53. Jtnilta.
I Mat. i ipMU i ura m
DLIltL
^■^ ^^H ^i^   ^h   HSh IH V HV HIHI ^B       IH m IhEB Hi H ^V HIV w
•Slovenski Narod" v«l|a p* p*£tti
ta kraje bivše Avstro-Ognke:                            « Nemqj»:
•jlo Ijto tki^j naprcj.   •   K 60--     eda leto mprej   ....*«—
Strt leta.....15 —       *• A^criko in vic drage dcicle:
m metee    .         ....   550     ćelo leto aaprej   •   .   .   .   K 70"—
VpMfanjem glede luseratov te na  priloži za odgovor dopisnica ali snimka. Iprsvaittro {»podaj, pritiKje. ievo>. SamĐova nlica «. S, t#l«f*a *t. to.
bfca|a vaalfc #aw *■■•■», IsvaMuU aw««l|« te pra—1%«
faaentl   se   n&majo   po   norabljeaem  prostora   In   sicer   1 «w»   visok   ter
Sftmlfiofc prostor: enkrtt po 12vin., đvakrst po 11 vin., trlkrat po lOvin.
PotUno (enak pioftort 30 vin. partc in iahvale (enak prostor) 20 vlnarjev.
Pri vcCjlb inseretfih po dogovoru.
Usrl sart«»IU taj pftifjej« aaroealM vetvs   :ajy po Bakssalol. "M
la aaaM pisacac ttrttse brei ••slitre đcosrjt se se aoresis likaktr szirstL
„Mcrodaa Tiskare a« tololoa it 99.
.Slovenski Narod- veija v Linftlfaal i dostavljen   na   dom   ali   £e  se  bodi   ponj:
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 58 — I četrt  !eU  naprej .    .   •   .   K 15— pol leta...... 29-— | na mesec     .       .   .   .   .. K 5*—
Posameina itevllka velja 39 vlnariev.
Dopisi na) se trsnkirajo. Rokopisi se nevračajo. OrađnUtroi Iaaflo*a  mliea HS(vL aadstr. levo), talafaa ftt. 34.
ZSorounnje Izvrseuolneg^ odbora JDS.
Včeraj je od 9. ziutraj do pol ene popold. je trajaln zborovanjc izvrševal-nega odbora JĐS. v mestni posvetoval-nici ljubljanski. Zborovanja so se udtie-iili č!ani izvršcvaJnega odbora z vseh Strani naše domo\ -ine. Po dolgotrajni iz-crprti debati so bile sprejete sledeće
resoiucije:
Izvrše valni odbor JDS, zbrem na fcborovarju 2. marca 19|v>, ponavlja 2 ah t evo. da se Kraljevini Srbov, Hrvatov in Siovencev pridruži tuđi za-scaena Dalmacija. Reka. Istra. Trst kot avtonorrma luka. Gorica z vsem slovenskim delom Goriškc, Beliak, Celovec, Velikovej z okolišem, Maribor s krepkim zavarovanjem Dravske doline, Kadgona, domovina prekmurskih Slo-vcucev, vsa Voj\odina ir. zlasii Teine-5\ar z okolico. V svetem prepričanju, d a j e i c s t o u r e d i t v i i o ni o ? o č a z a ^ o t o v i t e v i ;• ? j u c g a m i r j opozarja javno ni n e n j c i n vest vsega sveta, da pomisli na usođ-ne posledice, če bi tepiani narod Srbov, Hrvatov in Siovencev se nadalje r/! c r a 1 v c- d i t i ooibo 2 a neod-rešene brate. Ne. smLjmo se sirušiii nobenc:<a koraka, da zapreeimo nov z'očin na našem narouj Središnja vlada se pozivlju da taKo; cdpo-kliče mirovno delegacijo Kraljevine ^ vm*. Hrvatov in Siovencev izTari d aiobi lioMa in-teraliirana   konferenca    pod   1 a š k i m
lerorizjmom anulirati svečane cbijube zatiranim narodom ;n vzeti za temelj ograničenja na zapadu london-skipakt.kijesramotenmadež in pravca ta skrunitev pra-pora rešiteljev zatiranih narod o v.
IzvrŠevalni odbor JDS. v Ljubljani pozdravlja in odobrava sklepe z zboro-vunja s predstavitelji enakomislečih stranlc y Sarajevu; želi. da priđe do ustanovitve ene jagoslovanske demokratske stranke za vse o^emlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Siovencev.
IzvrševaJni odbor pozivlja poslan-ce JDS v riarodnem predstavništvu, da p o s p e s i j o delo za konstituanto, kot od naroda voljene zakonodajne zbornice.
Volitve v koristituante naj se vrše na čim sirši podlaci s splosno, enako, neposredno volilno pravico s proporcnim sistemom; volijo naj vsi moški in ženski državljani od 1\. leta d^ije; popolna s v o b o d a volitve naj ho zajamčena.
Nacrt ustave, ki era je predložiti v sklepanje  konstituanti,  naj   vsprejme
L1STEK.
Dr. Jos. C. Oblak:
Koroški Slousnd.*
(Nekoliko   karakteristike*   —   KoroSko narecje in  narodne  pesmj.)
Znano je, da imamo Slovenci mnogo dialcktov, pri katerih se kaže vpliv tujerodnega soseda, s katerim mora dotični del naroda deloma vsled gospodarskih zvez, deloma vsled skupnih uradov v mešanih kraj ih bolj ali manj obcevatL Tako je sprejel trža^ki in gorički Slovenec tujke iz italijanščine, drugi Slovenci germanizme. Pa tuđi na naglas in narecje je imel tuji jezik vpliv. In tuđi narobe! Čeprav slovenski jezik ni imel tolikega vpliva na drugo-rodne jezike, kakor nasprotno. Kak vpliv je imel predvsem hrvatski jezik na slovenski ob mejah slovensko - hrvatskih, o tem mi tu ni govoriti, ker smo bili Slovenci, Hrvati in Srbi enkrat en narod, in je pravzaprav ta navidez-ni vpliv medsebojnih bratskih iezikov le polagano prehajanje hrvatskega jezika v slovenski jezik (ali bolje dia-lekt), ki se čim bolj razlikuje, čim dalje se oddaljujemo od skupnega stika. Naši gospodarji  so  to izkoristili in to raz-
* Ta članek je nadali c van je ali do-datek onim člankom, ki so izšlt pod naslovom *Korc5ka Slovenija« in s podlistkom istega pisatelja v našem listu iz 1. 1096 pod naslovom »Izprehodi po koroSki Sloveniji«, ki so svoj čas vzbudtli tplošno zanimanje Iziđejo z drugim! v posebni brošuri.
Op. ur.
načela demokratskih modernih d r ž a v ; državo naj vodi e n a zakonodajna z b or n i c a ; velike o b -čine in večja gospodarsku o k r o ž j a naj dajo temelj ustroju enotno vrejeva-ne države; vsprejemamo m o n a r h i č-n o obliko države z narodno Jina.^tijo Kara^iorRjevičev na če!»i; a kralj bodi pred^taviteij narodove volje.
Izvrševalni odbor naroča poslan-cerr, JDS, da smatrajo za na inu j-n e ] š e ureditcv prehrane ter tlo-b av o drugih živlienjskih potreb-š č i n z z n i ž a n j e m njih ceu. Sporedno s tem je rešiu perece gospodarsko in crrriotno vprašunje u r a d n i š t -va. kakor vseh javnih namešOer.ccv sploh.
Izvrševalni odbor JDS. pozivl.ia dežcino vlado 7/> Slnvcmjo. Ja nriporoča osrednji vladi čim skorajšntc sklica-nje d e ž c 1 n eg a sveta kot Kontrolni iii posvetovalni orcan c;c"e!ni vladi.
Z zahvalo in zacoščenjem pozdravljamo vest iz Belgrada, ki nam nazna-nja sklep središnje vlade, da da na raz-polajro znaten znesek v pokritje stroš-kov za pripravo ustanovitve v se u č i -lišča v Ljubljani. Izvrševalni odbor zahvaljuje v s e h č i 1 i š k o komisijo v Ljubliani, ki je svoje temeljito delo pospešila tako, da je   dozorelo   do   izvrsitve.
Vladislav rabjančič;
Karakteristična pojava pri vseh državali, ki jih je rodila ali preuredila svetovna vojna, je, cl u so od vseli strani obkoljcne od sovriižnikov. Republika Sovjctov je obda.na cd cg^iicnesa obroča vojne na vseh koncih. Poljska je v prepiru z vsemi sosedi, Ceho-Slo-vaška je utrjeni tabor, ki za. obi iva rnorje sovražnikov, Madžarska ne šte-je niti enega prijatelja med svojimi sosedi, I^omunija se celo z Juzo.slavijo prepira. Povsod je isti položaj. Ravno-tako je tuđi z našo domovino, kralje-stvom Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Bolgarov se ni minila slast po siroti Makedoniji. Romuni bi nam hotjli iztr-gati žitnico na.šc države Banat, Madžari drže v svoji pesti Prekmurje, o ka-terem se pri nas žal le malo govori in piše, Nemci so nam ugrabili Koroiko in pripravijajo nove boje, z I tali jo, ki nas hoće zadušiti, je stanje skrajno napeto. Celo Arnavti škiliio preko naših državnih plotov. Le Grki se drže mirno, ker jih vodi pametni   v'enizelos.
Ražen te ne prevec zavidne zima-nje situacije ima naša država opraviti s sicer ne velikimi in stevilnimi, ven-dar strupenimi notranjiuii sovra;iniki, kakor so Nikole NjesoSi, RaJići in kakor se že imenuje ona šaka kapita-Hstov,  dema^ogov,  plačenikov,  Avstri-
liko pooštrili po nekod tako daleč, da so ustvarili umetno animoznost in se-paratizem med posameznim i plemeni. Pri nas so sli Nemci se dalje, tako da so hoteli celo različnost slovenskih narečij politično izkoristiti ter s satansko hudobnostjo med Slovence same sejati ljuliko separatizma in mržnjo s tem, da so zahrbtno ščuvali Kranjce proti Štajercu, Štajerca proti Korošcu, Primorca Droti Kranjcu ter podpirali vse tište elemente, ki so bili za tak separatizem dostopni. Toda co-lokupni slovenski narod s svojim zdravim instinktom se do ogromni vcJini ni dal izrabiti ter ostal.' odkar ie od vse-slovenske in jugoslovanske ideje tako prožet, da je to hudobno nakano prav do rešilne svetovne vojne preprečil. Odkrito pa moram priznati, da je ta nakana našla na onem. od ostale Slovenije po moffočni srorski stavbi Kara-vank odrezanem najlepšem delu Slovenije Ivolikor toliko rodovilna tla. Koro-ška in hujskanje karoških Nemčurjev je najklasičnejša priča za to, kako so hoteli Nemci iz koroskega narečja kovati politični kapital ter zamrziti našim ljubim Korošcem ostale Slovence. Ko-roški slovenski dialekt se jim je zdel najpripravnejše sredstvo za hujskanje brata proti bratu. Koroški Nemci so v svojih političnih časopisih« v drža\Tiem zboru in celo v psevdoznanstvenih knjigah vndi na tapet bojno krilato bese do: »Koroško - slovenski (bindišar-ski) jdijom!« Tuđi v tem znamenju so hoteli — zmagati. S tem »idijomomc so hoteli in še hočejo resiti poturčeno koroško Germanijo! Uspeh pa hvala Boku ni bil tak, kakor so *a pričakovali. Ven-dar so delu slovenskih KoroScev vce-
jancev in separatistov. Znotrai naša domovina še trpi od porodnih bolečiu, organizacija še v nobenem kraju ni čisto perfektna, komunikacijske zveze so nadvse pomanjkljive, tako da smo danes ne samo upravno, ampak skoro v vseh ozirih razbiti na precejšnje številce deželic i«t kotov. Narodna obramha tuđi še ni jureiena niti približno tako, kakor bi tahtevalo naše stanje.   In tako dalje.                           ^
Kaj bi bilo, če bi dancs planili vsi sovražniki in pože*jivci naenkrat po nas? To vprašnnje je pustavil predsed-nik \Vilson ameriškim zas topnikom pri povratku v Amcriko. Ravnotako bi se moral vsa!;ega dne \Trašr.ti vsak nas človck, vsi naši vodilni mcžie iz vseh naših pokrajir, prcd\5.em i^a oni ljudjc, ki žive kaker na knkem samot-nem otoku Tihega »>ceana i.i iirez nre-udarka govore in uganjajo stvari, ki nišo pripravne za to, da se boli utrdiio slogo med Slovenci, Hrvati in Srbi. Kaj bi bilo, če bi naši protivnik! hoteli z vojaško silo uvelja\iti svojo poželji-vost? Ali bi mogla naša izmučena in malo^tevilna vojska, ki se vrh tega se reorganizira, vzdr/ati koncentričen napad od vseh straši in obraniti našo mlado državo? Ali bi se našlo pri vseh slojih iii vscii plcm!-:ii!i našesa naroda dovolj razumevanja, dovolj požrtvo-valnosti in dovolj odločnosti, da pohite pod orožje in da se pokore disciplini?
Kdo sprečujc. da ne pridc do krvave vojne Juiioslovanov s sosedi? Ali ni to Dredvscm zmagovita anuada maršala Focha in kooperacija med za-vezniki? Pomislimo, "kaj bi se zgodilo, ako bi prišlo do razpada Antante, ako bi nastala revolucija v voiskah maršaia Focha. Frcticozi in Angleži bi irneli dovolj brige in opravka pri sebi doma, torej se ne bi mo^li posvetiti vprašanju, kaj bo z Jugoslovani, kaj s Cehi, kaj s Poljaki itđ.? Ne bi nam mogli poslati na pomoč niti cnega edi-nega bataljona, niti enesa topa, niti ene puške. Će bi v rranciji in A^gliji izbruhnila brliševiška revolucija, ki se po vzgledu Ljeninovc vstaje ne bi brijala za usodo dm^rih narodov, posebno pa ne za narode, v katerih ne vlada jo sociinlistični voditelji, bi bila kraljevina SHS navezana docela sam?, naše. Sama bi morala glednti, kako se bo otenla številnib sovraznih voisk, ki bi pod naci'Onalističrimi in rdecimi za-stavami planile od vseh vetrov po nas. Tedaj bi se zbtidil kot pod šunkom pesti v čelu mnrsikateri srinjjivi avto- ■ nomist. mar?ikatcri borilec za knlMr- * ne in druge individualnosti, rnar^ikate- j ri rahljač jugoslovanskcsa jcdin5tva. Sprcvidel bi in naenkrat bi mu bilo iasno, da vse stvari na svetu m rajo iti po neki vrsti, da so boli in manj važne zadeve,  da je prvo očuvanje in
obramba skupne domovine. Morda bi se tuđi pokesal za svoj grch, objokaval svojo slepoto in gluhost, morda bi celo z delom skiišal popraviti svojo zablo-do. Bilo pa bi morda tuđi že prekasno.
Dancs ie Se čas, da si stvorimo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci jasno sliko o svoj crn položaju. Odprimo oči, napni-mo ušesa in preudarimo.
Ako premislimo, da smo v sponi skoro z vsemi sosedi. da naša samostojnost za sedaj ne bazira samo na naši moči, temveč belj na zmagi An-tnnte in na moči njenih armad, borno, oko »ljubimo svojo samostojnost, delali vse stvari z večjim preudarkom, z večjo opreznosrjo. z boljšo metodo.
Ta zavest našega položaja mora imeti globokesra vnliva na našo zuna-nio in notranjo politiko.
Sa ute 0.oi! MM s!o?. to-wMm Rr llevlne W.
\v e-a Ianuarja t. I. se je ustanovila ta organizacija na ^široki demo-kr-itsVi« podlagi. Kakor smo poučeni, naj bodo v njtj vćlanieno vse strokov-ne organizacije državnih nusta\ licn-cev, vsi oni. ki ne pripadao nobeni or ganizaci.n in pa vpokojvnci oboiega spola. Pripadniki vseh treh s 1 o v e n.   p o 1 i.t ič n i h   strank!
Or?:anizala ima nalogo varovati stanovske interese državn.'h nastavliei:-cev, Fospeševv.ti stremljenje za zboij-šanje .emotne/a položaja svojih ČJanov. sesravijati tozndevne vlege na vi^ja mesta ud- Skfaiiva; sito^o stanov-sko ujedinjenje plemenitih in humanih načel !
Proti organizaciji sami torej n i m a m o prav n o b e n i h p o m i s 1 e k o y i n I e ?. e i i m o, da se v z d r ž i. Zato smo ustanovili ob-Čni zbor 26. januarja t. 1. tuci pozdravili po svojem ZcistoDii.ku.
Pr-n.cr.io pa se nam /.61 opozorici članstvo, da socijo v prcJseJstvo, ivi ivori Iirbtlšće cr^anizaciic, samo možje čistih poliučiiii: rok. Ako ni tako. bo neizesibna ^os^joica padec celesa vstroja.  razpad * r?rar:xaciie.
Oiii:jmo si coblifi^ predsednika organizacije Maksa L i 111 e z a. davJ-nega nadurraviielja, mora izredno močnegra slasovnega Oi*<in;if pa tuđi i/".iino surnljive pol^i^nc barvt-nosti. Mož je bc za zlati a Krškib in vipavskin dm stal v naših vrstah. splezal kasneie, iz-rabljaječ njrcclneSi položaj S' S.. z iimetno prikrojenimi zM in poprijemki kot predstavitelj cclokupne^a Ijublian-skega uradnistva dn inagistratnega stolca v rotovški dvonni ter postal ob renesansi LSL.  prjv  odločen  šušterši-
pili z vednim bl^tenjem njihovesra dijalekta (»windi5cli is scliiarch«) nek ne-naraven sram in mržnjo do jezika aii narečja. ki jih pa je mati učila.
Ker se koroško narecje precej zna-čilno razlikuie od kranjskega in še po-sebej od knu":cvnesa ie::ika, jim hoče-io v plavo vtep^ti, da jim je slovenski 'kranjski in pismeni) jezik tuj, da, ne-soroden . . . Obenem pa nišo drjali ko-roškim Slovencem prilike, v šclah se seznaniti z lepo in čisto slovenščino. Zato je bilo to ceno izigravanje »koro-škej?a idijoma* eno poglavitnih sredstev za germanizacijo. Le - ta pa vendarle ni mojrla Dri vscli nasilstvih vsled prirojene konservativ-nosti slovenske^a življa doseči vsaj do leta 1914.. ko je izbruhmla za nas re-šilna sveto vna vojna, svoje zmasc. Ker ravno v zadnjem času zopet skušajo koroški Nemci (gici -Klasenfurter Zci-tung«t »Freie Stimmen« i. dr.) brez sramu celo olikanemu svetu, zlasti Amerikancem, natveziti, da ie krroško narečje poseben jezik, se mi vidi prevažno. Če ne narav-nost potrebno, izpregovoriti nekoliko o tem vsled zasluge nemške politike naravnost slavnem postalem ko-roškem narečju.
Pred^em moram vprasati, aii je res med koroslam r.arečiem tako velika razlika, da je o isti vredno govoriti? Da in ne? In tu priđe zopet v poštev kolikortoliko detitev Korofke v Spod-njo in Zsrornio Korosko. V Zilski dolini in beliaški okolici se narecje precej razliktiie od oneua v Rožu in celovški okolici in le - to zapet od po<1iimske«:a na s^rainem vzhodu na meii Štajerske.
Čudovito je dejstvo,   da sovorijo
Zilani, to je na skrajnem severu biva-joči Slovenci, najbolj odločen in nem-skim vrlivom najbolj eksponiran rod, še tako lepo narečie, ako postavimo za rnerilo lepote narečja podobnost isteka pismeni slovenščini. Težje razumljivo bo morda narecje celovške okolice, ki se približuje rožanskemu. Najznačil-nejše za to narečje je paČ, da Korošci v tem predelu izgovarjajo »k« kot v raznih drugih, tuđi kranjskih narečjlh v besedi >nako: ali »nakn«.*) To nena-vadno izgovarjanje pa nas moti le toliko časa, da se navadimo. Ako pa se pogbbiš v to koroško covorico in se ji privadiš, kmalu zapaziš, da imajo ti Korošci tako značilne in lepe slovenske izraze, ponekod naravnost originalne primere in lepe načine izražanja, da so ohranili toliko samosvojega jezika, da je in bo ostalo koroško narečje prevaien vir za slovenske in slovan-r.ke jezikoslovce splch, zlasti tedaj, ko bo iskati originalnih izrazov, ki nam jih manjka celo na Kranjskem. Res ie, da ima morda Korošec v svojem dijalektu mnogo germanizmov, da, celo slo-venskemu jeziku Drilagodene čisto nemške besede, toda temu nasproti moram povdarjati, da je to le razvada; vsak Korošec ve in zna poleg nemške-ga izraza, ki mu je prišel v razvado, večinoma tuđi svojo »slovenjo« bese-do. To in nič drugega je resnica.
Posobno ti tuđi dirne uho, da Korošec rabi za predlog »prec nemškl predlog »c^ (zu), da reče mesto »premalo« — »crnav«! To je pa tuđi e^ina napaka, ki se mi je res viđela v počet-
•) V foretičnem smislu »larHigarno eksplozivni« glas.
janec, kakršen bi til še danes, ako bi — kazalo.
Tako pa Je morii za enkrat postati vdlvjak«,. ki caka, trdno oklepajoč se, edinega sredstva predsedstva združenih organizacij državnih nameščencev. — ugodne prilike, ^am je še pred nekaj tedni prrpovedoval, la mu je ponu.iala JSUS. mandat / Državno veće, o Če-mur pa dvoinmio, soj bi se ga drugačc radevolje opnjel.
