GIASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO Poslovanje Novoteksa v obdobju januar — september 1987 Navadili smo se že na poročila o negativnih gospodarskih gibanjih v državi. Ekonomska spodbuda za delo še kar naprej naprej pada, slabi poslovni rezultati gospodarskih organizacij nas vse manj presenečajo. Ob izdelavi zadnjega periodičnega obračuna nas finančni rezultat Novoteksa pravzaprav ni preveč presenetil. Povpraševanje po proizvodnih naše industrije še naprej pada, pri čemer sta prizadeta oba programa: konfekcijski in metražni. Se manj je kapitalno intenzivnemu načinu proizvodnje, kar v tem trenutku naša tekstilna proizvodnja je, naklonjena politika obrestnih mer. Za napori dosežemo še hitrejše obračanje obratnih sredstev, vendar prihranki na obrestih ne zadoščajo za dosego akumulativnega poslovanja. Povprečno 3.495 zaposlenih (6% več kot lani) je povečalo lansko proizvodnjo za 12% v metražnem in za 13% v konfekcijskem programu. Izdelali smo 2.609.011 metrov tkanin in pletenin in 1.509.277 kosov oblačil oziroma 1.818.153 kosov, če upoštevamo še kooperacijo. V minutah znaša konfekcijska proizvodnja 96.082.861 minut, od tega odpade na — konf. Novo mesto 15% — konf. Vinica' 7% — konf. Pionir Prnjavor 14% — konf. Trebinje 54% Bolj kot z dodatnim zaposlovanjem smo proizvodnjo povečali s produktivnostjo. Ta seje zmanjšala le na nekaterih fazah v metražni proizvodnji ter v konfekcijah Novo mesto in Trebinje. Manj uspešni smo bili glede zmanjševanja izostankov z dela. Boleznine do 30 dni so se povečale za 15% v primerjavi z lanskimi, odsotnost zaradi bolniške in porodniške pa skupno za 10%. Prodali smo 2.391.427 metrov tkanin in pletenin, kar je za 7% pod METRAŽNI PROGRAM: planom in za 4% manj od prodaje v lanskem letu. Izpad prodaje smo imeli predvsem zaradi zmanjšanega izvoza. Preje smo prodali več kot smo planirali za to obdobje in sicer 75.855 kg- Nič bolje se nismo odrezali v prodaji konfekcijskih izdelkov. Zaradi padanja kupne moči se je zmanjšala prodaja na domačem trgu, tako da smo prodali skupno 1.802.873 kosov ali 7% pod planom in za 5% več kot v enakem obdobju lani. V obeh programih smo prodali manj kot smo v tekočem obdobju izdelali, zato pa smo povečali zaloge gotovih izdelkov. Zaloge tkanin in pletenin znašajo zadnjega v obdobju 619.222 metrov, konfekcijskih izdelkov pa 172.962 kosov. V primerjavi z enakim obdobjem lani so zaloge nižje za 41 oziroma 25%. Dodatno k nedoseženi prodaji ugotavljamo preveliko rast fiksnih stroškov in visoko neplačano realizacijo. Planirane fiksne stroške smo presegli za 3% ali za 450 milijonov din, vendar planirani in dejanski stroški niso povsem primerljivi zaradi spremembe obračunskega sistema v letošnjem letu. Z izločitvijo obresti, tečajnih razlik in revalorizacijskih odhodkov ugotavljamo prihranke v fiksnih stroških v DSSS, doseganje po planu v metražni proizvodnji ter večji prekoračitve v konfekcijski proizvodnji. Analiza obresti pa kaže porazno sliko. V devetih mesecih poslovanja smo poravnali za 891.638.000 din realnih in 4.843.932.000 din revalorizacijskih obresti. V primerjavi s prvotnim planom so obresti za 75% višje, do konca leta pa bodo znašale 10.295.000.000 din, kar je 2,2 krat več kot smo planirali. Ob upoštevanju cen v inflacijskih razmerah so bile zaloge obratnih sredstev po obdobjih naslednje: Material Ned. pro. Got. izd. Skupaj v 000 din 31. 12. 1986 1.646.659 1.753.429 777.337 4.177.425 31. 3. 1987 1.670.957 2.102.906 1.014.975 4.788.838 30. 6. 1987 1.785.035 1.996.108 1.140.139 4.921.282 30. 9. 1986 1.199.217 2.182.821 1.537.244 4.919.282 KONFEKCIJSKI PROGRAM: (konf. Novo mesto, Vinica) 31. 12. 1986 1.173.037 393.695 523.893 2.090.661 31. 3. 1987 884.675 991.029 710.597 2.586.301 30. 6. 1987 1.610.408 1.414.367 1.057.847 4.082.622 30. 9. 1987 1.576.827 1.867.110 2.247.573 5.691.510 Ob vsem povedanem lahko poročilo o poslovanju zaključimo s skromnimi finančnimi rezultati, ki kažejo na slabšanje reproduktivnosti sposobnosti delovne organizacije. 8.032.503.000 din dohodka je zadoščalo za pokritje osebnih dohodkov, stanovanjska gradnja je pokrita le v višini 131.052.000 din (v celoti k. Trebinje), ter rezerve v višini 358.971.000 din, 327.935.000 din poslovnega sklada je bilo razporejeno v celoti v konf. Trebinje. Kljub temu, da nismo poslovali z izgubo, ugotavljamo manjši iztržek od vloženih sredstev. Galopirajoča inflacija, nadaljnji padec kupne moči, dohodkovna nezanimivost izvoza ter dvig obrestnih mer pa niso nikakšrno jamstvo, da se bomo le z dobro voljo in lastnimi nazori izognili najhujšemu se bližajočemu koncu leta. Ni pa več nikakršnega dvoma, da bomo morali že v začetku naslednjega leta zmanjšati proizvodnjo ali se še bolj usmeriti v izvoz, kar pa zahteva bistveno pocenitev proizvodnje ob upoštevanju realnih obrestnih mer. NOVO MESTO, 16. 11. 