ca PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE UtoVlTStev 41 n700\ Poštnina plačana v gotovini cv‘ Spedizione in abbon. post. 1. ar. TRŽAŠKI SLOVENCI! Slovenski Kulturni dom v Trstu bo zrcalo naše narodne zavednosti, bo vez naše borbene preteklosti s prav tako sedanjostjo. TRST, nedelja 18. lebruarja 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir or a za zgraditev Kulturne SLOVENCEM !A TRŽAŠKEM! tega stoletja je med primorskimi in fi0Ditlnii Slovenci ter istrskimi Hrvati pognalo plo. vsestransko razvito gospodarsko in kulturno vojne Je’ 36 d°se9l° višek ob izbruhu prve svetovne Vilni' T° buino rast ie najprej temeljito zavrl kri-nai J^Mski diktat, ki je priključil nas a ozemlja z in »n Slovenci in Hrvati k Italiji, dokončno najbrutalnejsi način pa je zatrl kulturno liv- ijenj1 "’u'JUTUlalnel^i naan pa je zatri icuiturno tiv-)^e^0vanskega prebivalstva ob Jadranu italijanski %«aZ za naskok na kulturo slovenskega prebival. 13. j Poiig slovenskega Narodnega doma v Trstu h?Virk a Se istega leta so zagoreli slovenski in htri p ^nituvni domovi v triaških predmestjih in po vlad Osetih letih predfašističnega in fašističnega terini'\a ni našemu ljudstvu od vseh njegovih ma-°5{a,nih. naporov za narodni in kulturni napredek vpan° nii' °stala mu je vera v zmago pravice, za-borh}e v testne sile in pripravljenost na skrajno 0 osvoboditev. t jJSe ie lastnosti so naSle svoje največje potrdilo T°dnooSvobodilni borbi proti tujim tlačiteljem in v mogočnem vsestranskem poletu narodnega Življenja neposredno po osvoboditvi. Na ruševinah fašističnega tiranstva je iz dneva v dan raslo število naših prosvetnih društev, dramskih skupin, pevskih zborov, knjiinic, tiska in v novo obdobje je stopilo Slovensko narodno gledališče, naša najvišja kulturna ustanova v Trstu. Vse to v pričakovanju, da je samo še vprašanje odloka Zavezniške vojaške uprave, s katerim naj bi nam bila povrnjena ali obnovljena naša kulturna Sarišča, v prvi vrsti Narodni dom v Trstu. Zal so bila naša pričakovanja zaman. Naleteli smo na nerazumevanje, kar nas je kmalu privedlo do spoznanja, da moramo v novih pogojih računati na lastne sile, na solidarnost bratov Slovencev in Jugoslovanov v svobodni domovini in na pomoč bratov izseljencev v svetu, ne da bi s tem kakor koli razvezali dolžnosti Zavezniško vojaško upravo, ki mora upravljati to področje, upoštevajoč vse pozitivne določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki so rezultat borbe in irtev našega ljudstva. Sad tega spoznanja je bila med drugim tudi ustanovitev Odbora za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču 14. septembra 1947. To široko zasnovano in začeto akcijo pa so prekinili znani politični dogodki sredi leta 1948, ki so zasekali občutno rano vsemu narodnemu Življenju na Tržaškem ozemlju. Razmere za naš kulturni razvoj so se poslej še poslabšale. Nerazumevanje oblasti za naše kulturne pravice je ostalo, šovinistične teinje Slovencem nenaklonjenih krogov pa so se stopnjevale. Se bolj kot prej je danes naše kulturno in prosvetno Življenje utesnjeno v redke neprimerne prostore, naša osrednja kulturna ustanova Slovensko narodno gledališče pa še danes nima dostopa v primerne dvorane v mestu, čeprav je edino stalno poklicno dramsko gledališče v Trstu• TrZaški Slovenci! kr en zgodovino našega naroda smo dolini napraviti takemu stanju konec. Iz vrst kulturnih, prosvetnih in javnih delavcev se je ustanovil Odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu z nalogo, da takoj in neposredno pristopi k uresničitvi naših šestletnih povojnih prizadevanj, h graditvi slovenskega Kulturnega doma v Trstu. S tem razglasom se Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu obrača k vsemu slovenskemu prebivalstvu Trsta in k vsakemu posamezniku naše narodne skupnosti, da se vključi v široko akcijo za zbiranje materialnih in finančnih sredstev, za takojšnji pričetek gradbenih del. Trlaški Slovenci! Slovenski Kulturni dom v Trstu bo zrcalo naše narodne zavednosti, bo vez naše borbene preteklosti s prav tako sedanjostjo. Zato ne more biti Slovenca v Trstu, ki se ne bi čutil kakor koli vezanega na našo preteklost in sedanjost in ki se ne bi čutil dolinega dati svoj delei k temeljni zgradbi našega kulturnega livljenja. Trst, februarja 1951. Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu Vesti iz Italije RIM, 17. — Danes je bila seja vlade, na kateri je De Ga-speri poročal o italijansko-francoskih razgovorih. Zakladni minister Pella pa je poročal svoiih razgovorih z upravnikom Marshallovega načrta Fo-steriem. Nato je vlada odobrila nekatere načrte zakonov. Ponovni sestanek vlade bo v torek. Posebna komisija, ki ima proučiti zakon za izredna pooblastila vladi na gospodarskem področju, bo imela svojo pryo sejo v petek. Za 21. t. m. pa je bila sklicana parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Na seji bo zunanji minister Sforza poročal o razgovorih s francosko delegacijo. V Rim sta se vrnila član centralnega komiteja KP Italije Secchia in komunistični senator Colomoi, o katerih se domneva, da sta bila v Moskvi, da rftiročata Togliattiju v zvezi z ostavko Magnanija, Cucchi-ja in številnih drugih. Medtem javljajo o novi o-stavki iz italijanske partizanske zveze Bivši poveljnik partizanske brigade «Giustizia e liberta« Arcangelo Maurizi je izstopil iz omenjene zveze v znak solidarnosti s Cucchijem in Magnanijem ter je poudaril sčktaštvo. ki ga je vodstvo te organizacije pokazalo z izključitvijo omenjenih dveh. London in Pariz proti prekoračenju 38. vzporednika Razgovori predstavnikov 13 držav, ki so poslale svoje čete na Korejo - Ameriško stališče še nejasno PARIZ. 