Kot bivši preJseairk društva davč-nih uradnikov, ki se ?e molče in natiho-ma razšlo, se je has'aiiial na tišti čas inogoćnega dr. Susteršica, vendar pa mu je bila stanovska organizacija vedno samo — srcJs>tvo v go^cko cilja. Hotel je postati kratko n mart državni po-slanec. Davčni urndniki sami najbolje vedo, da bi brez predvodnika LiUega ravno tako — če ne bolje — opravili.
Zato jih je ostalo nad eno tietjino neorganizirani. Dasi je ta možakar ob v^aki priliki žarel za stanovska združe-nja in se cedil po draginjskih shodih v ^estnem domu itd, vendar ni kazat nikdar odkritega čela, temveč pre-tvarjal oficijelnost ir neoiicsjelnost in obratno, če je tako p-;iožjj zahteval. Z a lirbtom je c e 1 :> numigaval, da so zahteve driavnih usluž-b e n c e v preiirane.
Koliko sMepo/, ki so se storili c»d združenih organizacij no svojih zastop-nikih pri Stepicu v Ciški, n! bilo iiiKdar izvršenih, o tem vedo povedati le oni tovariši, ki so tištim sejam prisosrvo-vali. Sklenilo se je in predsedniku l.ille-gu poverila izvršitev, skiep pa je postal v Lillegovih očeh z ozirom na splošni politični položaj kar čez noc neoportun, in izvršitev se je odložila — ad kater.« das f rae^as.                             -
Z organizatorjema nacionalno-nein-ških železniških uradnikov Wieserieta in Wallnerjem je bil dober prijatelj, Langofj in Gotzi so pri njegovem orga-nizatoričnem delu boJtlovali.
Vsako najmniijšo zvezo s takimi prononsiran ci in škodi j i v c i sloven kega na-v c n s k e g a narodu pa bi moral tuđi kot organizator načel« no odklanjati.
Dovolj o njem, noža poznamo do crnih obisti, spoznajo naj ga še drž. nastavljenci, ki imajo zdrav razum in prosto volio!
Prvi podpredsednik višjesod. svet-nik Franc R e g a 11 v je najdostojnej-ši gospod, kar jih pozna slovenska javnost, mož visoke izobrazba in širokega socialncga obzorja ter politično ne-omadeževan   —  ioda  somisljenik  SLS.,
česar mu tuđi ne Štejomo v greh. Ima le to rcdko spretnost, da nove s sto bese-dami isto kot kdo drug s petimi.
Drugi podpredsodnik računski svet-nik Avguštin Zajec, tuđi somišlje-nik S. L. S.. je na i:«iianovn*.»ni občnem
ku odurna, da. celo smešna, a radi te malenkosti delati križ čez celo korono narečje in je smešiti, je naravnost nc-odpustna budalost. Da pa izgovarjajo Korošci »1« kot »v« in »k« pred i, j in e kot »č«, pa daje njihovermt narečju, kakor tuđi gor endemu, naravnost prijetno mehkobo, ki prihaja posebno v narodnih pesmih do popolne veljave! In nič manj simpatična posebnost je, da Ivožani mesto bolj ali manj trdega »g« izgovarjajo mehkejši »h«.
Manj simpatično pa je, da ponekod, kakor sem že zgoraj omenil, ne izgovarjajo »k«, nasprotno pa pred ni-kalnicami predtikajo ravrip >k« (enako kot tuđi drugod pri nikalnici »ne«: nak, naka, kakor -kni, kne, kna = »ni«, »ne«, ter da izgovarjajo .pred »i« in »e« za >w« — b: wisok = bi sok, krči-jo pa ponekod posamezne zloge zlasti pri nikalnicah, kakor »nča« = »nič ni«; »e« izgovarjajo v gotovih slučaj ih za i je (lijep = Iep, prilično kakor hrvatski Ijekavci, Rožani rudi ne naglašeni »e« za »a« (latim = letim, braz = brez, išcam = iščem, izaro = jezero). Tuđi »o« se različno izgovarja pod dolgim potisnjenim naglasom kot »ue« (nueč = noč, muest = most), dočim se v Zgomjem Rožu izgovarja čisti >u«, kakor po mnogih delih Slovenije* (must = most).
Značilna je prepozicija »dro« in »dra« (nastala iz dobro), ki služi kot adverb za nenu »wohl«, (dro vesiev = wohl froh); »horta« in »dovta« pomeni »tja gor« (gor tja) in »tja dol« (do! tja). Ako omenim še posebnost da šte* jejo Korošci mesto »desetic« od Stirl-deset naprej »redove«: dvared, trl-dest, štirradi petred. Sstrod itd. Ae
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD- tee 3. ara 1919.
53. itev«
zboru smdega čela zagovarjal zopetni yzprejem odslovljenih nemških državnih uslužbencev in o njem ne borno izgub-fcali besed. Sapienti sat!
J. S. D. S. v predsedstvn nima za-«topnika. Zakaj navajamo vse to? Ker po izjavi društva samega stoti društvo nad stranka mi in bi potemtakern morale biti v sorazmerjn s političnim mišljenjem v predsedstvn zastopa-ne vse tri slovenske politične stranke, od vseh treh strank pa noben politični kameleon.
ObžaJuiemo, da v takfh odnošajih J. D. S. ne more nuditi organizaciji ta-ke zaslombe in ji posvećari tište pozornosti, kakor b; to želei a sama in pa najmani 75 % strankinili somišljenikov pri društvu.
Zato se obraćamo vk> vseh naših jsomišljenikov, ki so člani društva, da izravnajo predsedstvo, dokler je še čas m vstvarijo možnost sporazuma.
%. Švaigan
Vedno naprei!
Z uvedbo gostejsega oscbnega prometa na skoraj vseh slovenskih projcah «sc je gotovo storil velik in pomemben korak naprei do konene zopetne vspo-stavitve prometnih odnosaiev pred vojno. Updiala se je ob enem od vseh strani iako zaželjena neposredna vla-kova zveza izLjubljane v Karlovac. Kakor rečeno k to velik korak saprej. ampak tuđi i r d cn dokaz. da vladajo pri nas ze kolikortoiiko urc-jene razmere. kar se o vseli po irajinah glede prometa ravno ne da tr-[dilL — Vsekakor pa ne smemo zaostaci [na dosežem etapi, pać pa moramo cielo-Srati naprej. da si s č a s o m a z veliki-ml potezami ustvari 1*1 o m odemo i£elezniško orare/ljc počeli (državi.
Današnji polomi slovenskih pros je enačilen za razmere. v Katcrih smo morali životariti. Razven prose Trst-Jese-nice-Št. Vid ne ieće noben? druga državna proga preko celera slovcn-skega ozemlia kot nrometna ćelo-4 a, pač pa nahajnmo ćelo vrsto raznih polovičnih prog, ki sicer spojulejo dve večji mesti med seboi, (shižijo tore« edino lokalnim ko/:s«.:m) drugega na-jnena. vsaj zdi se, nirnajo. Lep primer cam podajata v tem ozini sorenjska in doleniska državna prosa. Prva spojuje križišče Trbiž preko Jcsenic do Ljubljane, kjer deiar.sko neha. pac pa izhaja v isti smeri iz Ljubljane druga proga, ki zopet veže edino Ljubljane s Karlovcem. AH ni pravzaprav vse od Trbiža v Karlovac cna proga? Po našem mnenju vsekakor, in sicer ob enem iresnična crta. ki nrepreza naso pekra-jj&no od skrajnega zao a dne ga kon-|ca preko Kolpe na sosedno poKrauuo naše kraljevine SUS, na vzhod.
Najprei smo dobili direktno zvozo * irbijane s Karlovcem. AH se ne bi dalo deseci z dobro voljo in malenkostnim Stielom tndi spojenje. zvarenje obeh viš-j$c omenjenih glavnih piog v eno ceioio •* 'In  zopet  pravimo   —   vseka-
Kot smo povtianTi že v naslovu. tie srne nas voditi naša pot nikamor tirugam kot vedno naprej, naprei kot teče vsak pravi vlak- — Kakšni momenti govore z ozirom na železnica, upravo in obrat, dalje gospodarsko za Ispojitev obeh prog? Teh ie prav lepo Sievilo. Evo i ih!
V prvo moramo se etikrai ponovno povdaritL da se burao morali v naši »državi otresti tisle avstrijske železni-J5ke kramarije in načela, da so ljudie fradi železnice tuka] in ne obratno. Na-istopitl moramo enkrat za vselei z na-•čelom v javnost, da ie železnica kot jnajvažnejse občilo poklicana v prvi vrsti za to. da sluzi narodu in nje-igovemu gospodarstva, ^ai :e Star stavek. da železnica. ki v rcsnici Skuša vsestransko služiti celoti, vedno
|e kdo stopil v štiriđeseto leto, pravijo, da je začel »redi mešati«), sem naštel ptkn precej vse poglavitnejše.
Torej same malenkostne razlike, katere mi je omeniti, —- ne toliko radi boljšega razumcvanja koroskega dia-lekta, kakor radi popoinosti razprave fai — zanimivosti. Te malenkostne posebnosti pa Lzrabljati v hujskarsko na-mene ter slikati koroški jezik kot čisto poseben idiom — to vzmore pač samo nele politična, nego tuđi osebna. po-kvarjenost in zločest.
Podj unsko narečje se precej ra^-fikuje od Rožanskega; ohranilo ie med -dragim tuđi še prvotni slovenske navalne vokale.
To bi bile raorda najsrlavnejse posebnosti in tuđi originalnosti koroške-ga narečja. Sklepam: posebnosti in različnosti ne najdeš v koroškem na-rečiu nič manj in nič več, kakor v vseh drugih slovenskih narečjih, germaniz-jnov pa najdeš v njem manj, kakor v prelepi ljubljanski »šprahi«, ali pa rudi v Slovitem zagrebskem dialektu. Pod-3unsko narečie pa je v besed-iiem oziru poleg dolenjščine j|n notranj šine morda najčir fetejše in najbogatejše slo-vevensko narečie, Izvirnih starejših slovenskih izrazov pa ima Korošec brezprimerno več, kakor katerokoli drusro slovensko narečje.
Predno izreceš sodbo radigerma-nizmov in se spodtikaš nad korosTcim narečjem« boš pač dobro storil da se prhneš najprvo samega sebe za nos ter najprvo potnedes" pred svojim lastnim pragom! ... Da bi nam ostalo — ako fz vzametno res nekatere nepriietne germanizme — obranjeno kot jezikov-na posebnost v vsi svoji originalnosti ^     Iph^ no^ least — tuđi ~- lepoti!
dobro prosperira, ker 5o obratno Hndj« vporabljajo in podpirajo. V staii Avstriji tega lepega principa nismo zasledili skoraj nikoder. Razlićni strate«cićm (!). voja§ki in državno-politični razlogi so bili stokrat merodajnejši od ljudskih za-htev in potreb. Tukaj moramo paziti, da zapustimo ostanke teh nazorov in sprejmemo viSje omenjeno načeto, da ie železnica radi ljudstva potrebna in mora ljudstvu tuđi služiti. Tuđi v slučaju Trbiž-Karlovac je isto. Vidimo v obeh sedaj obsioicčih po-lovicali te važne pro^e. znak onega sta-rega zavrženega principa, ki upošteva lokalne razmere. splošno narodnih pa ne. Zdi se ravnotako, kot da smeri ves gorenjski proinet Ie v Ljubiiano in ne preko nje. Ali ni med Oorenjsko in Do-lenjsko. Hrvatsko res n i k a k e g a prometa? Ali ni nikak promet mogoč? O da, pa prav velik, in omenjeni progi sta pokiicani omogoćiti
V drugo lahko iz prometno-tehnić-nega stališča trdimo, da bi princsla spo-jitev v eno progo prav lepe odstotke prihrankov. bodisi na stroj ih. na vlak ih in njihovih garniturah, na csobju in pa kr.r je glavno, na ča*:u, k? mora biti železnici kot ^ospoclarskemu podicttu ravnotako denar (time is money!). O tem bi že kratek pregled na obstoieče vozne rede in pa majhna s.tudiia o prometnem spojenjn doprinesla dokaz pra-\ilnosti naše trditve. Pečai sem se sam s tem problemom in sem prisel \ tdno do enkaih zakliučkov, da se dasta oba cieia pro:<e prav lepo poenot;ti. Tuđi upravno je zadeva enostavna. ker pri-padata obe progi državi, pri takih ma-lcnkostih pač ne smemo iskati ovir.
Konćno bodi oinenjeno tuđi gospodarsko sta^šče v tem oziru. Kakor že omenieno, vel.ia. za v^akega de'avnej;a clovcka in celi narod prislo--«ica »čas je denar« v nolni meri. Povsod v svojem gospodarstvu se mora iznolnjevati ta slavni angleški izrek. — i^oglcjmo praktično to z ozirom na omenjeno progo. Trgovec iz Kranja ima opravilo v Metliki ali pa recimo v do-kaj bližicm Novem mestu. \r Kranja mora oditi zvečer poprej, ako hočc do-seči Novomesto zjut. ob urad. urah ali ob sejmih itd. Isto velja obratno seveda mdi >;a Doienjce, ki žele potovati na Oorciijsko. Ker se je dosedanji vozni red oziral edino na lokalne interese in prav nič na promet s širšim delokro-gom. ie z ozirom na prištedenie časa popolnojna primerno, da se p r e-uredi i n p r e dela celotni vozni red gorenjske in dolenj-ske proge v tem smislu, da se z oziro-m na lokalni in transitni promet preko Ljubljane sestavl nov vozni red. kar ni tako velika težkoča. Izdelal sem svoiečasno o tem zasebne studije, ki so se naslanjale v vseh ozirih na že obstoječi vozni red in nisem nasel mnogo razlik med studijo in voznimi redi. edino gorenjski vlak bi pdial direktno naprej v Karlovac, stroji in osobie bi se v Siški me-njalo, kar bi provzročilo zamudo par minut, za kar bi se neznosno dolgi po-stanki na glavnem kolodvoru brez za-preke skrajšali.
Cisto sigurno je. da bi tuđi iz go-spodarskega stališča kazalo, pretvoriti progi Trbiž-Ljubliana in odtod v Karlovac v eno enotno progo, ker bi se promet med posameznimi pokrajinami prav gotovo mnogo pospešil, ne pa zmanišal ali  zakasnil.
Hoćemo torei deianj tuđi fu m sicer v ^mis!u rsaslova: vedno naprei! V korist bo nam vsem, noben^mu na v škodo, ako se to stori. Prav gotovo nam bo dal prav vsak gospodar, vsak trgovec. vsak, kdor potrebu je to progo — potreba poenotenja in potreba prog v velikem Stilu nam je silno velika, zato-rej na delo, vedno naprei za nas same. Upamo. da se bo se kdo drugi oglasil tozadevno, saj razprava o tem bo pri-nesla svež duh v rase gospodarsV* težnje in pripomogla k rezultatom. Nopr^!
Houlnsb! prsgiei
Sarajevska »Jugoslavija« se havf s 5>amostoinostjo sodnikov slede na naredbo pravosodnega ministra z dne 30. decembra 1918 o podaljšanju vakacije zakona v § 61, ustave za sodnije. Po § 4 zakona v ^rdni ustavi z dne 23. decembra 1913 je . j. Ik. vršeč svojo službo, samostalen in : : 'i-sen. Kaj pa se s^daj dogaja? Najvažnejšo določbo tega zakona pravosodnl minister s svojo naredbo kratkomalo prekine in od-reja vakacijo zakona do 14. marca 1919. V tem slučaju ne jrrc samo za kršenje zakona na Škodo neodvisnosti sodnikov, mar-več tuđi za principijelno stvar, glede katere so, kakor mislimo, narodna vlada in izdajatclji te naredbe pppolnoma na čistem. Pravni aksiom je. da more zakon ukiniti al! predrugačiti samo zakon in ne kaka naredba. Ne pa s kršenjem zakona marveČ z i2popolnitvijo zakona o neodvisnosti sodnikov treba dvijoiiti sodnika iz današnje letargije, dati mu materijalno in moralno eksistenco, vzgojiti ▼ njem zavest hl pc^-nos, kakoršnega mora vsak sodnik imeti, in organizirati pravosodje po razpoložlji-vih silan in zahtevah sedanjejfa Časa. To so potru po katorih se izeradi samostalno !n nepristrano sodstvo. ki bo čvrsta podlaca izgradbi naše mlađe države in jamstvo za svetost in neprekršljivost rako-na.c — ZagrebSld »Hrzart« prinaSa zovor zastopnika Peršića o ureditvi valntneca vprašanja. Med drugim izvaja: »Vrednost jagoslovanske krone bi se dala dvigniti tuđi tako, da se pri odtezanja sedanie krone iz prometa polovica papir Ja zamenja za novi denar, polovica pa pretvori ▼ obllKa-cije, pri tem pa se določl tuđi odstotek ta strosice zamenfave. Redmo. da za 210 K dobi človek 100 K obU^ac^e, 100 K de-narla, 10 K pa ostane državi bi bilo tako t prometu tako! za polovico mani panlr-, neua denarja. Narasla bf njegova vrednost, i liudje, ki bi Imeli mart! đenarfa. bt se preje lotili poslov. država hi pa dobila tuđi nekoliko stotln milijonov za sedanie Izvan-j redne izdatke.    Cehf so bili bol! praktični
priatolbiiio ađ 10 ▼inri^r do 10 K. Gfede
razmerja med krono in dinarjem pravi: »Govori se, da borno za 300 K dobili 100 dinariev. Vprašanie ie, kaka bo ta zantefl-java v svetovnem prometa. Na svefovnem tržišču Je stal dinar 108 frankov, ali ie pa-del že tuđi na 6Ci frankov. Krona te stala še nedavno 34 frankov, potem pa Je padla na 27. Samo za pregledni račun stavimo, da je krona na 30, dina; pa na 80 frankov, pa dobimo za 300 K 90 frankov pa 100 dinariev ali za teh istih 100 dinarjev samo 80 frankov, torei na 300 K izjube 10 fras-kov, na 3 milijarde izgube 100 milijonov, na 6 milljard kron kolikor pravijo. da jih imamo v Jugoslaviji 200 milijonov. Ne smemo pri tem pozabiti, da ne potrebujemo blaga iz krajev. v katerih velia dinar, marveć iz mozemstva, kjer več velja frank. Govornik pa veru je in pričakuie. da niko-mur ne pade na misel oškodovati državljane kraljestva SHS in zato se bo gotovo jusoslovanska kronska valuta uredila tako, da se gospodarsku in financialno oja-Čimo na znolraj in na zunaj.* — Beograd-5ka »Pravda« se bavi pod rasi ovom: »21a našo trgovino* z zakonom, ki ga je proglasila traneoska republika, s katerim se omogoća trženje s podantki sovražnifa dr-žav v gotovi meri. Pravi, da tuđi naša nova država potrebuje sličcn zakon. Omen-jeni francobki zakmi pooblašča ministra zunanjih zadcv, da daia franeoskim trgovcem pooblastila za trgovanje s sovraž-nikoni ali ta pooblastila se bodo izdajala samo takrat kadar bo to zahteval interes trgovine«. — »Osiobodjcnje« v Tuzli piše v uvodniku o razdc4itvi dela in pravi: »V našem narodnom življenju pred vojno smo napravili mnogo pogreškov, ker smo prezirali princip razdclitve dela. Vsi naši od-ličnejši ljudje so se bili vrgli v dnevno politiko, istočasno pa no vodili tuđi glavno vi ago v vseh naših kulturnih društvih. Tako se je doseglo to, da je jedna in druga stran v svojem napredku trpela, ker se istodobno ništa mogla dva različna posla opravljati z uspehom. List se zavzema za to, da oni, ki se pečajo s političnim iiv-Henjem. nai ostanejo pri tem in naj no bodo istočasno vodje tuđi na prosvetnem polju. Kajti prosveta ne srne biti pobarvana s kakršnokoli barvo, ako se hoče doseči napredek. Proti .separatizmu na kulturnem polju moramo najodločncje ustati in mi hoćemo vsako odvajanje, pa naj priđe od te  ali   one  strani,  najenergičneje pobijatU.
Politične vesti.
:- Simptom ali lira. >Temps< z dne 21- februarja 1919 prinaša pod na« slovom >Italiia in .Tnsroslovanic karto, na kateri ie s Orno Črto> omeien terito-rli. ki sra zaiitevanio, in Jean Carrere, rimski dopisnik lista, piše: »Novica, da so Jueroslovani notificirali konfe-renci zahtevo arbitraže predsednika Wilsona,   ie vzbuđila tu pri občinstvu
senzaciio- V političnih kroeih ne rasra.-meio. kako mo mosrli iti Jnsoslovani y svoiih iluziiah tnko rlalo?. rta 60 upali, da bi moffla epreieti konferenca njih zahtevo. kaj ti zahtevati razsodišč^ r>o enem samem deleeata na zborovanja, kjer so zaslopane različne narodnosti, se pravi sknšati oslabiti odločitre in moči ćele konference- In če bi bilo spreieto tako posiopanie sa katerokoli vprašanie, bi bila vsa drnea vprašania podvržena enaki z ah te vi, in konferenca ne bi pravzaprav več obstoiala- Tu-kaj smatraio kot nemofiroče. da bi bila tako uvidevna politika, kot sta slavna srbski in hrvatski minister. mogla m>a-ti, da se bo ugodilo niih zahteri. Za* hteva. tako praviio ttL ie imela cisto navaden namen. da spravi Italiio v slabo ime, v nadi, da bo ostala oeamliena. ee bo odklonila razsođišče. da Ie dniffe velesile ne bodo podpirale in da se bo zamorila ameriskemu predsedniku- Nap prav li a torei najboliši vtis po franco-skih listlh sporočeno deistvo. da eo tuđi druge države polee tlaliie dalec od tesra, da bi odobravale demarŠo Jugo-slovanor, in casniki Čestltaio italiian-ski vladi in delesratom v Parizu, da so tako iasno govorili. Taki so vtisi v raz-iičnih političnih kroffih- — Ob enem omenjaio z zadovoli^tvom članek New York Herald. ki trdL da ig Reka nesporno italiianska To dokazuje, pravi-jo, da nišo ameriški kroči tako sovraž-ni italijanskim zahtevam. kakor trdiio Jusroglovani. Neka politična osebnoet mi ie rekla na koncu: >Čestitamo Son-p*nu, da ie odklonil "VVilsonovo razso-l>" ^e. ne da bi se bali razsodbe. ampak kor smatramo, da mora ostati Italiia na konferetici z veemi sroiimi zaveznlki in ne srne ničesar spreieti. kar bi raz-drio to solidarnost- SiceT pa smo coto-vi, da tndi Wilson sam ne misi i druera-če-c >Temps< ie v zadniem času rim-dalio boli nas Dro ten našim težniam. Propričfuijlei tehkomiselnost, simptom ali   lira?                                        J- J-
K  NOTRANJEPOLITIČNEMU  POLOŽAJU.