1987 MILENA VESELIČ Iz sveta računalništva Mikroelektronika v dobro aii zlo? Hitrejša pretvorba materialnih sredstev v proizvode in prodajo (v metraži je bila vezava teh sredstev v skladiščih 70 dni v začetku leta, zdaj se giblje okoli 60 dni) je sicer prinesla določene prihranke na obrestih, ki pa jih sicer kapitalno intenzivna proiz- vodnja ne mogla pokriti ob višanju obrestnih mer in večje potrebe po finančnih sredstvih zaradi inflacije. V konfekcijski proizvodnji pa zaloge hitreje naraščajo, veča pa se tudi vezava teh v skladiščih. Mikroelektronika se pojavlja kot nova sila v svetu, ki — če že ni v krizi —je vsaj negotov v samem sebi, svojih vrednotah, ciljih in usodi. Živimo pod Damoklejevim mečem jedrskega uničenja, v času mnogih lokalnih konvencionalnih vojn, v gospodarskih težavah, v času slabšanja okolja, ki ogrožajo zdravje in podnjebje, v eksploziji prebivalstva in ob vse večjem nasilju in odtujitvi posameznikov iz družbe. Čoveštvu se zastavlja temeljno vprašanje, ali bo ta nova sila, mikroelektronika, ob tem ko bo verjetno povečala materialno blaginjo nekaterih, še poglobila razlike med bogatimi in revnimi, ali pa bo sooblikovala boljšo družbo. Gre za pot v svet odtujitve in razočaranja, ali pa za pot v svet obogatenega posameznikovega življenja. Danes lahko zagotovo trdimo, da je elektronika povzročila novo industrijsko revolucijo. Ugledni svetovni strokovnjaki še niso našli skupnega jezika glede posledic razvoja elektronike. Možna sta le dva odgovora — vsesplošna nezaposlenost in beda, ali pa nova delovna mesta, večja blaginja, nove industrije in nova tržišča. Kaj je torej napotilo tako ugledno ustanovo kot je »Nacionalna akademija znanosti v VVashingtonu«, daje v svojem poročilu izjavila, da bo vpliv sodobne elektronike večji, kot je bil vpliv izvirne industrijske revolucije? V resnici je prodor mikroelektronike v gospodarstvo že kar neverjetno razsežen. Roboti na delovnih mestih na Japonskem, v ZDA in v državah na oni strani Alp so postali že nekaj čisto običajnega. Posledica napredka mikroelektronike najbolje ponazarja razvoj računalnika. Prvi elektronski digitalni računalniki, ki so se pojavili ob koncu II. svetovne vojne, so bile ogromne naprave s 7.500 releji 18.000 elektronkami in s skoraj milijon upori. Generacija tranzistorjev je bila že dosti manjša. Toda današnji računalniki, ki so sestavljeni iz integriranih vezij, so 300.000 krat manjši, 50.000 krat hitrejši, neprimerno zmogljivejši in varčnejši. Hitrost je izredno pomemben faktor pri računalnikih. Razlike so tu navidez minimalne. Če je npr. prvi računalnik za seštevanje dveh števil porabil 1 milisekundo več kot drugi, ni to na prvi videz nič posebnega, saj človek s čutili to sploh ne zazna. Če pa bi oba računalnika morala opraviti 1 milijardo seštevkov, bi bil drugi hitrejši od prvega za več kot 11 dni. Vidimo, daje stvar tu bistveno drugačna. Napredek se še nadaljuje v smer, ko bodo hišni računalniki za domačo porabo dosegljivi takorekoč vsakomur. V nekaj naslednjih odstavkih bom poskušal na kar najbolj enostaven način opisati delovanje računalnika, ker menim, da bi ga moral vsaj v grobem poznati vsak delavec. DELOVANJE RAČUNALNIKA Veliko ljudi meni, daje računalnik elektronsko čudo, čeprav je osnova, na kateri računalnik deluje, precej preprosta. Človeštvo seje že od začetka civilizacije želo zanimalo za računanje. Načini, ki so jih uporabljali, so bili analogni ali digitalni (številčni). Toplomer je odličen primer za analogni način štetja, pri katerem se dvig in pad temperature meri s pripadajočo dolžino živosrebrovega stolpca. Digitalne naprave pa so povezane s štetjem v pravem pomenu besede. Najbolj pogost sistem, desetiški številski sistem, sloni na desetih številkah in seje verjetno razvil in navade računanja z 10 prsti. To se pravi, da se s številkami 0,1,2, 3,4, 5,6,7,8,9, da zapisati katerekoli celo število. Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bi lahko katerekoli število zapisali samo z dvema številkama? Odgovor je seveda da, za ti dve številki pa bomo izbrali 0 ali 1. V naslednjem primeru bomo vedeli, kako se običajno desetiško število spremeni v enako število, vendar zapisano samo z dvema znakoma 0 ali 1. Vzemimo število 12. 11:2 = 6 + 0 6 : 2 = 3 + 0 3 : 2 = 1 + 1 1 :2 = 0+ 1 Število 12 delimo z 2 zaradi tega, ker imamo samo dva možna znaka. Dobili smo 6 + ostanek, kije 0. Sedaj vzamemo 6 in tudi to število delimo z 2. Dobimo 3 + ostanek, kije zopet 0. Tako nadaljujemo, dokler ne pridemo do konca. Za nas je sedaj važen obkrožvvni stolpec ostankov, ki pa ga moramo zapisati od spodaj navzgor. Se pravi, da smo dobili število 12 zapisano samo z dvema imenovanima znakoma, ki se glasi 1100 (2). Dobili smo tako imenovani dvojiški ali bi-nomni zapis, ki ga računalnik razume. Toda zakaj razume samo 0 in 1? Elektroniki so ugotovili, da lahko (0) ali (1) najlažje nadomestijo z odprtimi ali zaprtimi stikali (se pravi je tok ali ne). Iz tega lahko sklepamo, da v bistvu delovanje računalnika temelji na ogromnem številu preklapljanj. Srce računalnika je logična in aritmetična enota ter spomin. Spominska enota pa shranjuje več tisoč številk, ki pa jih na ukaz vedno lahko prikličemo. Z uporabo binarnega številskega sistema se močno poenostavi tudi izvedba spomina. Večina sodobnih računalnikov ima magnetni spomin. Magnetni obroček je droben magnetni feritni obroček s premerom 1 mm, skozi katerega teče še po žici el. tok, ki ga namagneti. Polariteta magnetenja je odvisna od smeri toka skozi žico. Ena smer določa stanje 1, druga pa 0. Računalniški spomin ima na tisoče takih obročkov. Sestava računalnika: VHODNA |Z.h3t>NA EN^TA EN^A SiPOM I |\J Srce vsakega računalnika oz. računalniškega sistema je procesna enota ali CPU (to je izredno hiter