SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplaiaa i& (Id., za pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., жа jedn meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za uli leto IS fld., xa poi leta в fld., za «etrt leta 3 fld., sa jeden mm 1 fld. V Lju bljani na dom počlljan velja 1 fld. 20 kr. «s na leto. Poiamnt Številke po 7 kr. Naročnino in Mcnanlla (laierate) viprejema upravništvo ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Ixhaja таак dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 nri popoldne. &tev. SO. V Ljubljani, v sredo 21. aprila 1897. Letnik XXV. Volilni shod. Vitanje, 19. aprila. Vrli, za naš blagor ves vneti gospod poslanec Josip Ž i č k a r , sklical je bil za danes volilni shod v dvorano tukajšnjega „bralnega društva". Prostori bili so natlačeni od vseh strani došlih volilcev, ki so z vso pazljivostjo sledili zanimivemu poročilu svojega dičnega poslanca. Gosp. Žičkar nam je pred vsem razložil politični položaj državnega zbora po zadnjih volitvah. Iz preobilih strank sestavila se je z velikim naporom slednjič vender večina iz slovanskih in nemško-konservativnih poslancev. Posebnega pomena je za nas krščansko-elovanska narodna zveza, koji pripadajo vsi sloveneki poslanci; ta zveza je naš porok boljše bodočnosti. Za tem nam je gosp. poslanec jasno razložil prestolni govor presvitlega cesarja, iz kojega veje očetovska ljubezen in skrb za vse narode širne Avstrije. Manj povoljno se je poslanec izrazil o prvih sejah državnega zbora, ki so sicer provzročile nepopisen brup v zbornici in veliko razburjenost v političnih krogih, a koristile niso skoro ničesar. Izvzeti je samo zadevo rusinskega poslanca Szajerja, ki je povrnila prostost zaprtemu udu drž. zbora. A ostudno je bilo postopanje ScbOnererjancev, ki so s tolikim krikom pobijali jezikovno naredbo grofa Badenija v prid češko-nemške jednakopravnosti. Wolf in Schonerer sta se sklicevala na nevoljo nemških poslancev iz Ceštfe, nikdar ne bodo in ne morejo mirovati zaradi te jezikovne naredbe, vsi so bojda skrajno raz-togoteni in razburjeni; — a glej! ravno ko je Wolf to govoril, je poleg njega mirno in sladko spal njegov nemški tovariš iz Češke ! Vse torej je le izmišljeno in pesek v oči! S posebno zadovoljnostjo pa nas mora napolniti volitev predsedništva državnega zbora. Kajti njemu na čelu je sedaj mož krščanskega mišljenja, tudi za nas Slovence pravični dr. Kathrein, zraven njega pa dva slovanska podpredsednika, Abrahamovicz in dr. Kramnf, pal pa je zloglasni liberalec grof Attems, ki je pri nas Slovencih v tužnem spominu. Slednjič nam je še gosp. poslanec razložil naše razmerje z Ogersko in omenil volitev v takozvano kvotno deputacijo. Z zagotovilom, da se bo vedno po vseh svojih močeh potegoval za blagor milega nam naroda, sklenil je g. Žičkar svoje velezanimivo poročilo. Gosp. dr. M. se v imenu vseh volilcev zahvali g. poslancu za njegov trud in ga prosi, naj i v bodoče tako vztrajno postopa. Posebno ga je opozoril, naj se krepko potegne za gotovi obstoj slovenske gimnazije v Celju, ali pa da se uvedejo slovenske paralelke; za hitro podporo poljedelcem, ki so po uiraah težko zadeti; za pravično razdelitev bremen med našo in ogersko državno polovico in za vpeljavo jezikovne naredbe med Slovenci, kakoršna je na Češkem, kolikor moči v kratkem času. Ko je gosp. Žičkar odločno in z veseljem obljubil, da bo a'-ušal i lem željam svojih volilcev vestno ustreči, zadoneli so mu krepki, dolgotrajajoči _Živio"-klici. Želimo, da bi se gospodu poslancu vsak shod njegovih volilcev tako lepo in sijajno sponesel, kakor v Vitanji, ki je bil pr-i v dobi njegovega državno-zborskega poslanstva. xy. Grško-turška vojska. Spletke diplomatov so presekane in popolno je poražena evropska kilava diplomacija. Pokazala je, da ni bila kos svoji nalogi. Egoizem jo je vodil in ker pravijo, da egoizem slepi, zato je tudi končala v slepoti. Zadnji nemiri so jasno pokazali, da na Balkanu ne bo odločevala diplomacija, marveč bojno orožje. Preveč so interesovane posamezne velesile, da bi mogle nepristranski iu pravično vrediti razdejane, neznosne razmere. Zato je sicer žalostna a jedina naravna posledica teh meglenih spletkarij vojska, katero so Turki napovedali Grkom. Turčija in Grška sta se otresli svojih vsiljenih jima jerobov ter v lastne roke, v moč svoje bojne sreče položili svojo osodo. Naše simpatije so na strani Grkov, kajti tužne razmere grških rojakov na Kreti so postale zadnji čas tako neznosne, da jih Grki niso mogli več mirno gledati, ako so imeli le še iskrico ljubezni do svojih stiskanih krščanskih bratov na Kreti. Grška vlada s kraljem vred se je ustavljala do zadnjega vojski, toda narod jo je prisilil, da se je vdala javnemu mnenju, ki je vojsko zahtevalo z vsemi silami. — Komu da bo bojna sreča kazala svoje prijazno