Pešiatna t g*Ufiai. ŠTEV. 234. V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 9. novembra 1925. Posamazna številka Diu 1. LETO n. NARODNI DNEVNIK izhaja v*ak daa opoldne, izvzeeaši aedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. | neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVN1&TVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA STB V. IS. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pw poštnem ček. uradu štev. 13.633. ] Nastop mladine. Zdrava in krepka je naša mladina in smemo je biti veseli. To so dokazali vsi dogodki po vesti o demoliranju »Edinosti«:, to je zlasti pokazal včerajšnji unionski shod. Samozavestno je nastopila na tem shodu naša mladina, kot prava mladina svobodnega naroda. In njene ponosne ter toplo občutene besede so ustvarile oeračje, da je bil pridobljen za naše brat© ta mpreko vsak udeleženec shoda, da je bilo vse naravnost elektrizirano. Brez ovinkov je povedala naša mladina vse tako, kakor v resnici je. Nobenega prikrivanja ni bilo, nobenih olepšav. In prav je tako! Treba, da sliši tudi naša vlada enkrat nepotvorjeno resnico, treba da spozna, kako narod v resnici misli. Naš svoboden narod noče nobenega klečeplazenja, najmanj pa pred Italijo Mussolinija, pred Italijo, ki zatira »aie brate. Osvežujoč in bodrilen je bil unionski shod, ker je dokazal, da je naš narod neprimerno boljši od njegove diplomacije. In ta dokaz je dala v prvi vrsti omladina, zato čast, ji, ki se je izkazala kot resničen up naroda! Razpoloženje na včerajšnjem shodu je bilo na višku in zato ni čuda, da je pndla tudi marsikaka beseda, ki je hla-4ai opazovalec ne bi mogel podpisati. i'ako zlasti klic >jugoslovenskemu Mussoliniju.« Ne rabimo prav nobenih nius-solinijev, ker hočemo biti demokratična država, ki ne trpi nobene diktature in ■oljenega nasilja. Hočemo pravico za vsakogar in tudi za naše brate v faši-»fovski Italiji. Toda, kadar je razpoloženje na višku, tedaj so taki klici preko cilja skoraj neizogibni. Zato jih omenimo tudi le mi-Wogrede. Bistvo vsega pa leži v duhu, j** j® obvladal nedeljski zbor in ta duh S« bil — prvovrsten. Zasluga zato gre ftaži mladini in zato še enkrat čast ji. vse mučen utis pa so naredila poročila o postopanju naše policije. Žalostna resnica je, da je bilo ogorčenje preti netaktnemu postopanju policije skoraj tako veliko, Uakor ti tržaškim raebijačem. Upamo, da bo ta enodušen protest vse Ljubljane proti nekvalificiranemu postopanju policije zadostoval ia da se ne bo več dogodil škandal, da *o bili na frančiškanskih stopnicah tepeni jugoslovanski akademiki, ker so aastopili za pravice jugoslovenskega naroda v Italiji. Batinanja mora biti konec! Se eno stvar bi posebej omenili. To je klic, da mora tudi delavstvo stopiti v nacionalne vrste. Ta klic mora najti svoj oEdinost<. Vlada je izjavila, da bo zahtevala odškodnino, in spor da bo poravnan! Beograjska Orjuna je hotela prirediti miting v znak protesta proti fašistov-skemu nasilju. Policija je zborovanje^ prepovedala. Mesto demonstracij pa se' je vršila včeraj velika nacijonalna manifestacija beograjske Narodne Obrane, kateri je kutnoval prestolonaslednik Peter. Javnost se je popolnoma pomirila. Politični in parlamentarni krogi soglašajo v tem, da to pot ne moremo imeti nobenega večjega spopada z Italijo. Dr. Nin-čič bo jutri dopoldne odgovoril v skupščini na interpelacije poslanskih klubov. Njegov odgovor se smatra kot uradna deklaracija kraljevske vlade glede naših odnošajev z Italijo. Zanj vlada v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Beograd, 9. nov. Kljub temu, da je mestna uprava prepovedala protestno zborovanje Orjune, ki bi se moralo vršiti na Terazijah, se je zbralo lepo število zborovalcev. Vendar pa je policija zasedla ves trg in manifestante razgnala, tako da je bilo zborovanje nemogoče. Sinoči so se pojavili po mestu plakati, ki vabijo na novo zborovanje. Policija je plakate zaplenila. Prebivalstvo je nad takim postopanjem silno ogorčeno. VELIKE DEMONSTRACIJE V DUBROVNIKU IN SPLITU. Dubrovnik, 9. nov. Včeraj so se vršile kljub policijski prepovedi velike demonstracije proti italijanskemu nasilju, ki jih je priredila omladina. Omladina je poslala Narodni skupščini sledečo brzojavko: referiral..na shodu SDS v Šidu.. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki ostro obsoja vladno politiko. Samostojno demokratski listi poročajo o bajni udeležbi 5000 oseb. Tudi poročilo je bajno. JUGOSLAVIJA — JUŽNA ITALIJA 8 : 1. Neapelj, 9. novembra. Jugoslavija — Južna Italija 3 : 1. Jugoslovenska reprezentanca se je častno odrezala in povsem zasluženo zmagala. Boj je bil težak. Naša obramba je bila izvrstna. Petkovič sam je zabil dva gola, enega pa Benčič. Italijani so igrali požrtvovalno in ostro. Časten gol za Italijo je padel iz 11 me-trovke, ki jo je diktiral sodnik šele v zadnjih minutah igre. Sodnik Bellini dober in korekten. Caposchi. V Veroni je prepovedano iz- . hajanje lista »Corriere del Matino«. ODKRITA ŠPIJONSKA ORGANIZA- 1 CIJA V SOMBORU. Sombor, 9. novembra. Listi poročajo, • da je bila odkrita tajna špijonska organizacija, ki je štela 15 oseb, večinoma Madžarov. Organizacija je imela ozke zveze po celi Vojvodini in z Madžarsko. ; Vsi člani so bili aretirani. NOVI JAPONSKI POSLANIK. Beograd, 9. nov. Danes ob 12. bo sprejet v avdijenco novi japonski poslanik na našem dvoru Musa Kodžej v spremstvu svojega tajnika g. Kano, ki bo irro- ; čil svoje akreditive. ITALIJA — MADŽARSKA 1 : 1. Budimpešta, 9. novembra. Reprezentanca Italija : Madžarska 1 : 1 (1 : 0). Gledalcev 25.000. Surova igra z obeh strani. Igri je zelo škodovalo slabo vreme. Tekmo je sodil Slaviček iz Pariza, bolj v škodo Italije. Za. Madžarsko je skortal Molnar, za Italijo Belavalle. Sodnik ni priznal enega regularnega gola. DRUGE ŠPORTNE VESTI. Praga, 9. nov. Šparta : Vršovice 3 : 2, Meteor VIII. : Liberce 0 : 0, P. A. S. K. — Nuselsky 4 : 2, Union Žižkov — Ra-pid 3 : 0, DFC — Košiče 3 : 2. Domače tekme: Gradjanski (Zagreb) — Sašk (Sarajevo) 7 : 2 (5 : 1), Bo-rongvaj — Juž. železnica 5 : 0, Atena — A matere 3 : 2. Protest Ljubljane. Unionski 3hod. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« protestni shod akademske omladine zoper nasilja fašistov nad našim življem v Trstu in Postojni. Shod je bil sijajno obiskan. Udeležilo se ga je kakih 3000 oseb. Akademik Likovič je otvoril zborovanje. Gromko aklamiran je pojasnil namen protestnega zborovanja. Dejal je med drugim: Onstran meje požigajo italijanski fašisti imovino naših zasužnjenih bratov in onečaščajo naše kulturne spomenike... tUrnebesni klici: škandal!) Zato smo se zbrah. Ako bo šlo tako naprej, ako iie dosežemo s kulturnim delom ničesar, potem pride trenutek, ko bodo kričali Italijani: Jugoslavia ante portas!« (Viharen aplavz.) Fieli orli z Balkana prinesejo našim zasužnjenim bratom spas. (Klici: »Pa kmalu!«) Solz:i za solzo, kri za kri! (Navdušene akla- ! inacije.) Prehajam na dnevni red. Besedo ima akademik Matija Primus. Burno pozdravljen izpregovori akademik Primus. Vsebina njegovega temperamentnega go- j vora je v glavnem sledeča: Gradjani! Akademska omladina, vaša uzdaniea i vaš j ponos odlučno stoji uz narod i domovinu — { u/ vas gradjani. Omladina je poput glaso- j virnog tastera. Čim se kakova stvar dogodi, ! nje se dotakne, ona zazvuči, usplainti pla j menom i nosi zublje slave il osvete — kako j je bilo i tako neka bude. Domovina je po-vredjena! Imperialistički ciljevi Italijana sistematski uništnju naše ustanove u Italiji želeč jih ili predobiti milom ili uništili šilom. Manjšinske pravice su samo komad ša-renoga papira koje su dali malim narodima, da se poput dece njima igraju ali ne i ko-risle. Samo one su naredbe, oni zakoni i one pravice učinkujuče, koje se mogu šilom braniti druge su puke diplomatske fraze i pe-snk u oči. U perijodi tvorbe mladih poratnih država naša je domovina izašla čudno osa-kjčena. S jedne strane velik dio državljana ostade pod Talijanima a s druge pod Avstri-jom, iz sredine tjela domovine izkinuli su Zadar uzeli Reku itd. Mi smo bili vešti i močni zauzeti ali ne i zadržati; mora se priznati, da se bolje borimo nego ugovaramo. U Italiji upisuju naše ljude u vojsku pod narodnost talijansku uz dodatak »parla slavo«. U školi uče italijanski jezik, uče ta-lijanske pjesme, slušaju govore o talijan-skoj veličini i ruglo o svoji domovini. Društva razteraju, štampu preganjaju a prije par dana pod fintom protesta protiv atentata na Mussolinija razbiše štampariju Edinosti. Mera je dovršena! Narod koji želi biti dostojan svoje časti, svojih predaka i heroja koji pa-doše za njegovu svobodu mora znati uzdr-Žati ono što so drugi znali svojim mukama i svojim životima stedi. Pustimo li, da stvar teče tako, kako je tekla do sada, za jednu generaciju naši suplemenjaci u Italiji zabo-raviti če koga su roda sinovi. Lozinka nam mora biti: Ne želimo ničje, ali svoje znamo n.uiki braniti. Uzdajmo se u sreou jer limfo r« čuva sreča. Vila našeg roda digla je ponosno glavu, domovina mlada i snažna Jugoslavija može da brani svoje težnje, tek mora hteti. Hteti, muški hteti znači raditi svim raspoložnim sredstvima i boriti se sviiu močima. da se izipune ciljevi. Gradjani! Na vama je, da učinite shodne korake, da se tomu zlu doskoči. Sudbina vaše brače u vašim je rukama. Spasite jih za vremena jer edino brza pomoč dobra je po-moi. (Navdušeuo pritrjevanje, silen aplavz.) Govornik nadaljuje: Ninčič se bo šel poklonit generalu Iio-dreru: »To in to se je zgodilo! Bodrero bo dejal, da oficielna Italija to obžaluje. To je formalnosti To so fraze! V Splitu se je ustanovila fašistovska stranka. (Klici: škandal! Doli ž njimi!) Govornik preide na ljubljansko policijo ler ožigosa njeno postopanje ob priliki včerajšnjih in predvčerajšnjih manifestacij s krepkimi besedami, ki najdejo tisočeri odmev. Ko omeni kako je jurišala policija na neoborožene ljudi in ženske, nastane med poslušalci velikansko, naravnost imponujoče ogorčenje, ki se je izražalo v tako krepkih izrazih, da jih niti omenjati ne maramo. Ta- ko bridkih ljubljanska policija še ni »lišala zlepa v javnosti... Naši diplomati niso diplomati, to se je že neštetokrat dokazalo. Naše oblasti trepetajo pred Italijo. Dokazali pa smo, da smo dobri lin bojnem polju. (Nepopisno navdušenje, klici: Živijo vojska! Doli Italija!) • Predsednik zborovanja podeli besedo Kozincu, zastopniku narodno socialistične mladine, ki izvaja, navdušeno pozdravljen med drugim sledeče: Dve kratki epizodi naj omenim v ilustracijo, ka!:o nadmoč ima Italija nad »nami v diplomatskem oziru. Leta 1921 sem potoval po Jadranskem morju. Bližali smo se Zadru, nekdanji ponosni prestolici Dalmacije. Ko so se kazale konture mesta, je dal kapitan naše ladije, im kateri je dotlej ponosno plapolala jugo-slovenska trobojnica, našo trobojnico sneli, češ, da se ne bo razburjalo italijansko prebivalstvo Zadra! (Klici: Škandal!) Zabolelo me je srce in mislil sem si: »Kje jo Heidrich, da bi zapel: »Buči, buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko! .. .« Štirinajst dni pozneje je priredila nacionalna omladina v Dubrovniku demonstracije radi nameravanega povratka Karla na Madžarsko. Imel sem tam govoriti kot socialistični delegat. Peli smo pred Gunduličevim spomenikom. Ker je bilo navzočih par Italijanov, ki so se nam rogali, je prišlo med nami in njimi do konflikta in pretepa. Končno je intervenirala policija. In kdo je bil aretovan? Ne Italijani, temveč jugoslovenski dijak. (Ogorčeni klici: Pfuj! škandal! Sra-jnota!) Interveniral sem pri policiji. Dejal sem, da bi bilo v Ljubljani kaj takega nemogoče. V Ljubljani bi se skril italijanski konzul pod posteljo. Ampak dogodki kažejo nasprotno! (Viharno ogorčenje. Klici: Pfuj! Doli s policijo!) Ker sem zakričal takrat: »Doli Italija!«, sem bil obsojen na 10' dni zapora. To je dokaz, kako naše oblasti pred Italijo trepetajo! T.o je pa tudi jasen dokaz zato, da se še nismo otresli suženjskega duha ... Ampak prepričan sem kljub vsemu trdno, da pride dan, ko poreče jugoslovenski narod Italijanom: »Do tu in ne dalje!