Poštnina plačana v gotovini Štev. 45. V Ljubljani, dne 22. novembra 1934 Cena izvodu Din !•— Leto I. Izhaja vsak četrtel« Maročnina letno Din 30’— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10'499 Zahtevamo pravico! »Za nas Jugoslovane sta najdrago-cenejši zemeljski vrednoti: Domovina in Kralj. Na prvem mestu je Domovina, kateri tudi Kralj služi. Zato smo z grozo sprejeli vest o Njegovi smrti kot najresnejši opomin Onega, ki ima v rokah usodo sveta. On nam je vzel Kralja, da bi nas opomnil, da čuvamo Domovino. Vzel nam je ono drugo, da bi nas opomnil, da tem vestnejše čuvamo ono prvo, ono večje.« Takoj po smrti našega velikega Kralja smo onemeli v boli. Prva skrb nam je bila, da dostojno ponesemo Njegovo sveto truplo v tiho kripto zadužbine na Oplen-cu. Ves naš štirinaj strnili jonski narod je Sodeloval pri pogrebu, naše jugoslovansko ljudstvo je bilo tako resno, tako dostojanstveno, tako globoko in do popolnosti ujedinjeno v svoji žalosti, da se je zavzel Ves svet. Danes pa prehajamo že k drugemu dejanju marsejske žaloigre. Danes stopamo v Ženevo pred sodni stol Društva narodov, da obtožimo, da doženemo resnico, da terjamo pravico. Pravico! Ne maščevanje. Kajti, ako bi nam šlo za maščevanje, bi ne mogli dočakati sodbe, ker je maščevanje slepo. Terjamo pravico, ki je najvišja vrednota tako v srcu vsega naroda našega, kot slehernika od nas. Razne stvari smo videli v teku preiskave. Videli smo poštene napore za raz-čiščenje vseh satansko zlobnih sil, ki so rušile istočasno naš in pa svetovni mir, katerim ne gre v račun, da je Evropa že tako dolgo brez vsake vojne. Videli smo Pa tudi peklenske spletke, ki so ovirale Preiskavo in jo hotele ali zavreti ali pa vsaj speljati v slepo ulico. Slišali smo toliko izrazov odkritih simpatij, slišali pa smo tudi toliko gostobesednih fraz, ki so maskirale in skrivale strupenega gada, ki preži za njimi noč in dan. Slišali smo °dločne besede, da nas ne bodo zapustili, da smo junaški narod, ki ima pravico do sVobode in spoštovanja na zemlji, slišali Pa smo tudi izmikanje raznih mogočnikov, da smo sicer velik in važen narod, da pa ostanejo kljub temu nevtralni v ^aši pravdi za pravico. Vse smo videli — Vse smo slišali! Danes pa je naša častna dolžnost, da ®mo> odločni do kraja. Iz Kraljevega gro-da prihaja zapoved, da ne smemo trpeti ^ikake puhle in prazne diplomatske igre, . a mora naš krik po pravici prevpiti vso lnteriiacijonalno gostobesednost, ako bi Se hotela igrati z nami. Tisti, ki ne dovoli Poteptati niti črviča na zemlji brez kazni, Usti naj ne dopusti, da bi kdorkoli tep-v{d naše skupne narodne svetinje, posve-Cene v trpljenju, v krvi in v solzah. Ev-ropski mir ne bo očuvan in zagotovljen, ko bi morali ravno mi neprestano poži-URi krivice, trpeti in molčati. Hočemo sod-00• Hočemo pravico! * Preiskava o marsejskem zločinu — v kolikor je obelodanila svoje uspehe — je kpdvomno dognala, kam vodijo glavne Hiti krivde. Pokazala je, da so neposred-11 i krivci — morilci od svojih narodov iz-Užene ničle. Od njih pa vodijo sledovi k tistim, ki so zavratni napad na nas iz zasede premišljeno pripravljali, ga pod-Pbali in plačevali z judeževimi groši. Ti od Roga in od svojega naroda prokleti Ti so se gibali in pripravljali v prvi vrti na gostoljubnih tleh Madžarske in Av-trije, za njimi je stala, kakor vedno v šfd°vini, tudi to pot nekdanja Habsbur-j.? država, črnorumena Dvojna monar-n,Ja. račun teh posrednih krivcev, ki se 1-Tio norčevati iz naše najgloblje žala !’ naPi*al ugleden srbski javni de-1 jc sledeče besede, katerim nimamo KT dodati: v ločini smo najprej ugotovili, kdo se Prvi vrsti dviga proti nam, moramo ta- Glasovi o 15 V zadnjih številkah »Preloma«, zlasti v štev. 43 od 8. t. m. je bilo mnogo izjav in mišljenj o 15. novembru, ki so večinoma izzvenela v tožbah, kako težko bo zaščitenim kmetom plačati zapadle zneske. Deželni pridelki ter živina se silno težko vnovčijo, gotovine ni nikjer in še za najnujnejše potrebe za ohranitev golega življenja manjka marsikateremu zadolženemu kmetu denarja, tako, da o plačilu dolgov tudi najmanjšega dela dolgov, sploh ne more biti niti govora. Od tedaj smo prejeli razne dopise od tovarišev bojevnikov, ki deloma na enak način tolmačijo pomen 15. novembra, deloma pa gledajo na ta datum z upniškega stališča. Bojevnik z Dolenjskega n. pr. nam slika vso krivico, ki se mu godi radi tega, ker so njegove terjatve napram posojilnici postale nelikvidne. S truda-polnim delom si je kot delavec v inozemstvu pridobil skromno premoženje, ki ga je v celoti naložil v posojilnici. Vsled tega, ker številni dolžniki deloma ne morejo, deloma pa tudi nočejo plačati svojih dolgov napram posojilnici, ker jih zakon ščiti, nima od truda vsega svojega življenja, od napora svojih žuljavih rok niti toliko dohodkov od svojih prihrankov, da bi mogel živeti. Marsikateri dolžnik pa ničesar ne plačuje, čeprav bi to lahko storil in še zasmehuje brezpravne upnike. S Štajerskega smo prejeli dopis 71-letnega bojevnika, ki je odgojil devet otrok ter leta 1925 izročil svoje posestvo svojemu najmlajšemu sinu. Prevžitka si ni izgovoril, ker je imel nekaj denarja prihranjenega, njegov najmlajši sin mu je mesto tega izplačal okroglo vsoto za izročeno mu posestvo. Brez skrbi je po trdem življenju zrl v zavarovano bodočnost; skupaj s svojo ženo sta mislila preživeti brez novih težav svoj mirni in skromni življenjski večer, saj sta se dotlej dovolj mučila. Pa je prišlo drugače. Posojilnica ni izplačevala niti toliko, kolikor sta potrebovala za najskromnejše življenje, od tistih kmetov pa, ki so jima tudi dolgovali, nista vsled zaščite mogla ničesar terjati. Kmetje, ki imajo vsaj svoj vsakdanji kruh zavarovan in ki niso ničesar prihranili, imajo pri vsem tem veliko lažjo usodo kakor naša dva trpina. Isti dopisnik nam sporoča še primer vojne vdove, ki je svoje posestvo prodala in po plačilu dolgov preostalo kupnino naložila v denarni zavod, ki družini skoraj ničesar ne izplačuje. Ta dopisnik vidi izhod le v tem, da država podpre denarne zavode, da bi mogli spet pričeti z rednim obratovanjem, t. j. da bi lahko izplačevali primerne zneske in da bi lahko tudi dajale posojila proti zmernim obrestim. koj tudi pomisliti, kakšne izglede imamo za morebitno jutrajšnjo borbo. Ako malo pretresemo stvarno stanje in razmerje sil, vidimo takoj, kakšne nasprotnike imamo. V zadnjem krvavem obračunu, v juliju leta 1914 je stala samo mala Srbija z bratsko Črno Goro na Balkanu proti evropski velesili Avstro-Ogrski. Bolgarija in Turčija sta bili tedaj v sovražnem taboru. Zgodilo pa se je le tako, kot se je moralo zgoditi in kot je bilo prav. Mi smo vseeno zmagali v neenaki borbi, čeprav nas je to stalo ogromnih žrtev — toda od velike evropske velesile Avstro-Ogrske pa sta ostala samo dva klaverna ostanka, dve državici, o katerih bi se moglo reči, da »imata mnogo preveč ambicije — a vse premalo municije...« Mi smo danes skupno s svojimi zavezniki vedno v stanju, da prisilimo svoje nemirne sosede k miru in dostojnemu ponašanju. Če da Bog, da bo preiskava napredovala do konca, moramo ne le radi sebe, temveč radi evropskega miru premisliti, kako bi malo opomnili gg. Gem- . novembru Iz Trbovelj smo prejeli radikalnejši predlog, ki vidi rešitev iz sedanje zagate le v tem, da se izda notranji denar, s katerim naj se odkupijo one terjatve, ki so zadosti krite. Na ta način bi se vse zdrave terjatve združile v rokah države, ki bi nato lahko s primerno ureditvijo odplačevanja na podlagi zelo nizkih obresti in zmerne amortizacijske kvote sčasoma te zneske izterjala. Iz Slovenskih goric smo prejeli dopis, čigar avtor vidi težišče problema v cenah kmetskih