Iz porocila Ijubljanskega dopisne-ga urada posnemamo grupacijo strank v narodnem predstavništvu. JDS je, kakor odgovarja številu posiancev, njenemu programu in socijalni strukturi slojev, ki jih zastopa, stranka cen-truma, Z obžalovanjcni sprejemamo vest, da sede srbski samostalci na skrajni levici. Ta stranka, v kateri se združujejo zelo simpatični politični in kulturni delavci, se ie svoječasno odcepila od Pašićeve staroradikainc stranke. V časa vojne so se nasprotia med staroradikalci in mladoradikalci pooštrila radi oštre kritike, ki io ie mladoradikalna ali samostalna stranka vršila nad ukrepi srbske vlade odnosno staroradikalne stranke in g. Pa-šića. Vzrok oštrih nasprotstev se ne dotika programa, ki je obema strankama bistveno istL marveč nekaterih taktičnih vprasanj in osebnih pre-memb v viadnem aparatu. Pokajanja z samostalci odnosno med samostalci in drugimi srbskimi strankami so v teka in je upati da priđe v Interesa skupne stvari do kompromisa. Vsekakor ob* stoje toliko v prosrramih kolikor med osebami načelne sorodnosti odnosno osebne simpatije, tako da bo ▼ davnih nacUonalnih in kulturnih vprašanjih kakor tndi v vpraSanin centralizma in okrožne samouprave samostalna stranka, tndi če zaenkrat izostane iz bloka centruma, v slavnih vprašanjih 51a z toOdoIb tvorila ajea dei kar aonm
Ie pocdravUatL Na noben način ni mi- ' sliti, da bi samostalci uostali član no-vesa opozicijonalnega bloka s separa-rističnimi težnjami, ker je niihov pro-pram m tuđi nastopanje vedno sogla-šalo z načeli jugoslovanskih demokra-tov. Dobn) pa.je. ako si oni kakor tuđi slovenska JDS ohranijo proste roke za zdravo kritika ki je tembolj potrebna, ker se nagibajo iz taktičnih ozirov na stran večine poleg srbskih staroradi-kalcev tuđi radikalci iz Vojvodine in Bosne, kl vkliub živemu naciionalizmu §e nišo prošli skozi neobhodno potrebno fazo misclnesca razvoja v pravo zares iu^ro^lovansko in zares demokratsko smer. To pridržanie proste roke za eventuelni slučaj potrebe bi tvoril potrebni protiutež proti sVraini konservatt\Tii desnici srbijanskih in voivodiniskih staroradikalcev. Pos:a- • iania med raznimi skiminami so, ka- ! kr\r rečeno, v polnem teku in se bo no- ' litična ^runacija v kratkem še jasneje kristalizirala.
Kralievina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Otvoritev prve«^ parlamenta Sin-vencev. Hr\*atov in Srbov- LDU Beograd I- marca- CIDU) Danes ob pol II. dopoldno so se zbrali narodni za-•stopniki iz vsega kraliestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v začasnem na-rodnem predstavništvu Poslanci so prihaiali v skupinah v dvorano in <=e med seboi priPrrno pozdravliali- V mi-nistrski klopi so zavzeli svoja mesta vsi ministri, ki se trenotno nahaiaio v Beogradu« Zdmženie etrank v skupine 6e ni popolnoma pregledno, vendar pa io ž» sedai moeoce spoznati jrlavne obrise porazđelitve strank Na skraini levici so zavzeli svoia mesla srbski sa-mostaloi, vsoslovenska liudska stranka in nekateri hrvatski poBlanci. Pred nii-mi 6O arbski nacijonalci- Na levi. polesr samostaleev sedi Lorkovičeva napried-na demokratska stranka in za niimi muslimanska skupina dr- Spaha in Hrasnice. Še dalie na levici po Starce-vi čanci in elani hrvatske zaiednice iz Bosne- V sredi proti levi sediio eocia\-ni demokratie- V sredini sami \e zavze-la inesta Jucoslovanska demokratska stranka, na skraini desnici pa stari radikalci in nekai posiancev i« Voivodi-ne (radikalci iz Noveca Sada). — Minister za konstituanto dr- Albert Kra-mer prečita v slovenskom ieziku ukaz o eklicaniu zacasnesra narodnesra predstavništva- Poslanec Giuro Džamonia fBogna) predlapa za starostneea pređ-sednika naistareišeea elana Glieroriia Jeftanovica (Saraievo)- Predlog ie soplasno spretet- Začasni predsednik ie imel nato nastopni govor: Sr>oštova-ni erospodie! Izredno sem srecen. da sem moffel na pragu svoieca firroba v svoii starosti doživeti veliki dan narodne svobode in nieerovesa uiedinje-nia. Docakal sem srecni čas prvejra na-rodneca predstavništva v uiedinienem narodu Srbov. Hrvatov in Slovencev (Dolsrotraino ploskanie-) Pozdravljam narodne zastopnike. katere ^aka veliko in težko delo v tei skupscini* Pozdravljam našo slavno voisko. ki ie izvršila ?lavni đel našeea osvoboienia in uie-dinienia (Trarno ploskanie) pod vodstvom dinastije (ponovno dolgotrajno pritrievanie). Pozdravljam našega sive sra vladari a kralia Petra L in presto-lonaslednika regenta Aleksandra- (Po-slanci se dvigneio in kličeio: 2ivio krali Peier! Živio regent Ale4csander!) Predsednik Jeftanović predlaga, da se vporabi zakon o poslovnem redu srbske narodne skupščine kot začaani poslovnik narodnega predstavništva- (Se fiprejme.) Predsednik pređlaga nada-lie. da se kot zacasni tainiki predstavništva izvoliio: Milititin Drago vid dr-Ivan N* Novak, dr- Vladimir Ćorović in dr. Josip Lovrenčič. (Spreieto-) Posla-nec Živoiiu Rafailović (srbski naciona-lec) pozdravlja uiedinienie enokrvnega in troimenega naroda naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev« Predsednik nazna« ni a. da bo po svoiih tainikib službenim potom zaprosil ministra za konsrituan« to za popis vseh članov tega predstavništva- — Seia ie bila nato prekiniena-Prihodnia seja v torek. 4. t. nv ob 9* dopoldne. — Pred^ednik ie k sklepu povabil vse poalanco, da se udeleže službe božje, ki so ima vršiti v pravoslavni in v katoliski cerkvi ter v džamiji.
Seja delejrafenr* LDTJ* Beograd, 1. marca-. (JDTT-) Vcerai popoldne ob 4. ie bila seia delegatov za narodno predstavništvo ix vseh jusoslovanskih kra-jev bivše avstro-ogrske monarbiie. Razpravliali so o poverilnicah delega-tov in se ie končno doeecol popoln spo-razTim-
Receat Aleksanđer m krali Nikola. »MessaKgero« poro ča: Regent Aleksanđer je v Pariza poslal »vojesa pobočnika k čr-nozorskemu kralju Nikoli s prošnjo, dt bi ga sprejd. Crnogorski Nikola ie odgovoril, da sprejme svojega nećaka regenta Aleksandra samo v navzočnosti svojega mfni-strstva, kar na) bi pomenilo vzpostavo diplomatskih odnoSajcv Srbila in Crne gore. Tega povabil a pa remont Aleksanđer ni mogel sprejetL Nikola je pač Nikola in volja naroda mu ie pač beknba.
VofM? LDU. DnnaJ, 1. marca, (C TU.) Skoraj vsi današnji listi piSeJo o ne-vmrnosti   vojne   med   Italiio  In   Jugoslavijo.
Na£a voja&a mlsiia ta Dmaf«. (L. DU.) Dunaj, 1. marca. (CTU.) Kakor doznava »Deutsches Vofksblatt« prispe že prfhodnje đni naša vo)as*ka misija, šesto-tecs \z več častnikoT In približno 100 mo2 mi Dima}. Naša misija bo Imela tete pravice, kakor italiianska misija, kl je sedaj na Dunaju.
Nemfke ovir» prt oiehnet promeUi Đo]asn}nie tale slučaj: Neki Slovenec se Je oženfl I&ta 1909. v Celovcv z tamošnjo trcovkn. kl je v Celovcn že Cez 2» let. Leta 1914. Je moral tud! k vojakom in se Je vrnfl sred! novembra 1918. ▼ Celovec. Pred božičem !e obiskal bolno mater na ICranIskent fn Ke hotel začetkom fehroarja 1919 zooet Trnitl k leni V to svrho Je prosit v Ce1<Tvcn za proonstnico m navede! tnđi. da je nlecova fena tam trsovVa fn M?na posestnica In di ima tam 5 otrok. VzHc tema mti celov?M macristrat vmttve tri d'ivotfi, ne da bi Ml zm to navede! kak oSck. Ote torti m mm ^C k oirokoam. •
mož ne k ženi — če je Slovenec! In pri nas?! Nemoteno priđe k nam lahko vsak« kdor navede sploh kak vzrok, ne da bi se ta navedba Ie količkai kontrolirala. Po naših hotelib kar rargoH Neracev, posebno pa nemških Čifutov. Ce tudt nimajo vedno uspeha pri trgovskifi poslih, toda za tri dni vzamejo vendar vedno mesa. klobas, tobaka itd seboj, drugo pa spravijo skrivaj. Skrajni čas je torei, da se bo pri izdaji propuštale bolj strogo postopalo. sicer borao imeli v Ljubljani kmalu kak judovski tcmpel ali pa nemškonacijonalni parlament.
Rdeča in bela garda na Kofoškem. V nasprotju z nemško nacijonalno belo sardo se razvija rd&ča garda v socijali-stičnem smislu. Dosedaj ste irreli obe struii kolikor toliko skupen interes. Nem-Skonacijonalni vojakl nastopali so proti nam iz skrajno posurovelega nemškonarod-nega stališča, socijalisti pa vrhu trga še iz nasprotstva do duhovnikov in ker iniajo vse koroške Slovence za kJerikalce. Eni kakor drugi so bili deloma popolnoma bolj-ševiški in plenili po deželi, deloma pa so izvile iz niih tuđi čisto nediscplinirane tolpe, ki tuđi oficirjev ne pripoznajo, še manj pa ubogajo. Le majheđi del je bfl vo-jaško discipliniran in neoporečen. V celoti pa so se vsi pustili izrabljati od nemSko-naciionalne klike za irnperijalistične in osebne esoistiene namene nemških vojnfli dobičkarjev v Celovcu. V zadnjem Času so se socijalisti v rdeči gardi začeli komandantu te klike nekako zoperstavijati. Dne 21. februarja bi bila imela prevzeti bela ffarda Borovlje, rdeča pa naj bi šla na Velikovško ironto. Ta pa se. le temu povelju uprta in se hotela braniti ćelo z strojnicami. Marsikateri pa je že prizna!, da ne vedo za kaj se boriio iu ne vedo, za katero idejo da se žrtvujejo. Kda| bodo neki nenasitne celovške huiskače kakor Schnmija i. dr. tako spoznali, kakor j!h poznamo mi?
Nemške tolpe na naši meji- LDU* Linbliana, 2S. febniarja. Ljublian-ski dopis- urad poroča i« uradneera vira: Koroško. Vcerai ob pol 2. popoldne co neinžki vojaki našo patruljo, OBem mož. pri Sv. Lovrencu, tostraa đemark?riiske crte obetrelievali« En mož ie težko in eden lahko ranien« Nemci imaio enega mrtvega, dva težko ranjena* Drugod ie položai neizprefno-njen-
Odnošaji med Jagoslavijo m ItalljanL Italiianska brezžična sporočevalnica je dne 28. februarja v ves svet poslala vest, da je ljubljansko poveljništvo Dravske divizijske oblasti iz Ljubljane odpravilo itali-jansko misijo, ki se je tamkaj mudila zgoli zato, da uredi dovoz živil v Cehoslovaško republiko ter v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, m da je Italija zaradi tega okrepa zaprla demarkacijsko crto. — Na-sproti tej trditvi usotavlja Ljubljanski dopisni urad na podstavi obvestila iz dobro poučenega vira. da je skrb za. uredbo en-tentneea dovoza živi! za Cehoslovaško republiko in za kraljevino Srbov, rirvatov in Slovencev poverjena edinole Vrhovnemu za vezni škemu svetu za preskrbo z žhili (Conseil superieur interallie de- ra\1tail-lement), kl pa do današni^a dne ni v Ljub-jjano poslal nobene misije, zlasti ne Hobe-ne izključno italijanske. Ker torej došle} ▼ Ljubljani nf bilo nobene misije za uredbo dovoza ententnih živit, je jasno, da take misije nihče iz Ljubljane odpraviti ni mo-gel. Res ie, da je do pred kratkim v Ljubljani bivalo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, ki so zatrjevali, da imajo tukaj posla s preskrbo z živili. Ta njihova trditev pa se je, kakor te razumljivo iz zeoraišnjlh razjasni!, izkazala za neosnovana. Ako italijanska vlada iz dejstva,da so itaHjanski voiaki ostavili Liubljano. potem ko so bili postopali nekorektno, izvaja konse-kvence, ki oškodujejo države, katerim so do\^ozi živil namenjenJ. tedaj |e to njeno ravnanje krivično in vzbuja sum, da po-rablja ljubljanski dogodek kot pretvezo za nadaljno zavlačevanje dovoza živfl, ki il je tembolj dobrodošla, ker se JI taka ugodna prilika ni nudila niti tedaj. ko so proste štirinaist dni jugo?lovanski železničarji za-manj čakalf na avizirane dovoze ententnih ži\il iz Trsta.
Ljubljana. 1. marca. L}ubl|anskS dopisni urad dežeine vlade za Slovenijo pri-javlja k svoji notici z današnjeg dne pod napisom: »Odnošaji med Jujroslavijo in Italijani« nastooni dodatek: Z ozirom na vest iz Rotterdama o nekakem napadu, ki se Je baie 12. pr. m. izvršil na Italfjanski bejninski transport na postaji Zalog pri Ljubllanf, se službeno ponovno !avHa. da Je vlada na licu mesta preiskala po Italiia-nih razSirjene očitke in nc:otovila nedvom-na da je vest od konca do kraja tendencl-jozna in izmišljena.
Nov minister. LDU. Beograd, 1. marca. CJDTJV) Srbska nacionalna stranka hoče poslati v kabiaet namesto odstopivšejra ministra za trsovino poslanika. Popovi ča ali r>a Velkoviča.
Klubova seia VLS- LDU- B e o-srradL 1- maroa* ČJDLT> Včerai ob 2- popoldne ie bila seia deleeatov "VTLS pod prodsedstvom đr- Korošca. Klubove seio so se tuđi udeležili delesrati hrvatske katoliške skupine okoli ^Narodne po-litikec
Srbski radikftlci v Vojvodini s« piblieio- I^DIJ- Beograd. 1. marca. (JDJJ-) Iz Novega Sada javliajo. da se ie pri doerovoru o skuonem prosranin za vse radikalne stranke v Vojvodini izvoli! odbor sedmih članov. v katerem so: Dr- Miladinovič. Prota Popović. dr. Manoilović, dr. Slavko Miletić. dr- Mu-sicki. Mita Klicin in prof« Neđeliković-
Prenovedani inozemski listi v kraljevini SHS. Beograd 2. marca- Listi poroč&jo. da bo v pribodniih dneh izdla naredba notranjesra minietrstva, s katero se prepovednie srotovim listom is sovražneera inozemstva pHhaianie in razširianie po kralievini SHS- Po-samezne podrejene oblasti bodo morale etrojeo paziti na take liste in se bo£o vsi razširievaici teh prepovedanih 6a-sopisov strofo kaznovali no zakonih.
Regitev fufi^slovansko-italiianske-m% spora- Pariš, 2- marca- Po franco-skih Hstih se širi mnenie. da se bo italiiansko-iusroslovanski soor rešil na ta način, da ee đoloči demarkaciiaka li« nlia. katero oboiestransko vodstvo ne srne prekoračiti- Predsednik Wilson ie o tem naertu ba.ie porhičen in se bo v tem smisla obrnill v Kim in Beo^ad. đa prepreci erozeSi konflikt Wilson ie mnenia da se mora spor resiti potom pravične intervencije velesll
2enski protestni shoA nroH sajied* H našeca ozemlia v Zacrelm* Zagreb. 2- mrrca* Danes ee ie vrSll tu velik protestni ehod žen.   bres razlike
63. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. mire* 1910.
Stran 3.
gOTvril*  tuđi   s&atopaioe Čenstva.
Not socijalno - demokratski Bat Vara i din, 2. mare* V kratkem prične isdajati socajalno-demokratski jsbor    ▼ Varaždina,    politični    dnevnik
>Bratatvoc.
Sijaina    manifestacija ▼ PliberktL
2* 1 i b e r k, 2- marca* Danes se ie vrsil
tuka]  pod milim  nebom siiaien siiod na
Glavnem mestnem tren. Prvi eovomik •dv. da> Oblak iz Liubliane ie izzval ti svojim govorom o liubezni do rodne semlie in jezika veliko navdućenie. X)r- Ferd- M H 11 e r ie v nad eno uto irajaiočem, krasnem eovoru poiasnil pomen Jugoslavije v vsakein o^iro, sli-fcal trpljenie in vstaienie koroških Slovence v. i im pokazal gospodarske in narodne koristi nove države- Tisoeslava množica je sledila z napeto pozoniostio in burno pritiieva.ki. Govorili so še Kandui. dr- £tefančitL Oset Šerf ter želi občno pnznanie- Skleniene so bi]e znamenite resoluciie. ki se bodo po^ he>i objavile. Koroški Slovenci vstaiaio Boliševiki na Koroškem srospođa-arifo prav po tursko dalie* Niihov na-«top proti Francozom v Celovcu, o ka-terem smo zndniič sli šali, ie bil iako sail y primeri s tem. kar delaio s Slo-y&ad' Nateplo se ie v nače lepe kraie ■vse polno te-h suinliivih elomentov in nastanili so iih po ipožnosti pri Sloven-rfh. kler srospodariio prav komunistič-jno> Jaiea, kure. mleko itd. vse ie nji-horo, žensko so iim brez pomoći y po-Jrotnost izročene- Samo mal resister. ifear ao rad ni i čas usaniali: vzeli so pri Halizitu v Medborovnici eno svinio. pri Mikelčn v Borovliah dve svinii. pri Jaklinu vse kure. pri dekanu v Kapli Icravo in seno, pri Bošteta v SL Plai-bereru vse pri hisi« Liudi stralmieio z baioneti in strelianiem, da se povečini ■niti povedati ne npaio. če iim ie bilo kai vzeto- Gosp- Rpnkotn v Borovliah StotHo. da ic* prvokrat uremalo đobil-JJemškutarji ščnraio te uniformirane holiševike in iih oiMianiio. da se potera besno znosiio nad kakim neliubhn Slovencem- Uradniki. katere so Jusro-slovani znradi niih zasrizenosti že en-krat odstavili. so se vrnili in ti čnvaio sedai pravico, kakor kozel vrt! Gluhi jn slepi so za krivice naeproti Sloven-flem, da še več — iste trpine ritirrio. kadar se iim poliubt brez povoda pred-se samo zaradi teera, da se iz niih nor-imieio in >Jnjroslaviio< emežiio- C*e fma. Slovenec pri davkariii kai denaria dobiti napišeio na nobotnieo >-Tu!ropla-viia< in s tem ie — plačan- Soprorri urari a Lečnika so predpisali 1000 K davka, čeprav so Nemci vso trerovino razbili in uničili — Prostora bi pri-manikovalo. če bi hoteli registrirati v<=e vnebovpiiioče krivice Ali civilizirani svet res nima sredstva, da bi zatrl taka barbarstva.__________________________^
HeođrcScna lomouma.
Pitijski Ost »L* Azione« za zatiranje Jasosk>vaDOT. Laski listi, kateri so zaćeli izhajati sele po zasedenju r>rimorskili po~ kraiin. ne zaostajajo prav nič v huiskanju in imperijalizmu za listi Kraljestvsu Prvenstvo gre pa gotovo puljskemu >L' Azioue«, ki zahteva. da se močne manišine jngoslo-vsnske v Primorju kratkomalo zatrejo, %ajti 40 milijonov Itaiijanov ima pravico na naravne meje, katere potrebujejo, ker bi sicer postali proletarci med narodi. 1 talijanski »sacro egoismo* z vsem svojim ci-nizmom in vso brezobzirnostio.