lice, ali Turkom ali Grkom, o tem seveda je sedaj pisati prezgodaj, vendar sodeč po razmerji vojne moči moramo reči, da na suhem bodo zmagovali Turki s svojo bojno silo, s katero se ne more mala Grška meriti, na morju pa se bo Grška s svojim brodovjem gotovo vspešno ustavljala Turčiji. Osodna je ta vojska v prvi vrsti seveda za Grke, kajti poraženi ne bodo imeli nobene besede, pa tudi za Turčijo, kateri se gre za življenje in smrt. Ako bi namreč bila za Turke vojska neugodna, utegnejo se vzdigniti vsi nezadovoljni narodi v Turčiji, in potem bi vmes posegale velevlasti, katere bi skušale te upore ukrotiti, a za plačilo bi prišla na vrsto razdelitev Turčije. Jasno je torej, da so časi zelo resni in da moramo biti pripravljeni na vse. O vojski sami se poročajo nastopne novice: Kakor hitro je turška vlada s posebno noto po svojem poslaniku v Atenah napovedala vojsko in se je pretrgala diplomacijska zveza mej obema državama, začele so se na grškoturški meji od obeh stranij takoj obsežne vojne operacije. Bojišči ste dve, namreč na tesalski in jedno na epirski meji. Natesalskimeji. Na meji mej Tesalijo in Grčijo razprostira se gorovje, čez katero vodijo trije prelazi, izmed katerih je v strategičnem oziru najvažnejši prelaz Meluna, ker gre čezenj cesta iz Ela-sone v Lariso. Turki so ua tesalsko mejo koncentrirali jedro svojih čet, a tudi Grki si z vsemi silami prizadevajo, zapreti Turkom pot čez prelaze. Manjši boji so se začeli že veliki četrtek, torej prej, ko se je napovedala vojska. Grške regulerne čete so prekoračile mejo in pri Kariji, štiri ure daleč od Elasone, se je vnel boj, ki je trajal še v petek; ko je dospela na bojišče vest o proglašenji vojske, se je začelo streljati na celi črti ; boja se je vdeležila tudi artilerija iu sicer z veliko intenzivnostjo, tako da se je v jedni minuti od jedne baterije oddalo pet do šest strelov. Na večer v soboto se je boj koncentriral skoraj neposredno pred Meluno. Tudi v nedeljo zjutraj ni še hotelo biti konec bojevanja, katero je bilo za obe sovražni stranki tako mučno, zlasti če se pomisli, da so nekateri oddelki trideset ur neprenehoma bili v ognji, brez hrane in brez spanja. Vrhovni poveljnik turške armade Edhem-paša sam je vodil bojno akcijo in res se je Turkom posrečilo po tridnevnem boji zasesti prelaz Meluno, Grki so obdržali samo manjši in manj važni del, takozvano Spodnjo Meluno (Kato-Meluna). Dasi so bili Grki v manjšini, branili so se čudovito vztrajno in so vzeli Turkom celo jedno baterijo, trije višji turški častniki so bili ranjeni. V obližju prelaza Melune se nahaja turška trdnjava Menekse, ki obvlada ves prelaz in prehod skozi Meluno. Kakor poroča brzojav iz Aten, so Grki Menekse obsedli in vzeli Turkom tri utrdbe, tako da imajo Turki le še jedno. Obleganje vodi princ Nikolaj. Ako smemo verjeti poročilom iz Carigrada, so zgubili Grki vse pozicije na Meluni in grške čete so pobegnile z bojišča z znatnimi zgu-bami. Usoda bitke se je odločila, ko so Turki napadli Grke na vsej črti z golimi bajoneti. Kakor se čuje, bode Edhem paSa s 60.000 možmi takoj nastopil pot proti Larisi in Tyrnavosu. Na epirski meji. Istočasno se je začelo bojevanje tudi na severno-zahodni meji, namreč pri Arti in Prevesi. Preveša je turška trdnjava na albanskem obrežju in turška posadka je 18. t. m. začela zjutraj zgodaj streljati na grško mestece Aktion in grški poštni parnik „Macedonia", ki je slučajno mimo Prevese plul potopljen. Kmalu za temi dogodki sta prišla na lice mesta dva vojna parnika grške mornarice in nemudoma začela bombarde-ment. Zvečer se je situacija že bistveno izpremenila, velik del Prevese leži v razvalinah ; Grki pričakujejo še pomožnih čet, da si popolnoma osvoje trdnjavo in nje posadko. Tu v zalivu pred Arto sta se nasprotnika spoprijela, tcda turške baterije streljale so tako nesrečno, da so bile njih granate popolnoma brez vspeha. V Atenah. Poročila o zadnjih dogodkih na meji so vzbudila v Atenah velikansko senzacijo. Nepopisna razburjenost vlada mej ljudstvom; vsa govori o zadnjih vspehib, oziroma nevspehih grške armade. Vojaki, ki so bili dosedaj še v Atenah, se pripravljajo na odhod, prebivalstvo pa jim pripravlja ovacije. Zbornica se je sešla 18. aprila o polnoči k izredni seji, da se posvetuje o korakih, katere na-merja vlada. Ministerski predsednik Delyannis skuša dokazati, da je Turčija prva začela agresivno postopati ; Turčija je napovedala vojno in Grčija jo vsprejme. Vodje opozicije izražajo svoje patrijotično mišljenje in ljudstvo jih burno pozdravlja. Nato se zbornično zasedanje preloži na negotov čas. Atenski metropolit pa je ukazal, opravljati molitve za zmago grškega orožja. Politični pregled. V Ljubljani, 21. aprila. Parlamentarna večina je sedaj še vedno glavno vprašanje, s katerim se pečajo vsi avstrijski V/ L. A? dnevniki, kakor tudi posamni