PoStnlna plafann o gotovini U Kubllaat, pontdcl|£K 19. aprila 1937 Cena din 1 Stco. Sf Z Ilustrirano prilogo ,/teden o slikah «• lete II. Francoski radikali pripravljajo konec Ljudski fronti Sklepi kongresa francoskih radikalov socialističnih mladinskih organizacij Carcassonc, 19. apr. o. Včeraj je bil tu kongres mladinskih organizacij francoske radikalno-socialistične stranke. Z ozirom na vse močnejšo socialistično in komunistično propagando in zbiranjem mladine v bojne formacije, so začeli tudi radikalni socialisti, sredina stranke francoske ljudske fronte in zastopnica malega meščanstva v njej, organizirati svoje mladinske oddelke. Ta organizacija naj dokaže, da je stranka globoko zakoreninjena v francoskem narodu in da ima še cmeraj odločilno vlogo v francoski politiki. Kongres radikalno-socialistično mladine v Carcassonu predstavlja odgovor radikalov na zadnje dogodke v Franciji, ki sta jih zakrivili ostali dve članici ljudske fronte, socialistična in komunistična stranka. Ti dogodki so komunistični poboji v Clichyu, odgoditev začetka pariške svetovne razstave zaradi komunističnih stavk, postopno zmanjševanje političnih pravic in demokratičnih svoboščin za liemarksistične organizacije in skupine, rastoča draginja ter padec blagostanja potom francoske zunanje politike na Balkanu. Zaradi tega je bil ta mladinski zbor pomembnejši kakor bi bilo pričakovati ter bodo njegovi sklepi odločilno posegli v francosko domačo politiko, ki bo morala v kratkem ali preiti čisto v komunistične roke, ali pa se otresti nevarne zveze e komunisti. Kongresa se je udeležilo mnogo radikalno-socialistične mladine iz vso Francije, razen tega pa veliko voditeljev stranke. Na kongresu so govorili bivši minister Mistler. Ta je dejal, da so radikalna-socialistična stranka ni oddaljila od svojega prvotnega demokratičnega programa, čeprav je stopila v ljudsko fronto, marveč bo svoj program izvajala zmeraj in povsod. Za zunanjim ministrom Delbosom je govorilo še več drugih prvakov radikalne socialistične stranke. Nekateri izmed njih so silovito napadali ljudsko fronto ter vse bolj rastočo oblastnost komunistov. Dokazovali so, da pomeni nadaljnje sodelovanje s komunisti in socialisti za radikale po- gubo. Kongres se stališču desničarjev v stranki za zdaj ni pridružil, pač pa je sprejel ostre resolucije, ki bodo nedvomno imele močan političen odmev. Resolucija, ki so jo sprejeli na kongresu se glasi: Radikalno-socialistična stranka izjavlja, da bo še ostala v ljudski fronti, toda samo pod nasled-nimi pogoji: 1. Vlada mora odrediti vse potrebno, da zavaruje zasebno lastnino, svobodo dela in svobodo zborovanja in združevanja za vse skupine. 2. Program ljudske fronte se sme razširiti ali spreminjali samo po soglasnem sporazumu med vsemi članicami ljudske Ironte. 3. Vlada mora z vsemi sredstvi varovati srednje sloje in mora napeti vse sile, da spremeni slabi finančni položaj, da poživi ljudsko zaupanje in da vrne Franciji blagostanje. Ne Moskva, ne Berlin Na banketu, ki se ga je udeležilo 3300 oseb, je govoril predsednik radikalno - socialističnih zvez Marcel Sableau, ki je v svojem govoru rekel, da radikalno socialistična mladina ne mara iskati svojih vzorov ne v Moskvi, ne y Berlinu, ne v Rimu. Tudi noče navodil iz inozemstva. Nasprotuje in bo nasprotovala vsakemu poskusu kake idejne in politične diktature. Demokracija je samo tam, kjer je zajamčena svoboda posameznika in njegove osebnosti in kjer država varuje posamezniku njegovo imetje. Ti pogoji radikalnih socialistov pomenijo ul-timatum vladi Leona Bluma. Blum se bo zdaj moral odločiti, da stopi na prste komunistom, da zavre revolucionarno vrenje v Franciji, da odpravi diktaturo komunističnih strokovnih organizacij in da spremeni politiko proti opoziciji. Edino v tem primeru more potem računati, da bo ljudska fronta ostala, sicer utegnejo radikali vreči sedanjo vlado, kar bi rodilo nepregledne posledice, ker bi komunisti ne bi prenesli mirno Blumovega padca. Francoska zunanja politika se ni in se ne bo spremenila Carcassone. 19. apr. Na kongresu radikalno-socialističnih mladinskih zvez je med drugimi prvaki radikalno-socialistične etranke govoril tudi zunanji minister Delbos, ki je dejal, da pomeni francoski radikalizem zvestobo zgodovini in osebnosti. Francoska narodna volja je samo skupek volj vseh poedinih Francozov. Delbos se je v svojem govoru zavzemal za Zvezo narodov, ki bo po njegovem premagala vse težave in lahko v kratkem nastopila odločno za obrambo evropskega miru. Dejal je, da je Francija pripravljena na pogajanja z vse mi državami, tudi z Nemčijo seveda Madžarska je pripravljena pogajati se Bud.impešta, 19. aprila, o. Predsednik madžarske vlade Daranyi je imel včeraj v mestu Szegedu shod svoje stranke, na katerem je govoril o osnovah sv oj e politike, o obliki vlade ter o zunanje in notranje političnih vprašanjih madžarske države. Nastopil je proti vsem poskusom skrajnežev z desnice in levice. Dejal je, da Madžarska ne potrebuje ne diktature, ne diktatorjev z nobene strani, zato ker lahko reši vsa ®-oja vprašanja v okviru svoje ustave in ima svojega modrega poglavarja. S tem delom njegovega govora so nezadovoljni desničarji, katerim je Daranyi pred nedavnim ■preprečil poskuse za državni udar in za uvedbo fašistične diktature. Pomemben je bil Usti odstavek Daranyijevega govora, v katerem se je bavil z madžarsko zun. politiko. Poudaril je prijateljske odnošaje z Italijo in Avstrijo ter dobre trgovske zveze z Nemčijo. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad jugoslovansko-italijansko pogodbo ter dodal, da se je Madžarska pripravljena pogajati z državami Male zveze, £e ji te države priznajo pravno ter politično enakost in dajo nekaj jamstev za varstvo madžarskih narodnih manjšin v teh državah. Ta del govora razlagajo kot napoved razgovorov med Madžarsko in Jugoslavijo, saj je Jugoslavija dala madžarskim manjšinam vse pravice. Na koncu govora je Daranyi dal tudi pregled gospodarskega položaja na Madžarskem in dejal, da slabo gospodarsko stanje sili Madžare, da nastopijo proti vsem gospodarskim škodljivcem in izkoriščevalcem, to so pa predvsem judje. Judovska premoč v madžarskem gospodarstvu je tolika, da je nujno potrebno, da se ustavi vsako judovsko priseljevanje na Madžarsko. To bo vlada tudi storila. Madžarski upor proti judom ni plemenskega, marveč gospodarskega izvora, Franco govori o bodoči ureditvi Spanife Salamanca, 19. aprila, o. General Franco je imel po radiu snoči političen govor na španski narod. V govoru je dejal, da se obrača v imenu svete Španije in vseh tistih, ki so v stoletjih padli 7.a njeno svobodo, na vse Špance in jih prosi, naj bodo složni do konca vojne. Potem se bo začelo veliko delo za mir in za ureditev nove države. Sloga je potrebna za dosego skupnega cilja. Sloga mora biti zunanja in notranja. Zato je treba, da vsa osebna nasprotja izginejo. General je dalje rekel, da je sedanje nacionalistično gibanje v Španiji samo nadaljevanje dolgotrajnih naporov, da se vzpostavi Španija velikih kraljev, zaščitnica in razširjevateljica krščanskih idej v svetu. Doba nacionalističnega gibanja v Španiji ima tri razdobja. Prvo razdobje označuje vlada Prima de Riviere, drugo ustanovitev narodno socialističnih delavskih organizacij, španske falange, katoliških in monarhističnih političnih organizacij. Tretja doba narodnega prebujenja v novi Španiji pa je doba sedanje revolucije. General Franco je v govoru silovito napadel ruski komunizem, ki uničuje evropsko civilizacijo in je odgovoren za velike žaloigre v povojni zgodovini. Taka žaloigra je tudi španska, ki je svet noče razumeti. Poudaril je razliko med demokratskimi vladavinami in med bodočo politično obliko Španije, ki jo bo označevala ne besedna, marveč dejanska demokracija. »To demokracijo bo podpirala močna narodna vera in moralna svoboda, brez česar je vsaka politična svoboda samo komedija. Na teh podlagah bomo preosnovali vse edinice španskega javnega življenja, od rodbine preko občine in strokovnih organizacij, do najvišjih državnih ustanov. Vzpostavili bomo spet vlado nepristranske pravičnosti in enakosti, brez česar ni človeškega dostojanstva. Osnovali bomo močno vojsko na kopnem, na morju in v zraku, da bomo lahko stopili na nova pota španske zgodovine.« Poljski obiski v Romuniji Bukarešta, 19. apr. m. Vse tukajšnje časopisje te obširno bavi z bližajočim se obiskom poljskega zunanjega ministra Becka v Romuniji. Beck bo prispel v Bukarešto 22.