StaTka železnićaneT ▼ Trstu in jago-stOTanska propaganda. Kako obrekajcjo Italijani Jagoslovane in kakšnlh lokavih ^redstev se posluiujeja smo \ideli posebno t zadnjem časa povodom stavke želez-ničarjer v Trstu. Laški listi so porabili ta-ko| priliko in iskali krivca — seveda pri Jugoslovanih. češ, da so oni dali potrebne srote za uprizoritev stavke med tržaškiroi felezničarji in delavci Sedaj pa poročajo »Corriere della serac in »Seeolo«, da je đelavska zveza (Confederazion© del La-jvoro) poslala laškemn ministrskema pred-<sednfka Izjavo, da generalna, stavka in atavka felezničajter v Trstu ništa ▼ no-bem rvezi s političnira položajem. Edini povod )e bila zanlkrnost Jtaliian^ke^^a gn-^erneria ▼ Trstu, ki ie delavstvn vse mo* ffoče obUubil. toda ničesar ne storIL Tu se vidi, da nttl Iastni roiaki nišo z Italijani ra <x njihovim gospodovanjem zadovoljni, pa tndi vso zlobnost in n«sramnost laikih fetov.
LaU profl Pranoozom ni Amern«m-O0fn. »IS Azione« fe Pulja se pritožuje, da •v Reld ftalHanske oblasti, zlasti mestnl magistrat nimalo nobene pravice ta ns:le-da. Dokler Je bilo mesto pod Avstrljo, ?o ftaOjani strofo pazili na to, da so bili Ju-soslovan! brez tejeme Lzloče^f iz javnih slnib; odkar pa ie Reka oporiSče franco-skei?a brodovla io vzhodne armade, prezi-ra}o ToiaSka povelistva italijanske oblasti, med tem ko pod pira jo jugoslovarisld element in sa skušajo nveljarvit! tildi v Jav-nem frvllenln. Francozi In Amerikanci so pač fcmahi uvide«*, ka*o ie Roka ^italianl-sstma« rn vse Htfčnnie m manifestiranje ftafliasom ne bo tn ničesar pomagalo.
Zoveznffif.
Horje boce hneti Antanta povsem ▼ roktiL LDU. Berlin, 1. maj^a. (CTL7.) »Times« }avlja)o fz Pariza: Pogoji pred-faodnega mira zahtevajo med dru?rim raz-orožitev avstrijske, boćarske m tnrške mornarice, ki se mora izročitl Airtantl. Utrdbe na Heljolandn se morajo tmičiti na rtroSke Neračije. Kielski kanal mora biti na razpolago vsem narodom.
Aneleškit komisija ra mtotoviter vofne škode v Srbili- LBU London, 1- mn-rca- (Don« kor- trr-> Pribodnie dni odhaia anfjleška komisiia v Beoprad. da tam njarotovi škodo, katero Ie Itpcia S-Mia. ko ie bila zasedena od sovra*-nika Ta komisiia se bo tndi bavila s T>ronćitvijo 5?redstev, ▼ katerem objeffu bi bilo možno obnoviti ifeželo Nadali© se bo bavila^ z gospodarskim razmeriem. posebno pa % vprašaniem razbreme-nitve dežele s poroočio aneleške«ra kapitala- Komisiia bo dva do tri meseee ^elovala y Srbiii*
Amerika hooe piwrečiti ofwro«en spofMd med Jnjtoslavilo in Italiio-L,DU Haair, 1- marca. (CfTV — Brez-žičoo iz Amerike-> Da so preorefi obo* rožen spopad med Italiianl in Jusroelo-vani, proučaje amerikanska komisija crto, katero nai se predloži rassodiScti hi katoro potom nobena od teh dveh dr-
v^UajkK da «o WU»na o poftofta!« ob-vMttU in da mislilo, da namerava ▼ di-™«no sve>zo z Đeocradom in Rimom stopiti, da naredi konec linhHan^kiin prepirom.
Iz Avstrijef Madjanke, Nemfije, Turske.
Poletni eas ▼ NwKU in Nrmški Avstnn. Dunai. 2- marca. Vlada t ^emciii je sklenila. da vpp!ie s 1 aprilom zopet poletni čas- Tuđi vlada Nem-feke   Avstrile   bo   teran   vzsrledu   sledila.
Resitev romansko - madžar^kecra spora- Pari R. 2 marca- Komiaiia za re»sitev ^prfrnih vprašani med Romuniio in Mndžarsko v Banatu ie določila. da pripada Seiredin \!r>dž?jr^ki, ozemlie vzhodno tejra komitata pa Romuniii Ta pe Ko dojočila posebna d^marka^iipk.i linija. Na Sedmosračl:era moraio iz-prazniti Ceri mesta Braševo in SIT.i. I ter ozemlie oh Karpatih-
Obupno finan^no rtanio Dnnaia. Dunai. 2- raarca Finančno stanie du-naifske Ejpstne ohrine , ie naravno^t obttnno- Tnko izkazuie prorar-nn za leto 1919'20. ki se prične s 1. iuliirm t- 1- in neba .< 30-Jnniiem 1920 primank-liai 150 tpiliionov kron. to ie naivečii nrimankljai. kar sra ie doživela. dnnai-ska mestna občinn Vsi itie.= tni obrati -=o pru«i\Tii- Snino 7a place urađnikov ie doloCenih 80 mHiionov kron. Peđani.i Kršer.nsko-soci.ia Ina. veŽina mo^tneira ?vefa pxi.^ti. da tetem denarno zpdrvn tako. kakor horeio* Poie -e namrof l;r-rSf-nnski pociialri. da bodo pri prthod-nilh volitvah poiroreli in za to *udi nif=o izvodli nainorn.v:inih povi sa nj pristoj-bin za c^?stno želoznioo. plin in Hrktri-kr>. ki bi po morala izvesti 1 Tnarriii 7\ 100% g tem sa noka.znli kr?er>nsko-sociiiilni mc.-lni orotio. kako imlo iim ie za dobrobit obf ine kadar so v nevar-no3t: niibovi mandnti in niihova većina v obcin>kom ?vehi-
Itoilifl.
Lahi se izfrovariajo na nas- LDU Berlin, 1. marra. (Dim- kor- ur) >Lokalanzeisrert iavlia iz Rolterdanm: Iz ansrleških vi rov poročaio k iuiroslo-vanskenm-italiianskemu si)oru na^lon-no: 20- febniaria fo izgnali Jneroslov.i-ni italiianftko misiio. ki ie bivala v Ijjnblinni na r^odl veri inirovriih dolovi I-Naloea te inisiie ie bila. da vre*U ia-raoSni^ poliiit-no živlienske posroie med Jueroslovani in Italiiani Kot v.^rofc" iz-cror.a -o uavedli Juiro^lovani. da Ijiub-liaPo ni smatrati već kot del Av>rriie, TtotPTT* ko ie bila iusroslovanska država že prir>o?;n?»na m mirovni konferenoi Radi tesra ie sklonila italii>m«ka državo, ki iueoploran^ke države ne pri-pozna in ražen tesra nadi zanik •.. da bi io  bile  pripoznalp  velesilo,   zrmreti   me-
ie. ker si ni hotela na podlajri posroiev za premirie kar tako prilastiti pravice vojaškecra zasr'd^nia Druso nornr-ilo pravi, da so drte 12. februprja voiaki v srb?kih unifonnah v Lin^liani napadli vlak z Italiiani. ki so se iz jivstrii^ke internaciie vračali domov- Srbski voip-ki so zažeali itaiiiansko zastavo. (Opo-Kariamo na uradno poiasnilo. kai ie re?)' ORT^ANTH)   PONtTJA   KOMPROMJS.
Li- d. u- Rim. 1. marca. fDun- kor* nrad) Ajrenzia Stefani poroča: V današnji seji po^kmske zbornice ie IttgI ministrski nredsednik Orlando veliko-potez^n eovor. v katerem ie nvodoma naffhvšaL da ie po končani voini treba naivečio pozornost pogveeafi netranie-mn položriu Glede Tiirodno-tn'h te-zrni ie. izjavi 1, da io Ttaliin prei ko slei prepričana o uprp.virenosti svrvjih za-htev. 7;akci na.-topnih zahtevkov ni mosroce v nohoni cTnori izDrerainiaH: Spoiitev vseh dežel in narodov glovite italiianske trodieiie z Jraliio in niih zdniženie v okviru mei. ki jih ie zacrta!? narava sama- Tako zdniženie za-iamčuie uvide val a. da treba pofem nra-vičnesa kompromisa opraviti lastne. potrebe ▼ skladnost s pofrebam' drntrih narodov in da ne sine ^rr^vvliar? rvoiih kori.«ti v osp-redi© b tr?»i. da Bapc«:tav!ia naivažnei^© TJotrebo drnTih narođov« V seđaniih težko^ph vztrainmo na polni obrambi naših pravic r. v-3o odToTno^t-io. nikakor pa s trmofflavoetio. To pravico nam posvefnielo rir.§o nedo.=;egHivG žrtve in trplienie na^eira naroda,    vo^
svečnieio io oni stoti so ci TfnlHr.nov. ki so žrtvovali pvotc žlvlienip za na^o pravično stvr.r-______________________
famfo tmto®. rtrtra^i đijaJtva i W^ o »Jnučtiščg v
Ljli'!j2!l
Sloven-M vi.-oko'olrti v Za^rrobn so zborovali 25- sveč^ina t 1% da zavzaiue-\o ia>r>o f?voie stnllščo selede vprafe^niu vsou."*ilišča v T.in^ljpjn. Se-t^iek »e bil slika volie jikadi^iničneeu dii^'va. da se moraio iistvariti v.-i poroii za napre-dek daroda- V.^i ak?fk-miln so po živahni debati o rarlorfh za UFtanovitev tiniveze v Liubliani in drriErib tozadev-nih toekah pozdravili isto kot novo ere-disce iu£TOQlovrmske kulture in neovi-raneera. zdraveca razvoia nu^e znano-sti. Soerlasno sa spr?ieli predloženo re-solucijo. ki xe io U;iiqi odposlala de2ol-ni vladi za Sloveniio in vseučilišCni ko-uiisiji v "Lin.bTia.ni:
Po dolsroletnih toda brezuspeŠnih boiih našeera nnroda za slovensko vse-neilišče v Liubliani. v žalostili dobi na-čeera Pnžer.i3tva ni postala takojpna nstanovitev na£esr& vsenćili^fa po našem narodnem oevoboieniu nič mani potrebna in nič in mi utemeljena- Zato iz-tavija slovenska akademska omladina brez razlike političnoga in sretovnega nazirania zbrana na polnostevilr.em se-stanku v Zagrebu 25- svečana 1919: I- Da ie fkoraišnia nstanoTiter nopol-neira vseačJliča v I/fabliani nitina oo-treba ne Ie slovengke«ra del a nadesra naroda, amppk *ndi sknpnib jnsoelo-▼an^kih kultuT-;;h in narodnih intere-bot. ker ae bo s nlesa uFtanoritvijo nstrarflo novo kulturno žariSee sa vae-stransko preroienio naSemt trpuneneca naroda --. II* Zato zahteva atademska omladina, da prično vsi pristoini faktori i tako i c* pripravami. da se Ie r. oktobrom 1919 prieno r»r©davan1a mi
prmvliAinft đeto » oitviitof primnM
TBeĐČiU6k4» kniižnice ▼ Ltubliani in nai •e skrbi za prenos kniižneca mateHia-U in dnurih priporaoČkoT U dnnaldee dvorne kniižnioa donaiskera in grar akeira vsooSilišća in seminarfov — IV. V«i domaji TMaMliU&i profesori! in strokovni&ki rastrasmi aedai po ta-iih univerzah. nai se oridobe za domaće vseočiliS^o. — V- V izpopolnitev strokovnesra    znanja in pridobitev fiir-
ieera potrebneea obzoria bo želei in moral marsikateri naš dilak iti r inozemstvo vsai za nekai semestrov- Vlada nai nstvari prinn^ren fond za zadost-ne štipendiie tem diiakom. da b« bodo labko nemoteno posvečali na i nožem-skih univerzah svoiemu studiju. — VI. K sklepu pozivi i a slovenska akademska omladina V9« resnomisleče na-Že kulturne delavce. da z združenimi si lami podpro to našo pravično zahtevo za katere udeistvitev se borno borili z vsemi inočmi-
V Zaerebu. 25. sv#Č-ana 1919-
Slovenska akademska omladinap _____________(Podpiai-1_____________
plosli profssfĐ! M $m\m Mu proti nasilai ifaljianski io
iismlkl oiDpauiL
Včcraj ob II. uri dopoldne se ie vrši! v veliki dvorani Narodnega doma velicasten shod slovenskegra ženstva, brez razlike stanu in nrepričania* de-iavke in sospe iz najboljih slojev, redovnice in begrinke — (pa tuđi moški spo! je bil častno zastopan), proti nasilni italijanski in ncmški okupaciji naših zomelj.
Za predsednico zborovanja je bila izvoljena ffa. Županja Franja dr. Tav-čarjeva, ki je v kratkih in jedernatih besedah ocrtala namen protestne skup-ščine. Med raznimi govoraicami nai Ie omeniamo najvažnei^e, ker nam pri-nianjkuje prostora. Govorila je v imenu ljubljanskih dam sra. dr. Kokaljeva. na to je s'edil temeljit referat koroške Slo venke :^e. Piskernik, ki je v živih bar-vah ocrtala ,c:orje koroških Slovenccv in Slovenk in pođprla svoia izvaj::nia tt:di s statističnimi podaLlj. GovoruLa jj povdarjala, da živi na Koroškem 560.000 prebivalcev, od teh 130.000 SIo-vencev. Koroiki dczclni zbor je stel 45 poslancev, Slovencem bi moralo pripadali vsai 15 mandatov, imeli pa so k večjemu 2 i>oslanca v de^elnem zboru. Na podlaci statistike je govornica dokazala, da so celovški, beliaški in veli-ko\ški okraii pretežno slovenski in da kažejo ta mesta nemška lica samo na znnn.i, med tein. ko je jedro in okolica teli mest popolnoma slovenska. Ncmci so zasedli na Koroškem dve tretjini slo-venske^a ozemlja, zato zahtevajo koroške Slovenke, da se meja potegne severno Celovca, Beljaka in Šmohorja do Trbiža. — V imenu štajerskih ob-mejnih Slovenk je govorila ga. prot. Stupica, ki Je pokazala sliko zatiranih Slovencev ob Stcrferskooffrskl meji in ocrtala madžarske krutosti. — V imenu socijalno-demokratskih žen je protestirala proti nasilni okupaciji sdč. Marica Urbančičeva. — Istotako ste protestirali gdč. iVanica Komanova in v imenu slovenske ženske mladine ffdC\ 2unova. Sledil je na to zopet temeljit referat zastopnice tržaškega ženstva, ki ]e po-vdanala, da je Trst naivečje slovensko mesto, v katerem živi kGmpaktn.o 70 tisoč Slovencev. Italijani pa so v s\*o-jem požrešnem imperijalizmu zasedli ozemije, na katerem živi samo 180.000 Itaiijanov in nad pol milijona Slovencev. Zatiranje slovenskelet In slovan-ske^a življa v našem Primorju je đosegrto svoj višek in zato se čuje obnpcn klic zatiranih sobratov ne samo do juq:oslo-vanskih mož in žcmi, ir.arvec tuđi do mirovne kon*erer.ce in do prodstavitc-Iju pravic zatiranih narodov predsed-nika Wilsona. — Vsi referati so bili z vilfarnim o<Iobravanjcm, mestoma pre-kiiijcnj in s klici ogorčenja, sprejeti od obilno navzočih zboM>valk in zboro-valcev.
Sprejcta je bila na to sledeča reso-lucija:
Jugoslovanrko ženstvo brez razlike strankine.^a pripadnihtva, zbrano 2. marca 1919 na skupšćinah v Beogradu Zagrebu, Ljubljani in Novem mestu kar najbolj odločno protestira proti nasilni italijanski in nuuški okupaciji naše s!o-vanske zemlje v Dalmaciii, rta Reki, v ! I tri in Trstu, na Ooriškem, Kranjskem in Korof-kem, zemlje, na katari živu irh vani Zc stoletja. kamor se je hil ita-lijnnski in nemški živelj Ie vrinil in kjer ni nikjLr italijanske ali neniskc većine. Le Koli imperijaiistični politep Italije Uoče zadati smrtni udarec gospodarske-mu in s tem kulturnemu razvoju Hrvatske in Slovenije. Poleg o^remne^a šte-vila Hrvatov hoCe podjarmiti in pognati v nsciionalno smrt več kakor eno četr-tino  slovenske ga plemena.
Kali za nove vojne bodo pognale iz nasilne prisvojitve slovanskega ozemija, ker poidru^i milijon SIovence\-ne bo mirno in udano prcnaSal izgube ene četrtine svoje celote, bohotno se bo razširil na tem ozemlju iredendzetn, ki je še vedno in povsod pri ti ral do od-ločitve z orožjem.
Vcs kulturni svet pozivOamo. da nam pomaga prepreCiti Se v zadnjem trenutku bridko krivico, ki jo koče zadati italijanski imperijalizem iugoslo-vanskema narodu, kl se je pravkar otrescl nemškes:a, madžarskega in tur-Skeira jarma. Z nai ni je pravica, izvtjmo krvrtflcu orožje, s katerim ja taoče zadaviti
Rothno rastopnffce vsch narodov na mirovni konferead, da ne odnehajo od načel pravičnosti in samoođločbe. Svarimo jih, da ne podpišejo s krivičnim mirom ponovno tragedije fugostevan* ske iene: roditi dcc«x kl naj 2e v n»
otrete, ter nal oapotled posfoe t knrl »ognja.      m
2 vlharnini odobravanjetn jo nfla sprejeta trn resolnclja, nakar se je skle-irilo poslati iz zborovanja pismo gospodični Wilscm in brzojavni pozdrav pre-stolonaslednikn regentu Aleksandra. — Med pevanjem bojne pesmi »Naprej zastava slave« je zaddjnčila ga. tepanja izborno uspelo zborovanje.___________
Iz 66. seje deželne vlade za Sloveniio
z dne 26. februarja 1919.
Pogajanja z delavstvom v Tr-bovljah. Delavci v premogovnikn v Trbovljah so sporočili ravnateljstvu premogovnika svoje zahteve, ki jih trenotno še proučuje. Ker je deželni vladi mnogo na tem, da se zahtevam delavstva, v kolikor so opravićene, brez odloga ugodi, se sklene naročiti trboveljski družbi, da se začne poga-jati z delavci 10. marca. K pogajanjem odpošlje deželna vlada dva zastopnika. Veščak deželne vlade oddide takoj v Trbovlje, da prouči razmere na licu mesta in natanko informira zastopnika vlade.
Povratek jugoslovanskfh izse-Ijencev Iz Vestfalske v domovino. Za povratek priđe 308 rodbin, skupaj 989 oseb v poštev. Zastopstvo Nem-ške Avstrije v Dortmundu oskrbi pre-voz družin v domovino s posebnim vlakom proti povračilu stroškov. Državni nrad za zunanje zadeve na Du-naju se naprosi, da poskrbi, da se rodbinam pri prcvozu pohištva in druge lastnine ne dela zaprek.
Mbiiia irafii lađil Mb) ia mnMi fsjain.
V d o v a ima do pokojnine pravica: Ce ie nien mož padel pred so-vražnikom. to ie zadet od sovražniko-veea orožia, ali pa ie mnrl na ranah. težkih zunaniih poškodbah, naporih vojsko ali nalezliivih boleznih, ki so /xa doletele v izvrševanju voine alnžbe.
Pokoinina pristoia vdovi ne slede na to. če si more sama kai rtrislnžiti ali ne. ali t>a če ie premožna ali ne.
Vdova. ki ni živela skapal z mažem, predno ie odšel v vojsko, nima pravice do pokoinine. ražen če dokaže, da ona ni kriva, da ie prenehala zakonska skupnoet z možem- Dalje vdova ne dobi pokoinipe, ?e se dokaže, da ie nien mož zajrrešil velik zločin (mož. ki ie pobemil k 8ovražniku pred 30-oktobrom 1918. se ne smatra kot voja-žki besnin. ravno tako ne oni. ki ie bil
radi 6voie^a iueoslovanskeea mišljenja obsoien na težko ieČoV
Ce dobi vdova po moževi smrti po-koinino. se i i nakai« tndi z a vsakoca zakonskeea ali pozakonieneffa Oe^iti-miraneffa) otroka, ki era ima v oskrbi, Tzeofevalnin&. katera se ju izrtlačaje toliko časa. da otrok ni pre-pkr^lien. !n picer pri đečkih do konČa-nesra 16. leta. pri doklicah do končane-era 14* leta- Sirotam. ki obiskujejo tu-zemske sofe. se dovoli vz^ojevalnina do kon^a štndii. vendar ne dalie kot do koričanesra 24. leta- Neposakonjene fne-lesritimirane) sirote nimaio pravice do vz£"oir!valnin« Za take bi prišla slnčai-na irilo^čiria v poštev.
Oboiestransko osiroteli otroci, ki nišo  še preskrblieni. dobivaio posebno
vzsnievalnino-
VEColevsJnina za sirote breK star^ nev al? na za t?ike sirote, keterih mati ali mnerha ne dobiva pokoinina. se nakaze vnriLhom  fvambiniaTn).