politik: i. Največ so se pečali s tem velikonočni uvodniki posamnih večjih, posebno slovanskih listov. Stokrat smo že izjavili — pišejo .Narodni Listy" - du sama jezikovna naredba še ne bo dovedla Cehow do tega, da bi v vsakem slučaju podpirali vlado, in da radi nje niti ia korak ne bomo odstopili od. svojih načel v korist političnim „mračnjakom", tod*, z jednako odločnostjo zamoremo tudi izjaviti, da bodo naši poslanci v dunajskem parlamentu stokrat raje na korist češkega naroda začasno zvezali se z nemškimi avtonomisti v alpinskih deželah, še celo tedaj, ko bi ti hoteli ustanoviti si svoje verske šole v Gorenji Avstriji, na Tirolskem, Predarlskem, Solnograškem, nego da bi se zvezali z glavnimi nasprotniki naše avtonomije, samostojnosti in narodnosti, z nemško-hberalno stranko, z nemško-liberalnimi veleposestniki, kajti to bi ne bilo samo nepošteno, marveč največja neumnost. — „Moravska Orlice" piše v istem smislu in dostavlja, da mora grof Badeni konec storiti fri-volnosti v naprednjaškem nemškem taboru. Ako tega ni voljan storiti in ako ne uvede tudi za Jloravsko in Šlezijo vsaj jezikovne ravnopravnosti, potem zaman upa na podporo češke delegacije. Vprašanje gledč parlamentarne večine je že itak rešeno, rešitve pa čaka vprašanje gledć vladne večine. V istem smislu piše tudi praška „Politik" in tudi ostali češki in mo-ravski listi, ki konečno še pripominjajo, da pričakujejo mladočeški poslanci povodom adresne debate zelo vroče borbe. Zaprisega dunajskega župana. Včeraj dopoludne je slavil Dunaj že davno zaželjeno popolno zmagoslavja nad židovskim liberalizmom, kajti kot župan dunajskega mesta je prisegel včeraj dr. Lueger, prvoboritelj dunajskega krščanskega prebivalstva. Točno ob deveti uri je dospel novi župan v spremstvu namestnika grofa Kielmansegga v krasno ozaljšano in do zadnjega kotička natlačeno slavnostno dvorano mej udarjanjem domačih godb in navdušenim pozdravljanjem. Pred slovesno prisego je imel daljši nagovor namestnik grof Eielmansegg, ki je naglašal zasluge župana Strobacha ter izražal nado, da se bode tudi novemu županu posrečilo, biti kos težavni in odgovornosti polni nalogi. Mej deli, ki čakajo rešitve od strani mestnega zastopa, je govornik posebno omenjal pomnožitve župnij in zidanja novih cerkva, s čimur se bo rešilo v verskem oziru tako važno vprašanje. Na to je odgovarjal župan dr. Lueger. Zahvaljeval se je presvetlemu vladarju za potrditev izvolitve, prosil Boga pomoči, ki je neizogibno potrebna ob času, ko se vera v Boga in njeno javno priznavanje tolikrat osmeši, obljuboval, da bo z vso silo skrbel za verske potrebe dunajskega prebivalstva, pri tem pa omenjal, da je to tudi naloga države, ki je konfiskovala cerkveno premoženje in s tem prevzela tudi nekaj dolžnostij. Konečno je še govoril o raznih nujnih delih, nekaterikrat sicer in-direktno okrcal židovske kapitaliste, potem pa še izjavil, da je Nemec, da hoče zvest ostati svojemu narodu, da pa ne bode nikdar trpel, da bi narodno vprašanje potisnilo v ozadje socijalno reformo ter da bi se narodna borba izkoriščala le v jednostran-sko korist jedne same politične stranke, najmanje pa one, katere dosedanje delovanje ni prav nič koristilo nemškemu ljudstvu. S trikratnim živio klicem in petjem cesarske himne se je zaključila izredna slovesnost. Navdušenje je bilo povsodi nepopisno, vse pa se je izvršilo v najlepšem redu. Nemški cesar je dospel danes dopoldne iz Berolina na obisk našega vladarja, kakor je bilo določeno že poprej. Cesar Viljem ostane na Dunaju najbrže še jutri celi dan. Avstro-ogerski poslanik Szogyeny je dospel na Dunaj že včeraj zjutraj in ostane ves čas cesarjevega bivanja na Dunaju. Uradni in poluradni listi pišejo, da ima ta obisk samo prijateljski značaj brez vsakega političnega pomena, vendar pa skoro ni misliti, da bi ne prišlo tu na dnevni red tudi ravno sedaj naj važneje vzhodno vprašanje, posebno še vsled tega, ker je nemški cesar nekako voditelj skupne akcije velevlastij. Socijalni demokratje so v minulih praznikih, kakor pri nas v Ljubljani, tudi po raznih drugih mestih pokazali svojo brezmejno surovost. Tu omenjamo le shodov v Pragi in Budimpešti, kjer so socijalietične surovosti dospele do vrhunca. Pokazalo se je tudi tu, kakor povsodi, da prihajajo socijalistični matadorji na razne shode že pripravljeni na take borbe, kakor se dogajajo pri takih sestankih. Pri jednem shodu, ki ga je zaključil vladni komisar, je jeden „ljudskih osrečevalcev" vladnemu zastopniku vrgel v obraz vrček ter ga znatno ranil na glavi, na drugem shodu „čeških služkinj", katerega se je pa udeležilo nad polovico socijalnih demokratov, eo ti suvali vladnega zastopnika, ki m je le s pomočjo orožja rešil večje nevarnosti. Nič "bolje se ni godilo komisarju na shodu v Budimpešti in šele pomnoženo redarstvo je moglo odstraniti raz-grajalee. In vkljub temu drži vlada križam roke in ne pomisli na konečno žaloetno posledico tega nevarnega gibanja. Socijalistična moč se ne d& zatreti s orožjem, ne t razpuščenjem obstoječih rovarskih svet in društev, marveč jedino le s tem, da se pravočasno ustreže jedino pravičnim, zahtevam krščanskih ljudskih zastopnikov. V zadnjih nemirih na španjskem ozemlju v bojih z vstaši na Kubi in Filipinih so izgubili Spanjei, kakor tudi vstaši zelo veliko vojakov. Uradna statistika pravi, da je padlo na Kubi 15.022 in na Filipinih 260 (?) Spanjeev, vstaše« pa v prvem kraiu 21.961, na drugem pa Sl\0 mož, Skupno je bilo torej v tej kolonija!