17. — Umrl je v starosti 69 let znani francoski pisatelj Henri Rene Lenormand. slovenskih pro- cij, ** kulturnih organiza-iken r,Ji }0 anglo-ameri-l)a, so s roiiu Tržaškega ozem-•torilj * 7- t- TO. sestali v pro-9lUUuu.0venskeoa narodnega slovenski kulturni, n tevni delavci, da Teči)j wl° in sklepajo ope-^hurnpPratenjih slovenskega Sh,'Ba iivljenja na tem o- V ri * Su? ž so prisotni ponovno ! ‘o. kar vsa slovenska 0Jeti[, v c°ni A Tržaškega uV°tavlja že vsa povoj-ktjoji ’ Mnireč dejstvo, da so »-• ' Za - ■ kulturni napredek la na tem ozemlju J čas ;fPOt,oljni in da je zad- }hi UQ se obstoječemu sta konec. Ta ugotovi- >< sklep za pristop k kultakci^ te OTsl sloven- ' del % JE****. prosvetnih in ^'1 lZvnVVCe,) v ta m' Oflg en $°v£JIza ZGRADITEV 4 bo JrKEGA KULTURNE-1^ o TRSTU, dr- Joie Dekle-ry dsednik: Venturini 'iry tajnik; Sancin Mo-k ^mu-31 tejnik,- Koren Jože: Jteiiki. j ®eroer Paula; od-t t Perhauc Rudolf; >ei. R Andrej; dr. Kukanja ftado^o B(yris: Prof. Rau-Na4 ‘ Vracv Prosvet- s ” od!,Ul in tevnih delav * te “števil gornji po- ^ ^riaši-. ^0 prebivalstvo £> odboT' P°dobne pr ogla . tla oi sklenil nasloviti ?ce m ostale Jusi ^ FLRJ, kakor tudi b teske teteuske. predvsem Primorske rojake /e f^U-. °db°r te nato nil, da se zaradi navedenih razlogov likvidira. Ustanovitev odbora za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu z navdušenjem pozdravljamo, ker je izraz resnično nujne potrebe, da pridemo Slovenci končno do svojega kulturnega doma v Trstu. U-stanovitev tega odbora pozdravljamo posebno še zato, ker smo od predstavnikov odbora izvedeli, da so priprave za dejanski začetek gradnje Kulturnega doma že zelo napredovale. Jasno pa je, da bo tempo gradnje odvisen od razpoložljivih. finančnih sredstev in zato v našem skupnem interesu toplo priporočamo, da si vsak Slovenec na Tržaškem ozemlju vzame resno k srcu poziv Odbora in s svojim prispevkom pripomore, da se bo v Trstu čimprej ponosno dvigal Kulturni dom, izraz naše narodne zavednosti in našega stremljenja po kulturnem napredku. O poteku akcije za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu bomo v našem dnevniku sproti poročali, da bo vsa slovenskega javnost o njej obveščena. ti«; tnii VmvHnik v skladu. zakonskimi pred- Repnik. kot v Pra"!!6 ,narodne tn kuL k HenpL e ze vsa povojne ki kno Obvzarja na krt nelT deIa oblast s °dniK „ \urrL(-ixmiem naših ^ b Votrph glasnik iti ^ 3« u!^treb. Kljub C’c harn,fevanje kulturnih 'V1®! fcl — \jjtn ■ ki na tem ozem-, nek'-taj, za vsakogar 'O9 ^ Boj* ■" ""‘“traia za po-,,l mu Prebivalstvu samo po sebj ra-'rehvt le VQr' °bhist doslej S e m smatrala »ja^ nul, on°. kar mu je Pr, N GOVOR MARŠALA TITA. PRED GARDISTI KR) je i načelnostjo, odpornostjo in pripravljenostjo dosegla takšno Ime v svetu, da da ne more nobena propaganda oblalili O možnostih nakupa orožja, o korejskem spopadu in o demokratizaciji partije “Odbor za mirno osvoboditev Tibeta“ PEKING. 17. — Kakor poro-ča agencija «Nova Kitajaka», so na Kitajskem ustanovili «Od-bor za mimo osvoboditev Tibeta)). Novi odbor je objavil poziv. v katerem je med derugiir. rečeno; ((Prepričani smo, da je ljudska vlada Kitajske poslala v Tibet čete narodnoosvobodilne vojske z edinim namenom, da pomaga tibefckemu ljudstvu, da se osvobodi vpliva angleških in ameriških imperialistov in da utrdi narodno obrambo Tibeta.)) Poziv pripominja, da so pogoji odbora «popolnoma sprejemljivi« in da v primeru, da jih ne bi tibetske oblasti sprejele, ne bo odbor prenehal z borbo, dokler ne bo Tibet po-osvobojen BEOGRAD, 17. — Maršal Ti- I to je sinoči izjavil, da se bo Jugoslavija borila samo, če bo .napadena, če. bo v zvezi s tem nastalo vprašanje neodvisnosti Jugoslavije. «Za la primer bomo podvzeli in podvzemamo potrebne u-krepe, ki morajo v skladu z našimi načeli biti taki, da ne bodo povzročali zaostritve že itak napetega položaja«. Maršal Tito je govoril na partijski konferenci 2400 delegatov beograjske gardne divizije. «Z našo pravilno neodvisno politiko, smo ustvarili pogoje, na podlagi katerih lahko trdim, da nismo več izolirani«, je nadaljeval maršal Tito, in dejal, da Jugoslavija danes interesi-ra ves svet, ne samo poedine voditelje, pač pa široke ljudske množice. Mi smo z našo načelnostjo, odpornostjo in pripravljenostjo dosegli tako ime, da ga ne morejo niti najslabša sredstva propagande oblatiti. Glede sovjetskega stališča do KPJ in glede sovjetske napadalnosti proti Jugoslaviji je maršal Tito poudaril, da je mo. rebitr.1 napadalec mogel imeti boljše možnosti pred letom dni, kjo je bila Jugoslavija bolj izolirana, nego danes. Komunistična partija Jugoslavije je že postavila čvrsto linijo v glavnih obrisih v primeru napada na Jugoslavijo in napada v vsej Evropi. Jugosla- poinoma osvobojen po mirni poti. KAIRO. 