Zakoni z dne 27- aprila 1887 drž-zak. §tor. 41.. S- anriU 1891. drž- zak. stev- 4S. !}* TOiirca 189G. drž- sok- žtev-*?■■-. 19. roarca 1907. drž- zak- štev-86 ostfuieio do nadaljne naredbe se ▼ veljavi-
Y1 o ir o sa pokoinino vdov in vzffoieva1ni.no sire! nai vsebule pIc^cčo podatke: 1. čarža moža fočeta); 2- ime
in priinaeTc umrleffa fpadlesra> ali t>o-crošanPira: 3. pri kaieri četi. zavodn itd- ie služil: 4- a) kdai in Ine je umri. padel ali se potresa, b) kie je poko-pnrt; 5. civilni poklič moža (očeta"); C> a) ime vdove (ženo) ali b) ime varu-ha fvanihinie): 7- iroena in rojstni no-datki zivecih otrok: a) zakonskih, b> norakonienih nesririmiranih). c) ne-z^konskih Cnele?itirairan!h): 8. ali so vpi otroci v o^krbi matere CmačehefV, 9. ieli vdova (žena) do mobilizacije živela s pokojnim (poerrešnnim)    možem
v zakonski skunnosti? 10. StnJiovaliKČe in natajirni naslov sta.no vani a vdove fžone). oziroma ako so otroci tuđij»rez matero. v;iruliovo ime. stanova lišće in natančen naslov atanovania- fNe poza* bite navesti tndi zadnie pošte, ker ie to ea pošiliatev denaria zelo važno): 11- ali prejema rodbina prispevek za preživlianie. oziroma državno nodnoro (naklonitev). ali kako drucro? K tei vloffi nai priloži vdova (žena, varah, varuhinia) sl^deča listine: a) krstni (rojstni) list vdove (Žene): b> poročni list vdove (žene): e) krstne (rojstn«) li«t© otpok: d) mrtvaSki list fizvleček iz mrtvsskeffa snlsa): e) gpričevalo o zakonski sknpnoMi do mobilizacije (mvTBtitve v volsko)- Vanih nai prilo-ii: f) mrtvtilki list vdove
Vse to listine m lahko nadomestilo b poročilom župne** orada* ki vsebuje vse podatke \% krstne (roistne). w>roe-nt> in mrliSke matice o družini in potr-diln o zakonski skupnosti-
Stranka nal predloži vfoffo eđinole občinskemu nrađn-ObčinsH nrad io nrerleda. nriloži do-novinski list umrlesn. (oadleffa) ali do-pnefianMm in Dredloži vse skmmi okrajnema rlavarstvn- Ako ni moroče. napraviti donovinskeca lista, nal se vsrok kratko navede, n. nr. družina ima domovinsko nravieo t sasodenen osemltu fn* pr* 8oIkamL Primorakoi, ali isvea naše države.
Okralno fflavarstvo dooolni vloco • gpriccvalott o nenromotnoMi ali a T>r«wo*eo1rirjin irtaioiB tor s nradate
a^abEa^OttiiKHBn    ^UflU^|    A    ^mmI^
nam atanjn vdove (leno) in a potriBlonf, ako družina preiema vzdrževalnino aH kako podooro. (naklonitevV Tako spo-polnjeno vlosro nai clavarstvo tpošUo pristoinemu vojnemu dopolnilnenni po-veljstvu-
Voino dopolnilno povelistvo pre-«krbi fie vse potrebne listine ▼ smislu točke 4. okrožnice % dne 14. septembra 1887. Pres. št- 4872   (N- V- BI. 30-)
1% vloce mora biti razvidno, da ie pokojnik podlegel rananv naporom, ne-zgodam ali drusrim vojnim poškođbam, zodoblienim pred sovražnijeom, oziro* ma brez lastne krivde v izvrŠovania voiaske službe*
Vojno dopolnilno povelistvo predloži vlosro za preskrbo valni no vojafkt intendanci za Sloveniio v Liubliani-
Do pokojnine    imaio po zakonu o vojnih đajatvah pod danimi posoli pra-  . vico tuđi vdove po možeh,   ki   sd  bili med vojsko    omenienenm   zakonu pod vrzeni ali ki so prostovoljno opravljali vojaJko službo.
Vdove po voiakih, Id tAbo Tsled vojske * (iz vrše vani a vojaSke službe) umrli, ne dobe pokojnine. Lahko pa prosiio za milostno pokoinino-
Takira vlosram za milostno pokof-nino naj vdova po les drugih prilocr priloži  tuđi   spričevalo  nravnosti-
Vloea in priloge so kolka    proste
Vse stranke in uradi nai se stroeo ravnaio po teh navodi Iih: pomislilo nai. da nepravilno napravljena vloga zelo otežko^i In množi nradno delo, naiveS pa trpi seveda stranka, ker aa refiter prošnje radi nepravilne vlooe zelo aa-vleče-
FohP: jinslie in dnevne vesti.
NAŠA   IZVESTITELJSKA  SLU2BA.   ;
Posrećilo se nam je dobiti v Pariz« franeoskega zastopnika, pariškega di-rektorja ene naj več jih švicarskih agen-cij, ki se je včeraj prijavil med ŽurnaD-sti, pripuščenimi na pariški konlerend kot zas topnik »Slov. Naroda«, Po dogovoru s svojim pariškim zastopnikonr borno v kratkem mogli objaviti vrsto; originalnih intervjuvov z vodilniml <3a-ni pariške konference o jugoslovan-skem vprašanja, o našem sporo z Lahi. o bodočih zvezah Jugoslavije 2 ravez-niki, o jadranskem vprašanju in o vpra-Šanjih uvoza, prometa in naše ndeleŽbe na plačilu avstrijskega državnega dolga.
V Beogradu imamo istotako sto-, jega stalne^a poročevalca,   vendar so, pa brzojavne in telefonske zveze 5e tsj-ko mizerne, da se mu vkljub točnim d>-rektivam uredništva do danes zjutraj ni posrećilo dobiti spoj.
Razmere v tiskami postajalo zopet normalne, ker se ie plin mestne plinar-ne tako zboilsal. da se Ie obrat dal raz-Siriti skoro na normalno visina Vsled tegu nani bo zopet mogoče ugoditi ie-lir.m  društev itd.
U radni list. Izšla ie števflka 57 od' 1. marca,   prinaša razpis    101 dijalkej ustanove in razne   odredbe,   razglase. objave itd. Objavila med drugim raspust javne nemške štirirazrednice v Slove-nji Bistrici in natečaj slnžb opravitefiev državnega pravdniStva.
Iz druge sele vUleca Šotsfcfca ir«4a.f V II. redni seji višjega Šolskega sveta dne. 27. svečana 1919 je uvodno prečital o€iteQ Luka Jelene protest proti oekultnrntm na-kxmam laSkega imperijalizma in nemškeea sovinizma ter izjavo, da ne prepustimo svojega šolsrva oničajočl poplavi tnjinstvi-, Obenem se izreka priznanje tn simpatija; dtovenskenra učiteUstvn, kl zvesto m od locno brani našo narodno knltnro ter s« lit uklanja nobenemu nasilju na zasedenem ozemlju. Izjava se predloži poverjenijtv« za uk in bogočastje ^ prošnjo, da Jo poSilej na pristojna mesta. PoroCalo se ie o reha-t bilitaciji in nakazan ju službenih prejem-1 kov svoječasno politično preganjanim. suspendiranim in odpuščenim učitellem. —| Ooriškenm učiteljstvu tostran dernarkad}- j ske crte se le že izplačat v trefa meseeJKJ znesek okroglo 130.000 K kot podporm f»{ račun službenih prejemkov. — SpreieH w>< se predlosi slede spopoinitve mnogih stal-: nih učnih mest    na srednjih    šolah.    ciede
raznih imenovani, dalie slede strokovniki nadzornikov za risanje in tclovmdbo. —i Oddala so se stalna usna mesta v drkvr-i cih.  na  okollški   soli    ▼  Ptaju  in  Reld pri!
Maiiborn. — Za slovenske iole na Koro-j ?kem  se je    sklenilo    do končne    sp)osn«| ureditve   nčnesa   nacrta    obdržati   dolo£fl»{ staresa učneza nacrta, le da veljajo dolo-! čila o nemščinf za slovenlčino. Uredilo m\ je  dokončno vprašanle    prešolauja  zaselu Smrečje in Podpesek    v Jolski okrai Pod* lipo. — Antona Pavšiču, nadačltelja v Koštan je vid.   in   Štefančiču   Av^nstn,   učite!]« v Kamniku, se dovoJjuje bolezensid dopus* do konca tekoče*a    Solskeca   leta. — trn pomožnesa učitelja v Sinjem vrhu se Imenuje  župnik Alojzii   Jerlč za dobo potrebe, i Zloraba uradne oblasti^   V petak, j dne 21« svečana   ob   pol 10- ponoći f# nekdo na Bučki moćno tolkol na hiina vrata in okno nose^rnika Frane Poliao-ra ter zakriSal:    >Hitro odprite. ee ne boro s pa trulio    5 mož    siloma   uđrLc >Kai pa ie. kai bi pa radi«. vnraSa *o-} spodar. >Le hitro odprfite, pravim. &m\ ne uderem s silo«,    se glasi   odgovor«' Hitro   gospodar  preplašen  vstane po-i konci ter išče vžigalice. ko flh ▼ hip« i ne naiđe, ie upil naMlnei: >Ze mi vo-i svetimo vamlc Eo oče odpre vrata, trt*-ne notri orožnifiki strazinoister is Ra* ke in en podčastnik, štirle votaki so p* ostali ztmav >Kie ie Aloiz< zavpije g. etražmoister-    Ko era naiđe epedejora nav posteljL zavpije: >Alo anf! Zdai si nai, Le hitro vstanite, greete takoi s namf oče delal prošnjo sani    sa   oprostite* k vojakom !<    Sin se opravičnia da lm voiasćine in da ie tobil od ravnolatega^ g- stražmoistra obvestilo. da srna ostati, doma do reSitve prošnje. 8icer pa da ni nikak upornlk, ie v stari Avstriii sve-; sto    služil in tuđi Jngoslaviii    so   ne upira-   Stražmoister nm ukais pot iti' kamat   v Jermanov Vrh   li KomHanen, skoro pol ure od to* Dekletam pa pravi« da nai pripravilo   kal.   da   bo  potesi ▼zel seboi. ko bo odiel- Tam ie ie so-roveiie poatopaL   ko pa ie £ant klfoM straži voiakov skoSil   tkosi   okno  ift, vbeiaL io grozovito kričal nad uiatoloi vdovo. Hoerko io pa priidlil aai ffmjlfl ka«at v Zaborit h KoefamL A *■■***»
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD", đm 3. Mlfca 1919.
53 fttcr.
raBtt; krali eo TMk Muni welt fct etnavs.
Zagrozili ao mu. da će se e&ne. ara na mostu ustreliio- V gmrtnem strahu i im gospodar postreže kar naiveč more« Ker ni ime! kuhane <ra mesa. i im da oel kos slanine, sieklenico stareea vina (IH 1) in staklenico beleea vina- Za; Ittovali so fm še več, a ea slučain© ni imel doma. Dobro se oosrostno in kar ie ostala so rekli, da bodo dali ouim štirim, ki so zun&i: v resnki ie bil Te eden. Po trovan ali so se med seboi ve£-krat nemško« Končno eo orisi lili gospo-darja. da iim Ie moral iti sveiit s svoio »vetilko nazai do Komlianca v Jerma-aov Vrh. /* ure daleč • Tuđi tu so xa-lktevali pečenih ialec in drusrih slast-mh tedil« A ker ie vđova revna, so dobili ie tri iaica- katera ie z. etražmoi-rter slastno iedel. kar ie pa ostalo, ie dtal drugim z izgovorom, da že*lodee ne priljubi* Pri posestniku Venetu Aloizi-jnt so tuđi zahtevali klobas. kruha in ieania, kar so seveda tuđi dobili Naio »0 sli proti Gor« Mocviriem z<rorai imp-ikovaneera sina pa pustili, uvidevši. da ie upravičeno ostal doma DostavliaTTio: Taksnih orožnikov pač ne rabimo- iSlu-Ćai je treba prei^kati in potem napra-"vlti red. Dobro, da ie to. kakor smo nreoričaru. samo iziemen slue&i ki pa ni mani obžalovania vreden*
Čistimo svoie ozraeic« Gosn- Ivan Vidmar. nadoficiial is L»oža, ie konstatira!, da on ni v nobeni zveči % ovadbo zoper kovftfji Kromaria, ki ie bij potem ustrelien- Ker ne vemo. ali ie bil ta sr. Ivan Viđmar kedai voctia zemliiške telile© "v Črnornlm. ne moremo vedeti. ali ie to res ali ne. Da pa ne bodo ne-dolžni trpeli. pribijaino. da je msal. O95- inspiriral to ovatlbo ti-^ti Joliann Viđmar. ki ie bil nadofieiirU in ▼odia jsemliiške kniijr© v Crnoroliu- S tem ie vsak rivom izkliuoen kdo da ie krive«* l?Oizveđbe nai bi se vršile v Cmomliu Tra-i vseh eodrih urađnikih- Pa ludi Jože
Matiia Sknbic   bo   vedel kal povedatf.
M- G.
Deželna vi ada ▼ Liubliani bo pri-hodnii teden sklepala o tom. ali se da nemškim notariem povirilo, ali ne- Xe-obhodna potreba ie. da na-ša narodna prosvetna in mAitMFna društva ter kra-ievne orctiiiizaci te vseh političnih »track takoi imvzrur.eio svoie «taj i Sce ^k resitvi tegu vurašanin. Ta drn^va in organizacije nai nemndoma skleneio enereričen poziv na deželno vlado v l^iubliani da bi*ezpoeoino o<2stavi vse nemske notario — premestitev v za-ledie ni na me^tn- Ti «^lepi nai se trikoi odposljeio deželni vladi v T^inbliano. da tih bo imela ▼ rokah. predno resi no-tarsko vpra^anfe.
DmŠtvo <?!fTV'en<ikih not^rskib kandidatov v Liubliam pozivlia vse svoie člane* da se v slnčaiu- kadar i§^eio kako slnžKeno mr?!o. nbrneio ponrei na društvo, ki ie po svt)iih pravilih upra-Tlčeno »a toza'ievna povredov^ania- To-varišL neohhodno potrebno ie.^ da se podvržete disciplini društva- Ne fikle-paite ncbenih službenih noeodb brez poeredovania družtna- To zahteva dt-nes vaš Pianov.-'ki Interes.
Cebeiarti! V nedelio. dne 9- mnTca <A 3. popoldne id v Lako vi ci ori Sla-T>ariTi shod čebelariev in prijate-liv čeDelarsU-ar Na shodu bo kratko pređa vante o eebehirst\-u in potem ostanovitev cebelarske podružnice za brdski sodni o'r ; ("'»-hol %rii in nriia-telii čebelarBtva, udeležite se shoda ▼ polnem številu!
Porota© obravnave ▼ N'ovem me?tu ae bodo vrnile od ponedelika dne 17* su§ca do vštecesra 22 sušca 0 po?=amic-nih porotnih slučaiih borno porocali kaisneie
Invalid   z   razložno     nlsavo,     mirnesa
rW!ačaja in   veseljem    do   umetneea   vrtnar-
stva   (cvetličarstva   hi    semenoreje)   nafde
! prijetno  zatoći^čc.     Nudi   se   mu   lena    bo-
dočnost   Ojdasi  nai   se  v  poverjeni^tvu   za
Socijalno skrb ▼ Dcželnem  dvorcu, II. nad-
«tropie, soba st. 125.
Z&hteve po^tnih oficiiantov- Na »bbfTiem zboru ustanovliene podrnžntoe 'Maribor ofiiednieera društva poštnin adiunktov. oficiiantov in asnirantov ae Ie 23. svečana t- 1* odobri In sr>oinenjca. poslana iz I^tabliane poFtnemu mini-strstvn v Boosrrad. v katori <^e zahteva jodprava nažesra bedneera frtania inzdn>-r^tev vseh po&tnih nradnikov v Rkrn>ni stattiF. Poslala pe ie udanostna brr.oiav-Ika reerentu Aleksfsndru rn popinemu ministru s pro^nio. da podpira tu ih UDravi^ne ^ahLeve- Eadi nepravilno Tiakazanili dliot se Ie odpclala druera •'spomenica   narodni   vladi-   Od   ravnateH-
iakva pe ie 5?bii^vpla pravi ona razdeli-tev T>ofttajskih mest tako da pe unoste-;Taio t prvi vrišti moški prosilci in da fs© sodat soreioto pomožn© rao^i ne uvr-jScaio do konone uroditye v niih stan-— V trcln*^Tn preoricanin. da tadi P.am ^tukai na natsevernei?vh otrroženih kra-jjih zasiie lepse so?nce v prosti Jugrosla-^riiL se ie shod rakliučil-; Opozarrarno na danjišnio pređava-;bI© »Akademi|e<r. ki se vrši ob 8- zve-i^er t velSu dvorani Me^tne^ra doma-OEđterami zsrođoviijr-r in OanlcaHev so-IvSstnik & Sr. Ivan Priiateli z Dunaia 4o pređaval o »Canknnu kot umet-nfltu*'"
Predavanje o spolnih boleznih. Blovensko zdravniSko društvo iavlia pruStvoni in iavnim oblnst^'jn. da lim ie ^xa razpola^ro za prednvania o rpoItt/Ti 'boleznih* Slov- ^dravnisko društvo c:đ -jsaria iavnost na važnost takih nre i -prani. ker preti ltuđstvu velika nevar-Jtoet od spolnih bolezn? Vsled boliše ferabe časa bi bilo umeftno. da bi pri-^redilo morda po vec drn.5tov skupai *|jredavanie-
Zavarovanie delavoev acoper ne-&ffođe. Ker so prijave, ki so bil© doslei f^ložeaie pri Lmih!ians1;:em mestnem ma-'cistratu. večinoraa pomanikluve. *ato jopOBartaino ponovno na arlavne trma-devne določbe: 1% Predložiti fe »aclnie ^e veliavrte uvrsti tveme odi oke. 2- Pri-ljaviti Ie obrate na novo po star.i« z dne fl-ianuaria 191^: kdor ni ma tiskovin za prilavo. fih doH uri začasni đelavski f»avprovalniei zopej nezerode v L.tub-Slani. TuriaŠki trg 4/1- 3 Navesti Ie. do fcdai In sa katero obrate ie plačana sadnja premita- — Prilavo ie viožiti do ti- marca ti— Glei naredbo Št 364 %i 380 v Uradnero Ustu!
PotofeiinJBlto Kivavo«uiie mme-30eneOT. Ker so prijave, ki so bile do-tiei vk>žene pri Liublianskem mestnem mtgUintoL večinoma pomanfkHivB. m*fa oDošarfamo ponovno- na davne to-KTdblode:! Predložiti Ie «adnjy
nooti hi 6 Dradol«L Branti. oslr. odkik*
a izpremenibi nrrsiitve v plačilne rax-rede- 2- PriiaviU ie uslužbence na doto po stani a z dne 1. ian. 1919: kdor nima ti&kovin sa uiiiuvo. uh dobi pri %*&*»-jioin občem nokoininskem zavodu T Lijublioni, Tui jaški tri; 4/1- 3- Navesti ie. ao kdui in za kolere name^sence i« ulačuJia Ziuinia premiia. 4* Naiteti ie vse službe nunieščencev od 1* ian- 1909 dalie — Prijavo io vložiti do 11 marovi t 1. — Glei naredbo M. 359 in 379 ▼ Liiuineui listu!
Brivci ba rarniziisko eelnieo-Garniziiska bolnica v Liubliuni c>prei-me zacasno U briveev proti dnevnemu Jionoruriu 20 kron Prosilci se imaio z^iasiti pri povelisivu earniziiske bolnice in iskazati s tpričevali. da so ii-učeni brivci.
Grozen umor so izvršili nocoj 28. t m. ob 2. uri zjutraj neznani roparji n* daleo okoii vsled g^stoljubnosti in premo-ženja dobro znanom Ivanom Strnadom ,po-sestniKu na DruTiku obi. Radeče. Pildc nc^Tđo in potrka na okno ter zaUiČe: »Oče, konia vjeda!« Skrben mož se urno ođpra-vi.  poišče  domaja    zdravila,  odprc  ve?na
vrata a v istem hipu sa zsrabi zločince xa roko in mu zasadi nož v srce. Mo2 skoii v sobo, kjer spe dekle šc zakriči: »Pomagaj-te, roparj! so tu!« in se zgrudi rnrtev na tla. Dekle začno kričati in roparjl irtri-nejo. S policijsUm psom bi se s^tovo dala dognati vsaj srner kamor so odisli. V^a okolica te silno razbiirienn in v strahu. iMerodajne oblasti se> pa na prošnjo, na} ukrenejo vse, kar sploh mD^oče. da se ro-parje izsledi hi ljudstvo pomiri. Zlasti se vsakdo svari, naj ne hodi Donoči okolu hi*e ali hlevov. Ker se prav lahV^ dogodi, d-» če rudi mrn-da pcd~>!^e»i 7apaJe smrti. Kako niHno potrehne sr> na^ ^edai v v^aH \asi noćne strane, na*n tn t-n^i?ni slupaj dovnTf »asno K^vori. \lada in crlava^stva naf tp.lroi TtiTi^afcto vsem žti^a^stvom. da vi>oTTeio v v-^eh va^ch — če  treba r^risIlniT«
potnm ~ obverne no^^e strane., knie na1 stTosro n^d^irajo oro?n!kL To v hstno tn ^nif>šro korist va^^ani nenjajo^ r»rnv ^ihko i?\Tšn;pi^.     Če  h\  *•»  r^   fiorda   f*i   aM   tam
nai ^e na nie^ovp stremite nan^ne dn'^cera, "•ora ^amck*T^ ?e Tvvvrft kn^injc r>M r»a ^rtT?V^e v vofa^Vo svVrlo, da se privađi po-krvrš?'*^!.
Umr!i «o v Linhtianj «r Tv«rt .Te-rnn. ra.?nn«lr! ^od^n^tniV. srn- V?lrforina TqvW>** - Prevr^vn in ctjv« Mnriia Lnfl-za ITamTner^^^^"^*"   XT- v m. p»!