^ aprila ter bo ostal tam naj-dalje do 25 aprila. Za Časa njegovega bivanja v romunski prestolnici je predvidenih njemu na čast cela vrsta prireditev. S svojim obiskom bo zunanji minister Beck otvoril vrsto uradnih obiskov poljskih visokih politikov v Romuniji. Za Beckom bo namreč obiskal^ Bukarešto vrhovni inšpektor vse poljske oborožene sile Rydz Smigly, za njim pa predsednik poljske republike Moscicki. Iz Belgrada v Sofijo Belgrad, 19. apr. m. Danes sta se vrnila v Bel-grad turški predsednik vlade Izmet Ineni in zunanji minister Ružni Aras s potovanja po Dalmaciji in Bosni. Visoka turška gosta sta snoči prenočila v Han Pjeskič, kjer ju je čakal predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič. Tu je bila tudi skupna večerja. Na poti iz Han Pjeska in Belgrada se bosta Izmet Ineni in Ruždi Aras ustavila že v Valjevu, kjer jima bo priredil kosilo poveljnik tamkajšnje divizije. Zvečer bosta turška dr- žavnika s svojim spremstvom zapustila našo prestolnico in odpotovala v Ankaro. Med potjo bosta imela v Sofiji sestanek z bolgarskim kraljem Borisom in predsednikom vlade Kjoseivanovim. Napredovanje poštnih uradnikov Belgrad, 19, aprila, m Napredovali so uradniki: za inšpektorja V. pol. skup. dosedanji višji kontrolor Ivan Rabič na pošti Ljubljana III.; za višjega kontr. VI. pol. skup. Franc Konig na pošti Maribor II. in Josip Turk v Brežicah; za kontrolorja VII. skup. Marija Hribar na pošti Ljubljana I.; za poštne uradnike VIII. pol. skupine: Mihael Bergant na pošti Bled I. in Ervin Vilhar na pošti Ljubljana II.; za manipulante IX. skup. Anton Perač v Ljutomeru, Anton Zupan in Gabrijela Vidmar na pošfci Ljubljana I. ter Alojz Škerjanc na pošti Ljubljana II; za pomož. uradnika IX. polož. skupine Jurij Pintar na pošti v Ptuju; za pomož. manip. X. skupine Slavko Brus v Zidanem mostu in Jaroslav Rak v Ljutomeru. Pri občinskih volitvah v Cannesu, velikem francoskem letovišču, je zmagala nacionalistična proti listi ljudske fronle. samo v okviru obveznosti do Zveze narodov in do svojih zaveznikov ter po svojem pojmovanju mirovnih varstev. Glede Španije je dejal, da je treba začetek obmejnega nadzorstva smatrati kot uspeh francoskega mirovnega prizadevanja. Jamstvo za mir na svetu dajejo tri velike demokratične sile: Francija, Anglija in USA, ki jamčijo, da bo demokracija na svetu zmagala. Današnji evropski položaj ne ograža nobenega francoskega prijateljstva ne v Srednji Evropi ne drugod in tudi ni oslabil francoskega vpliva nikjer. V Evropi mora priti najprej do splošnega političnega sporazuma, nakar se bo sklenil tudi gospodarski sporazum. Govor zunanjega ministra je bil precej medel in brez natančnih stvarnih podatkov in ni prinesel tistega iznenadenja, kakor so ga od njega pričakovali. Minister D;ord£evič o zadružništvu Belgrad, 19. aprila, m. Včeraj je imel v Vko-vitici sestanek minister brez listnice Voja Djordje-vič. Številnim poslušalcem je minister govoril o važnosti in pomenu zadružništva. Med drugim je glede tega poudaril, da naša država in naša družba nimata druge poti za zboljšanje gospodarskega položaja kakor pot, ki vodi preko zadružništva. Z zadružništvom se bomo rešili neštetih socialnih sporov in spravili v sklad s tem tudi socialno politiko in gospodarsko demokracijo. Glede lažne demokracije, ki v politiki nevarno izenačuje ljudi, a v gospodarstvu dovoljuje absolutizem kapitala, je minister Voja Djordjevič poudaril, da zadružništvo vse to odklanja ter napravlja malega človeka spet svobodnega, neodvisnega ter v neki meri tudi močnega, kolikor je pač danes močan tisti, ki ima kapital. Če je Finska močna, če je Danska srečna in če je ČSR bogata, ima za to največ zaslug zadružništvo. Namesto revolucije in raznih eksperimentov zadružništvo z evolucijo dviga človeka ter ga dela sposobnega za življenje, tako pa ustvarja nov družabni red, ljubezen in družabno solidarnost. Centralni presbiro dobi kratkovalovno postajo Belgrad, 19. aprila, m. Na svojem inšpekcijskem potovanju po Subotici je poštni minister dr. Branko Kaludjerčič izdavil, da so naprave za 20 kilovatno kratkovalovno radio postajo za centralni presbiro v Londonu že gotove ter da so bile že poslane v Belgrad. Tako se bo nova okrepljena kratkovalovna radio postaja, ki je, kakor znano sedaj oddajala programe tudi za naše izseljence v Evropi in Ameriki, mogla slovesno odpreti dne 15. maja. Vlom v garažo Krašnja, 18. aprila. Mikovi v Lokah pri Krašnji imajo za prevažanje blaga svoj tovorni avto. Ko je nedavno pozno zvečer privozil domov, so ga tako, kot je bilo naloženo, zapeljali v garažo. Ključ pa so nekam založili, zato lope niso mogli zakleniti, pač pa so zadelali vrata z močnim lesenim drogom. Zjutraj je bil ta drog odstranjen. Z avtomobila je izginilo ponoči nekaj vreč fig in moke. Sled je peljala baje nekam v bližnje hribe, kjer se je v gozdovih izgubila. Nemški gospodarski časnikarji so prišli v Italijo in bodo obiskali kot gostje italijanske časnikarske zveze vse večje gospodarske ustanove. Bivši angleški bojevniki so se vrnili s svoje poti po Italiji in so dali listom izjavo o lepem sprejemu v Italiji. Grška vlada je sedaj zopet dovolila trgovinski promet med Grčijo in Bolgarijo. Politični krogi izjavljajo, da je ta ukrep grške vlade dokaz, da se boljšajo odno?aji med Grčijo in Bolgarijo, do tega zboljšanja pa da je prišlo na posredovanje Jugoslavije. Vesti 19. aprila Splošna stavka nameščencev ▼ pariških zabaviščih se je začela sinoči in so zaprti poleg drugih lokalov tudi vsi kinematografi. Nameščenci bodo začeli delati samo v tistih lokalih, katerih lastniki bodo sklenili kolektivne pogodbe z njihovimi strokovnimi zvezami. Atentat proti Titulescu, bivšemu romunskemu zunanjemu ministru, so baje pripravljali člani romunske »Železne' garde«, tako so izpovedali nekateri izmed njih pri neki sodni razpravi v Bukarešti. Avstrijska izvozna trgovina se je v prvem četrtletju letošnjega leta precej izboljšala, kakor kaže vladna statistika za januar, februar in marec. Angleški delavski voditelj Lansbury je včeraj odpotoval v Berlin. Pri odhodu je izjavil, da namerava obiskati Hitlerja in izvedeti za njegovo stališče o svetovnem miru. Sklad za ustanovitev samostojne eksistence brezposelnih inteligentov bo ustanovila madjarska vlada, ki bo dajala iz tega sklada brezposelnim dolgoročna brezobrestna posojila. Vrh tega bodo na pritisk vlade morale vse večje industrijske ustanove ter podjetja sprejeti v službo okrog 2000 nezaposlenih od celotnega števila 10.000. Bivši romunski princ Nikolaj, ki so ga iz kraljeve rodbine izobčili, ker je pripravljal državni udar z »Železno gardo«, se bo kot navaden zemljan imenoval Nikolaj Brana. Za dve milijardi lejev je Romunija več izvozila kakor uvozila v prvem četrtletju 1937. Presežek izvoza nad uvozom se je od lani početvoril. Vesti o zbližanju med Sovjeti in Nemčijo vsi nemški listi zanikujejo, češ da je tako zbližanje docela nemogoče. Roosevelt ne bo posredoval v španski državljanski vojni, kakor so pisali te dni inozemski in naši levičarski listi. Tiskovni urad predsednika ameriške vlade vse te govorice najodločneje zanika. Znižanje osebnih voznih cen na železnicah napoveduje avstrijska vlada še to pomlad. 500 milijonov lir za družine s številnimi otroki bo dajala italijanska država odslej vsako leto iz državnega proračuna. Poleg tega bodo takim družinam omogočili brezobrestna posojila in znižali davke. Tri komuniste so obsodili na smrt v Berlinu, ker so 1932 požgali neki narodno socialistični lokal, pri čemer je en narodni socialist našel smrt, več jih je pa bilo ranjenih. Potovanje belgijskega ministrskega predsednika v Ameriko ima namen pripraviti vse potrebno za sklenitev nekega mednarodnega trgovskega sporazuma, ki naj poživi mednarodno trgovino. Skušnjo za slavnostni sprevod ob kronanju angleškega kralja so imeli včeraj v Londonu. Pri skušnji so v sprevodu šli vsi vozovi, gardna konjenica, godbe, policijski odelki ter avtomobili z radijskimi oddajnimi aparati. Izvršile so se tudi vse ceremonije kakor pri kronanju. Sestanek razorožitvene konference, ki bi moral biti v Ženevi 6. maja, bodo odgodili in se bodo o razoroževanju, odnosno oboroževanju pogovarjali konec maja ob sestanku Zveze narodov. Poljski zunanji minister Beck pride na obisk v Rim konec maja, kakor poročajo nekateri italijanski listi.. Prej pa bo še obiskal Bukarešto. Angleška bojna ladja »Queen Elisabeth« je prišla na obisk v italijansko vojno luko Spezia, kjer so ji priredili navdušen sprejem. Velika protiboljševiška razstava se je začela v Karlsruheu. Udeležuje se je tudi Italija z dokumenti boljše-viškega »urejevanja« italijanske države pred nastopom fašizma. Morilci ruske carske rodbine bodo zastopali sovjetsko državo pri kronanju angleškega kralja, tako Biše francoski desničarski voditelj, pisatelj Leon audet, v svojem listu »Action Fran<;aise«, ter poziva angleške protestantske škofe, naj proti temu nastopijo. Število delovnih tedenskih ur bodo povečali v nekaterih panogah italijanske industrije po sklepu korporacijskega ministrstva. 