kalkulator), ki deluje v tesni povezavi z spominsko enoto. Podatke vnašamo v računalnik prek različnih vhodnih enot. Potem se ti podatki pretvorijo v vlak elektronskih impulzov (razpadejo na enke in ničle), ki predstavljajo številke. Samo tak vlak impulzov zna računalnik prebrati in te podatke obdela. Izhodne enote ponovno pretvorijo vlak impulzov v obliko, kije primerna za izpis na papirju ali zaslonu, ki jih bo človek lahko razumel. OSNOVE PROGRAMIRANJA RAČUNALNIKA: Delovanje računalnika temelji na tehniki, kiji pravimo programiranje. Programiranje je prirejanje problemov ali nalog, ki naj jih računalnik reši, v preproste ukaze, kijih pozna in zna izvrševati. Programer natančno predvidi in določi korake (algoritem) ki naj jih računalnik opravi. Prednost računalnika pred človekom, je ta, da računalnik dela zelo hitro in brez napak. V sekundi lahko naredi na stoti-soče računov, shranja vmesne rezultate in jih pokliče v trenutku, ko so potrebni. SLOVAR RAČUNALNIŠKIH IZRAZOV: HARDWARE — MATERIALNA OPREMA — Elektronski in mehanski deli računalniškega sistema. SOFTVVARE — PROGRAMSKA OPREMA BIT — spremenljivka v dvojiškem sistemu, ki lahko navzame vrednost 1 ali 0. BYTE (beri bajt) — Zlog sestavljen iz 8 bitov. Njegova vsebina je lahko katerokoli binarno število vrednosti od 000000000 do 11111111 — torej 256 različnih številk, črk in drugih znakov. MEMORV — SPOMIN — Prostor v notranjosti računalnika, kjer se hranijo programi in podatki. RAM — Pomnilnik, katerega vsebino lahko uporabnik stalno spreminja. Včasih smo temu rekli bralno pisalni pomnilnik. Količina razpoložljivega RAMA pove, koliko je na voljo spomina za shranjevanje programa in podatkov. Ko računalnik izključimo se vsebina izgubi. ROM — Pomnilnik, ki stalno hrani svojo informacijo. Njegovo vsebino lahko samo beremo, ne moremo pa je spremeniti. ROM pretežno uporabljamo za zagotavljanje podatkov, ki jih računalnik vedno potrebuje. BOJAN KEKEC Zdravnik vam svetuje Če dobro vidim, dobro delam Zahtevno delo zahteva dober vid. Kaj je pravzaprav dober vid? Ljudje prav pogosto trdijo, da vidijo zelo dobro, nato pa pride do nesreče pri delu ali na cesti in čez nekaj časa ugotovimo, da je bil vzrok nesreče prav slab vid. Oko je organ, ki sprejema zunanje vidne dražljaje, le-te pa prenašajo živci v možgane, kjer imamo središče za vid; tako zaznamo, kaj se dogaja okoli nas. Da možgani pravilno zaznavajo, mora imeti oko te lastnosti: — imeti mora dobro ostrino vida, videti mora na daleč oziroma ločiti dve točki, ki ležita pod vidnim kotom ene stopinje (vid na daleč), — videti in ločiti mora predmete, ki so na oddaljenosti 35 do 40 cm (vid na blizu), — očesne mišice morajo pravilno delovati, tako da se obe očesi obenem premikata za tistimi predmeti, ki jih oko gleda, — oko mora ločiti, kaj je bližje in kaj je bolj oddaljeno — (globinski vid), — oko mora imeti normalno širino vidnega polja, — v temi se mora prilagoditi temi, — ločiti mora barve, — zenica se mora pravilno odzivati na svetlobo in temo, ako-modacijo na temo in na konvergenco. To so torej lastnosti, ki jih mora imeti tisti, za katerega lahko trdimo, da dobro vidi. REŠILNA MOŽNOST OSVET-UENOST Da bi predmet dobro videli, mora biti dovolj velik, se dovolj ločiti od okolice in biti močno osvetljen. Osvetljenosti predmetov ali prostora ne moremo ocenjevati s svojimi čutili, saj se človekov vid hitro prilagodi manjši osvetlitvi; to ugotovimo, če pridemo iz svetlega v temen prostor. Prvi trenutek ne vidimo ničesar, nato pa se počasi prilagodimo tej temi in že ločimo predmete v temnem prostoru. Če hočemo predmet ločiti v gibanju, mora biti le-ta osvetljen- kot tisti, ki mirujejo. Čim hitreje se gibljejo predmeti, bolj morajo biti osvetljeni. Hitrost vidnega zaznavanja je od 1,100 do 3,100 sekunde. Čas prilagajanja: — akomodacija vida od gledanja na daleč, do gledanja na blizu je daljša, in sicer od 0,4 do 0,5 sekunde. Naj povemo ob tem, da se mlajši hitreje prilagodijo kot starejši. Kakšne vidne lastnosti mora imeti dober delavec in kakšne sposoben voznik motornega vozila? Imeti mora dober vid na daleč, in sicer zato, da lahko spozna, kaj se dogaja okoli njega oziroma kaj se dogaja na cesti. V tem primeru vid na blizu ni toliko pomemben. Očesne mišice morajo dobro delovati, ne sme biti dvojne slike, zelo pa je pomemben globinski vid, saj bo le tako voznik ugotovil, ali je avto, ki pelje v njegovi smeri, bližji kot tisti, ki je na nasprot- nem pasu. Normalna širina vidnega polja je nujno potrebna, saj bo le tako opazil stvari in dogajanja ob robu cestišča, le tako bo na primer opazil otroka, ki teče za žogo. Prilagajanje na svetlobo v temi je izredno pomembno. Po srečanju z nesramnim voznikom, ki vozi ponoči z nezasenčenimi lučmi, ne bomo videli ceste in se bomo znašli z avtom v jarku. Razločevanje barv je izredno pomembno, dokler bomo imeli take semafore, kot jih imamo. Če opazujemo voznike, se nam zdi, da marisko ne loči barv, ko zdrvi mimo rdeče luči na semaforu skozi križišče. NOV PREDLOG ZA SEMAFORE Nekateri strokovnjaki predlagajo, naj bi bile luči na semaforu različnih oblik, nekako takole: rdeča naj bi bila okrogla, rumena luč naj bi bila trikotna, medtem ko bi bila zelena pravokotna. Tako bi olajšali vožnjo vsem tistim, ki slabše ločijo barve. Po naših zakonih so lahko vozniki A