pridelkov, ki so prenizke. Te cene bi se morale dvigniti na višino iz leta 1928. Šele takrat bi kmet zmogel obrpstno mero največ 4 do 5 %. Tudi ta dopisnik predlaga prevzem terjatev napram kmetom s strani države potom kakega njenega denarnega zavoda, medtem ko bi dotedanji upniki prejeli bone, ki bi bile prav za prav državni denar s prisilnim tečajem. Kmetje naj bi plačali svoje dolgove v teku 25 let z nižjimi obrestmi. Dopisnik se sklicuje na tozadevni zakon v Nemčiji, kjer je bila obrestna mera znižana na 4% % > del dolgov je bil pa odpisan. Ta odpis je znašal v nekaterih primerih celo polovico celotne terjatve, medtem ko so za vračilo ostanka bili določeni dolgi roki, prisilna prodaja kmetij pod sedem desetin cenilne vrednosti iz leta 1929 pa je bila prepovedana. Razliko na obrestih in odpis dolgov je prevzela država v svojo plačilno obvezo, ki ta izpadek krije iz drugih virov. Še boljše je to vprašanje uredila Rumunija (glej »Prelom« št. 14 od 19. aprila t. L), kjer so bile obresti znižane na 5% in kjer so odpisali malim kmetovalcem polovico, večjim pa četrtino dolga, medtem ko so za ostanek določili dolgoletno odplačevanje v obrokih. Breme te razdolžitve je država prevalila na banke in sicer v prvi vrsti na Narodno banko. * Vsakomur je jasno, da pomenja vsaka zaščita dolžnikov obenem krivico upnikom, tudi tedaj, če je taka zaščita ne-obhodno potrebna. Vemo tudi, da je sedanja doba trda preizkušnja za vse sloje našega naroda, ne le za dolžnika, temveč tudi za upnike. Dolžniki vsled nazadovanja vsega gospodarstva večinoma ne morejo zaslužiti niti za obresti, kaj šele za glavnico, upniki pa nimajo zadostnih dohodkov od investiranega kapitala. Spričo tega položaja ni treba posebne iznajdljivosti, da se pride do edinega možnega zaključka: Interesi vseh so enotni, upniki in dolžniki vlačijo ladijco blagostanja na isti vrvi. Morali smo se navaditi na najskromnejše življenje, ker sedanji čas zahteva beša in Kanjo, da se nihče ne sme igrati z ognjem. To, da sta ta dva gospoda tako begala v Rim in nazaj, potrjuje zadostno, da sta se zelo vznemirila ... Ako pa bo g. Mussolini vendarle hotel biti istega kova, kakor so bili oni gibčni in okretni italijanski politiki, ki so nad 30 let bili v trozvezi z Nemčijo in Avstrijo, pa so na to v začetku svetovne vojne napovedali vojno — svojim zaveznikom, tedaj mu ne more biti nejasno, zakaj Italija ne sme pasti v družbo, katero tvorijo »tata i dva svata«, kakor tudi zakaj ji je potrebno čimpreje poiskati pot in dostop v družbo držav, v kateri so: Francija, Rusija, Mala Antanta in Balkanska zveza.« * Hočemo sodbo, hočemo pravico! Preje ne bomo dovolili, da se naša rana zaraste. Hočemo mir in varnost na zunaj, da moremo izvojevati borbo zoper ljudsko bedo na znotraj. Bojevniki dobro vemo, da je naša usoda, da bomo tu ali tam stali vedno — v prvi liniji. Dobrovoljec. »Junaki moji! Vrnite se na svoje domove in pripovedujte svojcem o mukah in težavah, katere ste pretrpeli, da bodo poznejša pokolenja znala ceniti svobodo, katero ste vi tako drago plačali! Vrnite se domov in pripovedujte svojim ljudem o velikih borbah in žrtvah, katere ste prestali, da se bodo bodoča pokolenja ponašala z vami in z vašimi deli.« Besede nepozabnega Kralja Aleksandra I. ob koncu svetovne vojne. od vsakega državljana vse, kar zmore. Sredi nemirne Evrope moramo biti dobro oboroženi in pripravljeni na vsako eventualnost. Razen tega zahteva vojni in povojni razvoj vseh držav ogromen porast državne administracije in vse bolj rastočo vlogo države v gospodarstvu. Vse to stane veliko denarja in mi vsi to plačujemo le z manjšim delom v direktnih davkih, z večjim delom pa v indirektnih davkih, t. j. v trošarinah, carinah, taksah ter pri nakupu monopoliziranih predmetov. Pomanjkanje kapitala na eni strani ter vzgojne oz. zaščitne