150.000 ljudi je gledalo nogometno tekmo med Škotsko in Anglijo kljub dežju. Tekma je bila v Glasgovvu in so zmagli Škoti s 3:1. Voditelja Nemcev v Argentini Riedla so pred dvema dnevoma ubil komunisti v Buenos Airesu. Velike pošiljatve zlata vozijo iz Anglije v Ameriko in sta dva parnika pretekli teden odpeljala za milijardo dolarjev zlata iz Londona. Celotno razstavo Tintorretovih del bodo odprli 25. aprila v Benetkah. Razstava bo trajala do novembra in bodo obiskovalci imeli 70% popusta na italijanskih železnicah. Z ureditvijo češkoslovaškega zakonskega prava se bavi te dni praški parlament. Vse stranke, razen socialistov in komunistov, soglašajo v zahtevi, da je treba čim bolj otežiti ločitev zakonov tudi z državnimi uredbami. Izboljšanje gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo napoveduje bivši minister dr. Frangež, ki je te dni odpotoval v Rim in je imel razgovor z urednikom »Giomale d’Italia. Dve bombi sta eksplodirali na varšavski tehniku Bombi na nastavili nacionalistični študentje. Da ne bo treba »Jutru« razlagati naših vesti, povemo že mi, da so to storili poljski in ne jugoslovanski nacionalisti, ki imajo najbrž tudi v Varšavi »močno« skupino, kakor ve »Jutro« povedati o zagrebški univerzi. Veliki pretepi ▼ Varšavi ®0 bili včeraj na zborovanju tako zvane populistične stranke, ki so ga hoteli komunisti razbiti, a so morali z razbitimi glavami oditi. Odkrita beseda podpredsednika PAB g. Radoviča O agrarni zaščiti pri nas in v Srbiji Ljubljana, 19. aprila. Včeraj je prifiel v Ljubljano predavat o politiki in agrarni zaščiti podpredsednik Privilegirane agrarne banke g. Radovič. Na predavanju se je zbralo lepo število slovenskih in nekaj lirvatskih gospodarskih strokovnjakov. Udeležil pa se ga je tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, senator dr. Gregorin ter glavni ravnatelj Privilegirane agrarne banke Milorad Jevremovič. V prvem delu svojega govora je g. Radovič podal nekaj zanimivih ugotovitev iz naše politične preteklosti. Predavatelj je povedal marsikaj, česar do danes Slovenci še nismo vedeli. Razložil je tudi svojo politično in finančno kariero ter se predstavil kot izvrševalec najrazličnejših funkcij. — Med drugim je sodelavec pri PAB in pri upravi monopola. Prej je bil nekaj časa tudi finančni minister v Črni gori ter je izdal tudi prvi črnogorski denar. Dostikrat — pravi — je imel tudi priliko in ponudbo, da sprejme v Jugoslaviji kakšno ministrstvo, odrekel pa da se je celo predsedništvii vlade. Predavatelj jo nato prešel na razglabljanja o PAB-u, pri čemer je posebno povdarjal, da ta ustanova ni nikakSna politična ustanova, in da tudi ne pozna strankarstva. Prvi glavni ravnatelj PAB je bil Slovenec dr. Hacin. PAB je bila ustanovljena leta 1931 ter se je trudila v začetku, da bi olajšala bremena kmetu. Medtem pa je prišla svetovna kriza, ki je zelo zavrla njena prizadevanja. Po uvedbi zaščite kmetskih dolgov je PAB prevzela regulacijo tega vprašanja. O. Radovič je izjavil, da so neupravičeni pomisleki, češ da se bo ve6 denar stekal v osrednjo blagajno. Toliko, kolikor bo Slovenija od kmetskih dolžnikov sprejela, toliko bo vrnila tudi upnikom, to je hranilnicam in bankam. PAB ne more dajati kreditov, razen za tekoče gospodarske potrebe. PAB ne sprejme niti vlog, ker denarja ne ve, kam nalagati, zakaj na jugu kmetje pod vplivom demagogije in nekega sistema sploh nočejo plačevati svojih obveznosti. PAB ima vlog okoli 700 milijonov Din, vendar pa ta kapital ni tako razpoložljiv in banka razpolaga le s krediti za osnovne pridobitne kmetske panoge. Likvidacija kmetskih dolgov se bo razvlekla na dvanajst let. Kmetski dolgovi so znižani na približno 60%, to 6e pravi, da bo kmet plačal vsako leto le 5% svojih dolgov. PAB je pripravljena, da plačila bolnemu Rmetu nekoliko podaljša obroke. Ne bo pa prizanesla tistim, ki v načelu in pod vplivom demagogov sploh nočejo plačati obveznosti. _ G. Radovič je v svojih nadaljnjih izvajanjih tudi povdaril, da PAB nudi kredit ie zadružništvu, toda samo za nabavo semena, za nakup plemenske živine, nikakor pa ne tudi za nakup novih zemljišč ali za gradnjo. Precej pohvalno se je izrazil o slovenskem zadružništvu in podčrtal posebno njegovo solidnost, česar srbsko zadružništvo še daleč nima. V slovenskih zadrugah je tudi mnogo več poštenja, kajti tu se ne dogaja, kakor na Srbskem, da bi se kakšna nova zadruga ustanovila samo s tem namenom, da bi najela pri PAB večje ali manjše posojilo in na ta način izkoriščala kapital, ki v resnici za take stvari ni namenjen. Zanimive so bile nekatere trditve g. Radoviča, na primer, da kmetje na jugu nočejo plačevati svojih obveznosti, čeprav jim je zakon o kmetski zaščiti znižal te obveznosti na najmanjše. V rokah jih imajo demagogi ter celo neki narodni poslanec govori med kmeti, da ni treba plačati nobenih dolgov več. Svojo odkritosrčnost pa je predavatelj pokazal posebno s tem, da ni niti pozabil povedati, da je nekoč bil zagovornik centralistične ureditve države. Prišel pa je pozneje do prepričanja, da je to stvar gledal le preveč samo skozi srbska očala, to pa zaradi tega, ker mu razmere drugod, tudi v Sloveniji, in to politične in gospodarske, niso bile od vseh podrobnosti znano. Tako je sedaj, ko vneto zagovarja avtonomijo posameznih podružnic PAB, kakor tudi avtonomijo sploh, trdno prepričan, da je na pravi jx>ti, ki edina more privesti do blagostanja in vsaj nekoliko večjega zadovoljstva v našem gospodarskem in političnem življenju, kakor ga je bilo dosedaj. S tem bi se seveda reklo, da je g. Radovič tudi za to, d» denar, ki ga plačujejo | slovenski dolžniki, tudi v Sloveniji ostane. Tatovi spet na delu Moravče, 18. aprila. Pri Rezniku pravijo zadnji hišici na pobočju Limbarske gore, odkoder je še kake četrt ure do romarske cerkve sv. Valentina. Hišica z majhnim posestvom stoji med drevjem na samoti. Tukaj prebiva postarana zasebnica Magdalena s 15 letnim dečkom, ki služi tamkaj za pastirja. V nedavni noči je zbudilo posestnico sumljivo škrtanje in ropotanje. Nekdo je pilil in trgal želejno omrežje iz okna bližnje sobice, kjer je kmalu nato začula pritajene korake; zunaj med drevjem pa je opazila senco z električno svetilko — nekoga, ki je stal na straži. Kaj vse to pomeni, Magdaleni ni bilo treba dolgo ugibati. Toda sosedov se ni upala klicati, ker se je bala, da bi je vlomilci, katerih je moralo biti več, dejansko ne napadli. Šele ko se je zdanilo, je vsa zbegana pogledal v shrambo. Okno je našla razkopano, po sobi pa vse prebrskano in razmetano. Tatovi so odnesli njej, kakor tudi pastirju, vso boljšo obleko; pobrali so ves denar, zabelo in razne druge predmete. Banjo, v kateri je bila zaseka, so našli nekaj dni pozneje lepo pomito ob cesti blizu Lukovice. Tam so jo vlomilci odložili očitno z namenom, da bi zmešali sledove. Za njimi poizvedujejo orožniki in je upati, da jih bodo skoraj izsledili. Jesenice Jesenice, 18. aprila. Občni zbor. V nedeljo dopoldne se je v dvorani Krekovega doma vršil občni zbor JRZ za Jesenice, katerega se udeležilo lepo število zborovalcev. Po poročilih funkcionarjev je povzel besedo g. minister dr. Miha Krek, katerega so navzoči živahno pozdravljali. V jasnih, a preprostih besedah je obrazložil delo JRZ v zadnjem času, zlasti glede zunanje politike. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. ministra ter se mu zahvalili z živahnim odobravanjem. Izvoljen je bil zopet stari odbor z g. dr. Bergeljem kot predsednikom krajevne organizacije JRZ na Jesenicah. Še bolj moderni bi bili radi. Večkrat je bilo v »Slovenskem domu« povedano, da se Jesenice čedalje bolj modernizirajo in hočejo v vsem slediti večjim mestom. Saj še ni tako dolgo, ko ni bilo pri nas ne postrežčkov, ne avtotaksijev, imeli smo le eno lekarno, danes sta dve in še drogerija povrhu, dolga leta sta skrbela za zdravje Jeseničanov samo dva zdravnika, danes jih imamo sedem, odvetnikov pa sploh nismo poznali, sedaj pa imajo trije dovolj posla. Torej na vseh koncih napredek. V enem pa se razlikujemo od drugih mest. Javne, točne in zanesljive ure nimamo. Ona na poslopju ravnateljstva KID je samo za Savča-ne, Jeseničani pa morajo hoditi gledat na uro v okna urarjev ali v Žabkarjevo lekarno. Ura na peronu jeseniške postaje se ne more prištevati javnim, ker ta je le za potujoče občinstvo. A vendar bi bila vsaj na glavnem jeseniškem prostoru, na Aleksandrovem trgu, javna ura prepotrebna, saj jih dobimo dandanes že v manj pomembnih mestih kot pa so Jesenice. Pogozdovanfe goličav Cerknica, 18. aprila. Cerkniška dolina je z dveh strani, in to z jugozapadne in severozapadne obdana z gozdovi, dočim je z ostalih strani omejena z goličavami. Pred leti, posebno pred svetovno vojno, so bili ti gozdovi zares lepi in so donašali dobre zaslužke. Po svetovni vojni, ko je meja te dele ločila na dvoje, pa so začeli nekdaj tako lepi gozdovi polagoma propadati. Naši ljudje so namreč