Gfedali^kema občinsrvn. V petek
smo v\će\\ ,Vornika Hensch!i" iretjtč z Borštnikom. Igralo se je sijajno od Drvena do zadnjega skoro brez hibe. Toda kaj pomaea, ko imamo del ob-činstva, ki ne zasluži take predstave in ki bi ^a morali izgnati z bičem iz našega Talrinega templa. Mislili smo, da se že obraća v tem oziru na boljše, včerai smo bili kruto varani (zdi se mi, kakor da je v tem ozire pri abon-nementu B. nekoliko boljše). .Voznik Henschel* je vendar vseskozi tragična igfra, ki se je tuđi pri nas resno igrala in vendar se je doberšen del občinstva po svoje zabaval in to pri prizorih, ko se ti mora, če imaš kaj srca in izo-braženosti, srčne in utnstvene — tr^aH dnša f Pri najodurnejšem prrzoro, ko pesft Henschlovka nežno bitje, ki ga ji privode v hišo njen mož, — se vam je ta del občinstva — smejal in pokazal svojo — srč;:o surovost, seveda pred vsem dijaški parter ne iz-kljnčivši tis*e „nadebudne* dijakinje. In kaki otroci hodijo k takim dramatn! V zadnji vrsti so sedele 10- do 121etne deklice. Naj se vendar že enkrat po šolah ali tuđi na plakatih pove, katere igre nišo za nezrelo mladino! Pa tuđi tisto starejše občinstvo, ki smatra dramo za cirkus, naj ostane rajše doma m tam — kašlja! Razmere postajajo vedno neznosnejše, — pa nas stavlja-jo tuđi v kaj čudno luč pred — ttrj-ci, pred katerimi me je naravnost sram! — Delu občinstva ne bo preostalo drugega, ako se razmere ne iz-,, premenijo, seči po — samopomoči. Mnogo jih je že izjavilo, da drugo leto opusti abonement, — pa naj dijaški parter nadomesti to vrzel, — ako se misli, da srnejo razni pobalini za — 1 K motiti vse ostalo inteligentnej-še občinstvo in — igralce!        Eh*- O.
Dobrodelna predstava, V tukais-njem dramf=kem elcdalisču so predvfe-rajšnum naibednoiši meti voinimi po-škodovanci. oslepeli voi^ki. nprizo*^li dve ierici- Nntnena, da bi ?e iavn« uo-kazali pred občinatvom. iznrva nišo imeli, neeo so se svoiih vlosr učili samo za razvedrilo in za predstavo v inter-nem kroaru: ali ker iim ie stvar usr>e!a n&pričokovano dobro, ko se odlomili za iavno predstavo, katere čisti dobiček ie namenien tiikaisnierna odde!lcu oslepe-lih voi.Lkov- NaiDret ie prišla na vrsto igrica >Požtna skrivnost ali začarano pismo-c. v kateri ie vseh sedem iirralceT kazalo čudovito spretnost in ffotovost na odru: skoro ni bilo opažati, da so predstavljalci siromaki brez vida, tako izborno so se razr>oznavali med kulisa-rai« Vlosam so bili imenirno vej^i, tndi izvedJi so iih neprisilieno in s dobrim nmevaniem- Z lasti se je od liko val vojak, ki ie ieral hlapca Matica a vervo in 8 prijaznim humoriem. Dnura šala >Vse naše<, ki io ie eplsal F- S. FtaV KSLT menda nala&č za to predstavo, kaže kakšen ie boli ševizem praktično razomlien in uporablien: v niei te na-stopilo pet igraleev. kl eo ispričali prav tako kakor niih tovariSi v prvi ifri, đa po si ohranili dovoli dobro vi>-lie, kropk^ra duha in iivlieiisken btt-morja- Prav U dokai pa je Hl i«vwtno n&jsvetleiSi moment tw prireditr« Občinstvo ie s živim zanimaniera mbMp-raJo dosodke na odm tor mm vrle ifcraloe oosmo % riasno, iskreno pohvalo. — Da človekoliubno podpro pri-»adevanj© vojnih sleooev. ie modaai iB moSki zbor >6la&beae Matice« pod vodstvom gospoda,    ravnatelia   Habada
luvidtj^ oroorosu)«! Donaialo i um#V aiiko faktora potom SonwabOTo >2idra-to Marilo« in PremrUJto > Zdravico*. Skrbno nianauraiio petia ie iasvalo iivo pnznanio: »Zdravico« in Adamiotvem >Vaaovaica< ao morali ponoviti'^—n—
Dramsko i ledalll£e V poaedaliek. 3. marca »Matiček se ieni«. Isralo dUakl tukajšajih srednjih šo). Prcdstmv* se vrsi Izveo abottementa ob pol 8. rvečer. V to-rek, 4. marca ob pol i poookine ... »ultca itev. 13« izven abonementa. V sredo. 5. marca ob 7. zvečer >Tusomer«v uradnlika predstava ob znlianih cenab. Izven abonc-menta. V Četrtek, 6. marca ob 3. poooldne dJja5ka predstava »Svet«, izven aboneinen-ta. Zvočer ob pol 8. ». . . ulica Stev. 15« za abonent »A«. — Ope r'n'o fledallfifie. V ponedcljek, dne 3. marca ostane sleda-HSče zaprto. V torek, 4. marca ob pof 8. rvečer »Bohćme« liven abonemonta. V «redo. 5. marca ob 3. papoldne »»Prodana nevcsia« izven aboni-incnta. V četrte'v 6, marca ob pol S. zvećer *Bohemc« za abo-nemc^nt »C*.
Iz sltdiili-'ke pi^arue* Da ufitreže cledalitika uprava želiain ^lav- občin-s-t^'a^ z dežele. se bodo odslei po mož-nosli unri^ariala vaa holiša dramska in operna del 1 tu«M nopoldne. Te pređstA-ve se bodo vr.^ilft v prvi vr.sti za elav-oh<>insfvo 2 de/.f»!p kntero se bo potom dnevnih ča .^opisnih notic nravoC-^Rno obvo-talo- Prvra taka predpfva ^o v sredo ob 3. popolđne v OT>ern€m irleda-Iišču< Predviijala po bo >Prodana nevć-.sta«- — OledaliŠka aprivva opozaria ere* iiradniko iz LIubHane in okolico na predstavo, ki se vrši 5- t- m- zvečer v drnm^kem criediliprn ob znižanih cenab. Prodvaial ne bo >Tueromerc Predstava i^ v prvi vrsti nameniena a! uradmštvu-                                      v
Spored koncerta 10. marca t. L, fci jca priredi trdč. Ci rila Medvedova t prfd siro-čndi SHS.: 1. ArenskH: Menestrel: 2. Sker-ianc: Chanson vinlctte; 3. pesmi po Li-tai-p>Ju; 4. Mnssorskii: Otra^Ka izba: a) Z rcianjio, b^ V kr>tu, c) Ve^erna motitev; 5.) Pebussy: Trois Prćludes pr>«r piano; 6.) Rrahm^: Ute^eno hrepenenje (viola Wrko DeŽela); 7) Debussy: Trols Chan-sons df? france: 8.) MussonrsVli: Otro^Va izba: a) S pončJco, h) HroSč. Na Mavirju spremlia L. M. Skerjanc. Predprodaja vstnpnfc ?n besedila v traftkf v Prešernovi tdici od danes naprej.
Bezručev ve^er- V soboto ie r>pe-daval v Mestnem domu Fran Albrecht o <^Jk^Tn noctu Petni BeKra?n ("Vladi-mim VaSknV ocrtal drnžhenl okoliš. iz katfiresTi io i^^el orlaški >š!eski Hf\rd<. in nov(!aril oeromno nmetniško noto \- tem narnrtnem Tmditelitt. ki 1© n*un vSloveneera tem bližu, ker smo bili izrof-eni RliPn^mu raznarodovanm ka* J-.or na Sleskem m Moravi. Recitiral fe \i «voi€*2ra r>r^voda Ba«raževiTh >5le* skih oefflni«. Hžni. vendar ne br©« i©-zičnih roadežev ppo^eti knt!ci. o kateri r>o3meie kai vefi* Gdč- Jankovićeva ge ip noelobila v trpko nsodo Mari Se« Macanove. ffl«s Da ie bfl nr©Sibek- G. Vehovec ie z vei-vo urednašal već ko-sov. Splo.^no io opo^oriti recitatorte. nai ne smižuieio toliko eri asu, da ae kvečienm primi ra3?umeio- Obclnstva pe ni  trio. v dvorani 1e vlađsil mraz.      D
Društtene vesti in prireditve.
Telovadrm društvo Sokol v LiaH-Unjii ima redni občni »bor v nedeHo 9-marca to^no ob 9 rrotrai na ffaleritl te* lovn^nice v NarodneiP  donm
Vsem tov. ?asi]» dra?5tvom! Podpi-nano wv09r.no vodstvo »klicule s tem v ne<le^io dne 9- Tr^arra t- 1- poi>oldne ob 2. v Naroflnom donu v Celiu 7 ređn' ob^hni ibor z pr^ttopnim dnevnim r«-flom* 1- Nacovor preds^dnika- 2- Porobi io t ijnika in blnerainika- 8- Zdražitev vseh erasilnih druStev v Jneroslovansko eJV»'*lsko 7VG7O Linrjliana. 4 TTvrstitev vseh pricilnih dmstev v kralevne okr.i-me) Gi^ilske ^T»ne- 5 Slnčnrnogti' Zaradi i^redno velike važnosti tesra zborovania ae tK>7iv!iaio vsa tovariška društva, nn,1 bodo ta dan zr otomana vs«i no eoem odnofilanru. — ZveKA s!ov-pro«tov sra^ilnih drn^tev za Sr>- Šta-ier^lco«
Haffi^eS? poro?!1a,
Posebna brzojavna poročUa »Stov Naroda«.
FRANCOSKI NARODNI KONGRES. Geoeve, 1. marca. Včeraj se je se-šel v Parizu franeoski narodni kon-jrres, ki je pričel svoia posvetovanja ob 9. zintraj. Na dnevnem re4u ie po-svetavanje o francoskfli mirovnih rx>-gojih. Med udelcžcnci sa: Maurice Harres, starostni predsednik comorc Siejrfried, profesor Drtaold, mnogo ad-miralov in generalov.
OSKRBA   BIVŠIH   CENTRALNIH DRŽAV Z ŽIVILL
O©n«ve, 1. marca. Kakor poročajo franeoski listi, bo Antanta takoj začela z obilno preskrbo bivših centralnih držav z živili. čim bo podoisano novo premirje v Trieru.
KAJ BO Z NEMŠKIM BRODOVJEM. Genere. 2. marca. Projekt nai se nemško brodovje potopi ft Antanta po naj nove jših poročilih popotnoma opustila. Težava obstoii lc v tein, da se* Amerika protivi razdefitvt nemškega brodovi a med ravoznike.
IZGON NEMCEV IN AVSTRU<^V, Ommve, 2. marca. Zavcznilđ so sporazumno sklenlll. da izieneio vse Nemcc in Avstrijcc ki so jih imeli do-slej toernirane.
LAŠKI VOJNI DOLa
G^ocve. 2. marca. Vojni doleori ItaBJo zoaiajo 34% maSjarde Hr. od teli dofeuje Italija 15 milijanl inozem-«^r«. (Vtenlsiiia brerfičMi ve^ Je lorei nekoliko netoSnaJ
LAH1 SE RAZBURJAJO.
G*+*m. 2. marca zvečer. Razbur* fenje laškesa časopisa proti Jtuoslo-n»on ie kmr prekipeva- ZUsU tndl napadajo novo Iroenovaiicoredak-tDrJa »T^mesa«    Steeda«   mdvaavi ▼
RIO) ODLOČfiJm PREOKRETOM NA PARIŠKI KONFERENCL LABI PROTI »ODBORU li« IN ZA IH-REKTEN SPORAZUM Z NAML RADI BI NAS RAZOROŽILL ZVEZA NA-RODOV GOTOVA. AVSTRIJA NEV-TRALNA.
Gemrve. 2. marca zvečer. Parfška koofereiica stoji pred odloČUnfm preokretom. Problea Nemčlie stol! ▼ oapredjn. VVIIson zahteva v sporam-mn z FrancUo hitro rešitev vseh vpra-5anj ia kot pogoj žanje, da takoi zvrša dela poljske In deloina tudj 6e5ke ko* mblie, V ponedeUek 3. marca se bo »Odbor desetorice« pod predsedstvom Clemcnceaua kot vrhovni vojni svet bavi! z nemškim vprašaniera. DoiociU se bo franoosko - nemška mela v striošnih obrislh. voia^kl in flnanciMni Dogoji se bodo določHL Na druxi strani oritiskaio LahI z zahtevo. da bi se tuđi jusoslovansko vprasanje hitro redilo, toda tejca vprašanja nočejo več spraviti pred »Odbor desetorice«, marveč sa žele resiti z direktnim] po-?ajanji s kraljevino Srbov. Rrvatov In Slovencev. Istočasno pa zahtevajo od »Odbora desetorice* naj določl mejo med JuRoslaviJo in Nernško Avstrijo in naj prcdpiše »pokoje premiria«, kl bi Jugoslavijo volaško razorožlli. Labi namreč praviio. da obstoii veči! del Jusoslovaeske armade Iz preoblečenih Avstrijcev. — Ravnotako priđe rosko vprašanje se ta teden na dnevni red. Zavezniki bodo našli neko srednjo pot. Direktne intervencije ne bo, pa tuđi iM5 konference na otokln Prinklpo. NasDTotrHke boliševikov hočeio zavezniki podprea Poljake, Ukrajince, Lit-vince in Estonce bi radi soravlil In Jih zdniž??1 v zvezo proti boljševikom ter jim dali v to svrho dovoij municije,
Zveza narodov se mora smatrati za gotovo, ker Je Wflson no ameriških vesteh odkvčno zmagal nad domačo opozfeljo proti zvezl.
Problem bivše Avstrile se ni re-sen, pa stopa začasno v ozađje za drugim? važnejšimi vpFašanji. Med tem na delajo na njega rešitvi razni interesenti zek> marljivo za kuUsami. Trenutno prevladuje koncepcija nevtrahie države. Za to misel sta sedaj tuđi Francija hi Anstlja pod vtisom zadnjih dosodkov v Južni NemčiiL
V češkem vprašanja je odločitev toliko kakor že srotova, plebiscita ne bo In nem§ka Češka ostane pri Češki. Češka komisija se pod predsedstvom Cambona bavi Ueouiiio s sJovaSkhn vprašanjem.
VZROKI LASKE TRME. KONCESIJE
ZA   POPUSTLJIVOST.     ORLANDOV
GOVOR. LASKA ZBORNICA.
Geoeve, 2. marca zvečer.Podočeni kraci na pariški konferenci so mnenja, da ie i^inj«w<Jrži trmogtavost v jnso-slovansken vprasanjii samo taktičen manever, da izsiHjo kar največ veGke koncesije v Mali Aziji, ker pooujaio Fraocozi tn Ansfeži Labom takšne koocesije za popustUJvost v iucoslo-vansko * laškem sponi že več tednov. Tako bi se imel tuđi razumeti današnji teatralična Ne U Orlandov. Orlando je včerajšnjemn minisrrskemu svetu predloži besedilo svojega govora, (ki $ra je razSirila »Agenzia Stefani«), mi-nistrskj svet je njegovo izjavo vzel soglasno na znanje. Poslanec Canepa je viožil predio^, nai se stvorijo veliki volibri okraji s proporcionalno voliliio ptavico.
KLERIKALIZEM T ITALIJL
Geoeve, 2. marca zvečer. V pone-deljek sprejme papež katoliške delegate ćele Italije. Nagovoru jih bo s političnim govorom o pogojlh za politično delo katolikov pri bodočih la§kih državnozborskih volitvah. (Kakor znano, doslei Kalijanslri kleritcalci nlso ime?! papeževega dpvolienia za katoli-Ško politično onranizaciio, in ie s tem bilo od rečeno priznanje ltaliianski državi odnosno je to bila demonstracija v znak protesta proti tmičenju bivše papeške države.)
BOLOARIJA SE PRIBLIŽUJE. Geneve, 2. marca zvečer. »Timesc od 27. februarja poročajo, da se skuša Bolgarija približati Srbiji odnosno kraljevini Slovencev, Hrva tov in Srbov in da je naš ministrskt Dredsednik Protić načelotna tako zbližanje spre-jel, toda je označi] kot orezirodnje, Bolffarija mora Se počakati, da se po-
zabijo   nfeni   veliki   grchl   proti   Srbom in Slovanstvn.
FRANCOZI IN ZDRUŽITEV NEMŠKE
AVSTRIJE Z NEMČIJO. Pariz, 2. marca, Vćerajšnja »Enro-pe Nouvelle« obiavlja oticljozno inspiriran uvodnik, Id podaja sedanje nazira-nje franeoske vlade. Pravi, da pomnože nje neraške sile z zdražitvijo Nemike Avstrije v veliko nemško republiko po-meni strašno nevarnost. Nekateri pravi io, da je prepozno. in da so avstrijske volitve dale pronemškim socialistoni veliko većino. Te dni da bo konstito-anta izrekla zdražsnje Avstrije z Nem-čijo. Toda to je šesta brez vrednostL Volitve v taldh okotnostih so zelo relativne vrednostL Te voBtev ao satno pla* tooična demonstracija. Ce hoćemo Qađ* stvu Neniške Avstrije dovoliti pravtoo« da se samo izjavi, mora to ljudstvo po-prej dobiti nonname živUenjske pofoje te mora fenetl možoost, da samo pre-aođi polrtične, ekonomske In flnanćne posledlee svoje odločitve. Danes se je samo zlorabila malodnsiiost tega ljudstva, njegove grenke skrbi In čut osanv Ifeoosti in izoliranja« saj se nahaja Io ljudstvo sredi dnfglh narodov. ki so nm do včeraj bffi podioini ki pa so danes
Austrije, da bi se vrda v narobe Eber-, tu. Pač pa strah. Konferenca se ne more okloniri taksni parodiji narodove volje. Ce ne zadostujejo vzroki evrop-skega ravnoteija za veto in če se mo-rajo V/ilsonova načela res popolnoma! uresničiti, borno dovolili, da pristopi Nemška AvstrUa Širokomu in svobod-nemn plesbicitu, kadar priđe ugodni trenutek in kadar bo ljudstvo dovotj podučeno o posledicah svoje izjave. Ta rrcnutek bo dan, kadar borno Nemški Avstriji jasno povedali, kaj hočemo in česa nočemo, da bo mogla natančno presoditi posledice svoje odločitve.
Porodila Novtoskega odseka v Zagrebu.
SLOVAKI ZA ENKRAT KOSTANEJO.
Beograd, 2. marca. iz Novega Sa« da iavljajo: Slovaki v Vojvodini so izjavili, da ne pošljejo svoiih poslaacev v narodno predstavništvo, ker ni prišlo v Vojvodini doslej do medstran-karskega sporazuma. (SlovaSkih kolo-nistov ie v Vojvodini okrog 200i)00 duU
NAŠI NA MIROVNI KONFERENCL Beograd, 2. marca; Iz Novega Sada poročajo, da so vojvodinskl eksperti na mirovni konferenci v Parizu predložili spomenico, ki dokazuje naše pravice na Banat.
GRKI   POZDRAVLJAJO   NAŠE
UJEDINJENJE.                   .,
Beograd* 2. marca. Ministrstvo z»-nanjih zadev je dobilo službeno brzojavko, v kateri grška vlada najtopleje odobrava ujedinjenje Slovencev, rirva-tov in Srbov.
CEHI   PREISKUJEJO   OBNAŠANJE SVOJIH  ČASTNIKOV V OKUPIRANI
SRBUI.
Beograd, 2. marca. Vlada čeho-slovaške republike je poslala vladi naše kraljevine noto, v kateri prosi« nai se ji pošlie natančno poročilo o tem* kako so se ponašali nasproti srbskemn prebivalstvu častniki bivše avstro-ogrske vojske češke narodnosti, ki so za časa okupacije služili Srbiji. Češka vlada rabi te podatke, da nastopi proti takšnim oficirjem, ki bi morda biU oskrunili Čast češkeca imena s surovim ali sicer avstrijskim  postopanjem.
NOBENE    MINISTRSKE   KRIZE   PRI NAS.
Beograd, 2. marca idu. Od naj-boljše informirane politične osebe pri-haj a pojasnila k govoricam. Kl se zadnji čas razširjajo o imnistrski krizi. Takc krize ni. Kabinet Stojana Pro-tića v kontaktu z vsemi strankami pripravlja vse potrebne vladne predlože za začasno narodno predstavništvo. Do krize bi prišlo te v slučaja neuspeha ▼ zunanjem položaju. Sicer pa ostanejo vsi ministri na svojih mestih. oziroma se   imennjejo   novi   mesto   odstoptvših.
NOVI   MINISTEi«.
Beograd, 2. marca. Mmfstrsid. predsednik je pazval telepraflčno v Beograd gosp. Pavla Marinkovića. našega dosedanjes^. poslanika v Bukare-šti. da stopi v kabinet kot član napredne stranke.
POPIS   VSEH   3REZPOSELNIH   PRI NAS.
Beograd. 2. marca. Včerajšnjc »Službene Novine« prinašajo naredbo ministra za socijalno skrb Vitomira Korača, da se popiše]o vsi brezposelnl delavci na ozemlju ćele kraljevine Slovencev, Hrvatov m Srbov.
NOVO   GLASILO   JDS  V  BOSNL
Sarajeva 2. marca. Včeraj je ta* kaj izsla prva štcvillca novega dnevnU ka »Jugoslovanski List«, glasila hrvatske demokratične napredne stranke v Bosni.
JDS SE   RAZVIJA   TUĐI V VOJVODINI.