carine na drugi strani omogočajo tujemu kapitalu zelo brezobzirno izkoriščanje domačega prebivalstva, ki na eni strani kot bedno plačani delavec, na drugi strani pa kot drago plačujoči konzument plačuje tribut tujcu-kapitalistu. In kakor da vse to še ne bi bilo dovolj, je brezprimerno oster deflacijski proces vse trdote in vse gorje privedel do skrajnosti. Nasilno trganje plačilnih sredstev iz prometa, ki se pri nas že sistematično vrši nekaj let, ne pomenja le popolnega obubožanja našega naroda, popolnega propada naših denarnih zavodov ih dokončne zmage tujega kapitala, temveč tudi končno likvidacijo zadnjega upa, da bi sploh kdaj zaživeli svobodno gospodarsko življenje. V tej luči je 15. november le ena izmed postaj na križevem potu našega narodnega gospodarstva, gospodarstva in gospodstva našega naroda. nUlTIiniinniilllllillllllllilllllllinillllllllllllllllllllllllllllUuimimmmiiiiimiitiniillliiimum POT V OPLENAC V dnevih 30. novembra in 1. ter 2. decembra t. 1. organizira »Putnik« posebni vlak za obisk zadnjega počivališča Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vlak bo vozil iz Ljubljane v soboto zvečer ter bi se vrnil do ponedeljka 3. decembra zjutraj. Cena za vožnjo tja in nazaj za III. r. je 178 Din, za II. r. 273 Din. — Prehrana se tudi lahko naroči v naprej ter stane Din 50 za osebo. Ceno za gori navedeno voznino je treba plačati pri potovalni pisarni v Ljubljani »Putnik«; vsi udeleženci imajo polovično vožnjo od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj in sicer na ta način, da se pri odhodu kupi cela karta, ki velja tudi za povratek. — Zadnji dan za prijavo je 24. novembra do šeste ure zvečer. Obenem s prijavo se mora plačati tudi voznina, ker sicer prijava ne velja. Zastopstvo »Putnik«, d. d., Ljubljana, Tyrševa cesta 1. USTANOVNI OBČNI ZBORI »BOJA« v nedeljo 18. t. m. Mursko Sobota okolica ob 9. uri. Tišina ob 11. uri. Kupšinci ob 14. uri. Sromlje ob pol 8. uri. Artiče ob pol 12. uri. Radovljica ob 11. uri. Slovenja vas ob 8. uri. Grajena ob 11. uri. Dornava ob 14. uri. ČLANSKI SESTANKI: Murska Sobota v soboto 24. nov. ob 21. uri. Kotredež ob 15. uri v nedeljo. Moravče (maša zaduš.) ob 10. uri v nedeljo. Francoski bojevniki Kakor smo že poročali, so francoski bojevniki združeni v ogromni organizaciji »Ognjenega križa«, ki šteje nad 3,500.000 članov. Njih uprava sestoji iz 50 članov, izvršni odbor pa iz dvanajstorice. Obadva voli širši odbor delegatov, ki šteje okrog 500 članov, katere volijo posamezne organizacije sorazmerno svojemu številčnemu stanju. Francoski bojevniki imajo velik vpliv na vse javno življenje velike Francije, pa tudi v politiki se nobena večja stvar ne reši brez njihove volje in nasveta. Tako je tudi prav. Saj so tudi oni bili tisti, ki so zmagali v peklu pri Verdunu, zdrobili jekleni obroč okrog Pariza in rešili Francijo pred porazom in poginom. * Vsem je še v spominu, kako energično so stopili francoski bojevniki letos v februarju v pravi, vojaško disciplinirani formaciji na pariške ulice, ko je prišlo do nečuvenih razkritij velesleparja Staviskija in njegovih blagorodnih pomagačev. Stali so na pariških ulicah, združeni v starem bojnem tovarištvu — kot zid sredi viharja. Nikomur niso skrivili lasu, a kdor je butnil vanje, je bil odbit in zabolela ga je glava ... Kot nem protest so stali in zahtevali mrko in odločno: razči-ščenje vsega korupcijskega škandala — do kraja. In opravili so dobro svojo stvar! * Zveza francoskih bojevnikov je imela prvotno namen, braniti samo gmotne koristi svojih članov. Dne 25. marca pa so na svojem občnem zboru sklenili, da pristopijo k reševanju vseh gospodarskih in socijalnih vprašanj. Posebni komisiji je bila poverjena naloga za sestavo načrta za državljansko akcijo bojevnikov, izdelani so bili nato konkretni in zelo obširni predlogi. Za izvedbo