvoz in milijonov na izvoz. Libava je eno na'važnejših žitnih izvoznih pristanišč ob \ /hodnem morju in sicer v glavnem za oves. Poleg žita se še iz Libave izvaža v veliki meri kože. meso in les. Najvažnejši uvozni predmet so slaniki, preincg in poljedelski stroji. Tudi kot iz-selieniško pristanišče je Libava zelo važna. Potniški promet v Newyork preskrbuje rusko-vzhodno-azijska paroplovna družba s petimi parnikt, ki napravijo 26, v« ž en j na leto v Ameriko in izvozijo letno 35 do 40.000 izseljencev iz Rusije v Nev.york. Poleg tega obstoje redne tc-dcr.ske vožnje med Libavo in Londonom >|er v Huli iu Bremen. Odkod barva voine uniforme. Časopis Heer und Politik pripoveduje, kako je prišlo do sedanje barve uniforme, namreč voino-sive . Glavni pogoj pri izbiranju nove barve je bi!, da bi bilo vojaštvo kolikor mogoče malo vidno. Toda, kot vemo. se menja barva pokrajine, po kateri , se kreče vojska. Menja se v raznih letnih časih in ludi v posameznih pasovih. Tako se kažejo kroinpirišča in žitna polja, ka-i kor je letni čas. ali temnozelena. svetlc-I zelena ali pa rjavorumena. Bilo je treba torej izbrati barvo, ki hi se najbolj prilegala vsern tem barvnim razlikam. Rusi imajo rjavkasto barvo, ki ie sicer tudi dobra. a ima napake vsled temnih barev. j Kakor se je dognalo s poizkusi, temna bar- i va najbolj udarja v oči. Ko se je izbirala! barva za vojsko, so delali praktične poiz- j kuse z raznimi barvami. Pri tem se ie dognalo, da je bilo temno barvo pehote I mogoče spoznavati že na razdaljo 5000 metrov. Vrste pehote so tvorile temne j proge, ki so se ostro ubijale od tal. Voj- j ska. ki se premika, se nikdar ne more j skriti popolnoma. Tudi zajca je mogoče o-paziii tedaj, ko zbeži. Zato dela, ko leži vojaštvo, primerna barva prave čudeže. Zato so se Francozi v tej vojni pogosto- j krat pritoževali, da je bilo, kakor bi se bi-1 la zemlja stopila nad sovražnim vojaštvom : ko je poleglo po tleh. Barva uniforme se! je zato izbrala taka, da so v njej v nekaki obliki vsi barvni toni pokrajine. Sivozelc-na barva vojnih uniforem se težko razlo-čuie od temnejše in svetlejše pokrajine. Izpolnite-, dobavnih pogodb v vojnem času. (iraško deželno kot trgovsko sodišče je 27. aprila t. I. sodilo jako značilno sporno zjidevo. Čevljarska zadruga Sa-lamander- na Dunaju je dne 2.3. junija 1^14 sklenila z delavsko čevljarsko zadrugo v j Judcnd< riu kupno pogodbo, v kateri se je ; poslednja zavezala, na odpoklic dobaviti! v času od 1. septembra do konca decembra 1914 6 ostanek 4<>o parov čevljev. Ker so se tudi' te dobave odklonile, ie čevljarska zadruga Salamander« tožila delavsko čevljarsko zadrugo v Judendorfu na plačilo od- j škodninskega zneska po 3000 kron. Tože- i na zadruga je po svojem odvetniku oporekala. da bi se dne 23. junija 1914 sploh sklenila pravnoobvezna kupna pogodba, j Tožiteljica je le stavila ponudbo na kup bOO parov čevljev proti odpoklicu, te ponudbe pa tožena zadruga ni odobrila. Dalje ie toženka uveljavljala, da je bilo vsled mobilizacije z velikimi težkočami zvezano. dobiti druge delavne moči in tudi. ko se je dobilo malo število delavcev, niso ti zadostovali. Poleg tega je morala zadru-1 nujno preskrbeti vojaške dobave. Kot izvedenec zaslišani zadružni predstojnik K. je navedel, da je po nastopu vojne vojna uprava pokupila vse usnje in zlasti močno usnje za gorske čevlje. Poleg tega zelo primanjkujejo delavci. Ne glede na to mnenje je bila tožena zadruga obsojena na plačilo toženega zneska. Sodišče je bilo mnenja, da se ie dne 23. iunija 1914 I sklenila pravnoveliavna dobavna pogodba in da je bila tožena zadruga v stanu dobaviti čevlje. Božiče m\L Obrtniki in trgovci, ki so vpoklicani v vojno službovanje in ki so svoj obrat začasno ustavili, raj ne zamude v njihovem lastnem interesu to prijaviti pristojni obrtni oblasti. Isto jim je storiti zopet, ko začno s svojimi podjetji obratovati. Ravnotako je; priglasiti, ako so se s svojimi obrati preselili v drug kraj ali ulico. Večinoma so to že storili, toda jih je še nekai, ki so to opustili. Mestc vpoklicanih lahko store njihovi svojci ali drugi pooblaščenci. Umrl je v Gradcu vpokojeni bivši ravna-teli mariborske gimnazije Julij Glowacki v 68. letu svoje starosti. Vzgojil je na mariborskem zavodu mnogo generacij naše štajerske inteligence. Njegovi bivši dijaki — med katerimi je tudi mnogo Primorcev, ker je poko;nik svoj čas služboval na državni, realki v Gorici — ohranijo blagemu, za-služnemu šolniku prijazen