*1, vojski v teku dveh let ubitih nad 45.000 Invi'ij, katero število ni v prav nobeni primeri i Neznatnimi koristmi, ki jih je dosegel zmagujoč', del. Dnevne novice. V L j ubljani, 21. aprila, (Krščansko- socijalno praznovanje velikonočnega ponedeljka.) Pod tem naslovom piše „Slov. Nar." (št. 88.): „Včeraj dopoludne se je vršil na vrtu Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti volilni shod, kateri je bil nekako skrivaj sklical dr. Ivan Ev. Krek. Ta shod se je izvršil na jako hrupen način... Na shodu navzoči socijalni demokratje, katerih je bilo nekaj nad 50 mož, so se Go-stinčarju rogfrli, se mu smejali in mu sploh navse mogoče načine nagajali, da ga zmotijo in osmešijo. krščanske so-cijaliste je to seveda hudo jezilo. Začeli so se prepirati s socij alnimi demokrati, ostrim besedam so sledile psovke in naposled so krščanski socijalisti dvignili čaše in stole, palice in polena ter jeli prav nekrščansko udrihati po socijalnih demokratih. — Krščanski socijalisti, katere so s pestmi in z jezikom prav krepko p o d-p i ra 1e toba k ariee , so kakor divjaki metali čaše med svoje nasprotnike in bili po nji h s s t o 1 i, j i h metaliob tla in po njih skakali. Naravno je, da so se socijalni demokratje branili, a bili so v manjšini in morali naposled zapustiti bojišče. Kakor se nam poroča, so krščanski možje razbili 2 mizi, 44 stolov in nad 150 vrčkov." Tako „Slov. Narod". Da bi „Slov. Narod" imel simpatije s krščanskimi socijalisti, tega nismo ni pričakovali, ni zahtevali. Od takega lista, ki zasluži jedino ime, ki je je Levstik nadel nekim individuom, ime — „ ostuda", bilo bi preveč kaj takega pričakovati, kam ii zahtevati. Tudi pravičnosti nismo mogli pričakovati. Zakaj, če se tak list prišteva še vedno med „nekatere poštene kranjske liste" (št. 87), no, potem tudi poštenja ni mnogo na njem. A da dosledno s tako zlobo tepta resnico in pravico, to vender presega vse meje I Najprej je laž, da je dr. Krek „nekako skrivaj" sklical volilni shod. Shod so naznanili „Domoljub" (št. 8), „Slovenec" (št. 84), „Slovenski List" (št. 16). Razposlalo pa se je tisoč vabil. — Potem je laž, da so krščanski socijalisti, kakor „divjaki" začeli pretep, a da so se socijalni demokratje samo „branili". Vladni nadkomisar je sam izrekel, da so začeli socijalni demokratje. Sicer pa „Slov. Narod" sam ve, da so se socijalni demokratje „ro-gali, smejali in na vse mogoče načine nagajali." Med temi vsemi mogočimi načini je bil tudi ta, da se je neki socijalni demokrat priplazil dr. Kreku za hrbet z vrčkom pod pazduho, da bi ga o priliki zavratno in lopovsko ž njim udaril. Da je laž, kar govori „Slov. Narod" od 150 pobitih vrčkov, to je jasno že iz tega, da se ni upal tega trditi brez pripombe: „kakor se nam poroča". Kaj pa se „Slov. Narodu" vse poroča, to je znano že vsem, ki imajo oči in ušesa, pa iskro pameti. — Zlobno je, kako je „Slov. Narod" vse zavil, kako pretirano in lažnjivo je opisal samoobrambo krščanskih socijalistov I Tak list se še šteje med „nekatere poštene kranjske liste" ! (Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.) Župan naznani, da se je gospod G. Pire odpovedal mestnemu odborništvu. Mestni zbor mu izreče zahvalo za mnogoletno, trudoljubivo delovanje. — Odbornik dr. G r e g o r i 6 stavi nujni predlog, da se hišnim, posestnikom v Vodmatu doklada za gostaščino vra-čuni še le s 1. avgustom s pristavkom, naj se ta predlog izročf v pretres finančnemu in pravnemu odseku. Sprejeto. — Gledč plačevanja denarja tvrđki za električno razsvetljavo, se sklene znesek 25QU0QO goldinarjev vzeti iz regulacijskega zaklada in ia svote za triobrestno posojilo, kar naj mesto obrestuje, dokler ee mestu dovoljeno posojilo n» realizme. — Za pokončevanje hroščev se dovoli podpora 100 gld. — Gled4 načrtov za kanalizacijo se po poročilu odbornika Hraskega sprejmo predlogi stavbenega odseka. Obširne razprave so se udeležili odborniki dr. vitez Bleiweis, dr. Gregorič, župan Hribar, G o g a 1 a. — Ponudbi g. J. B. Koeleija aa odstop prostora za uravnavo ulie se ne 'ugodi. — Prošnja društva za zgradbo delavskih hiš za napeljavo vodovoda in zaradi nekih zgradb se odkloni. — Gostilna v Švicariji pod Tivoli se odda