zaradi prevelikih dajatev italijanskim oblastem začeli gozdove izsekavati. Ko pa je prišla svetovna kriza, ki tudi tem krajem ni prizanesla, pa je gozd vse bolj izgubljal svojo nekdanjo veljavo. Dohodkov ni bilo nobenih in izsekavanje se je začelo kar na debelo. Trgovina z lesom je sicer bila živahna, toda les ni imel prave veljave. Za časa, ko je naša država izvajala sankcije proti Italiji, je zlo doseglo vrhunec. Lastniki so sekali gozdove, ko pa se je ku-pičil in čakal boljših časov. Ti so deloma že prišli Žal je pri nas še veliko zemlje, ki je nezasa-jena, pa bi gozd na njej prav dobro uspeval. Ne-pogozdena tla pa so kakor neobdelana njiva, znamenje slabega gospodarstva. Umno gospodarstvo pa le tisto, ki skrbi, da se poseke in praznine v gozdu čim prej posade. Najbolje je saditi na pomlad, ko je sneg skopnel in ni zemlja več zmrznjena. Sicer sade mlado smrečje tudi v jeseni, toda to sajenje ni priporočljivo, ker sneg mlade sadike večkrat dvigne. Ta teden so posadili velik del gmajne na Slivnici in v Globočici. Zaposlenih je bilo 160 delavcev in delavk, ki so v času sajenja prejeli dnevno od 15 do 25 din. (Skupno 11.000 din.) Posadili pa so 500 smrek, 1200 hrastov, 6000 jelk, 500 macesnov, 500 doglacij ter 22.000 letošnjih in 12.000 lanskih gozdnih borov. Tudi so posadili pogorišča, kajti gorelo je kar dvakrat. Sedaj so dela s sajenjem končana, sledi še ograjevanje, kajti dela morajo biti do 1. maja končana. ^ ^ ^ ^ ^ ^^ Naročajte Slovenski dom! Danes koncert Blaža Arniča Ljubljana, 19. aprila. Ne moti se oni, ki o nas Slovencih pravi, da sami sebe ne poznamo. Ta ugotovitev gre pač na račun našega lastnega podcenjevanja ali pa — v našo vsaj delno tolažbo — prevelike skromnosti. Te naše lastnosti, ki jc bolje, da se jih vsaj počasi odvadimo, so vzrok da mnogi o nas govore le kar tako mimogrede, ko že preko nas ne morejo iti, ali pa, da s tein bolj prepričevalno jx)kažejo na svojo lastno veličino. Pa recimo, da sebe tudi poznamo da vemo za svoje pridobitve na tem ali onem polju. Če bi bilo tudi še to res, še vedno precej usodno drži trditev, da ne znamo ceniti tega, kar so nam veliki možje zapustili kot dragoceno kulturno dediščino, ki bi bili nanjo lahko vsaj malo bolj ponosni, kajti ta zapuščina je v neštetili primerih tako bogata, da nam jo tujec, ki se je potrudil biti vsaj do neke meje objektiven, nehote priznava, čeprav tolikokrat želo varčuje z besedami, kadar govori o irjej. Ta naša malodušnost, če ne zanikrnost, se v najlepši oziroma najtemnejši luči pokaže ob prireditvah, ki so na njihovem sj»oredu dela kakšnega doslej malo manj znanega moža, ki je sicer mnogo študiral in tudi mnogo ustvaril, pokazati se pa ga jo — tako se zdi — strah zaradi tega, ker ee boji, da bo njegova dela raztrgala neobjektivna kritika, ki bi mu vzela le veselje do nadaljnjega ustvarjanja, ali pa, da bo zaradi slabega obiska svoje prireditve zabredel še v večje gmotne težave, kakor pa so ga morile vse življenje. Med Slovence, ki smo z vso pravico in dolžnostjo ponosni nanje, je prav naš prvi simfonik Blaž Arnič. Če ne bi bil ustvaril ničesar drugega kot to, kar smo nedavno slišali na njegovem koncertu v ljubljanski stolnici, nam je dal mnogo. Kdor je slišal te njegove skladbe, ne more prikriti občutja, da je slišal nekaj novega, globokega in pristnega. V ponedeljek nam Arnič spet ponuja, da sprejmemo nekaj od njega in da gremo za bežni trenutek spet enkrat z njim ne po mrtvih notah, pač pa na intimni sprehod j>o »skalah«, ki je on iz njih izvabil utrip življenja. V unionski dvorani bo Stanovanfski najemniki za stanovanjsko zaščito Maribor, 18. aprila. Danes dopoldne se je v prostorih restavracije »Novi svet« vršil redni letni občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru, ki je eno najiniciativnejših v vrsti ostalih sličnih društev. Občni zbor je namesto obolelega predsednika vodil društveni tajnik g. Mohor, ki je podal predsedniško in tajniško poročilo. Društvo šteje sedaj 1130 članov in članic. Društvo je v preteklem letu prevzelo iniciativo, da se spričo težavnega položaja, v katerem živijo stanovanjski najemniki, zopet uvede stanovanjska zaščita. Odbor je sestavil tozadevno resolucijo in jo poslal merodajnim mestom v Belgrad. Odbor je tudi izdelal osnutek zakona o stanovanjski zaščiti ter ga isto tako odposlal v Belgrad. Blagajniško poročilo društva je podal g Feldin. Društvo je imelo 1506 Din dohodkov in 1357 izdatkov. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen do-66 ,,£• A. Mohor, za podpredsednika g. Mohorko, odborniki pa so: I. Majhen, J. Purk-hard, B. Mohorčič, A. Lahajner, I. Mohorko I. Serbak in B. Razoman. Preglednika računov sta L. Žnuderl in A. Pirih. Filmi se držimo Morda »Junak dneva« (Kino Sloga), če __ reklamnih napovedi, bi bila to komedija. _________ le v nekaj momentih, sicer pa ni v njej nič. Navadna limonada, ki jo potem proizvajalci v zadregi imenujejo komedija. V Savinjo padel in utonil Celje, 19 .aprila. Včeraj dopoldne okoli pol 10 so pri Kapucinskem mostu potegnili iz Savinje 57 letnega Antona r liaža, ki je bil v elužbi pri Prvi hrvatski štedio-mci v Celju. Prvotno so mislili, da se je Filaž prostovoljno pognal v valove Savinje. Iz sedaj ugotovljenih okoliščin pa sklepajo, da je Filaž v Savinjo le padel. On je prej večkrat bolehal, posebno pa ga je rada bolela glava. Ni izključeno, da si je nesrečnik tudi včeraj hotel zmočiti v Savinji robec, kakor je to že večkrat storil, pa jo pri tem padel v vodo. Ko so ga potegnili iz Savinje, je utopljeni Filač imel robec še v roki. Po komisijskem ogledu na kraju nesreče, so pokojnika prepeljali v mrtvašnico. Msgr. Ignacij' Arnož, škof iz Južne Afrike, ima priti v Ljubljano nocoj z gorenjskem brzovlakom ob 19.42. Dasi se mu ne pripravlja slovesen sprejem, vendar ga bodo nekateri na kolodvoru sprejeli in pozdravili. Stanoval bo v škofijski palači. »Otrok v šolski dobi« — nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dragaša je izšla. Izdala jo je knjižnica zavoda za zaščito otrok. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah razvoj, zdravstvo in vzgojo ter nego otrok do 15. leta. — Poglavje o spolnih vprašanjih je obdelano obširno in zelo previdno. — Velevaž-na knjiga se dobiva v vseh knjigarnah. danes zvečer ob 8 dirigiral simfonični koncert Blaža Arniča prvi dirigent belgrajske opere, trboveljski rojak, g. Ivan Brezovšek, ki je tudi sam kot priznana kapaciteta izrazil svoje veliko navdušenje nad Arničevo skladateljsko umetnostjo. — Že samo to je dosti prepričevalno vabilo na nocojšnji koncert. Bivši župan Koroške Bele obsojen Ljubljana, 19. aprila. Kakor smo že poročali, se je v petek dopoldne od 9. do 14. vršila daljša razprava proti petim obtožencem, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi nekaterih nerednosti in manipulacij, kakor jih je bila dognala banska revizija občinsko uprave na Koroški Beli. Vsi obtoženci so pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih in sta kot sosodnika fungirala gg. Ivan Kralj in Al. Žigon, odločno zanikali vsako krivdo v smislu kazenskih določil, poudarjajoč, da ni nihče imel niti pare koristi in da si nihče ni pri- Mariborski zimski športniki so zborovali Maribor, 18. aprila. Danes je v Mariboru imela občni zbor Mariborska zimskošportna podzveza, ki je ena naj-agilnejših športnih društev v dravski banovini. Na občnem zboru je bilo po delegatih od 14 včlanjenih klubov zastopanih osem klubov iz raznih krajev bivše Štajerske. Občnemu zboru so prisostvovali mestni poveljnik general Milenkovič, zastopnik mestne občine ravnatelj Rodošek, zastopnik Tujsko-prometne zveze inž. Štajner in delegat Zimskošportne zveze v Ljubljani g. Kunstelj. Razburljiv dogodek na Cerkniškem jezeru Cerknica, 19. aprila. Že dolgo ljudje ne pomnijo, da bi jezero tako naraslo kot te dni. Voda se je razlila jx> bližnjih travnikih in njena gladina se je toliko dvignila, da sta nasip in most popolnoma pod njo in je nemogoč prehod na otok Goričico in v vas Otok. — Tako silno naraščanje vode pa ima zle posledice tudi za Planino. Tam je toliko vode, da je nastalo drugo Cerkniško jezero. Sedaj je vode nad mostom in cesto skoraj 3 m in je velika nevarnost, da ne bi voda, ki še vedno narašča, vdrla v hiše in tam vršila svoje razdiralno delo. Prav nič ni čuda, da je zadnje dni prišlo blizu jezera do dogodka, ki je razburil vso okolico. V vasi Martinjaku živi družina, oče in petero Otrok; najstarejši je star 11 let. Mater jim je ubila 6trela junija lanskega leta, ko je nakladala seno. Od tedaj so bili otroci, popolnoma razumljivo, pod vse drugačnim vodstvom, saj jih je morala varovati in obenem opravljati vse gospodinjske posle 11 lelna deklica, torej Še sainn otrok. Zadnje dni preteklega tedna pa, ko je bilo dekletce zaposleno s pospravljanjem in očeta ni bilo doma, se je 