in B kategorije tudi tisti, ki slabše ločijo barve. Izredno pomembno je dejstvo, da utrujenost poslabša vid. Tisti, ki je utrujen, slabše vidi tako na daleč kot na blizu, izredno dolg je čas sprejemanja slike in še zlasti dolgo je prilagajanje na svetlobo in temo ter prilagajanje od vida na blizu do vida na daleč. Delovnih mest, ki zdrave spreminjajo v invalide, je še vedno veliko HUMANIZACIJA DELA MARSIKJE LE NA KONCU JEZIKA Zdravilo proti invalidnosti je zastonj. Zanj potrebujemo vsak dan le nekaj minut in seveda nekaj — dobre volje. Kljub razvoju tehnologije, nenehnim inovacijam in podobnim spodbudnim stvarem je delo s tovarniškimi stroji še vedno naporno in v ne malo primerih tudi zdravju škodljivo. Najbolj trpijo ljudje, ki morcuo delati sede in zaradi nenehnega ponav-Ijanja istih gibov obreme-njujejo le določene skupine mišic, medtem ko vse druge hirajo. Posledice se pokažejo seveda šele z leti, čez pet, morda deset let Prej ali slej pa so gotovo tu in so vsako leto bolj nadležne. Začne se z bolečinami in konča s trajno invalidnostjo in seveda predčasno upojitvijo. Takih in podobnih ogroženih delovih mest, ki zdrave ljudi spreminjajo v invalide, imamo v Sloveniji še vedno zelo veliko. Lahko bi dejali, da jih imamo povsod tam, kjer delajo v mirujočem in vseh osem ur v enakem položaju, v katerem se isti gibi ponavljajo iz dneva v dan in iz leta v leto in v katerem zaposleni potrebujejo le ne- kaj skupin mišic. Podrto ravnotežje pa je, kot vemo, v tem primeru usodno. Mnogim kaj malo mar za usodo lastnih ljudi Takih, lahko bi dejali, zelo nevarnih in tveganih delovnih mest v naši industriji je še vedno zelo veliko. Pa tudi v pisarnah. V tem pogledu, denimo, zelo trpijo tipkarice, vendar Je, če so tako obremenjene in jih preganja čas kot delavke za tekočimi trakovi ali šivalnimi stroji, kjer je vse skupaj nenehna tekma z minutami in urami. Če bi ljudje menjavali delovna mesta in ne bi bili prisiljeni opravljati isto delo po več dest let bi bilo precej manj invalidov. Toda tako daleč, žal še nismo. Človek nima tolikšne vrednosti. Pri nas je čitno še vedno nima, pa čeprav po drugi strani na široko razpravljamo o humani družbi, humanizaciji dela in podobnih lepih stvareh. No, ne glede na vse to pa so strokovnjaki že davno iznašli zares učinkovito zdravilo za uničujoče posledice enostranskih obremenitev na delovnih mestih. Po domače se imenuje telovadba. In če ta vrhu vsega temeni na strokonih osnovah in je njen plod sprostitev najbolj obremenjenih mišičnih skupin in živahna dejavnost tistih mišic, ki med delom počivajo, je to zdravilo še toliko bolj učinkovito. Bistveno in obenem najbolj spodbudno pri tem, na videz zelo preprostem zdravilu je, da je vrhu vsega tudi tako rekoč zastonj, saj zanj potrebujemo vsak dan le nekaj minut svojega dragocenega časa in seveda - nekaj dobre volje. Glede na svojo »čudežno« moč zdravljenja, preprečevanja uničujočih posledic enostranskih obremenitev na delovnem mestu, so se aktivni odmori marsikje že lepo udomačili. So se glavnem tam, kjer verjamejo ljudem s tovrstnimi izkušnjami in kjer so se sami prepričali, kako je s to stvarjo. Se več pa je pri nas takih delovnih skupnosti, ki ne verjamejo učinkovitosti minut za zdravje na delovnem mestu. Delajo tako, kot so včasih, mislijo le na kakovost svojih izdelkov in čim večjo storilnost , medtem ko jim je za tisto, kar ima v resnici največjo ceno v njihovi tovarni, to je za usodo lastnih ljudi, kaj malo mar. S tem se nimajo časa ukvarjati, ko pa je drugih stvari toliko. Žalostno, vendar resnično. Pomembno je pripraviti »teren« Veliko pa je v Sloveniji tudi delavcev, tistih za stroji in tudi vodilnih, ki pravzaprav nimajo nič proti aktivnim odmorom, pa se preprosto ne znajdejo in ne vedo, kje in kako bi začeli. No, pot do organizirane in strokovno zasnovane rekreacije, na delovnem mestu res ni tako preprosta in lahka, po drugi strani pa tudi ne zahteva kdove kakšnih naporov. Tej nalogi so kos strokovno podkovani organizatorji rekreacije, delavci zdravstvenih domov, fizioterapevti, še nikoli pa niso odrekli svoje pomoči tudi predstavniki ljubljanske fakultete, za telesno kulturo. Le na prava vrata je potrebno potrkati, in kar je še bolj pomembno, »pripraviti teren« v svoji delovni skupnosti. To je bistveno. Brez prepričanja, brez spoznanja, kako bogato se obrestujejo »minute za zdravje«, preprosto ne gre. Ko bodo delavci poučeni, da so aktivni odmori zares pravo in zaenkrat edino dosegljivo orožje pred invalidnostjo in predčasno upokojivijo, potlej se bodo sami ogreli za to učinkovito zdravilo. Iz Delavske enotnosti Medtem ko v večini delovnih skupnosti še ne razmišljajo o minutah za zdravje na delovnem mestu, imajo ponekod ie trimske kabinete. Nalotba sicer ni tako poceni, kot so aktivni odmori v proizvodnih dvoranah, šepav vsakem primeru lepo obrestuje. Naš posnetek je iz poreške Plave lagune, kjer so poskrbeli za goste, ki hočejo tudi med dopustom kaj storiti za svoje zdravje. Kdaj beneficirana doba za tkalke in predice NE SAMO PROSITI, UDARITI PO MIZI Jugoslovanski tekstilci so pred tremi leti, dokler jih ni spravil na kolena razvpiti devizni zakon, ustvarili več deviz z izvozom kot opevani jugoturizem? Pravzaprav je imela tekstilna industrija v vseh povojnih letih v Jugoslaviji ključno vlogo v go