17. — Eglptski zunanji j vi ja podvzema v okviru te li- minister je danes sporočil, da bo nije potrebne ukrepe, da bo glavni tajnik OZN Try£ve Lie l hk n.udila odpor vsakemu obiskal Egipt in bo tam stopil ‘ v stik z osebnostmi Arabske lige. I napadu. Glede možnosti, da Jugosla-1 severnokorejiski vladi in vmešavanja Kitajske bila v glavnem moralneg.-, značaja. V korejskem -mr' niu i zavzemamo stališče aktivne nevtralnosti, t. j. ne moremo se vedno strinjati z ukrepi, ki jih podvzema in izvaja večina Združenih narodov, ker se to v nekaterih primerih križa z našimi načeli in bi se lahko izkoristilo s strani or.-ih, ki nas hočejo z vsemi sredstvi prikazati kot državo, ki je prodala svojo neodvisnost kapitalističnemu taboru, kot državo, ki na ta način ogroža Sovjetsko zvezo, kot državo, ki je krenila s svojih socialističnih položajev itd., in da na ta r.-ačin najdejo opravičilo za napadalno postopanje proti nam. Maršal Tito je dalje izjavil, da predstavlja primer Koreje stalno nevarno žarišče za dalj-nje razširjanje vojnega požara v svetu. Korejsko vprašanje še bolj zamotava nerešena evropska vprašanja in preti z vojnim požarom tudi tu. Zaradi tega moramo stalno u-poštevati naš posebni položaj. Toda če smo mi pri tem po gostoma na isti liniji z zahodnimi državami, kakor n. pr. glede napada, to nič ne menja na stvari, mi nismo s tem nič zgubili na naši načelnosti, ker je to v skladu z ohranitvijo miru. Moram reči, da smo se veselili, ko je na Kitajskem zmagala ljudska revolucija, da je v Severni Koreji ljudska republika, toda ne strinjamo se njihovim zgrešenim postopanjem in z njihovo zgrešeno zu- nicah, na katere jih je porini-1 mešati svobodno diskusijo o teo- vija kupi orožje na zahodu, je Tito izjavil, da se to danes ne more vzeti v poštev. Prevzemanje določenega orožja, bi lahko oni na vzhodu izrabili kot material za potrdilo svojih trditev pred poldrugim letom, da smo dali Američanom in drugim vojr.-a oporišča v Jugoslaviji in da nas oni oborožu-jejo. Toda od onega trenutka, ko bomo videli, da je napad na nas neizbežen, bo stvar drugačna. Danes mislimo, da ni skrajni trenutek. Razume se, da je to škodljivo za naše o-brambne ukrepe, za okrepitev naše obrambne sile, toda to je za nas tudi moralno politične važnosti v primeru, da postane naša država žrtev napadal' ca. Ravno zaradi tega, moramo pustiti ob strani pravočasno osvajanje neke sodobne tehnike. Nekemu zahodnemu diplomatu sem svoj čas izjavil, da je bolje, da nas napadejo neoborožene kakor pa kot satelite, ker mi bomo izdelali sredstva za obrambo, kakor smo napravili leta 1941. Ce bi bili sateliti, ne bi pomenili nič, ker kot sateliti bi bili z našimi 16 milijoni prebivalcev in s poldrugim milijonom vojakov brez važnosti. Toda kot ljudstvo 16 milijonov in z velikim političnim kapitalom, ki ga imamo, predstavljamo večjo silo kakor 30 — ali kolikor jih je — di vizij. Glede vojne na Koreji je maršal Tito izjavil, da je jugoslovanska obsodba načina reševanja korejskega vprašanja po la Sovjetska zveza, ker vsaj brez njihove odobritve oni tega niso napravili. Mi zavzemamo stališče aktivne nevtralnosti in se ravnamo na podlagi danih razmer in na podlagi tega, v kakšni meri je to nujno, da se doseže rešitev tega vprašanja ter v kakšni meri lahko to odpravi vojno nevarnost v svetu. Toda nam je korejski primer naložil velike skrbi in predstavlja stalno nevarno žarišče za daljnjo razširitev vojnega požara v svetu, ker korejsko vprašanje še bolj zamotava nerešena evropska vprašanja in preti z vojno nevarnostjo tudi tu. Zaradi tega ima Jugoslavija danes kot taka o-gromen ugled v vsem svetu in med množicami na splošno, kot država, ki vodi načelno in neodvisno zunanjo politiko. Na podlagi tega ima vsako politično dejanje naših delegacij ali posameznih voditeljev zunaj, ali razne izjave jasno določen namen odvrniti vojno nevarnost in nevarnost od naše socialistične države, kolikor je to najbolj mogoče, ter ustvariti pogoje, da ne bomo izolirani. Maršal Tito je govoril tudi o demokratizaciji Partije. ((Potrebno je, je dejal, da vsi sodelujejo v demokratični diskusiji in da lahko vsak član Partije reče tisto, kar misli, ne da bi pri tem bij obtožen sabotaže ali sovražnosti do Partije. Borba med različnimi mnenji je potrebna v Komunistični partiji, toda prav tako je potrebno, da se vsak pokori retičnih vprašanjih s sklepi, ki so bili že sprejeti za posamezna vprašanja. Tovariši imajo na celičnih sestankih pravico svobodne diskusije«. V nadaljevanju je maršal Tito omer.-il tudi mnenje manjšine in dejal: «Ni treba obsojati osebe, ki imajo drugačno stališče od stališča večine, temveč skušati doseči s prepričevanjem, da bi se mnenje menjalo. LONDON, 17. — V zvezi z vestjo, ki jo je danes objavil «News Chronicle«, da sta se angleška in ameriška vlada sporazumeli, da čete OZN ne bodo prekoračile 38. vzporednika. je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da ne more potrditi te novice, in je pripomnil, da obe vladi to vprašanje še vedno proučujeta. Omenil je zopet Attleejeve izjave v spodnji zbornici o potrebi, da prizadeti dosežejo sporazum, še preden se sklene, da se prekorači stara meja med obema korejskima republikama. V Washir.gtonu je včeraj namestnik državnega tajnika za vprašanja Daljnega vzhoda Dean Rusk sklical predstavnike 13 držav (med katerimi so Anglija in Francija), ki so poslale svoje čete na Korejo. Sestanek