7 letnemu Tonetu in 5 letnemu Frančku zahotelo vožnje po jezeru. Ob pol 2 popoldne sta se spravila nad Cesarjev čoln in ga s silo spravila v vodo. Vzela sta tudi eno veslo. Odpeljala sta se na odprto jezero. Toda zašla sta v tok, kateremu se s svojimi slabotnimi močmi nista mogla zoperstaviti. Tone je veslal, Franček pa ga je le gledal in mu dajal »strokovnjaške« nasvete. Tok ju je nesel proti nasipu. Kmalu pa ju je zaneslo v drugo stran, proti Otoku. Trudila sta se, da bi čoln obvladala, toda nista mu bila ko«. Voda ju je nesla kar naprej in njunih klicev na pomoč ni čul nihče. Nazadnje, že pozno popoldne pa je čoln zadel na sipino in obetal. Otroka nista mogla ne naprej, ne nazaj. Nebo se je pooblačilo, začelo je deževati; junaka sta postala lačna in izmučena. Kar na lepem, dasi je dež lil »kakor iz škafa«, sta zaspala, naslonjena na sedežni deski. Zvečer ob pol 8 pa je sosed obvestil njunega očeta, da otrok ni. Takoj so zaslutili, da se jima je morda pripetila nesreča in so ju začeli iskati. Opazili so, da Cesarjevega čolna ni. Oče je kmalu opazil daleč od vasi, na drugi strani jezera pri Benetkah čoln. Pozno zvečer so otroka dobili, čoln jo bil poln vode, otroka pa vsa premražena in premočena. Kaj pa bi bilo, če bi ju tok zanesel proti požiralniku Karlovici? — Dogodek je vzbudil splošno razburjenje pri vsem okoliškem prebivalstvu. Zbor je vodil predsednik kapetan v pok. Gnus, ki je obenem podal kratko predsedniško poročilo in orisal podzvezino delovanje v preteklem poslovnem letu. Važno delo je odbor izvršil z zgraditvijoi smučarske poti od Sv. Bolfenka do Radvanja, ki pa zaradi odpora nekaterih posestnikov še ni. popolnoma dokončana. Podzveza se bavi z mislijo, da bi pri Ribniški koči na Pohorju zgradila smučarsko skakalnico, da 6e bodo tamkaj mogle vršiti tudi tekme v kombinaciji. Napravili bodo tudi izseko za slalom. Za bodoče namerava pod-zveza smučarske tekme razpisati v višjih legah, kjer so snežne razmere sigurne. Za slučaj pa da bo dovolj primernega snega tudi v nižjih legah, bodo tekme preložene tjakaj. Gospod Konič je podal tajniško poročilo, iz katerega je videti, da ima podzveza sedaj 115 verificiranih smučarjev. V letošnjem letu je bilo na novo verificiranih 34. Podzveza je imela v načrtu 22 tekem, od katerih pa se je zaradi slabih snežnih razmer moglo izvršiti le sedem. G. Golubovič je poročal o društveni blagajni, ki je imela 139.669.50 Din denarnega prometa. Premoženje podzveze znaša 28.709 Din. Tehnično poročilo je podal g. Forstnerič, ki je poročal o vseh težavah, ki so nastopile v zvezi z graditvijo smučarske poti s Pohorja. Letošnja najvzomejša prireditev je bila medmestna tekma Maribor—Zagreb v slalomu pri Ribniški koči. Tekem za državno prvenstvo v smučanju v Sarajevu se je udeležilo 25 tekmovalcev iz mariborske podzveze. Občni zbor je nato še pozdravil g. Kunstelj iz Ljubljane. Člani tekmovalci so pri debati o poročilih predlagali, da bi se v tehnični odbor pritegnili tudi nekateri tekmovalci, ker bi na ta način tehnični odbor lažje delal. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen kapetan Gnus, za odbornike pa: dr. Lutman, Aljančič, Golubovič, Krajšek, Konič, Voglar, kapetan Ilič Vetrih, Forstnerič, Vezjak, Pirnat, Šapec, Čerin, Fras, dr. Schrott in Lautner. V nadzornem odboru sta ravnatelj Rodošek in inž Šlajmer. Razsodniki so: Bergoč, dr. Tominšek in ravnatelj Loos. lastil občinskega denarja. Prvi obtoženec Ivan Jenko, ki mu je obtožnica naprtila, da si je kot blagajnik krajevnega šolskega odbora prisvojil 5130 in 1000 din, je iz-iavi.lt »V nobeni točki nisem kriv. Nisem poneveril mti dinarja. Vsak denar, ki sem ga bil prejel od občine za šolo, sem izročil svoji hčerki, ki je vodila knjige. Napačno je bilo to, da nisem od hčerke vsakokrat zahteval protipotrdila. Vsaka sola nekaj stane. Premalo sem bil previden.« Glede pobiranja oglednih stavbnih taks jo izjavil, da je bila to stara praksa še prejšnjih občinskih uprav. Virgil Soberl, bivši župan, je prav tako zanikal vsako krivdo, zlasti da bi si bil prilastil občinski denar za svoje namene. Vso manipulacije je izvršil v dobri veri. Ni imel namena občino oškodovati. Rajnhartovega računa 150 din je omenil, da je to storil, da bi za občino kril neko kol-kovino, ki jo je zahtevala krajevna kontrola v Ljubljani. Ta je ob občine zahtevala, da izterja do 9000 din premalo plačane kolkovine. Tretji obtoženec Fran Mohorič je na miren način pojasnil, na kakšen način je zapleten v celo afero. Ni kriv. Bil je občinski odbornik in županov namestnik. Glede slučaja Aleša Lagoje mu ni nič znanega. Četrti obtoženec, Toinaž Noč, je odkrito povedal, kako je napravil podpise delavcev na mezdni listi. Najprej je bila sestavljena originalna mezdna lista. To so vsi delavci osebno podpisali. Ker je bil original zelo umazan in nečeden jo napravil nov, čeden prepis. Tu je nekatere 'delavce naprosil, da so se sami podpisali, druge pa je res on podpisal. Ni imel slabega namena. Originalno polo je dolgo casa hranil. Nekaj mesecev pred revizijo pa jo je z drugimi papirji vrgel v peč. Vse je napravil samo zato, da bi občinska uprava lepše izgledala. Zadnji obtoženec, Fran Rajnhart, je prav tako zanikal, da bi bil v kazenski preiskavi proti Šoberlu in tovarišem pri okrajnem sodišču v Kranjski gori pričal po kri-vem. Sodnik ,e prišel na Koroško Belo. Pa so ga klicali >z tovarne. Ko so ljudje videli vabilo, so mu govorili: »Prišel si v lep msx Ves je bil z,ne- sodniku ka' *e Pravil preiskovalnemu c Fran Sefi St“ ibi.la zasliSana viSii rag- inšpektor g. 1 ran belan od banske uprave, ki je bil izve- Bidovec‘ZSnHhb"inSke uPrave- in delovodja Anton Bidovec. Sodba se je naposled glasila: j:„n.,V,lrgilJŠ0.blrl se obsodi zaradi fingiranega računa v zadevi Rajnhart na 7 dni zapora in 180 di- re£,ari?.(? kazni’ pogojno za 1 leto. Dalje ima piacati o00 din povprečnine. Glede ostalih inkriminiranih dejanj se popolnoma oprošča. Fran Rajnhart se zaradi krivega pričevanja obsodi na 10 dni zapora, pogojno za 3 leta. Ostali obtoženci se popolnoma oproste od obtožbe v smislu § 280. k. p. zaradi pomanjkanja dokazov. Državni toži-.? *?r' dulij Fellaher je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. Obtožence je branil odvetnik dr. A. Stanovnik. Kulturni koledar Josip Drobnič 18. aprila 1812 en je rodil pri Sv. Hemi pri Sotli Josip Drobnič. Gimnazijo je dovršil v Celju, bogoslovje v Celovcu. Kaplanoval je po različnih krajih in je končno prišel za učitelja slovenščine na gimnazijo v Gradec, kjer je tudi 5. avg. 1861 umrl. Kot dijak jo nabiral narodne pesmi za Stanka Vraza, ki ga je tudi pridobil za ilirsko idejo. Spisal je tudi llirsko-nčmačko-talijanski mali ročnik. Pozneje je izdal Slovensko-nemško-talianski in taliansko-nemško-eloveneki besednjak (Lj. 1858). Največja Drobničeva zasluga pa je, da je ustanovil 1850 Slovensko Čbelo, ki je imela namen postati prvi slovenski leposlovno-poučni list. Žal je moral list zaradi pomanjkanja števila naročnikov kmalu prenehati. Kljub temu pa je list važen. Dal je Janežiču pobudo, da se je z vso žilavostjo oprijel ideje slovenskega leposlovneea lista. Jelenc Franc 19. aprila 1805 je umrl v Innsbrucku pravnik, iožefinec Franc Jelenc Rodil se je 26. nov. 1749 v Češnjici pri Selcah. Študiral je licej v Celovcu in Ljubljani. Bil je tako nadarjen, da so se jezuiti potegovali, da bi ga pridobili za svoj red in da ga je profesor naravnega prava Martini imenoval pri nekem izpitu »Monstrum Carniolae«. Takoj ko je promoviral na dunajski univerzi iz prava, je bil imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku. Branil je innsbruško ■univerzo ter Jožefove odredbe. L. 1782 je bil imenovan na stolico rimskega civilnega in internacionalnega prava v Freiburgu. Pozneje se je zopet vrnil v Innsbruck, kjer je postal direktor juridične fakultete. Napisal je več znanstvenih razprav in oster pamflet v verzih: Der Mann am Kapital, ki je izšel anonimno in kjer kot strog Jožefinec napada papeža in menihe. Sodelovanje mest Male zveze Uubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 19. aprila: Ema. Jutri, torek, 20. aprila: Agnez. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. * Drama: Zastrlo. Opera: Zaprto. Kino Union: Kreutzerjeva sonat; Kino Sloga: Junak dneva. Kino Matica: Materinstvo. * K I N O * UNION Veliko filmsko delo po noveli Leva Tolstoja Kreutzerjeva sonata Lil Dagover Peter Petersen Glasba L. van Beetboven, Oajkovski m Chopin Predstava lami samo ob 16. url, obe večerni predstavi odpadeta vsied Koncerta TEL. 27-30 LOGA Vesela filmska komedtla, polna pristnega Humorja Junak dneva V gl. vlogi Heinz Ktihmann, Gina F&lkenberg TEI. 21-24 MATICA po: Pr« Ljubljana, 19. aprilu. Že na skupščini Zveze jugoslovanskih mest, ki se je vršila dne 20. septembra 1936 na Cetinju, je predsednik ljubljanske občine, g. dr. Juro Adlešič, predlagal, da se obnovi delo na sodelovanju slovanskih mest in mest Male zveze ter da se pristopi k ustanovitvi Zveze slovanskih mest, odnosno mest Male zveze. Skupščina je soglasno ta predlog usvojila, ter so se v smislu resolucijo, ki jo je skupščina tozadevno sprejela, pričeli tudi konkretni ukrepi za to sodelovanje. O priliki obiska Jugosl.