spodarstvu. Tudi v Sloveniji, saj je z več kot 150-letmm izročilom predstavljala drugo najmočnejšo panogo gospodarstva. Pa vendar so jo politiki vsa ta leta. ko je pretežno s svojimi sredstvi in predvsem z odrekanji (nizkimi osebnimi dohodki) posod-dabljala obrate, prištevali med odpisane, torej za v staro šaro. In čeprav je tekstilna industrija že davno dokazala in še dokazuje, da se zna prilagoditi še tako nemogočim zakonom, kot nam vladajo danes, bi jo radi nekateri še vedno potisnili na slepi tir. Je mar to zato, ker je bila tekstilna industrija tista, ki je zaposlovala pretežno ženske, kar 80 odstotkov? In ravno ta delavka je nosila precejšnje breme v povojnem razdobju in razvoju družbe in družine. V službi je garala pri slabih strojih, tudi ponoči, v slabih razmerah, doma je skrbela za družino... Za osvežitev spomina še tile podatki. Od leta 1945 do 1960 je veljala tekstilna industrija za enega izmed stebrov, saj so se njena sredstva prelivala v nove industrijske panoge. Te pa naj bi, ko bi se razvile, poskrbele tudi za tekstilno industrijo. Po letu 1960 se je pokazalo, da te nove panoge, ki jim je tekstilna industrija žrtvovala domala vso svojo akumulacijo, ne dajajo pričakovanih rezultatov. Tako si je tekstilna industrija v času počenih posojil pretežno le z lastnimi sredstvi in na račun Ko bi tekstilne delavke znale udariti po mizi, bi imele že pred 26 leti beneficirano delovno dobo, boljše delovne razmere in višje plače. Tako pa... Z O I K -5 £ £ v k o K Uj § § ^-------------------1 JoitfOitGu, ^ Ga _ . inozdi^if n ulAof a z Tuc(Jdi~fa (pojebuo zofidaJ}^ Z*xpoi$UV,U* U Otdoi Rnak- /SJoVaZL^hf Lu& d s JO & phdot Jio. Vj (MOmoolJt- io'il jjuLu&i dJŽAoMt* rtmtr ir tčKA-, ICA31 f 3> RajoniAO' l/Z [ S^HOVMSKG. Sf! 5?OOP Z/idta odrekanja (beri: nizkih osebnih dohodkov) kupovala nove stroje in se posodabljala. Zato pri jnjih ni zgrešenih naložb. Glede na težke delovne razmere in uspešno gospodarjenje tekstilne industrije je seveda nerazumljivo, da so prejemale tekstilne delavke vedno nižje plače kot delavci v drugih vejah ndustrije. Še zdaj je tako. V aovprečju imajo kar 15 odstotkov nižje osebne dohodke in seveda tudi nizke pokojnine. Na nedavni seji sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu RK SZDL so poudarili, naj bi se zaposleni že enkrat ne- hali tako močno zategovati pasove, da nč bi padli v še večjo revščino. Kako urediti beneficirano dobo tkalk in predic, ki naj bi delale namesto 35 let samo 30 pa za polno pokojnino, se vsi sprašujejo. Kdo naj bi to plačal? Kdo neki? Tiste panoge, ki jih je tekstilna industrija s svojo akumulacijo podpirala vsa leta po vojni! Ali pa druga možnost: tekstilno industrijo naj bi oprostili plačevanja v sklad za nerazvite, da bi lahko rešila svoja vprašanja in revščino tistih, ki se sedaj upokojujejo. Je mar to res pretežko? Iz Delavske enotnosti / ; Iskrice iz razprave Vida Rudolf: »Kdor ima zgodovinski spomin - in jaz ga imam - ta ve, da smo začeli, žal, zelo neuspešno, reševati izredno težaven položaj tekstilnih delavk že pred šestindvajsetimi leti. Že tedaj smo hoteli tkalkam in predicam beneficirati delovno dobo, že tedaj smo poudarjali, da imajo tekstilne delavke', pa čeprav delajo 35 let, le zajamčeno pokojnino ali pa še te ne. Zakaj? Ker so pač vsa ta leta, in tako je še danes, na repu pri osebnih dohodkih. Že tedaj smo bili plat zvona, vsa ta dolga leta ropotali, dosegli pa dobesedno nič. Sram nas je lahko!« Slavko Zalokar: »Že vrabci na strehah čivkajo o slabem polo-ŽEgu tekstilne industrije, o težaškem in slabo plačanem delu tekstilnih delavk, pa vse skupaj nič ne zaleže. Psi lajajo, karavana pa gre dalje. Položaj tekstilnih delavk se namreč nič ne izboljša. In kdo je kriv? Spet nihče?! Mislimi, da bi tekstilne delavke enkrat rade izvedele za imena in priimke tistih, ki zavirajo izboljšanje njihovega težkega položaja, dolgoletnih I krivic.« Anka Tominšek: »Smo mojstri za ugotavljanje stanja in še večje mojstri za to, da nič ne napravimo, ko že kaj ugotovimo. Če smo beneficirali na primer delovno dobo šoferjem in dimnikarjem (torej poklicem, ki jih v večini primerov opravljajo moški), potem pa že enkrat za vraga beneficirajmo še delovno dobo tkalkam in predicam. Zdi se mi tudi, da so bili v preteklosti, in še danes je tako, številne komisije, združenja, komiteji itd., a tudi sindikati pri urejanju položaja v tekstilni industriji presivi, premili, premalo agresivni, da ne rečem, da smo vsi skupaj premalo ali domala nič naredili v prid teh garaških tekstilnih delavk.« Zvone Černe:« Hudirjevo hitro smo pripravljeni komu kaj vzeti in to brez študij in analiz, da bi pa komu kaj hitro dali, to pa ne... Čedalje bolj se mi dozdeva, da kadar hočemo ohraniti stanje, kakršno je, torej nespremenjemo, tedaj naročamo drage študije, analize itd. Ko pa jih imamo končno pred sabo, jih mirno spravimo v predal, da ne bi bilo treba nič narediti, nič spremeniti.« Ženske in ^nižanje inflacije V 67. točki Programa ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva (Poročevalec skupščine SR Slovenije, 15. 10. 