Beograd. 2- rnarca- V Novem Sadu se ie včeraj vršilo veliko zborovanie zaur>nikov nove iujroslovanske demokratske stranke za Bačko in Baranjo, tor izbral izvrši Ini odbor.
ZAGREBŠKT   AKAPE^fTKI    KAHTB-
VAJO      OBJAVO      KONFIDKNTSKa
USTE.
Z«grr©b. 3- marca*   VderaJ se ie na
V8©u5ilišču vršilo veliko asborovanf© akademične Omladine, ki kategorično zahteva od hrvatske pokraiinske vlade, da naj vendar enkrat že in sicer ta-koi obiavi neskraisano listo konfiden-tov. Omladina 2aht©va od vseh ostalih fakultet, da se Dridružiio enako crla-seei ^alitevi filološko fakultete, da ao ima lista konfidentov takoj obiaviti-
Posebna brzojavna poročUa *Stav. Narodu*.
PRESTOLONASLEDNIKOV POZDRAVNI GOVOR V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU
BeosnHl, 1. marca. V tnltajinjth fcro^ih JDS se živahno razpravlja o ve-likem potitičnem pomenu govora» s ka-terim bo prestolonaslednik - regent po-zdravil zasedanje narodnega predstavništva. Regentov govor bo dal izraza radosti, da smo doživeli dan ko se rbe-rejo rastopaiki ujedinjenega naroda SHS prvikrat v lastnem parlamentu v dehi za narodovo bodočnost Spominjal se bo stderne borbe za osvobojenje in nepopisnih žrtev. Obsegal bo tuđi apel na saveznike, da se pri ureditvi razmer ▼ Evropi drže formalno ie sprejetih načei pravice. Naš narod ne zahteva ni-česar* kar ni njegovega, kar pa je na-Se, to moramo dobiti neokrnjeno. Ape-lirai bo na dolžnost narodnih delegatov in koočno naštel najvažneiSe zakone# s katerimi se bo moral parlament baviti (prestolonaslednik * regent se nahaja m pota v domovino. Is Paitm i» rniiMrfn \
PARLAMENTARNI  KLUB JUGa SLOVANSKIH DEMOKRATSKIH
STRANK.
Beograd, 2. marca, Danes ie usta-r,o\ Ijen Jugoslovanski demokratski klub. Dosedaj šteje S2 članov. Program inu je oni, razložen na sarajevski skup* s.ini. Bosna ]e dosedaj dala v ta klub 32 delegatov. Hrvatska z Rcko in Med-z'murjem 34. Slovenija s Trstom 10, palmacija 6. Vojvodina jih še 1c bo poklala. Število bo torej še poskočilo. Za rredscdnika JDS ie izbran dr. Medako-vić, bivši predsednik hrvatskesra sabora, podpredsednika sta Adolf Ribnikar iz Ljubljane od slovenske JDS in Ivo Grisogono iz Dalmacije.Danes so bili izbrani 3 tajniki in 8 članov izvrševalne-ca odbora parlamentarnega kluba JDS *:r so se konstituirale tri komisije, ena za zunanje zadeve. ena za ustavo in ina za agrarno reionno. Izvrsevalni odbor vodi pogajanja z drugimi straukamL zlasti s strankami s Srbije glede skupoga nastopa. odnosno razširjenja bloka demokratskoga centruma.
KLUB VLS.
Beograd, 2. marca. V klub VLS so otopili tri je Hr\*ate, namreč dr. Šim-•ak in dr. Deželic od skupine Narodne PoMtike« v Zagrebu in pop Banić iz i-almacije. Ta klub šteje torej 19 Jsnov.
Porodila   ffabtjamkega   korespondenčncga urađa.
PRELIMINARNA   MIROVNA POGODBA   ŠE   TA   MESEC!?
London, 2. marca. (Ldu.) Kakor po-roča Reuter. ur., je Balfour v pogovoru z angleškimi časnikarji izrazil upanje, da se bo še koncem tega mesCca podržala predhodna mirovna pogodba.
ODKRITA NEMSKA ZAROTA V MARIBORU!
Maribor, 2. marca. Državna policlla je prišla na sled zaroti, ki je bila na-ptTJcna proti predstaviteljem voiaških in civilnih oblasti. V splošnem ie imela namen, vprizoriti prevrat in postaviti Maribor pod vlado Nemcev. Ta pre-vratni nacrt ni zasledoval demonstracij v velikih množicah na cesti, marveč je imel namen, vprizoriti prevrat v posa-meznih nemških okrajih, kakor je to izdala »Marburger Ztg.« dne 26. februaria v članku pod naslovom >Hand ange-legt«, v katerem poziva Nemce, naj se zbirajo na shodih, da protestiralo proti aprovizaciiskim razmeram in ob^ni !a-koti. ki je pa y Mariboru seveda nihče manj ne občuti kakor Nemci. Med drugim pozivlje, naj se zbirajo ne v množicah 1000 oseb, ampak v sktipinah naj-nianj po 200 mož v primernih lokalih. Ta članek je cenzura pustila, da bi Ncm-ce pustila v prepričanju, da naše oblasti o novi zaroti ničesar ne vedo. Nacrt bi se imel izvršiti v soboto ponoći. Policija pa je že v petek prijela štiri glavne hujskače in zaveznike med nemškimi železničarji, med drugimi najbolj nevar-nega žclezniškcga uraJnika Riedla. Za-roto so vodili nemško - avstrijski čast-niki iz Gradca, ki so se posluževali od tam izgnanih komunistov. zlasti pa tu-kajšnjih- železničariev na koroškem kolodvoru. V petek zvtčer sta dva nem-S=ka častnika prinesla za Riedla pismo. Zarota naj bi se pričela s stavko v ku-rilnici. h kateri bi neroski železničarji prisilili tuđi tukajšnje slovenske želez-ničare. Na ta način nastalo zmedo bi i?rabili v svoje nanenc. Civilne in vo-jaske oblasti so seveda tikrcrnle vse vatnostne    ođrcc'be,    tako da ni prišlo
do sedaj do najmanjih dogodkov. Ob-činstvo je bilo včeraj zjutraj presenećeno, ko ie videlo državni most zaseden z vojaštvom in strojnicami.
NEMSKA AGITACIJA   INŠPIONAŽA PROTI CEHOM. GOTOVO TUĐI
PROTI   NAM.
Ldu. Praga, 2. marca. (Čtu.) 0 vo-hunski zadevi dr. Schwarza javlja če-ho - slovaški tiskovni urad nastopne podrobnosti: Zaplenjeni agitacijski nacrti so bili določeni za špecialno agitacijo proti Čeho - slovaški državi na Slovaškem. Brezdvomno je ta agitacija neposredno v zvezi z zelo razširjenim vohunskim in propagandnim delova-njem na Dunaju in Budimpešti. O tem delovaniu so došle čeho - slovaški vladi že preje podrobna poročila. Tako n. pr. je bilo čeho - slovaški vladi znano, da vodi Karei licrman VVoIf obšir-no vohunsko in propagandno delova-nje proti Čeho - slovaški republiki in da ie bil v tej zadevi v živahnem stiku z dunajsko vlado in z nemško - avstrij-skimi vojaškimi oblastmi. Pred osmimi dnevi je Wolf poslal osem agitatorjev, katerih ime ni znano, na Slova ško. Tsto-časno s to agitaciio so pripravljali na Dunaju vojaško akciio Drot? Čeho-slo vaški državi. Iz uradnih spisov dunaj-skih vo.iaških oblasti so ugotovili. da pripravliajo Nemci annado proti Čeho-slovaški republiki.
TOLPE NA NAŠI SEVERNI MEJI.
Liubliana, 2. marca. LDU noroča uradno: Koroško: Pri Sy. Maricti, zaradno od Velikovca, so Nernci stre-Ijali s strojnicami na naše postomnke, sicer polo/.aj neizpremenjen. — Štajersko: V Zenkovcih (na ogrsko-šta-jerski nieii) sta bila 1. marca dva slu/,-
bujoča orožnika napadena od madžarskih vojakov; poizkušni orožnik Kri-stijan Mikel je bil ubit. podstražnik Ivan Kozila težko ranjen, njet in odpeljan. — Na drugih frontah nobenih dogodkov.
NOBENIH REKVIZICIJ.
Mar'kbor. 2. marca. Vsled občutnega pomanjkanja mesa je vojaška oblast pn-povedala vsako samolastno ickvizi-cijo živine po vojaštvn, ki je navezano na dobavo živine, oziroma mesa, samo potom intendance ali vojaških oskrbo-vališč.
RAZDRU21TEV DOSEDAiVJE AV-Sl RIJSKE    SOCIJALNE   DEMOKRACIJE.
Maribor, 2. marca. Danes so tu kon-ferirali Anton Kristan kot zastopnik ju-goslovanske demokratske stranke in Ressel ter Pongratz iz Gradca v imenu nem?ke socialnodemokratične stranke o razdruženiu stranke v novosestavlie-ni narodni stranki. Kakor dozdevamo, se ie razdružitev že v principu sklenila.
JUGOSLOVANSKI   POSLANIK   NA DUNAJU.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. marca iz uradnega vira: Prej-šnji predsednik začasne deželnc vlade za Slovenijo, Josip P o g a č n i k, je imenovan za poslanika kraljestva Sr-bov, Mrvatov in Slovencev na Dunaju.
AEROPLANI PADOVA - DUNAJ.
Duiiaj, 3. marca. (Dun. kor. urad.) Vćeraj ob polu 6. popoldne je dospelo na Dunaj več kaproniiev, ki so opoldne odpiuli iz Padove. Pripeljali so tiekaj popotnikov in uradno pošto za italijan-sko ini šijo.
Aprovi^aclia«
-|- Stranke, ki dobivalo meso pri Puirihu, se imajo zgtesiti v aprovizač-nem uradu na Poljanski cesti 13/1, v torek, dne 4. marca, kjer dobivajo nove izkaznice za meso. Prifiesti je s seboj: L staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno legitimacijo, 3. železničam nakupne knjižice, oziroma potrdfla o številu oseb, in 4. kdor jo ima izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne. kakor hitro dobe stranke nove izkaznice.
4- Iz seje mestnega aprovteaci}-skega odseka z dne 28. t m. je poročatt da se položaj glede krušne moke še vedno ni izboljšaJ. V pondeljek se pe-karnam razdele zadnje zaloge mestne aprovizacije. Razpoložljive zaloge bodo zadoščale za peko kruha do četrtka. oziroma petka. Ce do tega časa ne dobi mestna aprovizacija potrebno moko, mora usta\iti peko kruha. Pričakovati je, da ljubljansko mesto dobi ob pravem času krušno moko. Zgoditi se ne srne, da bi že tako glede prehrane težko preizkušeno mestno prebivalstvo na-enkrat ostalo brez kruha. — Mcstni aprovizaciii je ponudila neka hrvatska pekama, da lahko dobavlja vsaki dan več tisoć belih štruc. Ker se je baii, da zmanjka v Ljubljani moke za peko kruha, se ponudbo sprejme, akoravno je cena visoka. Struce so iz bele pšenične moke, tehtajo po 25 dkg in stanejo po dve kroni. Prodajale se bodo v treh vojnih prodaialnah.
Izdaja teli in odgovorni urednik:       '
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne ttskarnac
Ifffaik '^e ^^0' meblirano sobo. Na-jiCuinil slov pove D. Tnrk, PrešemoTa liica 34.                                         2580
iannoriil, wm sli kraleH Mi
e kupi. Janežić, Kooeaske^a ulica 3ft T. Jobljaa«.                                           2557
ii?3 0 finrfrn   moderna, 3  nadstrop-jljđ I UlCUlU,  na z 9600   K   dohodk •>e zameni   proti lepi   ljubljanski ht§i Saslov pove upr. Slov. Nar.          2460
Kem* rrepisi, prestave v franeoski fiJiilu, talijanski, in druge jezike - -'nje i., drugi sp^si s pisalrvm stro--.--! se spreemajo. Naslov pove uprav. Slov. Naroaa.                                   2576
moj se sprelme DisarnilKa^mo!
i kp i zo vodstvo, stenograf ija, korespon-ienca) proti dobri plači, stanovanju >n hrani. Ponudbe na upraviteljsuo eralčine Bled.                                  2522
IH W n^IfTUdn ti8'emu« ki preskrbi £o-JU 1\ IluilMuB spodični takoj meblirano :obo s posebnim vhodom in s pravico ia rabe kuhinje event samo za mesec ,1 nIj. Najemniku se prispeva tuđi z žl-vili. Ponudbe pod „Sobo takoj "2577- ra uprav. „Slov. Naroda".       .              2577
?!2vna ulica, centralna !ega, 10 minut :o opere, 4 velike sobe, 1 kabinet, vse z okni na ulico, kopalna soba, s r:"t klinarr.i, laraenlam s priTrernim stnnovanTem v Ljubljani. — Ponudbe ocd wSditev;2516" na upr. Slov. Nar _______________2516________________
Snši rat. piiftinik, M'Z^f
PKonom. admin. delu dobTO izurien, ve§C slovenskega In nemSkega jezika ropolnoma, hrvatskega in ogrskega v jćovora, iSCe primerne službe pri ka-K m ptđfet'U. Grem tuđi v Bosno ah Srbijo. Pisma naj se biagovolijo vpo-sati pod „Marljiv 2551" na upravnlStvo
Slovenskepa Naroda.                      2554
fifnnnr 2* fotografsko obrt se surejne UiulCl takej pri D. RovJek. Ljubljana.
________________2477________________
Siri! za IzUelovanle sodavlce !".-
Dolntln'h apr-rat^v prodam. Več pove ttrtfka Metnu LJobljam.                     2578
tvfifr) 19IM v or'c n3ln'h zaboi'h a UfCLu |fl}L1 1440 koTtnd^v proda po 72 vinarjev 1 komsd pri osebnem Drevzemaniu ali t>Hč«ir» naorej Eol Sao-panz. Rogatec Sp. Štajersko.              1434
jltAlUg ? 4, dobro oh anjen« se kap1. flUIlilu,  Istotam ^e rroda ca 50 kilo^r.
imtimEn ona, ^K
Kje, pnve ur:  Slov  Naroda.       23/0
101 llF 'n vo'n'n posoiil nakno po-ViU IH sređuje in spreiema kot za-varovalne premise — S"»1"§na ?a-varoTalna posređovaMca. Oleđallška c? $t 7. Hl nadstr. Uradne nre od 9-11 (top. 3—6 pop.                                           2185
2dnhnJ!iiri e\ent eno, pripravni zn DtluVSlIU vsakeea obrtnika, ker se nabsja 2e več let kijufavn čars<a in klepar«ka obrt, ođđam 1. aprila. — V istem posl<*»piu ce dobi tuđi la^Wo stanovanje IgiaciJ Morič, Jesenke 118. Gorenisko.                                          2573
U;in 10 kg. mila« Dob« K 30-— ro-UiliU, Siljam po povzetju poStnine prosto ter franko zaboj'ek Pri odie-mu več orig nata'h 2abo}ev popust Dalje nudim tuđi večjo množ no zel^ dobrega maSčobnega mila. ter n^d 100 hekto hrastovih sodo^ Tvrdka A. FnSlftn, LJabljana,  Karlovska   cesta 15.
frhflJiroat trlTI namieStenje kao sr-dlUUUfial lldll bo-hrvatski dopisni1-ili kao knjigovodstveni Činovnik u kojem veCem industrijalnom trgovačkom ili bankovnom poduzeću Osim materinskog jezika govori i piše ioš potpuno niemačkt. Ponude moHm posuti poH ?f om .Jne#sliven činova i k Iz  Zinebs 2572"   na   uprav. S<ov. Nar
2^72
PCesial pogretm zatod t LJtbOuL
pnrtiiji obvfetllto.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
IVAN JERAN
t»a&«n«kl podćastnlk
dne 3.  t.  m.  ob  pol  7.  ari  po  dolgi mučni bolezni boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. t. m. ob pol 5. uri iz tukajšnje deželne bolnice na pokopališče k Sv\ Križu,
V LJUBLJANI, 3. sušca 1919.
Žalujoči rodbini: Jeran-Zelezoik.
£%Zfm     malo  rabljen im   olee^ntcn VBoHf se proda. Rimska c. 12
lh(n!villlt Mahrovc trpov«we 5oe HiiiJilCUl, i5čc primerne službe tud-•zven L uMiane. Ponudbe p- d .Mah-rovec 2465" na upr. Slov   Narod i   2465
P?nA*  fit  radi od">otovinji gramofonsk! iltUa li avtomat z '20 plo^arnl in   ve lajni (Organeta>.   StcroiU, Yić SU I6.dor: foslilni Robižoik.                              2531
BnVmn llroi sc rirođajajo v nolenih na uUaUVđ Ulld rretre in v*tjonef kako-tudl na drobno klana, od 500 kg napre In se dostavlja o pogubno tudf na dom losli Patfkar, Dole oj s ka cesta št. 5, ga-stJna Kramar.                                7828
Dif**lm »rrfl? am'rtkanske^a sistema^z riJd'tll SiiU] vidno plsavo, sloven^a tastatura, retuma tipka, se proda. Cena K 25^0 Stroj se lahko ogledi od 1—3 opoldne. Krakovski aasip 10/1, desno, Vrbovec                                             2538
ILnnAnf pozdni rra^'pu1 nt. z vef'etno UU[LQ!v  prakso   lice sfshze slaibe.
/.možen slovenščine in nrmščine. 28 let. zadivoMen začetkoma t *d» z m-» o rlačo. D *nise prosi pjđ .Oozđar 25^S" na upr. Slov.  Naroda.                    256-
Dniaijstrp bila lof'oTV^
romantični solčni legi. pripravna za v^ako obrt. se po zelo ugodni c^ni -•roda. HjSa obstoii iz 13 sob 2 ku-h;njt 3 J-ieti fn rmda!a!ni§kih prosto rov. Z^aven spadata 2 n'iv, I travnik, 1 cro'-da in !ep sadni vrt Rednim k in-rem se oo5'je na zah'evn cbns h'^e Poia^n'h  d je Jakob Feternelf bo*
telir na Bleđ^___________________2235
!! Trgovci !!
Njdimo: 5^.000 mstel »z riževe slame: St. 1 co K 4-80; St 2 K 5-^0; št. 3 K 6 40; š» 4K 7 20; krtače za ribanie prod« iz rPev*? slame K 23 . iz rra-v'h korcnin K 7 ti ko?nnđt kak«*.r tud* vse ostale vrste krt-^ar-^pjra b'n-a Or>f» UnnUn Zapreb. Em. Weiss i drag, Zagren. Jareš^ć'1?« n! 9. Pošilanv«
tuđi   PO pOŠt!   pO   ^OVZtrtlU.             1170
„Sarnostrei
Ha zan^sijifejii tiiaj pred tatovi!
Ženijalna {asu vtteprimenia Iznajdba!
Aparat .SamostreU se prlrdl rri vratih a!i oknih ter z močnim stre lom točno javi in preZene nepovab-Ijenega obtskovalca. »Samostrel« opravlja svojo varnostno službo brezobzir-no in točno kot ura! Kier str'ii on, tam preb'valci mirno tn brezskrbno spe !
Izboren prodafttial  prađmet
sa trfovo©   s   iolezaino In
ffaUnttrfl* ItC
En   komad   z   municijo  In navodilom proti nikazHu K 28 — poMnine prosto.  Pri večjem naročitu pocust
Valentin Urbančlč,
M;-!*«*|1 Selak, vsako m-o^no raspo* ili tllil! šiiji LaćaHt, Oaitan], «o-roiko.                                             2534
HSimm  Bu^chan ,«Itt«»n *1erV5tknr* "li'Hl   P^nudHe m M. Kaslelic. LjnMJa-na Fri'eflta c-sta 3.                         2>!8
RirVf!  na df°bno  in debelo   ter sve-[\j|liiJ  iiljke   razpo^i1 ii    točno   prot Drodplačiiu  trgovina Martin Šnner, Konjice.                                                     lOf 8
Kontroli!« Vmm ibtinsL «;;£■
njena, »e knif. — Ponudbe na poštn? oredal 115 ? Hablani.                      2550
fjn'ftf ^e!o močan, s privesnim vo-Iflli ul, zom in dobr^» ohr?nfen, s nr?d-'ojno pnevmat kt>, 70^X80. ir> l^hko dTkalno kolu se zametna nairaje za šoeh ali moko ozir. tudt proda. Nv slov se poizve v u^r. SI   Nar.      2478
TiSI i-'lUli 5 Ttfg-lOV E\ ia bukov bodi | si okro^el ali rezan. Cene za les hdIo-?en v v.iTon se naj na manijo na V. SCAGNETTI, parni žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.                         2048
fallH SlSafla! ^Pnto?,Wn trcovine ;n ve3£ slovenščine ter nem-^ćine, se želi nz>nftl x gosrodtfno ali ! mlado vdovo brez otrok z nekaj pre-rnoženjem. najljubše s kako trgovino in iste izuijenoit«- Le resne ponud^e «5 sliko, katara se vrne ali pa z^menia Tajnost ztiamfeni — Ponudbe pod „Rožmarin 2574" na uorav. Sluv. Nar. 2S74
Pravo ramoao  domaća
milo 3o prsni?
l    kilogram   K   IO- —    Pri   naročbi   I 5krinjfce   okoli   3   in  pol  kg  K  35-ftanko   Po nnvzet'U   pobili" -"ivod za t'siott M. JfiTikcr, ZagTe^,   5M Pctrinj-
^ka ni. 3 Itl ODcnem z narocoo je po-siati  colovtco iznosa.