tega načrta sta bili predloženi dve resoluciji. Prva je zahtevala, naj se bojevniki takoj lotijo volilnega boja in postavijo pri prihodnjih volitvah liste svojih kandidatov. Druga pa je predlagala, naj se bojevniki vzdrže vsakršne direktne politične akcije, temveč naj širijo svoje ideje ter si prizadevajo doseči, da jih sprejmejo v svoj program kandidati vseh političnih strank. Zmagala je druga resolucija, čeprav je tudi prva imela mnogo pristašev. * Dne 10. novembra so priredili francoski bojevniki veličastno spominsko svečanost našemu nepozabnemu velikemu pokojniku Aleksandru I. Ob navzočnosti vseh najvišjih sinov Francije je defiliralo 40.000 bojevnikov mimo mrtvaškega katafalka z našim državnim grbom v ozadju, mimo posmrtne maske pokojnega velikega Kralja, pod slavolokom zmage v Parizu. Tam, kjer stoji grob francoskega neznanega vojaka, so uvrstili našega nepozabnega junaka Aleksandra med največje junake matere Francije. Za vse to smo jim jugoslovanski bojevniki — bojni tovariši — iz vsega srca hvaležni! * Vodja francoskih bojevnikov, polkovnik de la Rocque je izjavil zastopniku časopisa Fedor Gradišnik: 1. december 1934 Alegorična slika. Sredi odra kip ali slika Kralja Aleksandra I. na vzvišenem prostoru. Črna draperija, z žalnim florom prevlečena trobojnica, trnjev venec. V desnem kotu kip ali slika Kralja Petra II. Trobojnica, polno cvetja. Ko se zastor dvigne, je ožarjen samo kip Kralja Aleksandra, kip Kralja Petra je zagrnjen v temo. I. Pred kipom Kralja Aleksandra stoji v i globoko črnino zastrta Domovina. Prikloni se globoko, poklekne in položi šopek rdečih rož k vznožju kipa. V tem hipu se začuje iz ozadja petje ža-lostinke s spremljanjem harmonija. Domovina se v globoki tugi skloni prav do tal in moli. - Medtem pride od leve šest žalnih vil, vsaka položi kito cvetja k vznožju kipa, nato se razpostavijo po tri na vsako stran in pokleknejo. Ko je žalostinke konec, se Domovina dvigne in govori, obrnjena proti kipu. Domovina: O, Vitez-Mučenik! Glej, danes dan je, ki si Ti vklesal ga v srca naša v vekovni spomin, da bi žarel nam v dušah ves svetal, da bi slavili ga zvonovi z vaških lin! Ti združil brate tri si v en sam dom, ki prej so v suženjstvu trpeli: »Paris Midi« o nedavni krizi francoske vlade: »Vsi voditelji strank brez izjeme kažejo velik strah pred popuščanjem njihove pri-Ijubljenosti, strah pred odgovornostjo, strah pred izgubo privlačne sile pri svojih volil-cih. Politiki imajo strah pred notranjimi in zunanjimi grožnjami, ki visijo nad Francijo. Oni imajo strah, da ne bi zapravili vseh iz-gledov za svojo bodočnost in da bi jim ne odšla prilika, priti zopet do oblasti. Parlamentarci imajo strah pred padanjem svojega kredita v javnem ljudskem mnenju. Ko pa so videli, da postaja javno mnenje mirnejše, so se povrnili k svojim starim intrigam iz strahu pred izgubo svojih dohodkov, svojih prednostnih položajev- in svojega vpliva. Poslanec Jean Goy, eden voditeljev nekdanjih bojevnikov, je izjavil, da ne more odkriti načrtov svojih tovarišev, da pa more samo svariti merodajne kroge pred nepremišljenimi koraki. * Iz vsega tega je videti, koliko podobnosti ima naš »Boj« s francoskimi bojevniki. Njihovo gibanje je socijalno usmerjeno in zato mogočno ter je njihova akcija med dogodki, katerim smo bili od daleč priča, žela odobravanje vseh treznih elementov ne le v Franciji, ampak tudi širom Evrope. Habere quaestui i*ein puhlicam turpe est. (Sramota je, imeti državo za predmet izkoriščanja.) Kakor je znano, je trajala služba rimskih višjih državnih funkcijo-narjev, konzulov, pretorjev in kvestor-jev po eno leto, nato pa so hodili, zopet za eno leto, opravljat v razne province namestniško službo prokonzulov, pro-pretorjev itd. V provincah je bilo navadno njih glavno prizadevanje, da so ubogo ljudstvo na najnesramnejši način