spada v okvir sestankov. na katere se je skliceval Acheson ob svoji zadnji tiskovni konferenci. Navzoči so najprej poslušali poročilo Ruska o vojaškem položaju in o vprašanju prekoračenja 38. vzporednika, nato so razpravljali o političnih vprašanjih, ki bi nastala zaradi morebitnega prekoračenja stare meje še posebno v zvezi z nevarnostjo razširitve spora s Kitajsko in s povečanim pošiljanjem sovjetske pomoči na Korejo. V obveščenih krogih imajo vtis. da se ameriško stališče še ni razjasnilo. Dočim so v Wa-shingtonu naklonjeni dati Mac Arthurju proste roke v okviru sredstev, s katerimi sedaj razpolaga, se z druge strani obotavljajo nadaljevati borbo proti severu in to tem bolj, ker se druge prizadete države upirajo sleherni akciji v tem smislu. Vsekakor pa izjavljajo, da se mislijo ZDA prilagoditi sklepom OZN. V istih krogih so mnenja, da se z angleške in francoske strani pojavlja težnja, da se najde v okviru OZN rešitev, ki naj omogoči, da se vojna preneha na 38. vzporedniku. podpredisedntka državnega sveta. Za njimi pa voditelje parlamentarnih skupim. Se vedno vladna kriza na Holandskem HAAG, 17. — Ker nista Drees in Van Schaik uspela se-staviti nove vlade j® kraljica Julijama dames zopet začela po-svetovamja. Sprejela je predsed-fnika dbeh zbornic ter nato lin Guarrrike otoke. i mm TOKIO, 17. — General Mac Arthur je pooblastil tuje diplomatske misije V Tokiu, da stopijo neposredno v stik z japon-sko vlado. V emdar pa bodo ostali odnosi med Japonsko to tujimi silami pod nadzorstvom okupacijskih oblasti, ki bodo morale prejeti prepis vseh izmenjanih not. V večini primerov si bodo okupacijske obla. sti pridržale pravico dokončnega sklepa v imenu Japonske. Pri tem ukrepu pa je izlključe. na Sovjetska zveza. SiceT pa Sovjetska zveza nima v Toik.u diplomatske misije, ki bi bila akreditirana pri Mac Arthurju, pač Pa samo delegacijo v za- . vezniške-m svetu. Jošidcva vlada je danes sklenila ustanoviti posebno komisijo, ki naj revidira položaj nad 21 tisoč Japoncev, ki ao bili podvrženi aretaciji, ker so med vojno sodelovali pri civilni mobilizaciji delavcev. Iz obveščenih krogov javlja, jo. da je ministrski predsednik Jošida sklenij poslati v ZDA pr v e dni aprila posebno misijo, ki jo bo vodil finančni minister jn ki bo nadaljevala razgovore za mirovno pogodbo z Japonsko, ki jih je v Tokiu začel Dulles. Misija bi imela glav. no nalogo določiti podrobnosti za »program za jaiponsko-ame. riško gospodarsko sodelovanje«. Opazovalci izjavljajo, da bo ta misija proučila tudi načrt za skupno obrambo med obema državama. Dopisnik «New Yoitk Timesa« pa javlja iz Laike Successa, da so ZDA predlagale, naj bj s« naglo sklenila z državami Tihega oceana pogodba za vzajemno cforambo proti komunističnemu napadu v smislu Mon-roeve doktrine, če bi se sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko zavlekla. Vsaka država podpisnica te pogodbe (ZDA Avstralija, No. va Zelandija, Filipini to Japonska) bi morala smatrati, da je vsak oborožen napad na eno od ostalih članic izvršen tudi proti njej. Jamstvo za vzajemno pomoč se bj razširilo tudi na otoke ZDA na področju Tihega oceana vštevši Havajske Zatišje na odseku Voniu-Cipjona Po ameriških poročilih so imeli Kitajci v dveh mesecih 250.000 mrtvih Položaj na fronti v glavnem nespremenjen nanjo politiko, ki gre po trač-1 sprejetim sklepom. Napačno je KOREJSKA FRONTA, 17. — Na odseku Vonju-Cipjong so Severnokorejci in Kitajci izvedli manjši umik. To je drugi dan, odkar vlada na tem odseku mir. Zdi se. da bodo poslali v borbo zveže čete ali pa da bodo poskušali kriti r.apad na vzhodni del fronte Sile Commonvvealtha. ki napreduje, jo na cesti Cipjong-Joju so nadaljevale s svojim Dočisnim napredovanjem kljub hudemu odporu nekega severnokorej. skega bataljona. Največja nevarnost za sile OZN na osrednjem odseku fronte je na njenem vzhodnem krilu, kjer sta dva sovražniko. va polka odrezala važno cesto, ki seka glavno cesto Vonju-Ce-čon Severnokorejci so nape *niZacii bile do-«ta 3an»kern !‘ne- Medtem ko je ' na*ten^ živalst- vu Tr- h^ted^ vr*te večjih etHf.p Prireja Slo- lokuedi i^r^tevno,? ?Tnisti strujo .skrajne levice britanske laburistične stranke«; glede Stalinovih izjav o OZN Se isti list sprašuje, ali ima Stalin, ko je tako silno napadel OZN, namen odtegniti se iz Združenih narodov. «Aurore» pa piše samo, da »skuša Stalin v svojem propagandnem intervjuju do-kazati, da hoče Sz mir«. «Franc Tireur« je mnenja, da je intervju namenjen predvsem «notranji uporabi«, vendar P® da prinaša nekaj novega: ostro napada Veliko Brkanijc prav tako. če celo ne še bolj, kakor ZDA. «Combat» je mnenja, da besede «vojna ni neizbežna vsaj v sedanjih okoliščinah«, pomeni znak ostrejše akcije v predvidevanju vojne, ki jo v bistvu smatrajo za neizoezno« «Figaro» pa se sprašuje, ali je hotel Stalin v pripravljanju konference štirih potolažiti Zahod, «katerega prebujenje ga lahko samo vznemirja. ((Propaganda« — to je prva reakcija ameriških parlamentarnih krogov. Senator Wherry izjavlja, da sovjetski voditelji iahko dokažejo odkritost svojih miroljubnih namenov s tem, da «zahtevajo °d Kitaicev, naj prenehajo borbo na' Koreii in s tem, da odrečejo pomoč severnim Korejcem« V Washingtonu se sprašujejo, ali ne skuša Stalin začeti novo »ofenzivo