ZaraaniiT
ss egeni, tatvloo, vlom, iivlfenle, pokoiniao, smrt la rente »prele-mu glavni tastu? „FRA3C9-H0N-6BOI8I1 fploiaa vavaro7al^iea} Oledalfika mL 7, m. nadair. Ura-dna ara od 9.—11. don. 3.-6. pop _____________2199__________
Pojasni za adresar
dajq in sprejeme
uredništvo
adraiar]a ta Llnbliaao   in
SlOToatlo v Liabl|anlt Pran-
čoto Babret|e it. 5.
Ulnijj« z lerim glasom se ceno proda Uldlll,   Sv   Petra c. 20, L cađstr.   2624
lfanifl     (Wellenbadschaukel) dobro Uj!!!U   ohranfeno   proda   Ođoa   Kontny. Liabijaaa. Kolodvorska ui   37.           2595
fifnli nrtlVnrnin pedagoško izobražen USliil UJUULLijii učitelj. Naslov pove anr. Siov Naroda.                            2625
IBoMiram cnha z dvema p^steiiama
Hlklliil'diJJ SuUd se odda v Sp. Sški. Kje, pove uor. Slov. Naroda.         2606
:Jainnr5 *we'me Anton Feraof, ?QjCalu umetni in trgoTski ^rtaar v ^iubliani«  Ambroiev trg it  3.
2607
rffanlra fz poštene rodbine se sprejme iil" Au Voraša se v treov.ni s Čevlii I   Blas, Lju&ljina. Mi'lošičeva cesta št 16
2602
tfapfiVin l'- r'*f* v ~od\h s skladiš ča laitJuIa v M^'iboru nudi ATstrijska družba za promet petroleja z o. z. « Manborc.                                            2631
Oicalni tirm   ra2lični sMemi, s slov.
ruSHil dllllji,  tastataro se takoj ceno predajo. Ponudbe nod Poštni  predal 76* 2332
ilsUJieilJe I D3iai3 iSče begunska rodoina za takoj. Posređovalec dobi nagrado. Ponudbe pod .Begnnec/2597* na upr. Slov   Naroda.
M nm? Snga anna sdeaX °„đ;
drobno in debelo dne 10 11. in 12. ^ušci no znžani ceni. Franc Boilaj Straoje pri Kamniko,                          2614
F^fl ali ri'fO ^eblovani ali nemebio-LiiU 311 ujC vani sobi v sredini me-sta išče trgovec (rodom Čeh) za sebe m svojo s progo Plača po dogovoru. Ceni. ronudbe pod .Čefi'2622" na tior SI. Nar.                                            2622
Pr3zeiii!iaai!i.la]talieLju"^nitSav
rremetnem   kraju   za   me§ano   stroko
2' tak>) ali za "oznete   Ponudbe ood
.Prometa ' kraj/2621"   na   upr. SI. Nar.
2621
hallaa pirata I StMsir-em1lr«,,Sn
želi v svrho 2enitve  znanja z gospodično v   starosti   20^—**0   let s premo-ženiem   in   sicer s sliko in naslovom Re-ne ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Zvestoba 2593".
taa BODađla! P^.s».Sii:
lepe zunan osti, dobrosrčen in vesten, z večletno trg-vsko prakso v večjih -odjetiih, se radi pomanjkanja pozna-nja Želi v svrho 2enitve tem notom seznaniti z inteligentno gospodično v starosti od 18—24 let, lepe zunanjosti dobrega značaja, z neomadeževano oreteklostjo in s primernim premo-Zenjem t r ki bi imela veselje do ti-govine- Najraje bi se priženil v kakSno večjo trgovino. Le resne oonudbe s sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, i« poslati na upr. SI. Nar. pod .Lepi 6odo£iost/262S"   Tainost  Castna  stvar.
ocot
Ihliilriffinfl poučuje gospodična. Na-
IldllJafiSullD slov pove  upr.   SI.   Nar.
-   2600______________
llriniff Slovenec, se sprejme takoi v UllfHl*!, službo. Ponudbe pod »Droglst/ 26^2* na upravo »SIot. Naroda«.   2632
Uiifllino dobro, prodam. Pismene po-IijUjuD, nudbe na uprav. Slovenske-ga Naroda pod .Vijolisa/2619*.
?n!ipit3tftfh    za odvetniSko pisarno ilrlLIialUlIa sprejme   Dr.   Botina,   U-vetoik v Maribora.                              2508
bttl IHRRKlSi 585£-lffiR
pove upr. Si. Naroda.                    2617
WeriIi8imoTQ blagajao it. 2, Tč
njeno, kvplm. — Ponudbe s ceno na poštni predat li. 147.                        261S
Sl3tn?or zaraeBlam a Mej.
Pismene ponudbe pod JPetr#leJ/2620** na upr. SI. Nar.                            2620
ffnnmomn veCn koiiCinn aaaipora I KUPilJBID galice za ^kropljenje vinograda« Ponude sa cienama oCekurc Gospodarsko drnštro Sisak.               2634
flnflrini« krePk0 in Priđno' ™ ^*
tflUlnlujO, hišna opravila uporabno sorejme gostilna »Sulčičc pri Zidan em Mosta.                                              2633
ffloiaria za poprsvljanlc jamskih luči I\lc|ial!a spreme Rudarsko oskrbnl-štvo ^HS v Velenju. Sokol telovadec ima prednost Ponudbe naj se vpo-Sljejo na na gori omenjeno oskrbni-5tvo.                                                 2609
Llulla   Uilc&a   bno   In   debelo  dne 7. in 8. sušča v MengSu pri Kamnlku s pivovarne.   Ta opeka je  zelo dobra in rmčna, se bo dajala po nifji ceni Franc Bađlaj. Straaje pri Kanaika.   2613
HoVlfl   Pošteno, se s^-ejme za nata-
II" ilc, karico v rostila) na deželi katera bi pomagala t.di pri gospodin-stvu. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod ,PoŠtenost/26l2* na urrav. Slov. Naroda.                     2612
Zen'tna nonĐoHa! Sfffl: S.1^!
stilničarja in posestnika, z 10.000 dote se želi pužemtf na gostilno ali po-sestvo Le resne ponudbe s sliko, W se takoj vrne, pod „Dober gospodar/ 2627" Na uprav. Slov. Nar. Tajnost strogo zajamčena-                           2627
Obsežno isosefoe, ££%'• »^
gozda, 16 oralov polja in vinograda se proda. Bremen prosto in posta v
hiši, S minut oddaljeno od kolodvora.
Polasnila daj^pisarna   dr.  Kodeiman
v Mariboru, Tegethnfova cesta 5t. 30.
2630
Blfld afallra P^idna, poštena i n zanes-nUUujul&Bt Ijivavv^akem delu, zrno-žna gaianteiijske in manufakturne stroke (s prakso), pripravljena tudl pomagati v pisarni (strojepjsje), IMt prlmernega raesla v Ljubljani. CenJ. ponudbe na uprav. Siov. Naroda cođ nLjnb»jaaa/2623«.                               26'23
Mimo je zatpili m *e&io *M|ea|e moja bUga toprogt
oziroma iskrcnoljubljeiia draga mati, gospa
parija lujiza ){ammerschmi9h
nju o*PS«^^           ^"^^
sveto vol^ bo.joo                                         m        "Z™*?1**
ninum« obg3.Puri popoldne po obfedu sv. cerfcve  t Mjem iaen.
položili k vcCnemu pođtku.                __
Priporožmo pokojnica * N*« ^pomin ta pfosimo tfliega
V LJUBAJANI, dae a soica 191«. boaaf ■« —*imaailit   tnrovec. tadi v toeaa svojih olrok.

Pfafiaar AlaHH Taiiar lm Marka »tmlea, ntzna-njm V najglobji Ziloiti mtn sorodnikom, prijateljem in znan-ccm. da je danes zjn raj na*e nepozabna soproga in najdral-ja mamica, hčerka, sestra, svakinja ia teta, gospa
Ulktortna Taoto-Prwfera
po dolfotrajni, mučni bolesni r Gospođu zaspala.
Predrago pokojHco prepeliemo po blagoslova iz hMe ia-losN PogaCarjev tig 3# v totek. dne 4 ansča ob 10 uri pred-poKSat ¥ doatačo hiao ¥ Kranju. od Icjer se viat pogieb ¥ to-tek popotodfie ob >/a 5 aa ondotao pokopaUJCe,
Blag ji sporni a!
V HatJljal, dne 1 soSca 191f*
Zahvala
Za vse mnogobrojne izraze izkrenega soČufja ob prebridki izgubi mojega predragega soproga in očeta, gospoda
Tomo Potoinik
aiaie^M^a^aatcuiai ayn mcnuRH v SEsajot^^i
izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se še zahvati val ju jam preč. duhovščini, rudniškemu urađništvu, pazntštvu iz Trbovelj in iz Zagorja in g. učiteljem in vsem prijateljem in znancem, ki so blagega rajnkega spremili k zadnjemu počitku.
ZafatiOf dne 30, svečana 191».
Bodkbu Petotalfc.
Stran 6w
pSLOVCNSIO tiAHQUmt «— & »wca *»**
53. štev.
\
Hta&MdUM^k    «aB|     A      ^^^^^^^^^^^^^^_         if-j^-^-^OM^^^«-^    Bam    ^^^JH^^^^^^^^^    «B^BMB^Bvl^Bk     aa^aa«tamBaaafc^M^BW,^.                  _    - a_______^       «^__
MBjMwaiai p. i. vgufGEB, ifRBMi ■ oucavifv vfop) ipm MHHM BB, tMUfri« arajiilai« Piesfcrbajea prodajo ta naJaap Ytek v traoftao MOa-
jočih stvari totao ta hitro.                    *           26051
Stanko Farkaft.
Urtmwcif pošta Križevci pri LlBioitrM.
MrtVrga pobtttva, postelje, omare, umivaMlri, kovčeg!, gnetlhii stroj, vclod-pedsri stroj a telovadbo. popolni Majerjev vseučni slovar, ptičnflci, puška* lepa pportot— polkrita kočija, lep moćan voz brek, tovorni vox z diro, konjska za-psega, miški dcžni P1*^ in diu8c raznovrstne predmete, se vrši v četrtek, 6. salca od 9. do 12. are dopolđne hi od 3. do 5. ure popoldne na đvori&u _________JCavarae Enropa" vfaod Marije Tererije in Dunajslca cesta.          2593
Potom javne dražbe
sebov sfctodBgu Balkan, Dtmajska cesta 33,
v sredo, dae 5. anSca ob 9. uri dopolđne
čpfodatalo razaovisteo predvojno blago za moSke in ženske obleke, večje 5tevilo iiepfo, okmaab narefeatti zimskih sukenj in površnikov ter raznovrstne obieke za ^aUht hi iHoHhf
Ktr je Uago dobro, naj nikdo ne zarnudl ugodne prilike, s! ga po ceni frafertti?________________________________                                      2352
Mestni pogrebni zavod
f LJUBLJANI, Prečna ulica 2/11.    Telefon št. 15
jp«vzcma pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v »esta tn na debeli, dalje izrršuje ekshumacije in prepcljave v in iz Ljubljane
z vozom ali po železnici.
Mlfca   zaloga   najrazličnejših   kovinastih   in   lesenih   kfSt,
__________na kar se posebej opozarja p. t občinstvo z deželc.________
**      RAZGLAS.      ~'
PoverjeniStvo za javna dela in obrt potrebuje v smisu sklepa deftine vlade za Slovemijo za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani
nlstiApanel oz.za razlstovMoepaneigpriinersoiasftla
Nekolkovane ponudbe z vsemi podatki, opremljene po mož-nosti z legopisom, prevzema poverjeništvo do 15. marca t. I.          '
Poverjenik za javna dela inobE*t
Ing. Reamec.
, Mesarske lehtie
lastaaga Izdelfea loia w zMogi trrdka
KAROL US AR, M&riSior n. D.
Grajska ulioa štev. 28.
— Tovarna vsakourstnih tehtnic. »
Cene zmerne.   —   Popravila  točno   in   ceno.
1               Za večje trgovsko podjetje se išče v centrumu     I
Ljubljane v na tem
j zelo obsežen lokal ::
(ali več manjših prostorov) v pritličju večje hiše.
Ker  se   namerava   lokale   za   podjetje   primerno
Ladaptirati«  se vpoštevajo le  ponudbe na daljio do8»O. — Podjetje trpi stroške v lastni režiji. Lastniku niše se nudi  prilika  soudeležbe pri tem podjetju. — Ponudbe takoj na uprav. „Slov. Naroda* pod „MS".                                                     2358
ZYlianle oddajnili cen blatne živine.
Glasom sklepa deželne vlade SHS z dne 12. svečana 1919 se zvflajo na slovenskem ozemlju prevzemne cene vseh vrst živine za K 1*50 pri kilogramu žive teže.
Ta povišek se bo izplačeval od 16. svečana 1919 samo tištim posestnikom, ki oddajo živino prostovoljno, bodisi na poziv za-npnika ali brez poziva.
Caaa la aadrtibco prodajo mesa ostanefo nalzpre« ■MBfaaa, ker plača omenjeni povišek država.
Mestni magistrat jubljanski,
dne 16. februarja 1919.                 2611
Javna dražba pohištva
te vi« 6. mm t L ob 10. wl dM. v Wfi at Motoem trgu St 6, drago nastr. Prodajo se oaaare, naslaojač, sote/aHkc, atoH Itd. Pogleda ae lahko 6. marca od _____________                     ^9,—ia are dop.    ___________________25S0
ff"=^ SrbeSto, hraste, lišale KZ\
H ođ^t2Sf Pnnr n*Slo đr- Plesch-a fzvir. postav, varovano „IKABA- B W fWOT- Milit. Popolnoom brez duha in ne male. Poskusni H Wm           tontoc K 3*—. rtiikt K 5'—, porcija za rodbino K 12*—.           £g
H   Zaloga za Lfubljcno in okolico: Le1c«m „t»rl  slotea |«£eanM9    Kđ
■        ____                    UaMIftos, Marllln trg.                      595d   ||
S        W" Pozor na v&ratveno znamko „SSABAT93T5*« ^^Raa        ^^
v velikosti 47X65 cm priporoča
Narodna knii$arna u LjubljunL
Cena  v knjigarni VL 13« -, v trdem ovoju po pošti K 18*S0.
b«!o vino 1918........K 5-40
rdoto vino 1918........    .   5*50
od postaje Brezice
bol* vino 1917........>   7-20
rizling 1917...........  7-60
rioto vino 1917........,   8*20
aB&ftkat-vino 1917........8*40
„Erlaner11 (Ltatomsrčsn) prosto postaje
Gy3ngy6s naravnost od producenta slivovko hTaU-1 28 %   K 18-40 od Zagreba.
^629                                             Naslov:
Breznžk 8n drug, Celje, Ljubljanska c 23
Anton Bercć Marica Bercć
roj« Oberski
poročeni dne
Dornberg, J               Oplotnica
Ivo Povlli   < Sotlnko Povlli
roj. Oberski
1. sušca 1919.
Vcl. Obrež - Brezice    -* Oplotnica        ^j
SUHE GOBE
vseh vrsi, ne meiane,    kupujem v vsaki množini po najviijih dnevnih cenah.    Istolako iitočen, trčan med    v večji množini.
Umetnfibe, MisU Haitke ii droie
RflZGLEDNCE
na debelo in drobno se dobe po zmernih cenah
u Narodni hn]l$omi«MMi
falio ii lem in dM bpte Id iKiularie
da si nabavijo pohištvo. — Razproda se radi prettreditve posestva po zmernih ce-nali 86 kompleto!b sobnih oprav, deloma zelt elegmnteih in modernih kakor tndi preprostih in antikih. Nadalje posamezne omare, postelje, divani m drugi deli oprafe. Cene za kompletno ?obo z zastorom, pitom » preprofo itd. K 1000 — do K 70C0-—. Ifatančnejia pojasnila in naslov oddaja
UmonAnm pisama Al. Hatoli«, Ljabljama, Koimrosmi trg Sp.
■V                                                                                                                                                                                                                                                                ■                                                  ^^afl
Zastupstvo
za Ljubljano in Slovenijo prev-zatne trgovska agentura. VpoStev priđe specerijska in kolonijalna stroka, vino, žganje in južno sa-đje. Večje dobave zmožne tu in inozemske tvrdke se prosijo za oferte pod pJBnvros4* na Arročno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. I. nastr.     2509
LCROATIA"
amnln lrima i zvdi
I         cm^ t^m f at
spreiema
^F SBS^mS^aVB^VlSmB ^ akV ^BBw^*
vsakovrstna zavarorasja  pod najagodnejšinu pogoji Jn naj*
Zahtovaito ptogpokto
katare poBija ta daje ni po-treDoa   pomena tn  MUDmui
fflovoo zostopstvo a »wiiio
-— UuMiana,—
Stari trc itev. U.

I
^^L^^H ^HHa^.   -K ^L^-^ ^.^^^ ^gaft^          _^^bw S a^^ ^a^Rsk        '   VTIOBI    ili   OO    IHOŽWWtl
|f|9||llin mmBSCS ncksJ zemljlšča v Ljnb-1 Idf ili l\>r IW#W 1]ani ali pridmcstjn ozi-rana poacatvo v okolici — kupini. — Ponadbe r natančnlmi podatki pod .Mitihtir. hiša 2496* na upravn. Slov. Naroda.____________________"_____________2496
Želimo kupiti veću količinu električne Žice (Kuoferlitze) 1 mm i 15 isto tako blank bakrene Ž cc Hi kabel za vanjski uvod od 3 do 10 mm. Cjenjene ponude molimo na Scbvrri I đtng, Zngttb, Prtradovićoia bL 1.                2468
e                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              dobro nr'ožeti z dobrim obrestovanjern
A*m& fgjB* ^ii, Hoai *n z^iamčeno sigurnostjo je vprašanjc eul i^wl ^^ HP današnjega dne. — Če hočete o tem m^ m fcl ^S ^ pojasnila, potrudite se takoj k Splošn! Ste? S H wl 1 iavarovzlnicl, Gleđallška ulioa ii. 7, HI. nađstropie. 2196
Uradne ure od 9.—11- dop. In od 3.-6. pop.
Pozor, oprauiiacijs in tvornice!
Zivila: svinjska mast, moka,  sir, pristni liptavski itd., v kolikor se dobe izvoznim
— dobavljam ceno. Kupujem vse industrijske rckompenzadjske predmete. Prosicc
za. brzojavne in pismene ponudbe in oferte.
j, CRUHC,       Velika Kikinda (Hagykikinda)               Banat
^wi*                                                                                                                                                                                    *a> ^
^2   =s=  s Stelažami, oa eiaraem trgu t SamalkBf   =a^
oddam v najem.                s=«
5^    Pripravni tuđi  za trgovino z usnjem, čevijl in stekiom. Ste-   ^»^ p^jl    klar. obit je pri hiši. V prostorih je vodovod in elektr. razsvetljava.   ■*■;
^J   ^^^^ Franc Cvek v Kamnilcu. ^^^^ *^;
Razpis.
Razpisuje se filniba okroinega zđrav^lka ia okrotja Ba5benlmrg ob Savi z letno plačo 1200 K. Vsakih pet let se poveća ta plača za 100 K. Subvencija okrajnega zastopa znaše letno 200 do 400 K.
Prošnje je vložiti do 1. aprila 1919 pri okrožnem zdraviškem odboru v Rajbenburgu.
Vpoštevalo se bode le prošnje slovenskih ali vsaj slovenšdne dovolj zmožnih gospodov prosilcev.
Okrožni zdraviški odbor v Rajhenburgu,
dne 25. februarja 1919. 2571_________________________________Aaton Kimel, predsednik.
svoje nemoderne krznarske  stvari   naprlmer:  boe,   raufe,   plašče itd.  poslati ¥
I- Jugoslovansko k^znarnico in strojarnico,
kjer se vse po najnovejši fazoni lepo   in   po  ceni   popravi, na željo tuđi shrani
čez poletje.                                          2311
Mmšm\\% prevzemam v stro je nje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, kateri izgotovim lepo in po ceni v naj krajŠcm času.
Izdelujem tuđi častn-5ke Čepiće po meri ter imam v zalogi prave izvirae znake za čepiće, prave srbske epolete, zvezde itd.
—   LUDOVIK ROTH,  —
kranarskl me]stw
Franc Jožefa cesta St. 3,1. nadstropje
Odvetnik
naznanja, da je otvoril
O^^©tnIŠlSO S1S41PI1O
\\ ¥ Novean isestn,  Glavni trg 86. [
^ Za modistke.
Najvedja    zaloga    modisiovskih    po-    , trebScin n. pr. svilnatega blaga9 tra-kew, cvetfic, 2a me tov,   tulov» spate« rije,  frdih   paj6olanov.  zioo  itd« itd«
prlporo&a po c^itaih na debelo
Hermann Alezovics,
Gradec  (Graz)y   Herrengasse 4«
Pratnoljiia sodaa dnl nepreuiMi.
Z dovoljenjem okrajnega sodišča SHS v Ljubljani, odd. VIII, je naprodaj zemljišče Jožefa Kremžarja, posestnika in trgovca z vinom v Ljubljani, vložek število 23, kat. obč*. Moste, obstoječe u parcel štev. 178/1, hiša štev. 1 v Mostah pri Ljubljani z gospodarskim poslopjem, in pare. Štev. 177/1, travnik, zdaj njiva.
Dražba se vrst
dne 13. marca 1919 ob 10. uri dopolđne
nm lita Msta v Nostak itev U
Izklična cena znasa skupno 15.000 K in se pod to ceno ne prodaja«                             -                                 .
Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju kot sodnem ko-rnisarju Mate Hafncrju v Ljubljani. Miklošičeva cesta stey. 6 med uradninti urami.             '                                  "                 3595
Okr^no aoollfe Sm v UuMlMti, 00* Val
dne 1. maica 1919.