za nadaljnih 10 let, najemnina znaša 500 gld. — Gledć poprave kipa svete Trojice pred staro bolnišnico se sklene, vprašati vlado za njeno mnenje. — Odbornik Žitnik vpraša župana, ali je res, da namerava modlinška črevljarna napraviti svojo podružnico v Ljubljani in kaj naj se ukrene gledć tega. — Odbornik dr. Gregorič interpeluje župana zaradi razpisa del za električne naprave, ker se potreba specijalistov za zgradbo nekaterih del ni v razpisu omenjala. Zupan izrazi željo, naj se mu ta vprašanja dostavijo pismeno, —» Na to je bila tajna seja. (O razmerah na ljubljanskih srednjih šolah.) Narodna zavest peša, piše „Slov. list", zatrjali ste že večkrat. V istini, dokazov je le preveč. Smelo trdim, ako pogledam dogodke zadnjih dni in tednov, da se mi zdi, kakor da smo se borili — za druge; v svoji skromnosti vprašujem se: Ali je zato porabil Slovenec tolikanj svojih močij ter toliko krvi, da m\l uživa sadove Nemec? Veliko skel^jh, odprtih ran odkrili 2t? že, gosp. urednik, na našem narodnem telesu, a jedne se še do zdaj nihče ni dotaknil, dasi je huda. V Ljubljani je že tri mesece javna tajnost, da obstaja med nemškimi gimnazijalci in realci nekak „Bismarckverein", kateremu duša je sloviti, za slovenske dijake siloviti profesor B. Čuje se, da ima to društvo namen, vzbujati ter gojiti med člani nemškodijaško vzajemnost in „jednakost", nemško-nacijonalno mišljenje, pa . . . kroke I Dalje se čuje, vzlasti iz dijaških krogov, da ima to društvo — imena njegovega nisem mogel poizvedeti — svoje stalne prostore nekje na Viču, da visi v sobi, kjer se shajajo ljubljanski urgermančki s svojo profesor-kolovodjo, Bismarckova slika, kojo venčajo, pa pijejo ter pojejo ... in druzega nič. Predsednik društvu je baje neki T., sedmošolec ljubljanskega gimnazija. Take in jednake stvari govore se po mestu vedno, povsod, v vseh krogih; radovedni smo pa, ali ravnateljstva res o tem niso ničesar čula? Pa vender nimajo ti dečaki celo dovoljenja od slavnih direkcij, da so smeli ustanoviti tako protiavstrijsko društvo? No, dandanes je pač vse mogoče, mislil sem si, a prepričal sem se kmalu sam, da to ni mogoče. Vse se jim slednjič lahko dovoli, to pa ne, da bi nastopali z nemškimi trakovi v kazinski kavarni. Kje smo ? Zdaj si pa mislite, kaj bi se zgodilo, da se kaj tacega dogaja v Celju in Maribora med slovenskimi dijaki I Pa kaj, preudari, kaka usoda doletela bi slovenske dijake v Ljubljani, da jih zaloti profesor samo enkrat v kavarni I Dovolj imamo vzgledov, dovolj izgubljenih eksistenc, ki imajo svoje izključenje iz šole ter vse svoje trpljenje pripisati jednemu samemu kroku, jedni sami besedi. Koliko slovenskih profesorjev je bilo že v disciplinarnih preiskavah radi malenkosti I Da, gosp. prof. B.! Der Mann ist gross I O Rusih in Poljakih predava jedva dve uri . .. Kadar se pa njegovi pomilovanja vredni dijaki uče Češko, zapomniti si morajo do pičice, kje ima der „beriihmte Schonerer" svoja posestva I Na Dunaju bi slovenski tehniki vedeli marsikaj povedati, kako jih je g. profesor pred par leti pregovarjal ter nad njimi izgubil dokaj dragocenega časa, dokazujoč jim, da so Nemci, ter navdušujoč jih za nemštvo . . . Ako pomislimo, da je torej nemškim dijakom vse dovoljeno ali vse spregledano, pa na drugi strani preudarimo, da slovenskim dijakom niti ni dovoljeno, telovaditi pri „Sokolu" — nemškim menda pač pri „Turnvereinu", — reči moramo: pravica kje si ? (Dar.) Prevzvišeni g. knezoškof ljubljanski darovali so za pogorelo cerkev v Leskovici 100 gld. Bog bodi plačnik! (Med drema stoloma.) „Slovenski list" ni zadovoljen ne z .Narodnim domom", ne s .Katoliškim domom", ampak kliče Slovence, ki so „narodni in katoliški", naj sezidajo med obema 8e „Slovenski •dom", in „kmalu bodeta oba stranska prazna". Vemo, da „Narodni dom" ni katoliški, a da bi „Katoliški dom" ne bil naroden in slovenski, tega „Slovenski list" ni dokazal, če morda ne misli, da sta „katoliški" in „narodni" dra pojma, ki se izključujeta. Ko bi to bilo, pa zopet ne vemo, kje bo dobil „Slovenski list" „narodnih in katoliških" zidarjev .Slovenskega doma". „Slovenski list" se bo presedal in presedal, dokler naposled ne bo obsedel na tleh ■— med dvema stoloma ! * * („Reichswehr" contra „Triester Zeitung" ) „Reichswehr" piše zopet o tržaških odnošajih, oziroma o „Triester Zeitungi", o kateri pravi dunajski list, da je ogorčena — na komando! „Kako udobno je bilo — pravi „Reichswehr", dokler se je moglo uverjati, da je tam doli v emporiju ob Adriji vse v najlepšem redu. Sedaj pa so splašeni, in ker ne morejo oporekati, je dobila „Triester Zeitung" povelje, da mora biti „ogorčena". Nenevarna, poštama dama je kaj šegava v tej pozi. Taji vse in zmerja vrhu tega kakor vrabec v trstju. Pustimo jo pri nje zapovedani jezi 1 Ta jeza pa ne bi motila našega duševnega miru, toda sleherni dan