miru«. Med drugim pa ugotavljajo tudi. da ie Stalin podal svoie iziave ravno v trenutku, ko v Washinetonu razpravljajo o pošiljanju novih čet v Evropo V ameriški prestolnici izjavljajo, da v pomanjkanju vsakršnega ((konkretnega dejanja« s strani Moskve, Stalinove izjave ne prinašalo nobene spremembe. * * * Angleška vlada je danes izročila sovjetskemu poslaniku v Londonu Zarubinu angleški odgovor na sovjetsko noto od 20. januarja, s katero so- vjetska vlada obtožuje Veliko Britanijo, da je prekršila pots-damske dogovore in določbe angleško-sovjetske pogodbe. V uradnih krogih izjavljajo, da so imeli to noto izročiti prve dm prihodnjega tedna, s tem da so jo izročili danes, predstavlja tudi odgovor na včerajjšnje Stalinove izjave. Britansko noto so sestavili s posvetovanjem francoske vlade, ki jo je Sovjetska zveza tudi obtožila, da je prekršila franco-sko-sovjetsko pogodbo iz leta 1944. Predvidevajo, da bo francoska vlada poslala v Moskvo podobno noto. Angleška nota poudarja obtožbe. ki jih je Attlee izrekel v spodnji zbornici proti sovjetski politiki in v zvezi s sovjetskim oboroževanjem ter v zvezi s sovjetsko odklonitvijo, da bi sodelovala pri nekaterih mednarodnih organizmih. Nota obtožuje sovjetsko vlado tudi, da je ovirala sklenitev mirovne 'pogodbe z Avstrijo, in poudarja na koncu, da Velika Britanija nima nobenih napa dalnih namenov proti Sovjetski zvezi m njenim zaveznikom ter da nima namena obnoviti nemškega napadalnega militarizma in ne bo dovolila, da bi sg nje- no okupacijsko področje v Nemčiji uporabilo kot oporišče za napad. Angleška vlada je pripravljena z razgovori s sovjetsko vlado iskati v duhu angleško-sovjetske pogodbe rešitev glavnih vprašanj, ki bi omogočila stvarno m trajno izboljšanje njenih odnosov s Sovjetsko zvezo V ameriškem državnem de-partmanu sodijo, da je Stalinov intervju bolj obramba poteza m dokaz, da Sovjetska zveza zgublja tla v propagandistični kampanji. Glede ostre britanske note Sovjetski zvezi pa imajo v vašingtonskih političnih krogih vtis, da napetost med velikimi državami narašča. Kljub vsemu temu pa pripominjajo, da zahodne države nadaljujejo priprave za konferenco štirih m v kratkem bodo poslale zahodne države Sovjetski zvezi novo noto glede sestanka namestnikov štirih zunanjih ministrov. Do sedaj se zdi, da se v ZDA ne mudi z odgovorom na Stalinove obtožbe, kajti večji del Stalinovih napadov je bil naperjen izrecno proti Attleeiu. Predstavnik državnega de-partmana pa je nocoj izjavil, da Stalinove izjave predstavljajo nadaljnje potvarjenje resnice in ne morejo zatemniti dejstva o sovjetski odgovornosti za napad na Koreji. Nato je še izjavil, da imajo Stalin in njegovi zavezniki možnost odvrniti grožnjo vojne, če to hočejo in da je sedaj splošno mnenje, da nevarnost, ki grozi svetu, prihaja iz Kremlja. dovali 10 km - d Cečor.a, Vojaški komenta or radio Moskve Dolkovn k Tolkanov je govoril o «počasnosii želj«, s katero se ie vršila Mac Arthur, jeva ofenziva ter dodal, da so Severnokorejci kljub sovražnikovemu napredovanju izvršili v prvih dneh februarja močan protinapad. ((Prezgodaj je, da bi se moglo reči kar koli re •ultatih tega protinapada — je nadaljeval Tol an v tisto, kar se lahko smat a za gotovo, je dejstvo, da so Severr.okorej. ci ohranili svoje položaje in da so ti položaji odlični za uspešen zaključek protiofenzive«. Ameriški poveljniki — kot poročajo iz Washingtona — so prepričani da sile OZN na Koreji lahko nudijo odpor v primeru, če bi Kitajci vrgli v borbo milijon Hudi. Tak optimizem je izrazil zlasti general Bradley. načelnik glavnega štaba v nekem pogovoru. Ta optimizem ima podlago dejstvih, da «človeško morje«, ki ga Kitajci uporabljajo nima uspeha spričo koncentriranega ognja zavezniških čet in kombiniranih napadov letalstva in mornarice Nekateri oficirji so nato izrazili mnenje, da tudi če bi Kitajci, ki imajo sedaj na Koreji pol milijona ljudi, sklenili upo. rabiti še Pol milijona vojakov ne bi uspeli doseči odločilne zmage,, temveč bi potisnili za vezniške sile do Pusana, kjer bi se one lahko branile. Isti vojaški strokovnjaki so mnenja, da je za odločilno zmago na Koreji potrebno u-porabiti proti silam OZN en milijon in pol ljudi, t. j. tri četrt vseh dobro opremljenih čet, s katerimi sedaj razpolaga Kitajska. General Bradley je po drugi strani izrazil mnenje, da so imeli Kitajci do zdaj 250.000 mrtvih v zadnjih dveh mesecih. Iz Londona poročajo, da je dopisnik «News Chronicle« iz vedel iz zanesljivih virov, da so ZDA in Anglija sklenile u-kazati Mac Arthurju, naj se njegove čete ustavijo na 38, vzporedniku. Dopisnik dodaja, da bi imel v tem primeru general Mac Arthur možnost pre. koračiti staro mejo le na nekaterih točkah in sicer ne v globino ter samo iz taktičnih razlogov. Vse to naj bi se izvedlo v upanju in pričakovanju da bi moglo priti do mirne rešitve spopada. Spi glede Sredniega eiMa ■ med taiie, M ie Ang.de PARIZ, 17. - Pariški poluradni dnevnik »LE MONDE« objavlja, danes P°d naslovom »Velika Britanija si ie vzela sama izključni monopol na Srednjem vzhodu« hud napad na angleško politiko v tem predelu sveta. V članku se trdi, da je zelo verjetno Francija že dala vedeti Wasningtonu, kakšno važnost polaga na obdržanje obstoječega stanja na Srednjem vzhodu in dodaja: «Zdi se, da se vrši poskus* da bi se Francija izključila iz tega dela sveta. In vendar so komaj pred tremi meseci Fran. cija, Velika Britanija jn ZDA v tristranski izjavi izrazile svojo popolno enakost gledanj« na Bližnji vzhod in svoje sodelovanje glede vseh vprašanj v zvezi s tem predelom. Tudii je res, da je angleško zunanje ministrstvo dalo izrecna jan> stva glede spoštovanja te izjave. Toda, težko je ne videti stališča britanskih agentov, ki so teimu popolnoma nasprotna. Na tihem se izvršujejo načrti Law-remcea in Velika Britanija se smatra, da je edina sila v tem predelu. To je nedopustno in se ne strinja s tristransko izjavo: pozabljati na solidarnost, ki je v njej Izražena, bi pomenilo tvegati, da pride do nezaželenih rezultatov.