-čsl. lig v Pragi v mesecu dec. 1936 je v imenu Zveze jugoslovanskih mest konferiral dr. Adlešič o tem predmetu in praktičnih ukrepih z generalnim tajnikom Zveze češkoslovaških mest in občin, g. dr. Jaroslavom Šafarem, ter je nato na osnovi teh konferenc iznesel podrobni referat na seji poslovne uprave Zveze jugoslovanskih mest dne 28. decembra 1936 v Zagrebu. Zlasti se je konkretiziralo vprašanje ustanovitve Zveze mest Male zveze. Te dni je obiskal vsa tri jugoslovanska prestolnična mesta: Belgraa, Zagreb in Ljubljano, g. dr. šafaf in ob tej priliki s predstavniki Druga Ljubljanina garnitura je dobro izpolnila nalogo. Mali Cankar utegne sčasom postati pred golom izredno nevaren. Grintal bo na levi zvezi za ligo prav uporabna akvizicija. Ob okolici, ki ga bo razumela, se bo brez dvoma dobro obnesel. Hermes je razočaral — kakor pove že rezultat. Poedinci znajo mnogo, igrajo pa z nonšalanco, ki izključuje vsak uspeh. To je — po današnji igri — rendezvous učenjakov, ne pa moštvo igralcev. Morali bi si še samo nalepiti dolge snežno-bele brade, natakniti na nos zlate ščipalnike ter stisniti leksikon pod pazduho. Njihovo igračkanje in otročje »he-canje« si po svoji brezplodnosti išče primere. Ob izigravanju pozabljajo igrati. In čudno, da se k ta kim podvigom odločijo vselej, kadar trčijo ob ko' ličkaj resnejšega nasprotnika. Čas bi že bil, da se spametujejo. Konec. Naši motoristi Ljubljana, 19. aprila. Nad vse pričakovanje obilna udeležba članov Moto-sekcije ŽSK Hermesa na članskem sestanku pri »Slonu« dne 18. t. m. zvečer je prepričala vsakogar, da ta od nikogar podpirana, a narodu jako potrebna Športna panoga lepo napreduje. Sestanek je namesto bolnega načelnika iag. Jakša otvoril stari ustanovni član g. Ciglar s pozdravom, in prosil, da se članstvu prečita zapisnik letošnjega občnega zbora, ki se je v provelikem zatišju vršil dne 16. marca t. 1. Culi smo da je ta sekcija izvedla v minulem letu štiri prireditve, med temi znano dirko na Ljubljanski grad in veliko ocenjevalno vožnjo motoristov skozi Mengeš na Pokljuko, povsodi s polno udeležijo in brez vsake nezgode. Ponovno se je povdarilo dejstvo, da naši merodajni faktorji posvečajo premalo pažnje tej novodobni panogi športa, ki jo iz razumljivih razlogov vsi življenja željni narodi skrbno podpirajo. Povdarila se je ponovno resnica, da se na motorista ne misli z ozirom na kvalileto cest, niti višino taks ali ceno kuriva. Ko je članstvo culo, da je po 16. marcu tudi blagajniško stanje urejeno, je na tem dopolnilnem sestanku soglasno odobrilo novi odbor: načelnik ing. I. Jaks, pod načelnik Ivo Rupena, tajnik Kraner Ludovik, blagajnik Arhar Franc, odborniki: Sclnveitzer Rudi, Skopec Viktor in Payer Leopold. Gospodarstvo: Horjak Sostenes in Sernec Robert; revizorji: Plevel Franc in Hribernik Karol; tehnični vodja Ciglar Jakob. V podrobnem poročilu g. Rupene smo Culi, da pride letos zopet na dirkalno progo priljubljeni »Leteči Kranjec« Starič Ludovik, da je g. župan nakazal malo, toda zelo dobrodošlo podporo. Prireditve v programu so: domača medklubska dirka, ena z zunanjimi konkurenti in trndicijonalna na grad. Ob ostalih prilikah se bo članstvo zbiralo za izlete in se udeleževalo konkurence tudi pri drugih klubih. Napovedani prihod motoristov iz Belgrada je članstvo vzelo rado na znanje z že.ljo, da jih sprejni na ogled naše planinske Slovenije. — Velika želja je, da bi uspel uapovedani izletni sestanek tržaških in dunajskih moloritlov v Ljubljani, kjer bi se za lotoSuje Binkošlj na našem dirkališču kot mednarodni gostje pomerili sile na jeklenih konjih. To bi bila lepa prilika domačim vozačem, ki ne ž*»iijo bili le »nedeljski lovcic, da se seznanijo z izbranimi znamkami vozil in vidijo priznane kvalitotno vozače, ki jih imamo pr nas tako malo ker se nismo pravočasno brigali za njih izpopolnitev. Iz It. Jerneja Št. Jernej, 19. aprila. Naše zadnje poročilo v »Slov. domu« je vzbudilo v našem kraju zelo mnogo pozornosti. Bilo je mnogo povpraševanja po časopisu in izvodi, ki so bili na razpolago, so kar krožili iz rok v roke. Nehote smo pa razburkali s tem nekaj slabo krvi proti klerikalcem, kakor da bi bili oni krivi, da je to in ono dozorelo za kriminal. Nekdo je kazal celo črno podplute pesti, ker je z njimi strahovito mlatil po neki tuji — mizi, ki je pa bila na vso srečo dovolj trdna, da je prenesla »napad« brez škode. Slišimo, tudi da se je nekdo informiral pri »dohtarju«, kako bi ee dalo klerikalcem usta zavezati. Najbolj se pa čudimo, da se najdejo za tako naivnost celo »izobraženi' navijači. Hočemo samo reči, da kriminal vendar nima z dnevno politiko nikakega posla vin da ni poročanje o »grabežu in kradežu tuje lastnine« nikaka posebnost klerikalnega časopisja. Želimo zato, da bi onim, ki vidijo okoli sebe prividne strahove, zopet kmalu odleglo. Od tu in tam V začetka maja se bo sestal senat na zasedanje ter bo obravnaval osnutka trgovinskega zakona in zakona o pooblaščenih inženirjih, ki ju je oba že sprejela narodna skupščina ter pred dnevi tudi poseben senatni odbor. Spomenik prvemu kronanemu hrvatskemu kralju Tomislavu bodo postavili v Zagrebu. Kip je že izdelan, in sicer je to delo izvršil kipar Fran-geš Mihanovič. Zbrali so tudi že potreben denar. Svečano odkritje bo sredi poletja ter bodo ob tej priliki priredili tudi velike hrvatske narodne svečanosti. Nadejajo se, da bo v Zagreb takrat prihitelo mnogo tisoč ljudi. Zagrebška policija še vedno išče akademike, na katere je padel sum, da so sodelovali pri umoru akademika Krste Ljubičiča ob zadnjih pretepih na univerzi. Ivan Jelič 6e je sam prijavil v spremstvu svojega odvetnika, takoj za njim pa je policija prijela tudi akademika Ivana Pejiča. Našli pa so tudi nož, s katerim je bil Ljubičič ubit. Morilec ga je zakopal v zemljo na Tuškancu. Nerednosti in slabo gospodarjenje v občinah savske banovine pod prejšnjimi režimi odkrivajo postopoma nove občinske uprave, ki so prišle na vodstvo občin po zadnjih volitvah. Primeri niso redki. Revizijo pa izvršujejo obainski odbori sami, le Gospodarska sloga iz Zagreba jim pošilja v pomoč svoje strokovnjake. Tudi aprilska kvota 500.000 nemških mark za nemške turiste, ki so namenjeni v Jugoslavijo, je bila z včerajšnjim dnem izčrpana. Tako noben Nemec ne bo mogel do konca tega meseca v našo državo. V vseh štirih mesecih so nemški turisti izčrpali že dva milijona mark, prav toliko, kolikor je bilo lani kredita za vse leto. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras potujeta po Jugoslaviji in sta bila včeraj v Kotoru. Pripeljala sta se tja iz Sarajeva. Tudi v Kotoru jima je bil prirejen veličasten sprejem. Iz Kotora sta visoka gosta odpotovala v Dubrovnik. Zborovanje Rdečega križa je bilo včeraj v Belgradu. Vodil -ga je prvi podpredsednik senator Svetozar Tomič. Navzoči so bili odposlanci kralja, kneza namestnika, ki je tudi predsednik Rdečega križa, ter zastopnik vlade, prosvetni minister Sto-šovič. Izvoljen je bil spet stari odbor, le da je bil na mesto drugega predsednika namesto senatorja dr. Šiloviča izvoljen dr. Marko Ivostrenčič iz Zagreba. Na dosmrtno ječo je sodišče v Požarevcu obsodilo hajduha Marinka Radiča, ki je zagrešil več umorov, ubojev in ropov. Z njim vred je sodišče obsodilo na daljše kazni 37 njegovih pomagalcev, 22 pa jih je oprostilo. Obsojeni hajduk je bil z obsodbo kar zadovoljen. V februarju so narasle vloge pri 7 hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so sicer vloge pri 29 slovenskih hranilnicah v celoti padle za 2,750.203 din in znašajo 1,009.914.907 din (dne 28. feb. 1937). Ta odtok je sorazmerno neznaten. Razveseljivo je, da so narasle v tem mesecu vloge na hranilne knjižice pri 5 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8 hranilnicah, vloge v celoti pa pri 7 hranilnicah. Tudi število izdanih hranilnih knjižic in odprtih tekočih računov se je gibalo ugodno. Število hranilnih knjižic se je povečalo pri 7 hranilnicah, število obstoječih tekočih računo tudi pri 7, skupno število vlagateljev pa celo pri 9 hranilnicah. »'•'A ,*/»,'•*. . *.l n.,<• r k»-', • J, 'i**1* * * 1' fr ^ J/ '•* ^ ■ 0 y I/, r*V ‘nr1- .r /v* fi v, <^ rt >, 1 t Jf. 5jAiC wL ij S skokom v Todnjak se je hotel pred ječo rešiti kmet Branko Milovanovič iz Viševcev pri Kragujevcu, ki je oropal nabavljalno zadrugo v Viševcih. Ukradel je 5000 din in jih še tisto noč zapil s svojimi prijatelji v Smederevski Palanki. Ko so ga orožniki peljali v