nam prinaša novih dokazov, da se začenja strašno maščevati tisto tihotapenje in olepševanje, ki je v navadi že toliko let, in da je skrajni čas, da se v Trstu pospravi temeljito. Te dni je brat-dvojček „Triesterica", cfi-cijelni „Osservatore Triestino", opeval progresso. Pogodil je, da odposlanje progressovskih poslancev v dunajski parlament znači zmago ustave in da se je v Trstu jelo kazati živahneje zanimanje za avstrijski parlamentarizem. Progressovski „Indipen-dente" je na to krvavo zavrnil oficijoza. Progressovci, je rekel, se drže le v toliko oblik ustave, da se jim ne treba bati, da bi se zagrešili zoper kazenski zakon, kajti nikakor ne hrepene po tem, da bi romali y zapore. Ker pa se dostaje dunajskega parlamenta, se tam govori jezik, katerega ne razumejo v Trstu. Na Dunaju sede tudi zastopniki jako različnih narodnosti in ti govore za koristi, jako oddaljene Trža-Čanom. In da bi „Indipendenta" absolutno ne razumeli krivo, je še dostavil, da mu je dr. Kathrein, predsednik avstrijske zbornice poslancev, popolnoma Hekuba, istotako ga ni malo ne brigajo avstrijski parlamentarci; zato pa imenuje „Indipendente" z največo ostentacijo in toplote predsednika italijanske zbornice, Zanardellija, in italijanske poslance Imbri-anijevega kova......Ali treba še drastičneje ilustracije pogumni trditvi „Triester Zeitung", da v Trstu ni irredanta? Telegrami. Dunaj, 21. aprila. Danes dopoludne ob 11. uri je dospel sem nemški cesar, katerega so na kolodvoru vsprejeli cesar, nadvojvode in drugi dostojanstveniki. Oba cesarja sta se opetovano poljubila in objela. Po predstavi vseh dostojanstvenikov sta se odpeljala oba cesarja v odprtem vozu v dvorno palačo. Dunaj, 21. aprila. Ogerski ministerski predsednik * baron Banffy je dospel danes -zjutraj na Dunaj. Bim, 21. aprila. Minulo noč je skočil s tira železnični vlak pri dohodu na postajo Eimini. Jeden poštni uradnik je ubit, dva pa ranjena. Bukarešt, 21. aprila. Kralj Karol je odpotoval danes v Opatijo. Grško-turška vojska. Dunaj, 21. aprila. Tukajšni listi zatrjujejo, da ne bo nobena velevlast posredovala mej bojujočima se deloma, dokler ne bo jeden izmej njih prosil pomoči pri velevlastih zoper zmagujoči del. Atene, 20. aprila. Grška vlada izjavlja v odgovoru na naznanilo turške vlade, da se je izvršil napad od turške strani in da toraj Grška ne more prevzeti nobene odgovornosti. Atene, 20. aprila. Tukajšnji metropolit je naročil vsem duhovnikom, naj opravljajo molitve za srečen izid grškega orožja. Atene, 20. aprila. „Agence Havas" 19. ob pol 1. uri pop.: Grška brigada prodira na ravan Damassi ter je že zasedla kraj Vi- glia, kjer je premagala turško baterijo. Več čet je prodrlo v Makedonijo. V zadnjem trenutku se poroča, da je zasedena postojank» Menekse. Carigrad, 20. aprila, ob 10. uri 20 m. dopoludne. Trinajst grških vojnih ladij je pričelo z nova bombardovati Preveso. Turška posadka je streljala iz pristanišč Hamidie in Jenikale. Dve grški ladiji sta se zadeti morali umakniti v notranje zaliva Arta. One grške ladije, ki so se nahajale izvan zaliva, so odplule deloma proti Pargi in otoku Pak-sos, deloma pa proti otoku Santa Maura. Streljanje je trajalo štiri in pol ure, vendar niso Grki provzročili pristaniščem nikake (?) škode in tudi nikakih izgub. Carigrad, 20. aprila, ob 10. uri 30 m. dopoludne. Edhem-paša je brzojavil iz Elas-sone: Turška armada si je priborila včeraj znatno zmago. Vse postojanke in važneje točke v obližju Trnova so zasedli Turki. Grške čete so bežale ter popustile svoje tabore, v katerih je bilo 30 zabojev streliva in veliko število orožja. Carigrad, 20. aprila ob 10. uri 30 m. dop.: Brzojavke iz Elassone poročajo, da so turške čete vzele grški kraj Karadere in Kard-schaly in postojanke Semert Tepe ter Ka-zaklar, in da so morali Grki pobegniti in popustiti ves vojni materijah Boj se še nadaljuje ob reki Kseraghis, turške čete se pa pripravljajo na odhod proti Larissi. Carigrad, 20. aprila ob 12. uri opol.: Zatrjuje se, da so Turki zasedli Trnovo. Atene, 21. aprila. Iz Arte se poroča 20. ob 2. uri pop., da so Turki poskušali prekoračiti Teotokio, da pa so jih pri tem ovirale grške baterije. — Grška armada v Epiru je zasedla vasi Neockori in Pachi-Ka-larao. Atene, 21. aprila. Včeraj dopoludne se je pričel zopet boj pri Beveni. Turki so napadli z veliko večjo močjo, kot poprej. — Grške čete se bore vztrajno. Berolin, 21. aprila. „Reichsanzeiger" poroča, da so se izročili turški podaniki na Grškem v varstvo ondotnega nemškega poslanika in konzula. Atene, 21. aprila. Notranji minister je pozval s posebno okrožnico vse župane, naj oborože vse občane, ki še morejo nositi orožje, in jih odpošljejo na mejo, da se bojujejo v zvezi z armado za čast domovine. Atene, 21. aprila. Grško časopisje naglaša, da so Turki napadli trdnjavo Ambra-kija, predno so napovedali vojsko, in izraža svoje začudenje, da smatra evropsko časopisje Grško za napadovalko. London, 20. aprila. Edhem-paša dospel je včeraj z glavno armado do Tyrnavosa. Bombardement se je takoj začel. Kralj Jurij odide na mejo. Prestolonaslednik je prevzel vrhovno poveljstvo nad grško vojsko. Solun, 20. aprila ob 8. uri 40 m. zjutraj : Poroča se, da so si priborile turške čete glavno postojanko grške armade, La-risso. Atene, 20. aprila. Grško brodovje pred Preveso je začelo danes zjutraj z nova z vso silo bombardovati obe pristanišči Pantocra-toros in Hamidie in nadejati se je, da pade mesto. Pri Arti se bije ljut boj mej topništvom. 