« Na nas pa je, da širimo navdušenje, ki ae je danes pokazalo, da ga širimo med vsemi sloji, posebno tudi med proletariatom! (Viharen aplavz!) Nato dobi besedo akademik Vatovec. Od njegovega fulminantnega govora bodi omenjeno sledeče: Bog nam je priča, da nikdar nismo hoteli sovraštva, ampak oni tam doli vrše nasil-stva, spričo katerih ne moremo ostati mirni. Italija ogroža mir. V Italiji bt bilo treba, da vzpostavijo velesile, ki intervenirajo povso-di in ob vsaki priliki, nnjprejo mirt — V Rapallu so nam dali kosti in drobtine. (Ogorčeni klici: Doli z rapallskim pakiom!) Govornik preide na mnogoštevilna nasilstvn, ki .Od 1914 do 1918«; ukovali so našega univerzitetnega profesorja Vebra ter ga gonili kakor kakega zločinca okrog, *lo-I venski jezik je danes ustavljen že v drugem Ijudskošolskein razredu. In kako preganjajo duhovščino, za to so nam najboljši dokazi ; imena škofov dr. Mahnič in dr. Karlin. Boje se pa isto tako naše dijaške mladine. Razgnali so vse dijaške organizacije. Popreje so bile tam 3 tiskarne. Ena je prešla v tuje i roke, druga je danes pogorišče, 9amo tretja : je ostala. — Italija ne dobi nikjer posojila. I Tam je 9ama beračija, siromaštvo, milijoni želodcev lačnih makaronov in polenle. — ■ Mi vemo, da pride trenutek, ko bo razru-. , šeno v Italiji, kar je bilo zgrajeno s krivico ; in nasiljem. In takrat bodo vedeli naši politiki, ki bodo bolj zmožni kot so današnji, kaj jim je storiti — in pokazali bodo Italijanom z geografično karto v roki, do kam sega naša meja. — Naš bo Zader, naš Trst, naša Reka, naša Gorica! (Silen aplavz.) Burno pozdravljen nastopi Inž Kranjce. (Klic: Živijo jugoslovenski Mussolini!) Oblastni predsednik »Orjune« pravi med drugim: Srce se nam krči in stiskajo pesti, ko čujemo, kako se mučijo naši bratje tam doli in vprašamo se: »Kdo je kriv?« — Kriva je napačna orientacija naše vlade in njena taktika. Vlada hoče, da nastane med nami in Italijani neko prijateljstvo, neko zbliža-nje. Tod i med nami in Italijo je mogoče zbližanje samo na Soči. To se pa da doseči simo z orožjem. Do tega pride sigurno, in takrat bo na bojnih poljanah zopet odmeval klic: »Aiuto mama mia!« (Hrupen aplavz.) Vsaj v mržnji proti italijanskemu narodu moramo biti edini. Vsako naše srce mora poznati to mržnjo. Bratje na delo! Akademik Karadjole (Srb iz šumadije.) Ta naš protestni zbor se razlikuje od drugih. Na tem zboru ne bomo sklepali nobenih resolucij. Mesto resolucij naj zavzame slovesna prisega: Vsak Srb, Hrvat in Slovenec ima samo eno misel, misel nerešenega Primorja. Če smo premagali Turško in Avstrijo, bomo dokazali tudi črnosrajčnikom, da hočemo biti gospodarji Jadrana. Borba s črnosrajčniki bo ljuta. Zapišimo v svoja srca prisego ter jo pošljimo svojim bratom onkraj mej: >Da smo pripravljeni vsak hip žrtvovati svoja srca zanje!« Govornik je žel, kakor vsi drugi za svoj od patriotizma in nacionalizma prežeti govor burno ploskanje. Major Colarič. Nisem mislil danes govoriti, toda ko sem videl silno navdušenje, ki vlada na tem protestnem shodu, sem bil elektriziran. — Tudi jaz sem akademik. Ko sem prejel pred 34 leti od dr. Žmavca prapor akademičnega društva, mi je dejal: »Nosi ga častno in ne pozabi nikdar, da si sin slovenske matere«. Tega sem se držal, dasi sem bil avstrijski oficir. Mislim, da mi tega nikdo ne more zanikati. (Klici: Nikdo!) — Leta 1908 je bila Srbija v podobnem položaju kot smo mi danes. Škripala je z zobmi in stiskala je pesti, toda bila je preslaba in Aehrental je triumfiral. L. 1912 je prišlo Kumanovo. Leta 1914 pa, ko je hotel Berchtold zasaditi Srbiji nož v srce, je vstala Rusija, zašfitnica Slovanov. Ne smemo izgubiti poguma. Rusija bo vstala še močnejša kot je bila leta 1914 in takrat, bo zadonel klic: »Slovan na dan!« Takrat bo naša hrabra armada pod vodstvom našega junaškega kralja pognala Italijane daleč tja v beneško ravan! (Aplavz. Z govornikom soglašajo posebno člani Zveze vojakov iz svetovne vojne.) V slovo izpregovori še enkrat akademik Primus, nakar je zaključil predsednik akademik Likovič protestno zborovanje. Zahvalil se je vsem udeležencem, povdarjajoč: Resolucij ne sklepamo. Naše delo bodo resolucije. Pozval jih je, da naj se mirno razidejo. Toda navdušenje, kakrSnega ni bilo videti zlepa na kakem zborovanju, se ni tako hitro poleglo. Zborovalci so odšli med živahnimi vzkliki, ter nadaljevali manifestacije na cesti. PROTESTNO ZBOROVANJE NA UNIVERZI. Ker rektorat ni dovolil zborovanja v petek, se je vršil protestni shod akademikov v soboto ob 11. v univerzitetni avli. Univerzitetna avla, kjer se je vršilo zborovanje, je bila polna akademikov, pristašev vseh organizacij. Shod je otvoril akademik Likovič ter podal besedo Primusu. ki je izrazil ogorčenje akademske omladine nad dogodki v Trstu, kjer so fašisti demolirali tiskarno »Edinost«. Ironiziral je izstopanje naše vlade in omahljivo ter malodušno vedenje zunanjega ministra ob takih prilikah, posebno pa ‘ se je zgražal Vlad postopanjem ljubljnn; ’ ske policije, ki surovo pretepa dijake, ki hočejo dostojno manifestirati. Kot drugi govornik je nastopil lil. ' atove*1. , ljj je naglašal žilavost ter veliko tvorno moc našega naroda v Primorju na kulturnem m gospodarskem polju. Ob tej žilavost. se je razbil ves napor Italijanov porenegatiti naše Primorce. „ 7-i Vato vem je govoril jurist Kermavner, ki Ve novdarjnl, da je italijanski proletarijat ! i;L ,„vliiie Primorcev v svobodo. Zatrje-val je, (la se je od vseh italijanskih strank le italijanska komunistična stranka izrekU i? popolno enakopravnost narodnih manjši«. Zborovanje je nato zaključil Likovič, nakar 90 se podali akademiki v demonstracijskem sprevodu v Šelenburgovo ulico, kjer j* nameščen italijanski konzulat. Tu je nastopila ljubljanska policija, ki se je z neču-veno brezobzirnostjo izkazala s pendreki in !vi S Sabliami- Seveda je to postopanje rodilo mestoma tudi individualen odpor s strani akademikov. Letelo