zapor, jih je spo-toma prosil, da ga puste k vodnjaku, ker ga muči žeja. Orožniki so mu dovolili, toda Branko se je vrgel z glavo naprej v deset metrov globok vodnjak. Samomor se mu ni posrečil, ker so ga orožniki hitro potegnili spet ven. Pač pa se jc močno poškodoval. Bodijevo afero s preprogami bo moralo so- tožilec že sestavil obtožnico proti Bodiju, Novakoviču, Lidiji Bodijevi, Ivanu Nečajevu in Stanku Erorju. Apelacijsko sodišče je sedaj odredilo ponovno zasliševanje. Proti »Ta-Ta« so belgrajski trgovci napisali ponovno pritožbo in jo izročili upravniku Belgrada Milanu Ačimoviču. »Ta-Ta« namreč v Belgradu nemoteno posluje od takrat, ko je državni svet razveljavil iz formalnih razlogov odlok trgovinskega ministra. Belgrajčani se pri tem sklicujejo tudi na primer zagrebške »Ta-Ta«, ki jo je dala obrtna oblast zapreti in zapečatiti. Četrtino dobitka državne razredne loterije v znesku 200.000 din je zadel pred tremi dnevi osel iz Jagodine. Trije kmetje so skupaj na sejmu kupili starega osla, da jim je vozil led za kavarne. V veselem razpoloženju pa so se vsi trije lastniki in z njimi tudi kavarnar zmenili, da bodo kupili cetrtinko srečke. Ker so bili štirje, so sklenili, da se ^srečka ne bo glasila na nobeno njihovo ime, pač pa na ime njihovega osla. In res, osel je zadel 50.000 din. Ko so denar dobili, so oslu privoščili nekaj sladkorja in kozarec vina. V cerkev na Gori Oljki udarila strela Celje, 18. aprila. Komaj so Savinjčani popravili oljsko cerkvico po onem strašnem požaru, ki je nastal pred leli na predvečer sv. Cirila in Metoda, že je prišla nad njo druga nesreča. V soboto popoldne se je namreč motno stemnilo nebo nad Celjem in Savinjsko^ dolino in okrog četrte se je vlila ploha pomešana z gosto točo. Seveda je tudi grmelo, vendar si ni nihče mislil, da bi udarjala strela. Danes dopoldne pa se je razvedela žalostna vest, da je udarila strela dvakrat v poljsko cerkev. Strelovod je bil pokvarjen, zato je strela švignila iz žice v zvonik in v cerkev. Poškodovala je zvonik in notranjščino cerkve in razbila šipe. Zatem je strela udarila tudi v oljsko župnišče in močno poškodovala notranjščino. Ljudje, ki so stanovali v župnišču m videli, da je strelovod pokvarjen in (la je udarila strela v cerkev, so zbežali še ob pravem času v klet, sicer bi gotovo bile smrtne žrtve. K oljski cerkvi je že daues odšlo nekaj ljudi, da vidijo škodo, tovarn. »SlovcuslU dom« uhaja vsak Slavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta inozemstvo 25 Oln Uredništvo: Kopitarjeva ulica dflU Telefon 2994 ta 2996. Uprava* kopitarjev« k. Telefon 2S9SL Za Josoalovaiuko tiakaroo « Lgnbljaaii JL Ce4 Izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki Jože Koaidek. letniki s 19 Hudičevih otokov »Ustrelil ga bom!« je dejal Rankin in zaškripal z zobmi. Odrinil je vojake, ki so mu bili v napotje in je hitel proti robu kanala. »Streljajte!« je medtem že zapovedal svojim vojakom. »Streljajte dobro.« Spet 60 odjeknili 6treli, ki so se vrstili drug za drugim še pogosteje kot prej Begunec je napel vse svoje moči. Ves izmučen se je divje boril z valovi in se počasi le odmika! zasledovalcem. Bila je zopet sreča, da ga je tok nesel v isto smer, kamor je hotel. Kmalu je izginil zasledovalcem izpred oči. Pa vendar ni bil še popolnoma izven nevarnosti, ker so krogle še vedno padale poleg njega v morje Vojaki so še streljali z obale, čeprav begunca sploh niso več videli. Streljali so kar na slepo srečo. Na most je prišel tudi upravitelj jetnišnice in z daljnogledom opazoval morsko površino. Ko je opravil ta svoj posel, je zopet odložil daljnogled ter se obrnil k Rankinu: »Z ladje so spustili čoln, ki mu gre na pomoč. Krenite za njim v smeri proti ladji in ga zasledujte. Želim, da ga privedete nazaj... živega! Ali razumete?« Rankin je po vojaško pozdravil in na kratko dejal: • »Razumem, gospod zapovednik!« Že se je odpravilo nekaj oboroženih mladeničev proti kraju, kjer so bili kaznilniški čolni. Vsi so se vkrcali na en čoln in so pohiteli v smeri, kjer je bila jadrnica. Zdravnik Mudd se je med tem že precej približal ladji, prav blizu svojega cilja. Cisto od blizu je že videl ladjo, ki naj bi mu prinesla prostost. Začele so ga zapuščati moči. Težko je že dihal. Ni mogel več dalje. Občutil je silne bolečine v rami. Gotovo ga je zadela krogla. Obrnil se je na dovoljstvo na obrazu, toda kot vojak ni hotel takoj pokazati svojih občutkov preveč očitno. Zato je z nekam trdim glasom vprašal: »Kako ti je, sinko?« »Dobro mi je,« je odgovoril begunec, »oh, sedaj mi je tako dobro!« »Peggy je bila vsa obupana nad tvojo usodo... Iskali smo dolgo časa poti in načina, kako bi ti pomagali... To, kar smo sedaj ukrenili, je edina možnost tvoje rešitve.« »Oh, hvala vam,« se je zahvaljeval Mudd. »Niti misliti si ne morete, kako težko sem pričakoval tega trenutka.« »Sedaj moraš hitro spat, da si odpočiješ,« je še dejal polkovnik. »Za vse drugo bomo že poskrbeli mi.« Gospa Muddova in njen oče polkovnik Dyer sta opirala begunca in ga peljala v udobno kabino, kjer je bila zanj pripravljena postelja. Tu je zdravnik Mudd videl še nekega znanca. Ob postelji je stala Rosabella, ki ji je tudi od samega veselja kar žarelo njeno zagorelo lice, ko je zopet zagledala svojega gospodarja., »Oh, hvala Bogu, hvala dobremu Bogu, ki vas je zopet privedel nazaj,« je šepetala vsa srečna. Zdravnik jo je ^pobožal po glavi, nato pa se je obrnil k svoji ženi, ki so ji še vedno silile solze v oči, in dejal: »Ti si moj angel. Ne jokaj, sedaj je spet vse dobro... Samo, da sem se rešil te strašne ječe!« »Da, dragi moj,« je pritrdila vsa v solzah srečna Peggy. Sedaj je zopet vse dobro. Vse je pripravljeno. Izposlovala sem obnovitev sodne razprave. Sodilo te bo zdaj civilno sodišče. Kmalu boš zopet videl Martho, ki te nestrpno pričakuje. Potem se ne bomo nikdar več ločili. Začeli bomo zopet novo življenje tam, kjer nam ga je kruta usoda prekinila... Pozabili bomo na strahotne dni, kakor da jih ni bilo nikoli.« »Pozabili!« je ponovil Mudd. »Da, čimprej bomo pozabili na vse, kar je bilo strašnega.« Gospa Muddova je med tem že pripravila povoje in začela obvezovati možu rano na rami. »Te boli?« je vprašala. »Ne! Krogla me je samo malo oprasnila.« »Ali čutiš še kje drugod kakšne bolečine?« »Ne, hvala Bogu!« V japonskem bogočastju je posebno pomembno in zanimivo čaščenje spomina na mrtve. Ob takšnih prilikah je 6lika tamkajšnjega pokopališča zelo pestra. Vse pa v popisanih trakovih. Poročni svatje z nemškega podeželja v starih narodnih nošah. Brezbožna knjiga na španskih bojiščih Vodstvo moskovske pokrajinske zveze brez-božnikov poroča, da je po posredovanju te zveze rdeči proletaTijat poslal od 1. avgusta 1936 do 1. januarja 1937 španskim komunistom in članom mednarodne brigade okrog 29.000 knjig in 60.000 brošur. 18.000 teih knjig se bavi zgolj z verskimi vprašanji v sovjetski Rusiji. Knjige so spisane v glavnih evropskih jezikih in nameravajo ruski brez-božniki 6 pošiljatvamd nadaljevati. Črnoglednost je ozdravljiva Dva francoska zdravnika sta v Manseilleu odprla sanatorij, v katerega ■ sprejemata samo pesimiste, samo take črnoglede obupance, ki mislijo, da jim ni na svetu več obstanka. Te bolnike, ki jih danes po svetu ni malo, zdravita z dušeslovni-mi pripomočki. Zdravnika stojita na stališču, da gre pri taki boleistni črnoglednosti za pravcato bolezensko stanje, ki ga je moči izboljšati in ozdraviti samo z vplivanjem na bolnikovo duševnost. Načini tega zdravljenja so zelo preprosti. Bolnike je treba zabavati, treba jih spraviti do tega, da pozabijo na vzroke svoje otožnosti. Zato se morajo baviti z lahkim športom, 6 preprostimi zabavami, dobivajo lahko in zelo pisano hrano po osebnem okusu. Vrh vsega pa jih še čisto sistematično vzgajajo k smejanju, Ustanova je seveda še premlada, da bi po dosedanjih uspehih mogli soditi o tem, ali bo zdravljenje črnogledežev rodilo kake trajne uspehe. 1980 ton bomb je padlo na Abesinijo Poveljnik italijanskega letalstva, divizijski general Aimone, ki je med vojno v vzhodni Afriki poveljeval italijanskemu letalstvu v operacijskem pasu, je enoči na povabilo Lilienthalove družbe predaval o delu letalstva med vojno v Abeisiniji. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo. Predavatelj je med drugim navedel, da je italijansko letalstvo izgubilo v tej vojni bodisi po nesreči ali zaradi nasprotnega orožja skupno do 100 letal. O delu italijanskega letalstva od začetka operacij do 30. junija 1936 je predavatelj navedel tele skupne podatke: Letala so vrgla skupno 1890 ton bomb in 1360 ton živil, pošte in raznih potrebščin za italijanske sprednje straže na težko prehodnem ozemlju. Letala so izvedla okrog 50.000 ur bojnih poletov. Vodomet - vina Svetovna razstava v Parizu ne bo obiskovalcem nudila samo vpogleda v čudesa sodobne tehnike, umetnosti in iznajditeljstva, marveč bo nudila vsem radovednim in potrebnim veliko čudes te in one vrste v zabavi in uživanju. Tako bodo med tisoči drugih privlačnosti obiskovalci videli tudi vodo, odnosno vinomet, kjer bo neprestano brizgalo v zrak dobro francosko vino. Kakor je ta zamisel presenetljiva in za nas neverjetna, kljub vsemu vinu, ki ga uničimo, vendar ni nova. Pariški vinomet je samo obnovitev prastarega francoskega državnega običaja. Kronanje francoskih kraljev v Reimsu je namreč Francija sto in stoletja praznovala tako, da so ljudstvu na državne stroške na dan kronanja točili vino iz vseh javnih vodnjakov. To priporočljivo in lepo navado hočejo na pari&ki razstavi obnoviti velika francoska vinska podjetja, ki bodo pred svojim paviljonom na razstavi uredila vinomet. Poročila o njem pa ne povedo, ali bodo vsi stotisoči obiskovalcev lahko tisto vino tudi zastonj pili. Holandci drže obveznosti Holandski parnik »Sarcani«, ki je vozil tihotapsko blago, predvsem orožje, je neka uporniška ladja zaplenila in odpeljala v Ceuto. Parnik se je poskušal brez spremstva vtihotapiti skozi Gibraltar-sko ožino. Holandska križarka »Java«, ga ni hotela spremljati, češ da pomaga samo ladjam, ki ne vozijo orožja in streliva na Špansko. Zato tudi holandska križarka ni ugovarjala proti zaplembi ladje. Radio Programi Radio Ljubljara Ponedeljek, 19. aprila: 12 Koračnice (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Koncert francoskih pesmic: Lueienne Boyer in Josepbiiia, Baker Cplošče) — 14 Vreme, bqr*a — & Zdravniška ura: Utrjevanje (g. dr. A. BE9e^)4X,JTT 16.20 Ingelbreeht: Zadnje igračke (plošče) — 1S.3Š) Slovenska narodna pesom (g. France Marolt) — 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacf urn: Viilo (Otok smrti) — MJadon St. Djuričič .i/Belaraii) 19.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za pr&up» — $) Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Godba za ples In pesmice vmes (ploSfic). Torek. 20. aprila: 11.00 Šolska ura: T)eca, kje najdemo sovražnika našega zdravja! (dr. Franta M is) — 12.00 Šramli igrajo (ploščo.) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 C’as, spored, obvestila — 13.15 Koncert pevskega zbora akademikov «Na8a pesem« — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Porečje Sore (g. prof. Fr. Planina) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura (Zgb) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20.00 Radijski orkester — 21.00 Plošče — 21.15 II. ura francoske klavirske glasbe, predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Hajdrihove pesmi. Pojo Akad. pevski kvintet. Drugi programi Ponedeljek, 19. aprila: Belgrad: 20.00 Opera — Zagreb: 20.00 Tenor in violina; 21.00 Ruska glasba — Dunaj: 20.00 Orkestralni koncert,; 21.00 Sinfonični koncert; 22.20 Plesna glasba — Tmt-Milan: 17.15 Plesna glasba; 21.00 Violina; 22.00 Igra - Rim-Bari: 21.00 Sinfonični soncert — Praga: 19.25 Salonski kvartet; 20.15 Pester koncert; 21.05 Igra; 21.35 Kvartet - Varšava. 21.00 Chopinov koncert; 22.00 Orkestralna glasba hrbet. Še je vzdržal nekoliko Sasa. Bil je toliko utrujen, da ne bi mogel prenesti niti najmanjšega napora več... Udje so mu odpovedali... Bil je kakor v nezavesti. Zdelo se mu je, da tone vse globlje in globlje, da se bori s smrtjo, pa da je vse prizadevanje zaman ... Kaj se je potem dogajalo z njim, tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti. Ko je že mislil, da je izgubljen, ko mu je pretila nevarnost, da bo našel svoj grob pod vodo, se je nenadoma pojavil pri njem čoln, ki so ga poslali od jadrnice. Dve krepki roki sta ga zgrabili, potegnili iz vode ter ga položili v čoln. Sele, ko je bil že na jadrnici, se je zopet zavedel. Ves iznenaden je začudeno gledal okoli sebe. Zdelo se mu je, kakor da sanja. Videl je spet svojo ljubljeno Peggy, ki so ji lile solze po obrazu in ki si je prizadevala, da bi ogrela v naročju svojega Sama, vsega premočenega in premraženega. »Oh, Sam, dragi moj!« je vzkliknila. »Hvala Bogu, do sedaj je šlo vse po sreči!« Božala ga je po licu, mela njegove mrzle roke in ga poljubovala. Ko ga je tako objemala, je naenkrat opazila, da mu iz rame teče kri. »Oh, Sam,« je vzdihnila, »ti si ranjen!« »To ni nič,« je zašepetal, »nič proti toliki sreči, ki sem jo le dočakal... Vse se mi zdi kakor sanje... Preveč je vse lepo, da bi moglo biti resnično! Končno sem le zopet pri tebi...« Tedaj je zagledal tudi očeta svoje žene, polkovnika Dyera, ki je stal malo vstran. Staremu Dyeru se je kar igrala sreča in za- »Ledeniški duhovnik" pojde iskat neznano zemljo na severu Jezuitski pater Bernard Hubbard, profesor geologije na vseučilišču Santa Clara, je poznan v Ameriki in znanstvenem svetu kot ledeniški duhovnik, zaradi svojega nekdanjega misijonskega delovanja na skrajnem ameriškem severu. Ta duhovnih, znanstvenik in misijonar je pripravil zdaj vse potrebno za veliko odpravo, ki bo šla na skrajni ameriški sever raziskovat neznane predele in ki bo trajala dve leti. Začela se bo letos junija. Udeleženci odprave bodo odrinili na svojo raziskovalsko pot od rta Barovv na Aljaski. Namen odprave je, kakor pravi naznanilo, ki ga je pater Hubbard izdal, da najde edini še ne odkriti kos zemeljske oble. Pater Hubbard je docela prepričan, da se mu bo to posrečilo. V razgovoru z zastopnikom neke ameriške poročevalske agencije je natančno razložil svoj raziskovalni na- črt. Njegove glavne naloge so štiri: Najprej hoče dokazati enkrat za vselej, da je v neznanem in nepreiskanem predelu severno od Sibirije in severozahodno od rta Barrowa trdna zemlja in ne samo led, kakor domnevajo sedaj. Dalje bo na tej svoji raziskovalni poti posnel zvočni in barvni film o 50 letnem misijonskem delu jezuitov na Aljaski. Ta film bodo predvajali ob 400-letnici jezuitskega reda leta 1940. Dalje namerava poter Hubbard preživeti leto dni med prebivalci otoka King Island, katere označuje kot najbolj nepokvarjene Eskime na Aljaski. Končni namen njegovega potovanja pa je še v tem, da bo dokazal uporabnost ladje, ki je zgrajena po njegovih načrtih iz same kovine in je prav zato sposobna, da zmaga vse težave v vodah, kjer plavajo velike grmade ledu. Greta Garbo streže, Beethoven igra v restavraciji Nekje v Newyorku je posebne vTste restavracija, ki je kraj tisoč čudnih reči. Človek, ki pride prvič v ta lokal, noče verjeti lastnim očem in se mu zdi, da sanja. Restavracija je silno odlična. 2e vrata, ki jih odpirata dva sluga v bleščečih oblekah, so vsa pozlačena. Eden od vratarjev je sam Clark Gable, ljubimec toliko neumnih obiskovalk kinematografa. Nemogoče — Clark Gable ni tak siromak, da bi moral služiti kot vratar. Toda vratar je temu filmskemu zvezdniku podoben kakor jajce jajcu. Ko odlaga človek suknjo v garderobi, pritečeta k njemu dve ljubeznivi dami, ki mu vzameta klobuk in plašč. Ena od njiju gleda tako melanholično, okrog ust ji je videti tako svojevrstne poteze, kakršne ima na svetu samo Marlene Dietri-chova. Ni dostojno, če človek preveč ogleduje garderoberko — toda tu se ne more ubraniti radovednosti; res, to je prava pravcata Marlene Die-trichova, druga pa je po vsem videzu njena ameriška tekmica Katherine Hepburnova. Kaj so »e danes vsi filmski igralci domenili, da si privoščijo izborno šalo in pojdejo vsi streč v to restavracijo? Še preden utegne človek razmisliti o tem, vam že pride nasproti Jan Kiepura s svojim vabljivim smehljajem, da pričakujete, da bo zdaj pa zdaj zagodel katero od svojih melodij. Z elegantnimi gibi vam pokaže prostor in pri tem uganja neverjetne spretnosti 6 svojo servijeto. Nazadnje se prikaže še na klavir... kot filmsko božanstvo, marveč kot nosilka jedi v tej restavraciji, ki se je menda zarotila, da bo ze vse znane ljudi na svetu našla dvojnike in jih nastavila kot uslužbence v svojih prostorih. Se preden se zaveste, ali gledate dvojnike ali resnične ljudi, že vstane tam spredaj slok možak in zavihti taktirko. Zadoni Straussov valček. Mož, ki dirigira, je sam kralj valčka Johann Strauss, se zdi. Pri klavirju pa ne sedi nihče drugi kakor ... sam Ludvig van Beethoven, ves mrk in z vihrajočimi lasmi okrog glave. Vse te in še sto drugih ljudi je znal, seveda v dvojnikih, spraviti v svojo restavracijo za strežnike in godce lastnik, spretni gospod Staneš. Ford je priznal delavske organizacije Uprava Fordovih tovarn je priznala strok, organizacijo delavstva avtomobilske industrije kot zastopnico delavstva pri pogajanjih za končanje stavke v tej industrijski panogi. Vodstvo Fordovih tovarn v Kaliforniji, pravi pri tej priliki izdano poročilo, je pripravljeno priznati omenjeni sindikat kot edino organizacijo, ki ima pravico pogajati se za sklenitev kolektivnih pogodb. Delavskim zastopnikom so Fordovi zastopniki obljubili, da bo na to pristalo tudi osrednje vodstvo Fordovih