« V članku se nadalje obžaluje, da ni bilo do zdaj izdano nobeno uradno poročilo glede rezultatov tajne konference na Malti, ki je bila zadnje dni ja. nuarja med ameriškimi to angleškimi funkcionarji in ki je bila najavljena kot prva v dolgi vrsti konferenc. «Zdi se, da j« Anglija od ZDA za tista predele dosegla .menico in Manco’«, pravi članek. LA VALLETTA, 17. — Guverner Je sklenil razpustiti zakonodajno skupščino na predlog ministrskega predsednika, Dan razpustitve In razpisa novih voltev bodo čimprej določili. Februar 1944. Vračamo se iz Benečije, kjer je brigada, Sreč. «e Kosooehi približno mesec časa utrjevala gibanje NOV med beneškimi Slovenci. Od Matajurja vse do Krna in Ca-drske planine je širila borbeno navest med domačini, ki so bilj v začetku zelo nezaupni in nedostopni. Ko smo se spoznali pa jim je bilo žal, da jih zapuščamo. Dekleta so začela prihajati •na «mitinge», mamice Pa so nas hotele zadržati s Izostanji-bur-jami. Na Vršnem so postregli celo s tobakom iz kamiličnega cvetja... Predrto preidemo čez Sočo, se ustavimo še v Srednjem, da še enkrat pokramljamo s tamkajš-njimi prebivalci ter da se odpočijemo od dolge poti. Kultur- Kmečka zveza zahteva ustanovitev dvoletne slovenske kmetiiske šole ni odsek priprarvlja zadnji »mitinga v Benečiji, katerega se bomo številno udeležili. Drago Stoka, politični komisar, se pripravlja na referat. Njegova beseda je gladka in privlačna ter vzbuja zaupanje v slehernem Človeku. V večerni tišini se začuje strojnica in pokanje pušk. Švabi napadajo od Kuščarjev. Mraz je začel pritiskati. Noč prebijemo v pripravnem stanju, vendar mimo. 19. februarja začno leteti proti nam svinčenke od nasprotne strani. Sovražniku je uspelo, da je pretrgal zveze med našimi edini-cami. To je že malo bolj resno. Švaba potiska proti nam fašistične bi belogardistične horde. ki nas divje napadajo. Nad no/mi začno krožiti avioni, ki z ostrimi daljnogledi vidijo vsak naš premik. Okrog poldne se začne bombardiranje, ki pa Glavni svet ASIZZ ima danes 18. februarja sejo ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. nam ne povzroča škode. Letala krožijo nad nami stalno. Ko prenehajo bombardirati, začnejo obstreljevati s strojnicami. Kljub vsemu obdržimo položaje. Proti večeru svinčena ploha preneha, sovražnik opušča borbč. Zbor! Naši borci se vračajo s položajev utrujeni od celodnevne borbe. Med zadnjimi se vrača Milan Starc (ki je umrl pred dobrim letom, op ur.) s Kontovela. Opoteka se; mislimo, da od utrujenosti, toda... v rokah nosi dve brzostrelki. iBrez besed pomoli eno proti nam... dih nam zastaja.., »Dra-go???» «Da, Drago... je padel... Drago je padel na vrhu hriba, ko se je borba že bližala koncu. Naša žalost nima besed. Padel je tovariš, ki smo ga vsi ljubili zaradi njegovega zglednega tovarištva in požrtvovalnosti. Padel je tovariš, kateremu ni manjkalo dobre’volje in poguma tudi v najbolj kritičnem primeru Drago! Dal si svoje življenje za osvoboditev naroda. Tebe -ni več. ali ti živiš med borej Kosovelova brigade, ki te ne bodo nikdar pozabili. ti živiš med ljudstvom, ki te je poznalo od Brkinov tja do belega Krna. M. Z. RADA Kakor smo že poročali pred časom v Primorskem dnevniku, je Kmečka zveza s svojo vlogo Zavezniški vojaški upravi zahtevala ustanovitev dvoletne kmetijske šole, za'o smo se obrnili na tajništvo Zveze, da nam pojasni, kako se to vprašanje rešuje. Tajnik Zveze ram je pojasnil,da se kmetijstvo cone A Tržaškega ozemlja nahaja v še precej kritičr.-em stanju zaradi nezadostne skrbi merodajnih oblasti do te panoge gospodarstva, čeprav se 10 odst. celotne ga prebivalstva tega ozemlja ukvarja s kmetijstvom in presega povprečna vrednost letne kmetijske proizvodnje povprečno 2500.000 lir. četudi sedanji proizvodni sistemi niso modemi irz to prav zaradi pomanjkanja strokovne izobrazbe naših kmetovalcev. Kmečka zveza, ki se zavzema za vsa kmečko gospodarska vprašanja, ;P smatrala za svojo dolžnost zaht vati v invnu svojih članov in vseh kmetovalcev, bivajočih na tem ozemlju, katerih je 95 odst. slovenske narodnosti, ustanovitev dvoletne slovenske kmetijske šole, kj bi brez nadaljnjega pripomogla k oovečaniu kmetijske proizvod-je, zvišanju življenjskega sta-darda kmetijskega sloja in bi bila tudi v korist celotnega tukajšnjega gospodarstva. Oddelek za prosveto prj ZVU se je že ra prvo vlogo Kmečke zveze, s kamero j« zahtevala otvoritev take s‘rokov. ne šole, postavil na negativno stališče in hotel dokaz-ti, da na naš^m t eri tori iu ne obstajajo možnosti za otvoritev take šole, zaradi pomanjkanja potrebnih denarnih fondov in ker bi od take šole kmečko gospodarstvo imelo zelo malo koristi Ze to prvo stališč” urada za prosveto je jasno pokazalo, kako odgovorni organi upoštevajo notrebo strokovne izobrazbe naših kmetovalcev in do Kmečkega gospodarstva. Seveda, se Zve^a s takšnim odgovorom ni zadovoljila, ter je ponovno s svojo drugo vlogo ZVU prikazala z vsemi potrebnimi podatki potrebo po ustanovitvi dvoletne slovenske kmetijske šole. Tudi na to drugo vlogo je ZVU odgovorila, da predlog ne more biti sprejet in podort pri drugih ustanovah (občinskih, pokrajinskih) in sicer iz sledečih razlogov. 