je tudi kamenje. Le uvidevnosti zmernejših elementov ge j« zahvaliti, da ni prišlo do hujšega, krivda pa bi bi'a. na strani policijo. Zvečer so se demonstracije obnovile, v mraku pa je brutalnost policije prekoračila ' se meje in je ona napadla (tija^tvo in občinstvo. Kdor je bil takrat na primer v Kna-i lovi ulici, se ni vedel nikamor umakniti. Na eni strani orožniški kordon, na drugi pritiskajoča policija s pendreki,, izhod v Zvezdo izstolako zaprt. Pri vsem pa so najbolj trpeli nedolžni ljudje. Po nepotrebnem je bilo aretiranih več oseb. Politične vesti, — Obsojena SDS. Pred zagrebškim sodiščem je bila izrečena razsodba v procesu proti uredniku dr. Cihlarju. Urednik je bil sicer spoznan krivim, ker ni mogel dokasiati da je bil ravno tajnik zagrebške SDS tisti, ki je bil kriv persekucije hrvatskega učiteljstva, pač pa se mu je v celoti posrečil dokaz, da je SDS v resnici samo iz politiš-nih vzrokov preganjala učiteljstvo in da j« t;.rej zlorabila državno oblast. Dejansko j* bil torej Cihlar oproščen, obsojena pa SDS. G. Pribičevič je vsled tega seveda silno hud in pravi, da sodišče nima pravice isrekati take razsodbe. Trditev g. Pribičeviča j« neresna, ker sodišče ima vedno dolžnost, da dožene resnico in zato je dognalo, da je SDS persekvirala učiteljstvo. Da pa ne bodo aa-slepljeni pristaši SDS med učiteljstvom dvomili o resničnosti obsodbe SDS. citiram® uvod razsodbe, ki se glasi: Presojajoč dokazila, se je sodišče na temelju izpovedb pri« Ivana Trušiča, dr. Bazale in Milana Nove-seliča prepričalo, da so dejansko obstojala preganjanja hrvatskega učiteljstva za iasa ministrovanja Svetozara Pribičeviča. — Po napadu na »Edinost«. Vsi listi Jugoslavije brez izjeme pišejo ogorčeno proti fašistovskemu vandalizmu. More se reči, da je napad na »Edinost« ujedinil vso Jugoslavijo. Ogorčenje je tako splošno in tako silno, da zahtevajo celo vladni listi od vlade, da energično nastopi proti večnemu preganjanju primorskih Jugoslovenov. Globok utis »a vlado so naredile interpelacije klubov im osebne intervencije, poslancev, zlasti onih i» vladnih strank. Tako je odšla k zunanjemu ministru dr. Ninčiču deputacija poslancev HSS, obstoječa iz poslancev Karla Kovačiča' R udeta Bači niča in Ivana Puclja. Deputa«iji je izjavil zunanji minister dr. Ninčič, da »i Slo za sovražen napad na Jugoslovene, te«s-več zn napnd proti opozicloualceiri. (O neverjetni trditvi pozneje nekaj več. Op. ured.) ' — Bodrero pri zunanjem ministru. V so- boto dopoldne je obiskal zunanjega minislra dr. Ninčiča italijanski poslanik, general Bodrero. Izjavil je, da italijanska vlada obia-, luje tržaške dogodke. Sicer pa ti niso va-! ljali Jugoslovenom. temveč opoziciji, ker s» j fašisti mislili, da je vsa opozicija zapletena j v nameravani atentat na Mussolinija. Italija • bo storjenov^kodo »Edinosti- povrnila. K tej izjavi generala Bodrera moramo pripornici ' sledeče: Je več ko smešno trditi, da ni na-] pad veljal Jugoslovenom. Vpričo razdejanega | pohištva in porušenih strojev edine ulove«-ske tiskarne v Trstu, je tak izgovor ne ve« i smešen, temveč posmehovalen. Drugi! pa i ve ves Trst in ne samo fašisti, da i>e tržaški Slovenci niti najmanje ne mešajo v italijanske notranje politične razmere in nimajo zato z italijansko opozicijo prav nobenih zvez. Zato je smešno govoriti, da so fašisti mislili, da so tudi tržaški Slovenci zapleteni v atentat. Predobro poznajo fašisti lojalnost primorskih Jugoslovenov in prevečkrat s» se o tem že prepričali. Napad na /^Edinost« se je izvršil iz mržnje do našega naroda, iz ozirov italijanizacije, katero se hoče * «*e-čem in ognjem izsiliti in samo to je resai«a. — Zato pa ludi ne zadostuje, če reče ifctli- Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge: Kočevje—Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpske Moraviee, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—St. Junž.) c) Prevažanje m a t e r i j a 1 a. Potrebne so tri lokomotive na bencin po 50 KS. V predor« je brzina 12 km na uro v dogotovljenem delu, 4 km v lovu. Za ranžiranje in transporte pred predorom se uporabi dva parna stroja. d) Stranski obrati. Vodo se rabi za pitje, pranje, kopelj. za hlajenje kompresorjev; v predoru, kamor se jo napelje s pomočjo eevnega 'oda 120 mm premera, tudi za izpiranje izvrtanih lukenj; v skupni množini okroglo 6 1 vsako sekundo. Da ima voda v predoru dovolj tlaka, mora biti nabiralnik zgrajen precej visoko nad prodornim vhodom. Voda se mora črpati i* Kolpe. V delavnici je postaviti stružnice, kovačnico, oddelek »a popravo voz in za preizkušnjo vrtalnih strojev. Razen tega je potrebna iaga, naprava za lomljenje peska in gramom in naprava za električno razsvetljavo vseh prostorov. K stranskim obratom spada tudi transformator pred pre-rem, ki zniža visoko napetost električnega toka, prihajajočega 11 električne centrale, na odgovarjajočo nižjo napetost. • o/uT*?-Zmisel za resnično kulturno življenje ugaša. Vse živi s filmom, ki hitro beži pred očrni, ki se ne ustavi pred dušo. Film vpliva trenutno, trajni utis pa ostane samo eden: površnost. Filmska emocija je samo živčna, kajti slike bežijo prehitro mimo nas, da bi zapuščale v duši trajne, globoke utise. Preveč je izum in premalo življenje. Ce zapreš v kinematografu oči, izgine vse. — Kar manjka filmu je živa beseda, živ človek. Etos umetnine pa je v tem, da se začutiš z umetnikom eno, da se mu približaš kot človek. Živa beseda pa je najjnčje sredstvo tega izražanja. Literatura le umetnost žive besede, recitacija je njeno življenje, To prinašamo. — Ne lovimo se za modnimi gesli; ni nam do mode. Rasemo kakor zahteva čas, ne pa kakor razni modni reformatorji. Hočemo, da se razvija naše življenje svobodno; sicer vsporedno s svetovnim, a ne pod diktaturo evropskih umetnostnih gesel. Naša umetnost naj bo odsev naše-*» slovenskega življa, na globusu Evrope. — Kar hočemo, se da povedati takole: resnično kulturno globino, resnično življenje. Ni aain za obliko, dovolj je, da je ta oblika organična. Umetnost mora postati živa, mora zapuščati trajne utise v človeku. Šele taka umetnost lahko postane progresiven kulturni faktor.