75 topov je pri delu. Atene, 20. aprila. Vlada je naročila, da se morajo za odhod pripraviti tudi vse kup-čijske ladije. Bim, 21. aprila. Včeraj sta odpluli v Smirno dve vojni ladiji. Sinoči se je odpeljal iz Kima po jeden bataljon pešcev in lovcev in jedna baterija, ki so namenjeni na Kreto. Carigrad, 21. aprila. V Yildiz-Kiosk vlada nekaka zadovoljnost vsled dosedanjih vspehov in so popolno prepričani, da bo kmalu premagana grška armada na suhem. Nasproti pa provzroča sultanu velik strah grško brodovje, tem bolj ker Turčija s svojim brodovjem ne more vspešno braniti obsežnega obrežja in mnogobrojnih pristanišč, ki so brez varstva, in ker brodovje v Dardanelih ni za rabo. London, 21. aprila. „Daily Telegraph" poroča iz Elassone, da so Turki osvojili zadnjo grško utrdbo na meji in imajo sedaj v posesti celo črto. — „Daily News" poroča iz Aten, da je bilo v prelazu Reveni ubitih ali ranjenih 7000 Turkov. Atene, 21. aprila. Včeraj kmalu po polnoči je odjadralo grško brodovje s tajnimi povelji. Več trgovskih ladij se je opravilo za silo. Bombardiranje pri Prevesi se je zopet pričelo in je upanje, da z vspehom. Od 19. t. m. popoludne nadalje streljajo Turki s topovi na Arto. Bije se živahen boj. S 0 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm. 20 9. zvečer 726 3 96 brezv. oblačno 21 7. zjutraj 2. popol. 728 8 730-7 bi 15-9 si. jug sr. jjzah. del. oblač. pol oblačno 4-5 Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo O. НЕОТГВВЕВО-а (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali vele kose poitnine in carine prosto na dom. 35 6-2 5 Neprekosljlvega učinka Je Tamio-eliiiiiit tinktura za lase. Okrepčajo ln ohranjuje lasldče in preprečuje izpadanje las. Cena X stekl. z rabllnlm navodom 60 kr. Jedina zaloga 57 13 2 lekarna M. Leustek v Ljubljani, Resljeva oesta itev. X, poleg mesarskega mosta. Umrli eo: 13. aprila. Ana Bobineo, uradnikov» hči, 49 let, Dunajska cesta 15, Myom. 16. april». Jožefa Luhek, delavčeva hči, 16 mesecev, Kurja vas 13, božjaet. 17. aprila. Janez Jarc, kajžar, 73 let, Karolinška zemlja 10, ostarelost. — Marija Ana Sever, delavčeva žena, 34 let, Vodmat 5, jetika. — Karol Slivar, postreščekov sin, l1/» leta, Stari trg 3, davica. 18. aprila. Frane Modic, kajžarjev sin, 8 let, Ilovca 46, dušljivi kašelj. — Marija Smole, gostija 73 let, Karloveka cesta 7, vodenica. V hiralnici: 15. aprila. Neža Iglič, dekla, 54 let, kap. — Marija Vidic, posestnika hči, 30 let, jetika. V bolnišnici: 11. aprila. Frančiška Peršin, dninarica, 17 let, jetika. — Lorenc Tavčar, gostač, 56 let, tubercul. laryng. et pulm. — Ana Tomšič, dninarica, 73 let, empbys. pulm. 12. aprila Marija Sernčar, delavčeva vdova, 77 let, careinoma. 15. aprila. Neža Železnikar, delavka, 33 let, jetika. — Jožef Dolščak, ribič, 33 let, jetika. Meteorologifino porodilo. malom. Srednja včerajšnja temperatura 8 4°, za 2'1° pod nor- Dobro ohranjeni, prenovljeni štedilniki za vzidati, dobć se po ceni pri J. Rebek-u, ključavničarju v Ljubljani, Francovo nabrežje. 273 3-3 Potovalcem proti proviziji, kateri obiskujejo trgovce s kolonijalnim blagom, je prilika ponujati obče vpeljan predmet. Natančneje pove upravništvo „Slovenca". 226 10—9 Prodajalka, izurjena v specerijski trgovini, dobi dobro službo. — Ponudbe vsprejema is prijaznosti pod šifro: „Na deželi" upravništvo „Slovenca". 253 6-5 TSrTPegT odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-15 I dr. Christoff-a izhorni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. N1(1 ■•<» Liniment. Capsici compos. 144 6 iz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine о1ајвцјосе mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7(1 kr. in 1 gid. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-17 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristne. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. šestnaj>tletnega, ki je krepkega telesa in lepega vedenja, takoj sprejme v poduk Valentin ltihar, 258 5-4 strojar v Polhovem Gradcu. Prod& se še malo rabljeno in popolnoma dobro ohranjeno pnevmatično kolo. Kje, povd upravništvo „Slovenca". 