1. Ker taka šola na našem ozemlju ne more uspevati. Uoravičena zahteva delavcev v kamnolomih na Repentaboru Dne 15 februar;a je imel izvršilni odbor Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko svojo sejo, na kat-ri so navzoči obravnavali vorašania v zvezi z delovnimi nogoji raznih kamnolomih rbčine Repen. tabor ter o vpraš->-ju socialnega zavarovanja de’avcev zaposlenih v kamnolom-'h. Vdi «tečai-rdke« kakor za delo (mePoraci-ie itdri. ZVU bi morala rirru"i-ti možnosti, da v okviru t»h del ustanovi dvoletno kmetijsko šolo Prav gotovo bi bila uporabo fondov boliustrezaj ča.' erb's ustanovilo tu sred;šče, ki ne bi imelo samo p-men izobraževalnega značaja, temveč bi dejansko postalo gonhna sila za razvoj splošnega kmečkega gospodarstva. Ce upoštevamo, da bi lahko dvignil; kmetijsko nroi?_ vodnjo samo ža 10 odsL, bi se kmečka proizvodnja zvišala v vrednosti 1/4 milijarde lir let | no, ne glede ne možne kvalitativne spremembe pridelkov. Trditve Oddelka za prosveto, da se taki šoli upira podežsl-sko liudstvo ne odgovarjajo resnici, Kmečka zveza je prav na podlagi zahteve svojih članov, ki so prikazali nujnost ustanovitve take kmetijske šo_ le in nadaljnjih kmetij kih usmerjevalnih tečajev za't'vala od ZVU otvoritev dvoletne slovenske kmetijske šole. Dolžnost prav prosvetnega oddelka pri ZVU pa je vlivati tudj P« svojih podrejenih organih na pravilno vzgojo š 1' obveznega naraščaja in njihovih roditeljev tudi o potrebi umne izbire stroke posebno za podeželski naraščaj. Oddelek za prosveto ne bi smel pri reševanju te°a vprašanja gledati samo s čisto šolskega stališča, amp k bi se moral poglobiti tud na splošni go. soodarski pomen,ki biga m°la taka kmetijska strokovna šola. Tako negativno stališče, kot ga zavzema ZVU v tem vprašanju, ne odgovarja niti ootre-bam niti pravicam naš”ga kmetovalca, tudi se v tem vprašanju vodi diskrroiracij-ska poli' ika naspr ti slovenskemu prebivals vu te cone. Kmečka zveza še nad-lje vztraja pri zahtevj otvoritve dvoletne slovenske kmetijske šole, M. K. NOVA SLOVENSKA KNJIGA V TRSTU »TRŽAŠKI RIBJI TRG“ Gregorčičeva založba v Trstu nam je pripravila prijetne presenečenje. — Po dolgem času smo zopet dobili v roke slovensko knjigo mislimo namreč: v Trstu izdano), Veseli smo pa toliko bolj, ker gre za čisto svojevrstno in lepo knjigo. Napisal jo je našim ljudem dobro znani profesor Tone Penko. Knji. ga ima naslov ((Tržaški ribji trg». Avtor v njej na poljudno - znanstveni način pripoveduje o ribah in drugih morskih živalih, ki jih ljudje lahko vidijo (in tudi kupijo, kolikor niso predrage) na tržaškem ribjem trgu. Knjiga se torej nikakor ne namerava predstavljati kot strogo znanstvena, temveč je pisana na lahkoten način, da jo bo vsak naš človek z veseljem lahko vzel v roke. Prepričani smo, da bodo z nabavo te knjige, ki se po-naša_ še z zelo prikupno opremo, pohiteli zlasti vsi slovenski ribiči, pa tudi vsi ostali Slovenci. Kmečka v Jflačkovljali« posvetovanja Cerovljah in Ricmanjili lilamam v "Scorpione" Včeraj ob 18. uri je bila v galeriji «Scorpione» otvoritev umetniške razstave kiparja Sigfrida Maovaza. Otvoritve se je udeležilo večje število občinstva, ki si je z velikim zanimanjem ogledovalo dela mladega umetnika, ki smo ga do sedaj poznali p0 njegovih kipih, v katerih je upodabljal skoro izključno živali. Dar.-es razstavi a Maovaz po. sebna dela, reliefe, vtisnjene v tanke medene plošče z narobne strani, katere ustvarja umetnik z ošiljenim svinčnikom brez predlog. Strokovno kritiko o zanimivi razstavi, ki je vzbudila odobravanje vseh prisotnih, objavimo prihodnjič. V petek 16. t. m. je bilo v Mačkovljah posvetovanje tamkajšnjih kmetovalcev, kateremu je prisostvoval tudi tajnik Kmečke zveze. Po poročilu, ki ga j*, podal tajnik o pomenu ustanovitve te ustanove o njenih r.alogah jn uspehih v korist kmečkega gospodarstva so prisotni izrazili potrebo še trdnejšega združenja v obrambo svojih kmečkih interesov. Pritoževali so se zaradi nerazumevanja potreb kmečkega gospodarstva ZVU, kj jim je zaprla dvolastniške hloke in tako onemogočila, da bi čez te prehod^ prevažali kmetijske potrebščine, ki jih rabijo pri obdelovanju svojih zemljišč onstran demarkacijske črte. Na pojasnilo, ki ga je dal tajnik Zveze o poteku reševanja tega vprašanja, ki še vedno ni rešeno, so prisotni ožigosali občinsko upravo občine Dolina, ker se ji ri zdielo potrebno niti odgovoriti na piano Kmečke zveze, v katerem je zaprosila, da naj županstvo posreduje pri merodajnih oblasteh za ponovno otvoritev zaprtih dvolastni-šfcih prehodov. Prikazali so potreho zgraditve napajališča in postavitev novih javnih pip, ker obstoječa