« Kdor hoče s te strani spoznati stremljenje mladih, naj poseti 9. in 10. novembra recita-eijeka večera. BLOK LEVIH lieuje za danes v pondeljek ob 14. uri ple-rni sestanek v balkonski dvorani na uni-rai. Razpravljalo se bo o društvenem (ležanju v novem študijskem letu ter o pred-iječih volitvah v akademsko reprezentan-Ker je sestanek zelo važen, je dolžnost akega progresivno mislečega dijaka, da se udeleži. Vabljeni so vsi pristaši in neor-niziranci. PRAVICA DEMONSTRIRANJA. V svobodni državi — in to je po zakonu Jugoslavija — nima državljan samo pravice, da° plačuje davke, temveč tudi pravico, da glasno in javno pove svoje mnenje. In kukavica Jugosloven, ki molči, kadar palijo fašisti našim bratom hiše! V soboto pa je hotela v Ljubljani policija s pendreki dopovedati, da mora biti svobodni jugoslovenski državljan suženj, ki molči tudi tedaj, ko se preganja njegovega brata z ognjem in mečem. Samo tako je namreč razumeti prepoved vsake demonstracije proti preganjanju naših bratov v Italiji. Proti temu nazoru odločno protestiramo, pa naj je prišla ljubljanska policija do te misli tudi po povelju od zgoraj. Državljan ima pravico demonstriranja in te osnovne državljanske pravice mu ne bo vzel — pendrek! SOBOTNA SLICICA. Pogovor dveh stražnikov. Prvi: Glej ti- stega fanta pri godbenem paviljonu, ta je, ki je metal dopoldne kamenje. Drugi: Podoben je že, toda gotovo ni! Prvi: Kar primi va ga, bo že ta pravi! — Sledi legitimiranje, medsebojno pojasnjevanje, prepir, fant trdi, da ničesar ne ve o dopoldanskem dogodku, stražnika pa sta že prepričana, da držita pravega. Zapisnik je gotov in to je glavno, ker policija ima dokaz. Kakšne bodo posledice za fanta, si lahko predstavljamo, če pomislimo na tipično birokratsko postopanje, katerega je še povsodi polno. Ali se ne bi dalo poučiti stražnikov, da bi bili v takih prilikah malo manj vneti? — Poljedelski krediti. Po odredbi ministra poljoprivrede in voda še vrši v sredo seja upravnega odbora novoustanovljene direkcije za poljoprivredni kredit. Na seji se bodo proučavali načrti pravilnika in pravil za ustanove za poljedelski kredit. — Vzpostavitev oceanografičnega instituta pri Splitu. Na inicijativo akademije znanosti v Beogradu nameravajo ustanoviti prometno, poljedelsko in ministrstvo vojne in mornarice sporazumno v bližini Splita oceano-grafični institut. Institut, ki bo opremljen z vsemi za raziskovanje morja potrebnimi pripravami, bo obstojal iz oceanografične in me-teorologične postaje. Poleg tega naj se ustanovi poseben oddelek za pospeševanje in izboljšanje lova. Na tem oddelku se bodo poučevali dalmatinski ribiči o modernem ribolovu, da se jih usposobi za uspešno konkurenco z italijanskimi. m— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za torek dne 10. t in. v Gotzovi dvorani velik javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Naš splošen položaj. 2. Davek na najemnino. 3. Splošno štedenje. 4. Druge pereče zadeve. Ker se bodo na tem shodu razpravljala vprašanja največje važnosti in se bodo tudi ustvarjale smernice za naše nadaljnje delovanje in postopanje, zato je dolžnost sploh vseh najemnikov in podnajemnikov, da se shoda sigurno udeleže. — Odbor. — Dražba lova v Mavčičah. Z razglasom z dne 9. 10. 1925 v srez. pogl. v Kranju razpisana javna dražba občinskega lovišča občine Mavčiče se ne vrši dne 16. novembra 1925, temveč v ponedeljek, dne 30. novembra 1925 ob 1(1. uri pod istimi okolnostmi v mojem uradu. Srezki poglavar: Žnidaršič. — »Uradni list« št. 102 z dne 7. novembra prinaša pravilnik v fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča veleposestev in o pobiranju, vknjiževanju in »'porabljanju 10% prispevka od kupnine ter razpis, kako naj postopajo carinarnice, ko jemljejo deklaracije v delo. — Izkaz prispevkov zbranih in nakazanih Jugoslovenski Matici prilikam pete obletnice koroškega plebiscita. Zbirka v Tržiču 960 dinarjev in 13 čeških kron; šola Novi kot 15 dinarjev, koroški dan v Dravogradu 040 Din, podružnica Ptuj 700 Din, podružnica Slove-njigradec 891.50 Din, šola Poljčane 145 Din, zbirka v Št. liju 438.50 Din. telovadno društvo Orel Toplice na Dolenjskem 90 Din, podružnica Brdo 157.20 Din, »Sokol« Laško 545 Din, šola Zavodnje 116 Din, šola Sv. Andraž v Slovenskih goricah 35 Din, neneU1' šče v Šibeniku 50 Din, šola Sv. Miklavž 20 dinarjev, šola Bukovica 16 Din, šola Stude-uee-Ig 196 Din, prosvetna društva Rajhen-burg in Senovo 865 Din, šola Polšnik 68.oO Din, šola Sv. Lovrenc na Dravskem polju 98 Din, zbirka v Apačah 50 Din, šola Sv. Lovrenc 50 Din, telovadno društvo »Sokol« Beltinci 160 Din, telovadno društvo ;Sokol< Pragersko 810 Din, Izobraževalno društvo Sromlje 79.25 Din, šola Vel. Podlog 40 Din, župni urad Zdole 50 Din, podružnica Logatec 200 Din, Kolo jugoslov. sester Prevalje 100 Din, šola Dovje 45.75 Din. vsa društva v Oplotnici 450 Din. — Nagroben spomenik iz XV. stoletja »o našli te dni na srbsko-pravoslavnem pokopališču v Mostaru. Datira iz leta 1495. Najdba je vzbudila v mestu senzacijo. — Uvedba telesno kazni v madžarski armadi. Na Madžarskem reformirajo že dve leti vojaški kazenski zakon. Komisija je svo- ; je delo sedaj srečno zaključila. Glavne iz- • premeinbe, ki naj jih prinese novi zakon eta sledeči dve: 1. Vojaško sodišče naj bo pristojno samo za presojo specifično vojaških 1 deliktov, navadni delikti naj spadajo pod kompetenco civilnih kazenskih sodišč; mnogo večje važnosti je druga izprememba: si- j stenjiziranje telesne kazni. Vojno sodišče je j upravičeno obsoditi obtoženca, ki je zapadel ; smrtni kazni z ustreljenjem, na kazen z ba- j tinami. Minimum je 25 udarcev, maksimum ! 