271 6-3 ki se je tekom treh let popolnoma izuMl v špecerijski trgovini, zmožen slovenskega in nemškega jezika, 16 let star, z dobrim spričevalom, vstopil bi rad takoj ali pozneje v prodaljanico, kjer bi se izuril ie v manufakturl. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 276 3—2 ;a5HSH5BS5 Uradne lin trgovske s firmo priporoča I KAT. TISKARNA I v Ljubljani. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoll) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v čreveslh, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-8 Provincljal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. K grajščini B o k a v c e (Strobelhof) spadajoča i • • v mlin in žaga v Kožarjih prodasta sc iz proste roke. (2_1) 283 Natančneje pri gosp. dr. Fran Vokn, e. kr. notarju v Ljubljani. m ш I. kranjski «s- laneno-oljnati firnež s "Sl I. kranjsko cisto laneno olje. SiGeativ>{iEiie£ (mile) priporoča najceneje 59 104—39 cЛдо1/ dCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nezev, lakov in kleja v Ljubljani. Prostovoljna javna dražba. Travniki, spadajoči k fidejkomisu kneza Auer-sperga se bodo prodajali prostovoljno na javni dražbi v nastopnih dneh ob 0. uri dopoldne na lici parcel, in sicer: dne 26. aprila t. 1. parcele „črne juke v rakovi jelši" št. 1100/1, 1100/2, 1100/3, 1100/4, 1100/5, 1100/6, 1100/7, 1100/8 in 1100/9 katastratne občine trnovske, in dne 27. aprila t. 1. parcele „v črni vasi pri Lipah" št. 1161/1 in 1161/2 katastralne občine trnovske. Površje posameznih parcel znaša približno štiri orale. Varščina (vadium) znaša 10 odstotkov izklicne cene. Natančnejši pogoji izvedo se v pisarni advokata dr. plem. Schoeppl-a v Ljubljani, Gospodske ulice št. o. V Ljubljani, dne 19. aprila 18 9 7. 284 (3-1) Razpis službe. 280 < S) Pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani izpraznjeno je mesto praktikanta z adjutom letnili 500 gld. Prošnje za to mesto naj se pošljejo do 15. maja 1897. I. podpisanemu deželnemu odboru z dokazili o starosti, o do-vršitvi kake srednje šole, o znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilčevih. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnć 14. aprila 1897. F.P.Vidic & Comp. v JL^Jut>ljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino pr itavlriiiike opeke, zarezne strešne opeke (izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo strešna okna iz litega železa. 31 Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). Koman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. IV a j nižje cene ! 201 11-8 D u n a J j§* Is. u o r is a. Dn6 21. aprila. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 55 k*. Sknpni državni dolg v srebru ... . 100 , 55 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 60 . Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 100 , 75 , Ogerska zlata renta 4%.......121 , 90 , Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 , 05 , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 938 , — , Kreditne delnice, 160 gld......343 , 10 , London vista...........119 , 60 „ NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 58 „ 70 . 20 mark........................11 , 74 . 20 frankov (napoleondor)............9 , 52 „ Italijanski bankovci ................44 , 95 , 0. kr. cekini...............б „ 65 „ Dn6 20. aprila. 4 % državne srefike i. 1854, 250 gld. . . 154 gld. — kr. 5* državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . 164 , 76 . Državne srefike 1. 1864, 100 gld. . . . 189 „ — . 4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 25 „ Tišine srefike 4%, 100 gld.......137 „ — „ Dunavske vravnavne srečke 6% .... 127 t — . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 108 ., — , Posojilo goriškega mesta . . . ■ . . . 112 , 50 , 4* kranjsko deželno posojilo..........98 , 75 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % 39 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . , — , — . južne ieleznice 3% . 174 , 20 „ . . južne železnice b% . 127 „ 50 „ , , dolenjskih železnic 4* 99 B 50 „ Kreditne srefike, 100 gld. 201 gld. 50 k 146 , — Rudolfove srefike, 10 gld..... Salmove srefike, 40 gld...... St. Genćis srefike, 40 gld.......73 Waldsteinove srefike, 20 gld. ... an Ljubljanske srefike....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........126 1. 19 40 26 — 69 — 73 50 60 — 22 25 148 — r. 3390 — 348 — • 73 * — 78 • 50 # 153 — 126 И 87 Nakup ln prodaja »«akovritnih driavnlh papirjev, егебк, denarjev itd. ^«varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najhianjsega dobitka. K « 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menj&rnična delniška družba „M K II C (T ttollzeile it. 10 DnnaJ, Miriahilferstrasu 74 B. 66 tftdT" Pojasnila &ДХ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljekih vrednost*:!? papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vitoiseg» joiestovauj» pri popolni varnosti naloženih glavnic.