1987) piše med drugim: ... Uvedeno bo načelo obdavčevanja celotnega dohodka družine in določen cenzus, nad katerim bi se obdavčeval po progresivni lestvici... Ker seveda v Jugoslaviji, ko se začne javna razprava, javnost ne pozna bistvenega se bojimo, da hoče Mikuličeva vlada spraviti ženske lepo nazaj domov za ognjišče in zaposliti na tisoče nezaposlenih moških po Jugoslaviji. Kajti davek na družino naj bi se računal po dohodku na člana družine. In koga bo to najbolj udarilo? Ni treba trikrat ugibati: Slovenke, ki jih je med zaposlenimi skoraj polovica. Mar res hočemo enakost v revščini? Mar naša zvezna vlada res ne ve, da je prav, da bolje živi družina, v kateri sta oba zakonca zaposlena. In naj zato, ker oba delata, plačujeta še dodatni davek? Na seji so se spraševali, ali ne bo zato na Slovenskem na mah cel kup ločitev. Ljudje se pač na neumne ukrepe ne morejo odzivali s pametnim ravnanjem. Več o tem bomo pisali, ko bodo znane podrobnosti. Kdaj bo to, ne vemo, čeprav naj bi o teh 120 ukrepih odločali že 12. novembra letos. V____________________________________________________________J SPREMEMBA VIŠINE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Odbor za štipendiranje pri Skupščini zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na seji 29.9.1987 sprejel sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij in Srednje usmerjeno izobraževanje: štipendij iz združenih sredstev za 40% od 1. 10. 1987. Za enak odstotek se valorizira tudi dodatek za vožnjo (povpračilo nad 2.450,— din). Od 1. 10. 1987 je vrednost točke 94,65 din. Nove višine kadrovskih štipendij od 1. 10. 1987 so naslednje. uspeh štev. točk v kraju bivanja višina štip. štev. točk izven kraja bivanja višina štipendije zadosten 285 26.975 800 75.720 dober 365 34.547 880 83.292 x prav dober 475 44.959 990 93.703 odličen 605 57.263 1120 106.008 Višje in visoke šole: uspeh štev. točk višina štev. točk višina v kraju štip. izven kraja štipendije bivanja bivanja 6,0 — 7,0 425 40.226 895 84.712 7,1 - 7,3 540 51.111 1010 95.596 7,4-7,6 630 59.629 1100 104.115 x 7,7 — 7,8 690 65.308 1160 109.794 7,9-8,1 775 73.354 1245 117.839 8,2 — 8,3 835 79.033 1305 123.518 8,4 — 8,6 925 87.551 1395 132.037 8,7 — 8,9 1050 95.596 1480 140.082 9,0 — 10 1320 124.938 1790 169.423 dni neopravičeno izostala z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev. Delavka je dolžna TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% netto OD v mesecu kršitve. 6. Janji Kovačič, delavki v pripravi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev. Delavka je dolžna TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% netto v mesecu kršitve. 7. Sandiju Nosanu (1967), delavcu v pripravi, TOZD Tkanina, ker je tri dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev. Delavec je dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% netto OD v mesecu kršitve. 8. Jelici Spasovski (1950), delavki v pralnici, TOZD Konfekcija, ker je malomarno opravljala svoje delo. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev. Sklep je potrdil tudi delavski svet TOZD Konfekcije na seji 12. 10. 1987. MARIJA HODŽIČ, iur. (x 1. letniki!) Izrečeni disciplinski ukrepi september — oktober gojno za dobo 3 mesecev. Delavec je dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 1% netto OD v mesecu kršitve. 5. Maijeti Medle (1947), delavki v pripravi TOZD Tkanina, ker je dva ZAHVALA Vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz šivalnice in opera-tive ter uslužbencem obeh obratnih pisarn se najtopleje zahvalim za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. ANICA NOVAK JAVNI OPOMIN 1. ZaimuDurakoviču(1952), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo, zaradi česar je stal stroj celo izmeno. Delavec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 4% netto OD v mesecu kršitve. Sklep je potrdil tudi delavski svet na svoji seji dne 7. 10. 1987. 2. Raifu Sijariču (1966), delavcu v apreturi, TOZD Tkanina, ker je v nočni izmeni neopravičeno zapustil delovno mesto. Delavec je dolžan TOZD Tkanina za manjkajoči čas povrniti pavšalno odškodnino, 1% netto OD v mesecu kršitve. 3. Francu Uijašu (1948), delavcu v pripravi TOZD Tkanina, ker se kot edina priča ni udeležil disciplinske obravnave. 4. Kramarju Antonu (1963), delavcu v prodaji tkanin, DSSS ker je v mesecu marcu, aprilu in juniju 1987 nepravilno žigosal evidenčno kartico. 5. Draganu Stoparju (1960), vodji izmene v pripravi, TOZD Tkanina, ker sije v delavni list vpisal nadure, ki jih ni delal. 6. Darku Fideršku (1965), delavcu v prodaji metraže, DSSS, ker je neopravičeno izostal z dela ter v juliju in avgustu nepravilno žigosal evidenčno kartico. Delavec je dolžan DSSS povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% netto OD v mesecu kršitve. 7. Janezu Bukovcu (1966), delavcu v tkalnici, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo ter neopravičeno izostal z dela. Delavec je dolžan TOZD Tkanini povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% netto OD v mesecu kršitve. 8. Radu Laziču (1960), delavcu v pripravi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Delavec je dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% netto OD v mesecu kršitve. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA: 1. Mevlidi Januzovič (1968), delavki v pripravi, TOZD Tkanina, ker ne prihaja več na delo. 2. Miladinu Ivaniču (1963), delavcu v pripravi, TOZD Tkanina, ker ne prihaja več na delo. 3. Miri Šmajdek( 1948), delavki v oplemenitilnici, TOZD Tkanina, ker je več dni neopravičeno izostala z dela, ter večkrat prišla vinjena na delo. Sklep je potrdil tudi delavski svet TOZD Tkanina na seji 7. 