izže-mali in si tako nakopičili velikansko premoženje. Leto dni takega »delovanja« je zadostovalo, da so mogli potem preživeti desetletja v Rimu kot razkošni gosposki postopači, ne da bi jih bil kdo klical na odgovor. In če jih tudi je, so se umeli s pomočjo vplivnih prijateljev večidel zmerom izmuzniti roki pravice. Bele vrane so bile med njimi kaj redke. Eden takih je bil tudi C. Gracchus, nenavadno plemenit mlad mož, ki je moral dati življenje za svoje človekoljubno prizadevanje, kako bi pomagal obubožanemu ljudstvu. Aristokratje, na katerih račun je hotel razmere v državi izboljšati, so ga ubili. O njem piše rimski pisatelj Aulus Gellius na nekem mestu takole: »Ni grše pregrehe mimo lakomnosti, zlasti pri tistih, ki stoje na čelu državni upravi. Zakaj imeti državo za molzno živinče, ni samo sramota, ampak tudi brezbožen zločin. Ko se je bil vrnil C. Gracchus iz Sardinije, kjer je bil kvestor, v Rim, je imel v narodni skupščini govor, v katerem je polagal račun o svojem delu. Med drugim je rekel tudi tole: Mudil sem se dve leti v provinci. Nikoli se nisem bri- zdaj v sreči mir so vživati začeli, ki prej miru ni dal jim bojni grom. Ti si nam dom ustvaril, veliki Vladar, svobode naše in miru čuvar! Zbor: Na veke slava Ti, Vladar, svobode naše in miru čuvar! Domovina: O, Vitez naš, Ti si sezidal zid iz naših src krog širne domovine: ta zid je trden kot granit, ob boku bok združuje Tvoje sine. Sovragov moč ne zruši ga nikdar, ker Ti svobode naše si stražar! Zbor: Na veke slava Ti, Vladar, svobode naše in miru čuvar! Domovina: O, Vitez-Mučenik! Preveč si ljubil nas, preveč si se boril za mir in srečo naše domovine! Zaplotnikov zavist izza morja širine za Tabo se plazila je, ki ves si bil predan prelestnim, sončnim sanjam: »Nikomur suženj, nikdar se ne klanjam, ponosen zrem v višavo, ravno pot naj narod moj, gre za menoj, na svoji zemlji bodi svoj gospod! Gorje mu, ki bi drznil dotakniti se z zlobo v duši srčnega zidu, ki narod z mano v znak miru ga je sezidal v borbi plemeniti! Zaplotnike, miru rovarje, zmcljem v prah, jaz ljubim ravno pot in ni me strah!« giil za svoje stvari, pač pa sem zmerom gledal na vašo korist. Ko sem bil odšel iz Rima, sem imel s seboj pasove, polne srebra, ko sem se vračal iz province, so bili prazni. Drugi, ki so bili ponesli s seboj polne sode vina, so jih prinesli domov polne denarja. Isti ljudje so brez kazni kradli iz državne blagajne. Kajti tatovi javnega premoženja hodijo navadno v zlatu in škrlatu po svetu.« Mož, ki je mogel tako govoriti pred narodnim zborom, je bil čistih rok. Ta mož je služil državi z nesebično domovinsko ljubeznijo, ki ji je osebna poštenost in blagor države nad vse. Ta mož je stopil lahko z jasnim čelom med ljudstvo, ne da bi mu bilo treba sipati lažnive fraze. Ta mož je bil bojevnik! Obrtniške reve BOHINJSKA BISTRICA. Obupni klic bohinjskih obrtnikov. Tudi mi, bohinjski obrtniki, smo prisiljeni, da se obrnemo do vas, bojevniški tovariši. Sicer nas je malo bojevnikov v tem zapuščenem bohinjskem kotu, pa kolikor nas je, smo trdni in smo tudi trdno prepričani, da nam bo naš »Prelom« pomagal prelomiti vse, kar je nepravičnega. Prav za prav je vse ljudstvo za »Boj«, pa žal se še ne upamo vsi na plan. Zlasti siromašni obrtniki smo odvisni tudi od gospodov, kateri še žal niso prepričani, da se naš »Prelom« bori samo za pravico potlačenih in proti krivicam, katere se dogajajo v naši lepi državi. Mi bohinjski obrtniki se nahajamo že nekaj let v nepopisnem siromaštvu, pa žal nimamo nikogar, da nas ščiti, da raztolmači oblastem, kako mizerno živimo, kako se nas uničuje z ogromnimi in krivično odmerjenimi davki. Številne upravičene pritožbe na različne instance se sploh ne vpoštevajo. Poklicani ne vidijo obrtnika, kako gre navzdol - Bo- hinj je bil nekdaj, ko je še cvetela lesna trgovina, dober