60. Kazen se ima izvršiti s 75 cm dolgo in ; 2 cm debelo palico. Če ugotovijo zdravniki, ■ da bi obsojenec kazni ne zdržal, se mu izpre-meni telesna kazen v zaporno in sicer naj šteje vsak udarec za mesec dni ječe. — Razpisana mesta. Odda se mesto pisarniškega pomočnika (zvaničnika) pri okrajnem sodišču v Sevnici ter mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Šoštanju. Prošnje je vložiti v prvem slučaju do 1., v drugem pa do 15. decembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. Podrobnosti glej v »Uradnem listu štev. 102 z dne 7. t. m. — Iz zdravniške službe. Za zdravnika-pri-pravnika pri splošni državni bolnici v Ljubljani sta imenovana dr. Ludovik Braune in dr. Igo Tavčar. — Iz poštne službe. Premeščeni sp: Pavel Rabič od pošte Rogaševci k pošti Ptuj; Ste-ja Kambič z Vrhnike v Dolenji Logatec; Štefanija Žuljan iz Dravograda k pošti Ljubljana 1 ter Anka Kupec iz Ljubnega v Sv. Peter v Savinjski dolini. — Iz sodne službe. Za deželnosodnega svetnika okrožnega sodišča v Kastvu je ime-.novan Ivan Rajčič. — Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Ivan Mlinar, sodni sluga v Radečah za poduradnika zvaničnika pri okrajnem sodišču v Kočevju; Ivan Kosel, začasni sluga v državnem zavodu za slepe v Kočevju za sodnega slugo v Radečah; Jožef Marn, pomožni sluga okrajnega sodišča v Metliki za definitivnega slogo istotam ter Janez Bizjak, krojač in invalid v Kostanjevici, za slugo -pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Odpuščen je iz državne službe Franc Drahme, sodni sluga v Šoštanju. — Monstre proces radi odprave ploda v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Te dni se je vršil v okraju Neukolu zopet monstreproces radi odprave ploda. Obtoženih je bilo 60 žen in deklic. Od teh jih je bilo obsojenih ^40. V stanovanju babice Schmidt, ki je bila že enkrat obsojena radi odprave ploda na 2 leti ječe, so našli 350 naslovov žen in deklet. Tako je prišla oblast stvari na sled. Med obravnavo se je več obtoženk onesvestilo. Babica je bila obsojena na 2 leti in 2 meseca ječe. 3 druge obtoženke vsaka na 3 mesece, 37 obtoženk pa radi poskušene odprave vsaka na 7 tednov. Vse obtoženke, razven babice so bile obsojene samo pogojno s 3 letnim rokom. — Število tujcev v Franciji. Kakor poročajo iz Pariza, živi glasom policijske statistike tačas na Francoskem 2,845.214 tujcev,- od teh ni nič manj kot 20.505 Jugoslovenov. — Rockefellerjevo nagrado sta dobila te dni za znanstvena dela iz teoretične fizike znanstvenika, profesorja in člana akademije znanosti v Leningradu Krutkov in Frenkel. — Zrakoplovm« nesreča. Iz Milana poročajo: Te dni se je pripetila na zračni progi iz Vizzele v Tirino vsled hudega viharja velika nesreča. Dva zrakoplova sta se morala spustiti iz višine 1500 m na zemljo. Vsi potniki, 20 po številu, so obležali na mestu mrtvi. — Tragičen konec tenisa. Pred par meseci sta igrala brata Renč in Robert Hof-mann s par prijatelji na nekem igrišču v Colombesu tenis. Pri tem je padlo par žog v sosednja vrtova. Lastnika Beillard in Bou-yer sta se radi tega hudovala ter igralce opsovala. Ko so prišli ti pozneje na vrtove, po žoge, se jo razvil prepir, ki je končal s tem, da je udaril eden ali drugi od bratov Hofmann Beilarda s tako silo po glavi, da je mož dva dni pozneje umrl. Te dni sta se zagovarjala brata Hofmann pred sodiščem radi uboja. Ker pa se ni dalo ugotoviti, če sta uporabila brata Hofmann prva silo ali pa sta se samo branila, sta bila oproščena. — Strela vžgala razsvetljavo. Nad Genovo je divjala te dni huda nevihta, ki jo je spremljal blisk in grom. Pri tem je udarila strela v enega od konduktorjev v palači kreditnega zavoda. Posledica je bila, da se je užgalo okrog 1000 žarnic, ki so bile pripravljene za slavnostno razsvetljavo na dan proslave zmage. Hujše nesreče ni bilo. — Podzemski hodniki so bili razkrili te dni ob priliki kanalizacijskih del v neki beograjski vojašnici na levem bregu Save, sredi mesta. Slučajno so naleteli ravno na križ’šče, kjer se stekajo hodniki iz vseh strani. Hodniki so na raznih krajih zasuti, ker so se tekom časa udrli. Ob ugodni priliki bodo zanimive hodnike nekdanje beograjske trdnjave sistematično raziskali. — Oklopni avtomobil s 469.(100 dolarji izropan. V Buffalu so napadli te dni roparji ruski oklopni avtomobil, ki je imel transpor- SAMO ŠE DANES Tri žene Tragikomedija v 6 dejanjih Nalooveiši isia-inm Bogata oprema in krasne toalete. - Učinkujoče slike iz Življenja najbogatejših krogov j z rafiniranimi finesami. — Mnogo veselih komičnih prizorov. V (jluvnl vloijt * - ---------------------- Pri predstavi svira priznani provrstni salonski orkester pod vodstvom g. prof. Fe niga Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. - Predstave ob 4., pol 6., pol m »■ Elitni KINO MATICA (Tel. 124) Mary Prevost filmska ivezd® tirati 400.000 dolarjev v filijalko neke banke. Roparji so ubili šoferja in oba čuvaja, ki sta spremljala transport. Napad je bil izvršen v najbolj obljudenem okraju mesta. — Monstreproces v Cetinju. Te dni »e vrši v Cetinju proces zoper 40 črnogorskih roparjev, ki imajo na vesti nebroj. težkih Možinov. — Aretacija aristokratov v Leningradu. Kakor poroča »Rul«, je bilo aretiranih v Leningradu več članov poprejšnje aristokracije. Kaj je bil povod aretacijam, ni znano. Med aretovanci je več oseb visoke starosti in mirnega značaja, o katerih se pač ne more domnevati, da so se udeležili kake zarote. Aretirancem grozi izgon iz Leningrada, nekaterim pa najbrže snvrtna kazen. — Sovjeti zoper opice z rdečkasto dlako. Ruska »Pravda« priobčuje članek o sovjetski gledališki cenzuri. V članku je med drugim tudi govor o neki ultramoderni gledališki igri, v kateri nastopajo tudi opice. Cenzura je opozorila gledališkega ravnatelja, da pri predstavi ne smejo nastopati opice z — rdečkasto dlako. — Zionistični romarji v Perziji. V Pemijo je prispelo manjše število zionističnih romarjev, ostanek od 500 emigrantov, ki so se hoteli izseliti iz Moskve v Palestino. Večji del pota so prepotovali peš. Sovjetske oblasti so jih prijele ter jih izgnale deloma v Sibirijo, deloma pa so jih zaprle v Baku-u. Večjs število teh romarjev je obležalo med potoma na cesti. Nekaj so jih zadržali v