10. 1987. 4. Jožetu Juršiču (1965), delavcu v tkalnici, ker je samovoljno zapustil delovno mesto in organizacijo in odšel v gostilno. Ukrep je izrečen po- Prišli — odšli V oktobru so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA: v DE predilnica: DARKO ČAN-ŽELJ — pripravljalec osnov. mat. za predenje DE oplemenitilnica: SNJEŽANA DJURANOVIČ, MILKA ŠIMUNO-VIČ, MARICA KADIČ, MARIJA PETERLIN — likanje in dekatiranje tkanin, za določen čas, za dobo 1 leta, MARIJA KLEMENČIČ — izšiva-lec tkanin. INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNI SKETOR: NATAŠA PATE — elektrikar, pripravnik za določen čas. TOZD TRGOVINA: DRAGIŠA MILOVANOVIČ — prod. Aleksinac. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Sektor za informac. sisteme in organizacijo: ANDREJA KAVŠEK — pripravnik za določen čas, Kadrovsko splošni sektor: MILENA MIKLIČ — pripravnik za določen čas. V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD tkanina: DE priprava: IVAN METELKO DE tkalnica: BRANKICA KOVAČIČ, KIMETA MEHOVIČ, ANA GREGORČIČ DE oplemenitilnica: STANISLAVA HUDOKLIN, MIROSLAVA ŠMAJDEK. TOZD KONFEKCIJA: MARIJA BEDEK. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Tehnična služba konfekcije: TONE KRANJC. UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: FANI KRANJC — razvojni sektor MILAN KOLENC — TOZD Konfekcija FRANC REGINA — DE oplemenitilnica. PRERAZPOREJENI: — S 1.10.1987 Mirko Zupančič iz DE predilnica v SS tozd Tkanina — S 5. 10. 1987 za določen čas, za dobo 2 mesecev, Dragan Stopar iz SS Tozd Tkanina v DSSS — prodajni sektor — S 5.10.1987 prav tako za določen čas Matjaž Klemenčič iz DE priprave v prod. sektor. VIDA KOLENC V tretjem trimesečju so darovali kri PREDILNICA: Mirko Bajec (doslej že 20-krat), Mile Rajak (50), Anton Gole (24), Martin Avbar (25), Anton Pate (40), Jožefa Pate (47), Brane Mitag (50). PRIPRAVA: Ljubica Drkušič (16), Fatima Dža-nanovič (13), Anica Tratar (6), Lud-va Novak (20), Jože Marn (34), Rajko Petan (40), Marija Dragan (9), Marija Udovč (29), Vlado Škodnik (14), Martin Sekula (18), Franc Sluga (38), Iljaž Franc (48). TKALNICA: Karol Žužek (13), Ivan Kocjančič (51). OPLEMENITILNICA: Majda Fideršek (22), Marija Cvetkovič (2), Janez Rozman (25), Fik-reta Mihajlovič (13), Ana Grešak (11), Arabadžija Božo (3), Janko Gorenc (8), Renata Pungerčar (4), Franc Pintar (41), Marija Klemenčič (27), Marija Prešeren (25), Milja Ar-nšek (11), Viktor Avsec (47), Magda Zupančič (28), Miha Irt (25), Jožefa Murn (29), Danica Pirnar (5), Marija Pavlič (26), Joža Golobič (10), Ana Kralj (40), Milka Božič (36), Darinka Eršte (10), Milka Rifelj (6), Robert Zajc (6), Jožica Mlakar (22), Fani Pirnar (12), Aleksander Latino-vič (31), Ana Grabnar (5), Milan Gerzetič (38), Anica Potočar (20), Ana Bratkovič (10), Marija Fartelj (9), Majda Hribar (7), Majda Fideršek (23), Marina Pavlin (1). PLETILNICA: Marija Bele (12), Džino Radolovič (19). INVESTIC1JSKO-VZDRŽEVALNI SEKTOR: Bojan Košmrlj (20). SKUPNE SLUŽBE TOZD TKANINA Milena Galič (4). O4AM0 TlKmNi T9MUMI NOVO MUTO NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov. Glavni In odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kaviek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlatič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj In Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto. TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO: Šalih Dragonič (10), Jože Vrščaj (54), Anica Jarc (11), Jožica Štras-berger (5), Zdenka Pust (10), Jožica Lužar (7), Martin Radež (24), Cvetka Lukšič (1), Sluga Marinka (10), Zvonka Kobe (18), Anica Bevec (5), Rudi Gazvoda (25), Jožica Glinšek (24), Silva Strajnar (15), Jožica Mitag (40), Dragica Mežnar (10)j Aleksandra Blatnik (14), Marija Skedelj (24), Marija Drašler (19), Marija Golobič (26), Jože Mišmaš (56). Marija Miklič (23), Milan Močnik (38), Mevlida Kajič (4), Dušanka Vovko (20), Marija Gazvoda (11), Pavla Per (7). TOZD PREDILNICA METLIKA: Branko Kokalj, Rafael Švigelj (6). DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Ana Hrnčič (26), Branka Bojanič (17), Martina Zorčič (8), Bruno Koprivnik (10), Irena Kure (3), Anton Kramar (14), Slavka Čeh (11), Marija Krakovv (4), Slavko Dravinec (31), Anton Miklič (17), Marija Rifelj (15). MILENA MAVSAR 6.Le2 cd4:, 7.cd4:Sge7 m m mtm n mi s: m m m m&mm gg c ŠAH J Polodprte otvoritve Najbolj vidna osnovna značilnost polodprtih otvoritev je, da beli odpre z dvojnim skokom kraljevega kmeta, odgovor črnega pa ni simetričen. S katerokoli potezo odgovori črni — vse gre v okviru poloprtih otvoritev. Pri polodprtih otvoritvah nastajajo precej drugačne kmečke formacije kot pri odprtih igrah, ko so položaji kmetov praviloma simetrični, zato so pozicije precej bolj dvorezne. Glavne polodprte otvoritve so: skandinavska obramba, Caro-Kann, francoska obramba, Aljehinova obramba, Nimcovičeva obramba, kraljevi fianketo, Pirčeva obramba in sicilijanska obramba. Pobliže si oglejmo francosko in sicilijansko obrambo, danes najpopularnejši in največkrat igrani polodprti otvoritvi. a) francoska obramba To je zelo stara otvoritev, ki so jo na največjih turnirjih redno igrali veliki mojstri začetka tega stoletja: Stei-nitz, Tarrasch, Rubinstein, Nimcovič. Kasneje so jo z velikim uspehom uporabljali Botvinik, Uhlmann in Korčnoj, danes pa je močno orožje v rokah mladih igralcev kot so Vagan-jan, Short, Beljavski. I.c4e6 2,d4d5 r mm nmii 6 m m±m m±m i mm S to blokado beli otežuje črnemu normalni razvoj kraljevega krila. Načrt črnega pa je bočni udar s c5 in hiter razvoj daminega krila. 