in hvaležen spomin. Prorokinja v Dalmaciji. Zadrški „Narodni List" piše: „V lepem primorskem mestecu Kučištu živi gospodična D., ki je že j < zdavna prorokovala, da' bo vojna končana dne 30. maja tega leta. Najprvo je proro-! kovala svetovno vojno in na potu iz Ku- j i čista v Trst je svojce zagotavljala, da jih bo zadela nesreča. In res, njena rodbina je bila zarobljena na parobrodu v Rusiji, čim je izbruhnila vojna. V svojih vizijah je opetovano pripovedovala, kako je videla, da je naša armida izvršila ta ali oni junaški čin, katero prerokovanje se je nato tudi izpolnilo. Neko jutro je rekla, da je njen brat i vjet v Srbiji. Kasneje se je dognalo, da je bilo to prorokovanje resnično. Meseca februarja je rekla, da bo ljudstvo ostalo brez kruha. Ali da bo prišel dan Sv. Trojice (30. maja) in da bo vsak veselo klical: Mir, mir je \u — Beležimo to prokovanje. Akcija za oskrbovanje v vojni poškodovanih železničarjev. Kakor znano, je oži-votvoril železniški minister, baron Fcr-j ster, \ clikopotezno akcijo za oskrbovanje • \ vojni poškodovanih ali obolelih železničarjev z naiogo. da jim po možnosti o-hrani zopetno sposobnost v njihovem po-! klicu za življenje, ali da jim isto z nova da. V zdravilnem domu na Dunaju. XIX Hohenwartplatz. služečem temu namenu, obratovanem sedai že nad 3 mesece, je bivalo koncem aprila t. 1- 00 v vojni poškodovanih železničarjev. Od teh je bilo 53 uslužbencev državnih in 2 uslužbenca zasebnih železnic; v tem domu je bilo : sprejetih tudi 5 svojcev železniških uslužbencev. Od teh poškodovancev je bilo 24 amputiranih, med ten\i eden na obeh nogah. 9 ohromelih in 27 drugače pokvarjenih. 4 uslužbenci so že zapustili ozdravljeni zavod. Da pride čim možno veliko ranjenih železniških usjužbencev k zdravljenju v zavodu, bi bila naloga v prvi vrsti vseh železniških uslužbencev, da sodelujejo pri poizvedovanju po v vojni poškodovanih železničarjih, in da opozarjajo rodbine k vojakom vpoklicanih železniških uslužbencev na to dobrodelno ustanovo. C. kr. železniško ministrstvo je skrbelo tudi za uvedbo zdravljenja v raznovrstnih kopelih za železničarje, ki niso več vojaki, so oboleji, ali bili poškodovani v vojni. Iz teh. kratkih naVodil se da že razvideti, na kako smotren način se porabljajo darovi železničarjev in je upati, da darežljivost železniških uslužbencev zagotovi ti akciji tudi v prihodnje popolen uspeh. Vojno zavarovanje. Splošni armadni pomožni fond za vdove in sirote namerava obsežno propagando'za vojno zavarovanje. Le malo vojakov na bojišču ima zavarovalne police in zelo težavno, skoraj nemogoče se jim je sedaj praviloma zavarovati. Vojno zavarovanje, ki ga lahko sklenejo doma ostali svojci na življenje vojakov, odišlih v vojno, bi temu nedostatku odpomoglo. Gospodarska koristnost takega zavarovanja je ocivitina; marsikatera obrt se bo dala vzdrževati s kapitalom, ki bo vdovi po moževi smrti na razpolago, marsikatero gospodarstvo se bo lahko ohranilo. To zavarovanje pa ne bo veljavno samo za smrt v vojni, marveč bo sklenjeno tako, da bo zavarovalnina izplačljiva, ako umre zavarovanec v teku enega leta od dneva, ko je bilo zavarovanje sklenjeno, p2 najsi pade na bojišču ali podleže poškodbam in boleznim, ki jih je dobil v vojni, naj je po-grešen ali umre v vjetništvu, pa tudi, ako ga doleti po vrnitvi na dom naravna smrt pred potekom zavarovalnega leta; samo v primeru sarnoumora ugasne pravica na zavarovalnino. Zavarovalno premijo utrpi pač lahko velika večina družin. Za zavarovanje črnovojnikov, ki pridejo kot gospodarji in družinski redniki v prvi vrsti vpoštev, je plačati 4 x/2 °/0 zavarovane vsote. Za kapital 1000 K torej premije 45 K, za 500 K pre-m:je 22 K 50 v. Pomožni fond za vdove in sirete je ukrenil, da one družine, ki imajo j državno podporo, lahko izplačujejo premijo j v šestih mesečnih obrokih; mesečni obrok za kapital 1000 K bi bil torej 7 K 50 v, za kapital 500 K mesečni obrok po 3 krone 75 vin. Čim večje pospeševanje te misli na samopoč razbremeni tudi državo in občine dokaj. Občine in javni in privatni delodajalci so že v marsikaterem primeru rade volje zavarovali svoje uslužbence, ki so morali odriniti v vojno in plačali ali vso premijo ali vsaj znaten del. Pa tudi ljudomili pri- j vatniki bodo iz - čisto karitativnih ozirov prevzemali zavarovalne stroške za revnejše vojake, ki premij sami ne bi mogli utrpeti. Urad za vojno oskibo bo po možnosti podpiral vse dogovore med pomožnim fondom za vdove in sirote in med zavarovalnico 1 „Avstrijski Feniks*', ker je prepričan o ve-1 likem gospodarskem pomenu vojnega zavarovanja. Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja : : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : ZOBOZDRAVNIK ■V Dr.J.Cermak se ie preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št 12, vogal ulice delle Poste. IziiraBle ze&ov lirezbolerine. Ploakiranje.. Odlikovat al Čevljarski monter Viktor Schenk ^Hpofoit stojo ulifi •pode kakor tmšt zapreke. i Mjboflfega umi, r«itto fMn TOSCK9 nv«U, fcšBf cavaHar !■ Ck. Tfomnamn it HALI OGLASI s; »• r*4»aajo po 4 rtot. fco««do. | j-jn Hip tfaftao tiakaie b«s«d« se rUm- I f-JJ-« nn •*fcrat tU — i I IL.I : pristojbina znaša 40 itotink. : I ULJ (|Afflfl vdora. zmožna gospodinjstva in trgovine UUipll bi sprejela kakorgngsibodi službo tukaj ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" na In* odd Edinosti. 400 7(>nflrn za dela se išče za predpoldne in LCIIjIltl popoldne Naslov: Via Galileo Galilei štev. 8, IV. nad 408 Kdor ima „Edinost" naj jo prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. IVAN S1H0NIČ Trst uSIca BeSvedere 49 s TMOVINA USNJA : I v«eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-' lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: podpot-I!! nik ..PALMA" ! I! ZDRAVNIK Med. Dr.Korol Perničit ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). BHBERTi COHia Immi cžsdtai rti In cek TRST, (mm S. mm* II feč. Ctse&is l corfrc?© Sv. V zaŽGgi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zeffr, batlst in perljtva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. Tsižf. 11-57 flU Tetsf. 1t-5? ■ —■I II I..I.HHI.M ^■ hI iv. Fmažllfta fts. Z0 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bo-iis! v piiprostem aH večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugoeti 2 Izvrlenjeni naročila ::: v fi^JkrajSera času ::: Ces. kr. priv. Rlunlone Adriaticn di SIcurta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiijatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah. Delniška glavnica iji rezerve dng 31. decembra 1912 K 175.540.187-98 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1912) K 534.593.429-80. Odkar obstoja družba, je bilo v vjeh branšah ix« plačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mescih in važ-nej§ih krajih Avstro-Ogrske monarhije. IMnHGtetflčni atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritlifje) Trst Izvršuje viako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst, spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ul. &I Rfuo štev. 42. Odlikovana pekarna in stadščičarna Josip Semelič, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikavana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v Firanc Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera I sladčic. vina v steklenicah, prepečencev (bircottini) konfekture itd. Spra^Gma neroćila za ps?a!:e in kpsla ter vsakovrstno pecivo ter postreže tuda na dom. - BMERMS CrNE. Umetni zobje z In brez čeljusti, ziois Krone in cirouki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Ozlage, poslana, osmrtnice in vsa naznanila ie pošiliati »Jnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica §v. Frančiška §t. 20* DniyniR „Edinost" 0 Trsta ijeizdal in založil naslednje kpjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cod"per. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knarlič. — Cena K l.oO. ' 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje^ vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav' Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JFZiKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisino v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov, mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. ; S. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Ojalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. fL. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.00. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Ciic-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Ljubljanska kreditna- banka — podružnica v Trstu Tintnli z UuMana. uliCS Csserma ši, 11. CeSnl&ka Mrahkli SpMt, Ce- T^cfon: 5-tS. „ K ®/**.0©0.— mrtBle najtolje »se« teažag stroko sp&Me t^nsnkdie. Vloge na knjižice mmm 4'rtieHo (rentni davek pJača banka iz svojega). oio^e na t&Koči in žiro-r^.an naflsslje pa Sprejema fcerzna mtfM m m ta- u teislie Mu Brzojavni nfisiov : ljubljanska banka.