Teheranu. Zionistične palestinske organizacije se trudijo, da bi izposlovale, da bi se smatralo vse te romarje za politične begunce, toda sovjetska Rusija zahteva, da se ji brezpogojno i»-roče. — Od žalosti umrla v Greenvillu (Oehio) mati ponesrečenega poveljnika ameriškega zrakoplova »Shenandoaha«, Elizabeta Lau-stovne, ker je izgubila s ponesrečencem udi-nega svojega sina. — Bivši nemški prestolonaslednik m 'zatožni klopi. Kakor smo svoječasno poročali je zlorabil bivši nemški kronprinc na svojem dvorcu v Oelsu neko deklico ter dal nato njenega zapreti v blaznico. Ker so spravili nemški listi zadevo v javnost, se je obravnavala tudi v nemškem parlamentu. Radi tega je poslal bivši kronprinc neki informa- ! cijski agenciji izjavo, v kateri dementira pisanje nemških listov. Izjava pa je bila pisana v tako žaljivem tonu, da je vložil list >Montag Morgen« sedaj zoper kronprinca t-ožbo radi žaljenja ■ časti. — Hišna preiskava pri Maksimu Gorkem. Kakor poroča milanska »Giustizia«, je iavr-šila italijanska policija v stanovanju Gorkega in v stanovanju njegovega tajnika Bud-berga v Lorettu hišno preiskavo. Proti temu se je Gorki, ki ga je podpiral pri tem sovjetski poslanik v Rimu, pritožil. Italijanska vlada je odgovorila, da preiskava ni bila naperjena proti pisatelju, temveč je bila pod-vzeta samo zato, da se je ugotovilo, če obstoje med njegovim tajnikom in opozicijo kak« , zveze. — Ljubica razbojnika. Razbojnik Laiii j« bil tri leta strah in trepet vse Rezave iD moravske doline. Dasi je bila razpisana na sje- f govo glavo nagrada 50.000 dinarjev, #e ga ni upal nihče izdati. Nebroj zločinov je izvrši! razbojnik Lazič, te dni pa je bil ubit a isto puško, s katero je upihnil luč življenja toliko in toliko ljudem. Pred dvemi leti j* Se-pel s svojimi tovariši ob mraku za nekim grmom v bližini Belašice na preži. Čakal je,-da bi prišel kak človek, da bi ga oropal. Prišla je mlada kmetska žena Petrija Hiš, ki se je bila sporekla s svojim možem ter s* vračala k svojim staršem. Lazič je planil iz grma ter ji vzel vse, da, celo — srce. Sla je z njim v gore ter postala njegova ljubica i» preganjana zver kot on. Dve leti je bila haj-dučica. V družbi svojega ljubčka je kradla, ropala in požigala. Samo nekaj je kalilo njuno zadovoljnost in to je bila hajdukova ljubosumnost. Lazič je bil namreč tako nezaupljiv in ljubosumen, d;f je spal na njenem krilu, samo da se ni mogla niti za trenutek odstraniti neopažena od njega. — Te dni se je prijavila na orožniški postaji v Oreškovioi črno oblečena ženska, ki je izjavila presenečenim orožnikom, da je hajdukinja Pstrija Ilič ter da je ubila s pomočjo nekega drugega razbojnika harambašo Laziča iu se pre- i daja prostovoljno oblastim, ker se boji oave- : te njegovih roparskih tovarišev. Na lic« mesta je bila poslana patrulja, ki je našla glu-sovitega hajduka res ustreljenega. — Nekateri domnevajo, da Petrija ne govori resnice. Mislijo, da je bil Lazič pri kakem spopadu 7. orožniki težko ranjen ter da ga je »i«- gova ljubica skrbno negovala do smrti, k* pa je ulflfrl, se je predala prostovoljno •bla-stiin. da bi bila tako. mileje obsojena. — Radi karikature. Meseca januarja 1924 jo prinesel estonski list »Vaba Mac karikaturo vojnega ministra in narodnega postan*« Helberga, sedečega v otroški obleki s »Muljem« v ustih na neki posodi, okrog njega p* stoje svinčeni vojaki v paradi. Pod karikaturo je zapisano: »Največji strateg Evrope se pripravlja za svojo službo.« Minister je tožil odgovornega urednika radi žaljenja tasti, la proces še do danes ni končan. Te dni je bila razprava pred apelacijskim sodiscein. Zagovornik je izvajal, da se iz slike ne da ugotoviti, na kakšni posodi sedi minister prnv- 1 zaprav. Sodišče je poklicalo štiri izvedente, da bi bili stvar ugotovili in sicer dva fotografa in dva slikarja. Izvedenci niso »ogli priti do enotnega zaključka. Eden je na primer trdil, da sedi minister na*vazi za tveti-ce, drugi, da sedi na cilindru, ker manjka pri posodi držaj. Vsled tega je bila razprava zopet preložena in povabljeni so novi iava-denci. — Srečni dediči se iščejo. Iz Splita poročajo: Naš konzulat v Sidnevu je obvestil »a-šega poslanika v Londonu, da je zapustil neki Tomo Siinnt, ki je umrl leta 1904 brc* tostamenta premoženje v gotovini in nepremičninah v vrednosti 1,000.000 dolarjev. Neznani dediči v Jugoslaviji se iščejo. »Manuei!!« Mladi gospod se je zopet obrnil, njuna pogleda se pomenljivo srečata, hočeta nekaj reči, toda ko skrivno namigneta proti mlajši dami, oba molčita. Med njima je skrivno sporazurnljenje, o katerem mlajša ne sme vedeti. Vendar pa gotovo ni to, da tu vidijo nekaj, o čemer govori ves svet. »Da, Lueia, to je oni znameniti avtomobil,« reče Manuei s prisiljenim mirom. Ni še treba, da bi ustavili voz, če hočejo opazovati avtomobil, ta je še daleč v stran. »Iz Captowna se je pripeljal preko Oceana,« zakliče Lucia, mlajša, s plamtečimi očmi; videti je še precej naivna, sicer pa je kot žena že popolnoma dozorela. >0 ne, potem bi še ne bil tu, in saj so brzojavili iz Captovvna, da se pripelje s parnikom »Kolumbus.« »Da, ali kako to, da je sedaj v vodi?« »Sigurno je izstopil iz parnika, še preden je bil ta v pristanišču, morda je kar skočil s krova,« se smeje prisiljeno. »Torej zna res skakati?« »Pravijo.« »Pa zakaj pristane tu na samotni obali?« »Ker je v mestu morda bombni at.. .< »Da, otrok, ta avtomobil se pač ne briga za pristanišče,« prekine hitro starejša dama mladega moža in ga še kaznuje z očitajočim pogledom. Spisal lioberi K raft. V Buenos Airesu je mnogo bogatili ljudi in ti hočejo tudi pokazati, da imajo denar, zlasti če- so Španci. In to so, o tem ni dvoma, oni trije v vozu. Starejša da*a, ki se je skušala olepšati s pudrom in šminko, mlajša, ki takih sredstev še ne rabi, in gospod, tud; še precej mlad, ki bi si gotovo rad obesil briljante v ušesa, morda tudi šv e nos, če bi to le bilo tedaj v modi. Da pokaže, da ima dosti denarja, se je moral torej zadovoljiti s prstani, z iglo v kravati in z zapestnicami, poleg verižice za uro, manšetnih gumbov in podobnega. Desno od njih je morska obala, pred njimi pa je videti že pristanišče Buenos Airesa, a je še precej oddaljeno; tja dospo šele čez kake četrt ure. • »Poglej, Manuei!