3....c5,4.c3 Db6, 5.Sf3 Sc6 Črni lahko igra tudi 5....Ld7 in potem skuša zamenjati belopoljna lovca na polju b5. abcdefgh Črni bo z naslednjo potezo 8....Sf5 povečal pritisk na točko d4, kar mu daje lepe nasprotne možnosti. b) sicilijanska obramba I.e4c5 T udi sicilijanska obramba ima zelo stare korenine. Ze s prvo potezo napoveduje oster odprt boj in spoprime-ta se dve različni strategiji — akcija figur belega proti boju za središče črnega. Zanimive so raziskave, ki so pokazale, da so črni naj večji odstotek zmag dosegli prav v tej obrambi. Strokovne knjige samo o sicilijanki obsegajo po več sto strani, zato rek, ki se glasi: pokaži mi, kako igraš sicilija-nko, in povem ti, kaj v šahu veljaš, prav gotovo drži. (Nadaljevanje na 8. strani) :!afi - im $2 ^1 abcdefgh Ločimo štiri osnovna nadaljevanja: menjalno varianto s 3.ed5:, bloka-dno varianto s 3.e5, Tarraschevo varianto s 3.Sd2, četrta možnost pa je 3.Sc3. Oglejmo si prve poteze blokadne variante s 3.e5 ZIMSKI ODDIH ZA DELAVCE NOVOTEKSA Tudi v letošnji zimski sezoni (1987/88) bodo smučarski tečaji, in sicer: 1. GAČE—ČRMOŠNJICE: Vsakodnevni avtobusni prevoz, smučarska karta in enolončnica od 25. 1. 1988 do 29. 1. 1988. Cena 40.000 din (šolske počitnice). Prijave do 25.11.1987. Plačilo v treh obrokih. 2. BOHINJ-VOGEL: Nastanitev v 3 in 4-posteljnih apartmajih (kuhinja, dnevna soba ter WC); v penzionu TRIGLAV (Stara Fužina), polpenzion z zajtrkom v Triglavu in večerjo v hotelu Jezero (5 minut hoje); vključena 7-dnevna smučarska vozovnica za smučišča na Voglu, skibus in turistična taksa za ceno 150.000 din po osebi, od 30.1.88 do 6.2.1988. Prevoz bo organiziran po potrebi. Plačilo v treh obrokih (v tem času bodo šolske pošitnice). Prijave do 25. 11.87. 3. POPOVA ŠAPKA: Nastanitev v hotelu Popova Šapka, poln penzion, smučišča 1700—2500 m, 7-dnevna smučarska karta, prevoz z avtobusom, od 20. 2. 88 do 27. 2.1988. Cena zimskega oddiha 159.000 din po osebi. Plačilo v štirih obrokih. Prijave do 25.11.1987. 4. BOHINJ-VOGEL: Nastanitev v depandansi hotela pod Voglom Rodica, poln penzion, smučarska karta, ski-bus. Cena je 159.000 din v času od 4.3.88 do 12.3.88. Plačilo v štirih obrokih, prijave do 25.11. 88. V vseh ponudbah bo organizirana šola smučanja, upoštevaje interes prijavljenih udeležencev. Prijave zbira Miha Legan v splošnem sektorju do zasedbe razpoložljivih kapacitet. Ob prijavi je potrebno vplačati 30% vrednosti aranžmaja, razlika do polne cene pa bo odtegnjena od osebnega dohodka po zgoraj navedenih obrokih. Prijavite se čimprej. Komisija za rekreacijo in šport Nagradna križanka MESTO Ot} SAtfl V ZAH06U1 SOSWI Eoman Ts«rriNE IE NOE) JUENOAM, oejašea ka6a/ BOA WA«/UAUŠ. V£CJW £D= UtlN WMEM)A PoKUAJUA rnopi.)i STBOtLlI fiDT)OSHA MCiVlRSEA PTICA Cestna VIJUSA GLWA AMERlOC. PEEOC 1JOEUEUEO AFRODire I/ &RiKJ mitologiji VOJ5EO - VALEČ BARIJ META UNL= ivi T>elav£C MOST V Benetkah vojaška enota geohe - TRIJSKI LIK. SLCMtHiJiA PESNICA (MAJbA) POVKEBNI VEZNIK. Cmalči) LJUBA, TABIO MNOŽICA ŽUŽELK. GL MESTO »EBEŠKE $S« GEOMETR. TO JE M REJCA OB AZOVJttM MORJU «»coAfitnc JOUfOtAV 2A BESTIL. TEKOČIM ENAIO ČRKI LM Čermelj INjKJSTR. KRAJ V SOiKI iOL|WI DVOSPOLNIK, KRMA RODIT HRIB PRI BEOGIABU LJUDEVIT GAJ SLAVAJO MESTO SOSeDALJE REPUBLIKE GNOJNO VNETJE NEBMIC 2NAČAJ, ETOS pkedset** SlRUE IZJEHNOST, NEPKAVILNOS SLOVENSKA ALP5LJA bOUHA, SLOV. PESNICA .BUDAU MAPLAČILO ?RARO= PLOVEC potulakeN SLOVENSKI ANSAMBEL ŽRiHO Ito DoBNA KWU VLAKNA llLU KAElPaLH vkkscau.utxm Po ŽLAČEN KROŽNIK. C* A«5f mFi DRUŽABNIKA Gozdno GbSPbMRšnc SLOVENSKI PE*C ŽAB. GLASBE Č-AAUKO') dDBOjNosT Wbl£Ht NEUGOPNOSTI tUTENIJ NAUK 0 VPLI VU OKOLJA na Življenje Glavni STEVNIK- NoGvn IflAl MOŠKI PEV> SKI GLAS USLOČEN ALI LOMLJEN STROP GL MESTO KJ- VUTRŽAVE TAMIEAGAM ANGl.jTEV. . PRlfoNAGlgjj KAMtNJf NEM.tESNIK RAINER MARIA KRAJ PRI TREMDOEAI OPRAVILO PCSTREŽAJH RA x ClIATAKAEM) PREDPISANI OBREDI j OBREDNI*. OPARJENI DEL KOŽE KESANJE TUJE moško IME ME D NAROD KRATICA ZA JNOJ-VPHO) oSL remznak ZA •seleaJ FTBIN KRISVADl elektrohagn. NIHANJA ZELO VISOKIH FREKVENC SPLIT AOO m1 DEL OBDELAVE LESA trebušna seiNavkA najstakejsa DOBA SISDNOEGA VEKA Geološke zgodovine zemlje: ALBERT Einsteia) NIKALNICA (Nadaljevanje s 7. strani) Oglejmo si le prve poteze ene izmed najstarejših variant sociljanske obrambe in sicer majevo varianto: 2.S13 d6, 3.d4 cd4:, 4.Sd4:Sf6, 5.Sc3 g6, 6.Le3 6.Le2 je mirno nadaljevanje. Črni bo zlahka nadaljeval z razvojem. Na 6.f4 pa je najbolje 6....Sc6. 6....Lg7, 7.0 o-o, 8.Dd2 Sc6 m±m mtmt m*m mm r m o zm&m m&m i • mm s Beli ima dva načrta za igro. Lahko igra najprej 1x4, potem o-o-o in nato napad na rokado, ali pa takoj o-o-o in potem kmečki juriš. Glavno orožje črnega pa je igra po polodprti liniji c. KSENIJA ŠKULJ a b c d e f g h Rešitve križanke pošljite na naslov; Uredništvo glasila Novoteks, Novo mesto, Fo-ersterjeva 10, najkasneje do 10. 12. 1987. čakajo vas praktične nagrade.