za kmeta, delavca, obrtnika in trgovca. Radi tega in tudi, ker tukaj primanjkuje rodovitne zemlje, je vsaka druga hiša obrtnik, gostilna, trgovina in zopet obrtnik, šušmar in pol obrtnik itd. Ker pa lesna trgovina umira v Bohinju so ostali brez sredstev vsi po vrsti: delavec, kmet, voznik tako tudi obrtnik in trgovec; še to malo zaposlitev obrtniško odvzamejo šušmarji, za katere je zakon samo napisan, faktično pa se ne izvaja. Poklicani ne vodijo evidence o šušmarstvu, pač pa najdejo nas in to točno. Mi bojevniki smo bili in smo dobri državljani, zgubili smo najlepša leta v vojni, hrepeneč po Jugoslaviji, večina od nas je bila tudi na Koroškem. Vsi vemo, da smo dolžni podpirati državo, upamo pa tudi, da je država dolžna, da nas ščiti, Vemo, da je glavni vir države pobiranje davkov, vemo pa tudi, da ko se uničijo podjetja, obrtniška in trgovska, je s tem tudi uničen vir državnih dohodkov, kar pa se ne sme zgoditi. Bohinjski obrtnik. Kraj. org. »Boja« v Smledniku ponovi 25. t. m. ob 15. uri uspelo predstavo »A njega ni«. »Tri stvari so, od katerih ne moremo in ne bomo popustili. Prva stvar je: človečanstvvo in bratstvo. To je temelj, brez katerega ne gre. Druga stvar je: kmečka pravica; tretja stvar pa je, da se državni denar ne razsipa, temveč,, da se nalaga v prosveto in gospodarstvo v prid vsega naroda. — Mi smo en narod s Srbi, mi smo ena duša, mi pa moremo imeti tudi prepire med seboj — toda te prepire bomo tudi skupno reševali in — rešili!« (Stjepan Radič, »Dom«, Križevci.) jun.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiM||||)i|ffl||i||iii|i|ii|iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii[iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[ii[iimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiill Ustanovni občni zbori »Bola" TRŽIŠČE. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Združenja borcev Jugoslavije se je tu vršil 11. t. m. ob 8. uri. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora tovariš Vidmar Lojze. Prva točka dnevnega reda je bila deklamacija »Slava kralju mučeniku«. Deklamiral jo je izborno mladenič Berk. Pesem je v ta namen zložil tajnik pripravljalnega odbora tovariš Borštnar. Po deklamaciji je tov. Borštnar v kratkih, toda izbranih besedah podal življenjepis blagopo-kojnega vladarja; orisal njegove velike državniške zmožnosti ter še posebno povdarjal njegove velike zasluge za pomirjenje in konsolidacijo Evrope. Svoj govor je končal takole: »Tovariši borci! Danes j tega viteškega vladarja, tega velikega državnika in našega junaškega vrhovnega poveljnika ni več. Tamkaj v Oplencu, v prelepi Šumadiji so ga položili v rodbinsko grobnico na zaduž-bini Karagjorgjevičev. Mi borci Jugoslavije stojimo skrušenih src ob njegovem grobu ter strmimo v praznino, ki je nastala pred nami. — Toda ne klonemo! Naš viteški poveljnik ni bil samo velik v življenju, ampak je bil tudi velik v smrti. Ko ga je že poljubljal angel mrtvih, so nam njegova že umirajoča usta izdala še poslednje povelje: Čuvajte mi Jugoslavijo! Prisegamo pri Tvoji sveti krsti, Ti naš viteški vladar in junaški poveljnik, da nam bo sveto to Tvoje poslednje povelje! Čuvali bomo to sveto zemljo jugoslovansko, katero si tako vroče ljubil, da si dal zanjo vse, celo svojo srčno kri. Kralju Aleksandru I. Uedinitelju: Slava! Slava! Slava! Nato je dobil besedo odposlanec osrednjega izvršnega odbora tovariš Fabjančič, ki je z njemu lastno prisrčnostjo in domačnostjo orisal cilje »Boja«. Navzoče je s svojimi iskrenimi besedami navdušil za naš pokret. — V odbor so bili soglasno izvoljeni: Vidmar Lojze, posestnik, Gabrijele, predsednik; Tratar Franc, posestnik, Kaplja vas, podpredsednik; Borštnar Lojze, strelni mojster Št. Janškega premogovnika, tajnik; Virant Ivan, posestnik, Polje, blagajnik; Kos Ivan, gostilničar, Gabrijele, gospodar; Lindič