« zakliče nenadoma mlajša dama. »Kakšna čudna ladja je to, ki vozi sama proti bregu?« Zadaj sedeči gospod se obrne. »Madona!« zakliče v naslednjem trenutku. »To ni nič drugega kot avtomobil, ki je last inis Leonor Morrisove!« Ves razburjen je in pravtako dami, zlasti starejša, ki plane kljub svoji debelosti kvišku. Industrijsko podjetje FRAN DERENDA & CO., Ijubljana naznanja kupujočemu občinstvu, da je na Erjavčevi cesti St. 2, nasproti Dramskega gledališča otvorilo posebni oddelek za prodajo Opeka v vseh barvah In vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, olroške nogavice, doKoIenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, ioalelne potrebščine, ščetke za zoSe, obleko in čevlje itd, v največji izbiri po najnižji ceni pri losip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko. Na malo. prvovrstne zidake priporoča opekarna tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši 'm najokusnejši namizni kis iz ?in$* ega kisa. JIT ZaLhtevdjte ponudbo! Tehnično in higijsnicno naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. * Pijana: Ljubi]«ca, Dunsjsfc*esst« Ste«. 1 e, n. nadstropje. Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko sii obrtno rabo. svetovno znanih znamk „GRITZ-»ER“ - „ADLER" - „PHONIX“ isto tam posamezne dele za stroje in KCess, Igle, olje, jermena, pneumatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen] Večletna garancija! Na veliko! Na malo! v Ljubljani — Tovarna na Vlfin (Brdo) — Pisarna v Prelakovi ulici 3, prtličje. V_. MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana ŠTABI THO STEV. 21 / v. Im« vedno v zalogi najnovejše damske In dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi ^ Popravila se sprejemajo. NllULiU« mtbtnooM««, Dve mladenki telit* v avrho duševnega razvedrila živahne korespondence a dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise »a spravo lista pod »Čmolaaka in Brunetkac. je vendar najbolji! MERKURJEV JOUR FIX. T naspani Ljubljani so le redke organizacije, ki v polni meri skrbe za pouk in ranrodrilo svojega članstva v toliki meri kot Trjovako društvo Merkur. Še redkejše pa so take organizacije, ki bi skrbele za družabno življenja svojega članstva. To je pri nas tem občutljivejše, ker nimamo nikakih klubov, kot jo to n. pr. na Angleškem, kjer se člani «:«!*.o »bajajo. Zaradi tega moramo tem bolj pozdraviti idejo uvedbe Merkurjevih jour fizor. Na teh večerih je dana prilika, da se lak* trgovci kot nameščenci shajajo in po-razgovore o svojih težnjah, Merkur pa poskrbi zraven še za pouk in zabavo. Ker je prvi poskusni sestanek prav lepo uspel, so js druiivo ohrabrilo in sklenilo sestanke prirejati »talno enkrat de dvakrat na mesec. 1'mgi jour fix se je vršil v četrtek dne 5. I. m. Udeležilo se ga je preko 120 članov, tako da je bilo vsako tudi uajoptimističnej-šo pričakovanje uadkriljeno. Seatanek je otvoril društveni predsednik g. dr. Fran Windiselier, ki je izrazil svoje veselje nad tako lepim odzivom. Pozdravil je vse navzoče osobito še dame in pa gg. Mohoriča, dr. Plessa in dr. Pretnarja, kakor tudi tajnika Zveze gostilničarskih zadrug g. Pintarja, ki je že od nekdaj steber društvenega pevskega zbora. Nato je poročal, da se je društveno življenje na jesen močno poživelo, da delujejo prav lepo društveni tečaji, pevski zbor, orkester in plesni tečaj. Pri tem je.g. predsednik slavil posebno zasluge načelnika pevskega odseka, g. Novaka, ki je skupno s pevovodjo g. Grumom ustvaril zopet pevski zbor, ki je bil na sestanku polnoštevilno zastopan. G. predsednik je končno poživljal navzoče, da se čim aktivneje udeležujejo društvenega življenja, da posečajo slalno društvene prireditve oni sami in ia naj privedejo seboj še druge. K besedi se je oglasil društveni tajnik g. Urbančič, ki je udeležence naprosil, da naj sloje s svojimi željami in nasveti društvu na »trani, ker bo društvo vedno skušalo ustreči upravičenim željam članstva v vseh zadevali, posebno pa še glede prirejanja jour fixov, katere želi društvo prirejati tako, da bo članstvo vsestransko zadovoljno. Društveni pevski zbor je po dolgih letih na lem sestanku prvič nastopil in reči moramo, da je bilo članstvo s petjem naravnost iznenadeno. Pohvaliti moramo pri tej priliki cel zbor, posebno pa še oba solista gg. Je-ločnika in Pleterška, ki sta stavljeno 6i nalogo izvrstno rešila. Želeti bi bilo, da se zbor čimbolj izpopolni, da bo od prilike do prilike razveselil tudi drugo občinstvo. Pri prireditvi je nastopil tudi turški sultan s svojimi ministri. Ta zelo posrečeni komični nastop je udeležence sestanka prav dobro /.ib:, val. Udeleženci so bili v najboljšem razpoloženju in zelo žal jim je bilo, ko je g. predsednik dr. \Vindisclier zaključil oficijelni del prireditve, to pa zaradi tega, ker je preosta-jalo zelo malo časa za prosto zabavo. V zaključnih besedah se je g. dr. Windischer iskreno zahvalil vsem udeležencem in pri tej priliki pohvalil imenom društva kakor tudi imenom udeležencev društveni pevski zbor, ki je s svojim nasiopom nadkrilil vse pričakovanje. Bodril je pevce, da naj bodo vztrajni, da jim bo tako omogočeno nastopati ne samo v ožjem krogu, temveč tudi pred širšo publiko. Opozarjal je pri tem, d* je bilo trgovsko pevsko društvo predhodnik sedanjega društva in da je pevski zbor že o i nekdaj igral najodličnejšo vlogo v društvenem .življenju. S pozivom pridnega po-sečanja tudi v bodoče je g. dr. Windi»cher lepo uspeli sestanek zaključil. Kot smo že rekli, je sestanek uspel pr»v lepo, le žal nam je, da je zaradi prevelike vročine odpadlo za tokrat napovedano predavanje, kar pa se bo gotovo drugič nadomestilo. Društvu Merkur kličemo: Le tako naprej in uspehi ne izostanejo, članstvu pa priporočamo, da se teh priredb čim številnejša udeležuje.