Anton, posestnik, Škovc, arhivar. Odborniki: Urigel Zbor: Na veke slava Ti, Vladar, svobode naše in miru čuvar! Domovina: O, Vitez-Mučenik! Zločinskim dušam take so besede tuje: zahrbtnež iz zasede le se plazi, kjer dan in noč le zlobo kuje: junak je, kadar nikdo ga ne opazi. Tako se je zaklel, da Te ubije, da nam iz src iztrga moč, da nam upihne luč, ki sije nam v dušah in spreminja v dan nam noč. Zbor: Na veke slava Ti, Vladar, svobode naše in miru čuvar! Domovina: O, Vitez mrtvi, mrtvi Kralj! Za večno Ti nasmeh na ustnih je zamrl, zastalo Ti srce je plemeyiito! V črn mrak naš dom se je zastri... Vse, kar Te je ljubilo, v žalost je zavito, ne pojmi, ne razume, da resnica bi mogla biti, kar se je zgodilo... O, Bog, nebo, zakaj še ta krivica prišla nad nas je, da ubit je On, ki bil nam brat je, oče in Vladar, svobode naše in miru čuvar! Domovina pade na kolena ter se globoko skloni pod kraljevim kipom. V ozadju petje žalostinke. Po petju Domovina: Srce nam krvavi v bolesti neizmerni, ko se poslavljamo od Tebe, Mučenik! Prisegamo, da bo v hvaležnosti stoterni naš narod večno nosil v duši Tvoj pomnik- Zbor: Na veke slava Ti, Vladar, svobode naše in miru čuvar! II. Kip (slika) Kralja Aleksandra se polagoma zatemni, dočim se razsvetljuje kip Kralj3 Petra II., ki je slednjič ves ožarjen od svetle luči: Domovina: Glej, za turobnim dnevom jutro jasno v prelesti sončni se pred nami zdaj poraja! Bog ni zapustil nas — to jutro krasno s pomladnim upom srce nam napaja. Veliki Mrtvec, Vitez naš, Ti nisi nam umIT saj delo Tvoje je prevzel Tvoj Sin! Ti si vzgojil ga, Ti s skrbečim srcem zrl boš nanj in vodil ga z neba višin! (Obrnjena k kipu Kralja Petra II.) Naš mladi Kralj! Nesmrtnega Očeta upapolni Sin, v bolesti in bridkosti naša svetla nada! Glej, Tvoje ljudstvo od izhoda do zap3 >o «J a o -o OJ »Motvoz Grosuplje« je popolnoma domač izdelek in ga zato vsem naj topleje priporočamo! DEŽNIKE NOGAVICE na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni JOSIP VIDMAR Ljubljana Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20 Beograd Kralja Milana 13 Zagreb Jurišičeva ul. 8 Prijetni so večeri po trudapolnem delu pri dobrem super Aparatu ORION za kratke, dolge in normalne valove, izravnavo fadingov, indikator tiho nastavitev, itd. Dobite ga po ugodnih odplačilih pri RADIOVAL Ljubljana: Dalmatinova ulica 13. Celje: Prešernova ulica 24. Odeje, pletilno volno in barete dobite po ravnokar znatno znižani ceni SUKNO TEOKAROViC 3 a Oglejte si zalogo, ne ^ I da bi morali kaj ^ I kupiti Naše cene in kvalitete vsakega zadovoljujejo ! ä.ß IBBLJAilV/* GRADIŠČE 4 NASPROTI DRAMt Potrebščine za krojače klote, serže v več barvah, roka-vine.kanafas, moleskin,inlet,trdo platno, vato in vatelin, žimo, sponke in gumbe v veliki izbiri, vse vrste svil in sukancev najusodneje samo pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Na veliko! — Na malo! Pozori Pozor! Pozor! Za nakup zimskega perila, trikotaže, pletenin, toplih nogavic, rokavic, volne, snežk, galoš, finih in priprostih domath čevljev itd. se cenj. občinstvu toplo priporoča tvrdka F. M. Schmitt Ljubljana PRED ŠKOFIJO 3 CINCARJEVA 4 Pozor na nedeljsko razstavo in izložbe! Dober oglas v pravem listu se stokrat poplača! Ob 100 letnici imena tvrdke Ant. Krisper dajemo v času od 22. do 30. novembra 1934 na vse cene še poseben popust od 10°|o Izrabite to priliko za Miklavžev nakup! Ant. Krisper Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva 1-3 Manufaktura in moda Anton Petek Prešernova ul. 21 Dečkov trg Nudi v veliki izbiri raznovrstno manufakturno in modno blago. Kvalitete in povoljne cene vsakogar zadovoljijo! Uliaja z* konzorcij »Preloma« dr. Bogdan Žužek. Urednik Vladislav Fabjančič. — Titka tiskarna »Sloveu;ja« v Ljubljanu predstavnik A. Kolman. — Vsi r LjrtbhA°'