ne zadostuje potrebam te vasi. Tudi v tem vprašanju so kritizirali delovanje občinske uprave, ki nakazuje denarne fonde za zgraditev še druge javne pokrite pralnice v Dolini, medtem ko Pa se j, za Mačkovlje ne zdi potrebno niti postaviti tako potrebnega javnega napajališča ir. niti pravilno vzdrževati občinsko cesto Dolina-Mačkovlje. Potrebno bi bilo tudi, da bi se občinska uprava zavzela za ■ Dvoje cest? Ne, ena! PPPP! fT? wsF T|| P^5^Ppi Po takšni cesti, kakršna je na levi sliki, boste potovali z Opčin v Veliki Repen, dokler boste še na ozemlju tržaške občine. Od ovinka dalje pa je — kot bi odrezal — lepa cesta, kot jo vidite na desni sliki; od Mm naprej je namreč že ozemlje repentaborske občine. Tatovi in tatiči Predsinočnjim se je oglasila pa policiji 35-letna Laura Ros-so, stanujoča v Ul. Tiepolo in javila, da sq ji neznani tatovi dan prej v trgovini jestvin na Trgu Vico odnesli usnjeno denarnico s 5900 lirami, fjedeminšestdesetletna Gem- ma Orazem iz Skedenja pa se je pritožila na policiji, da so tatovi ponoči vlomili v njeno stojnico, kjer prodaje sadje, in ji iz nje odnesli blaga v vrednosti 10.000 Ur. V obeh primerih je policija uvedla preiskavo. Neprevidni kolesar Šestdesetletni trgovec Ura-berto Crainich, stanujoč y Ul. Gatteri 7 se je včeraj dopoldne s kolesom zaletel na Trgu Tom-maseo v nasproti vozeči avto. mobil. Pri tem je dobil več lažjih poškodb po desni roki in po obrazu, zaradi česar se j bo moral zdraviti 10 do 15 dni. Nesreče na delu Armando Chiarda iz Ul. Pic-colomini. ki je zaposlen v industrijskem pristanišču v Za-vljah, se je včeraj ukvarjal z prekladanjem težkih kamnov. Eden od teh mu je natri sredinec leve roke, tako da so mu ga morali v bolnici kasneje odrezati. Rano si bo moral zdraviti 12 do 20 dni. Dvajsetletnemu tapektniku Brunu Modriju iz Ul. Alviano 11 pa je tapetniški stroj sezul noht na sredincu desne roke ter mu ranil tudi ostale prste. Prepeljali so ga v bolnico z avtomobilom gospodarja, kjer je zaposlen. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč V mizarski delavnici Pangos v Ul. D’Azeglio 18 si je včeraj do kosti odrgnil palec leve roke 17-letni Aleksander Furlan iz Ul. Bovedo 45. Rano mu je povzročila krožna zaga, pod katero je Furlan po nesreči vtaknil roko. Zdraviti se bo moral 15 do 25 dni. zgraditev mostu čez hudournik «Reka», ker morajo sedaj na svoja zemljišča, ki se nahajajo onkraj hudournika po velikem ovinku, kar jim povzroča ogromno izgubo časa na škodo kmečkega gospodarstva. Kmečko zvezo so zaprosili, da naj po možnosti posreduje prj merodajnih oblasteh, da bi se očistil oni del hudournika, ki sedaj povzroča poplave njihovih zemljišč in ogromno škodo. Prj zaključku posvetovanja so vsi prisotni izrazili željo, da bi se taki sestanki še vršili. no potrebni za nadaljnji obstoj živinoreje. Dosedanji pašniki so bili namreč pogozdovani in na teh zemljiščih sedaj m,j dovoljeno, da bi se živina pasla. Mnogo drugih in važnih vprašanj je bilo obravnavanih na sestanku, kj so velike važnosti za domače kmetovalce. Takih vaških posvetovanj si še želimo Posvetovanje v Ricmanjili Pred drneVi je bjjo v Kicma-njih posvetovanja vaških kmetovalcev. Na željo domačih kmetovalcev se je odzval povabilu zastopnik Kmečke zveze, ki je ob-razložil prisotnim veliki gospodarski in moralni pomen obstoja Kmečke zveze, ki na vseh poljih zastopa interese naših kmetovalcev in s tem olajša im rešuje nešteto važnih tehničnih, davčnih, pogodbenih, in merit-venih vprašanj, ki tarejo našega kmetovalca. Prisotaj kmetovalci so se pogovorili o važnih vprašanjih ju-sarskega zemljišča ter indu-efcrijsfce cone. Na tem sestanku se je razvide! veliki pomen, dia bi sa vaški kmetovalci bolj zavzeli za j usaraka zemljišča, ki po sedanjih zakonih morajo biti u-pravljana po samih prizadetih kmetovalcih. Pri tem vprašanju bo Kmečka zveza p odvzela vse potrebne korake. Dogaja sp namreč, da gre za odkup velike površine ju serake ga zemljišča v «valah», kjer misli miljska občina vzeti denar, ki bo prišel iz odkupa, medtem ko denar od odkupa mora na vsak način iti v prid vasi. in sicer Za vse tiste potrebe, ki bi izboljšale gospodarstvo kmetovalcev. Vaški kmetovalci se tudi pritožujejo, da je v Ricmanjih pomanjkanje pašnikov, ki so nuj- IZPRED SODIŠČA Znižana kazen razpečevalcu pas|ega mesa Sedmega decembra lani je okrajno sodišče obsodilo znanega neprijatelja pasjih mrcin na 25 mesecev, in 15 dni zapora ter 51.500 lir kazni, ker je uboge kužke kradel, jih pobijal, odiral in meso prodajal po mestu za kozličkovo. Poleg njega so bili obsojeni še trije obtoženci, in sicer Giuseppina 4vian, Maria Miloš in Giuseppe Hervat, vsak na 15 mesecev zapora, ker so pasje meso kupovali jn ga brez predsodkov cvrli in pekli svojim gostom. Ker Pa se zagovorniki obtožencev advokatje Presti, Jacuz-zi jn Terpin niso zadovoljili z razsodbo ter vložili priziv, je prišla pasja zadeva včeraj pred okrožno sodišče, kjer so glavnemu grešniku kazen občutno znižali, vse ostale obtožence pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Po novi razsodbi bo moral Mariano Tosches odsedeti 9 mesecev zapora in plačati 9000 lir kazni zaradi kraje in pre. vare, oproščen pa je bil obtožbe, da je trpinčil živali, ker ni za to zadostnih dokazov. Predsednik Wittica, tožilec De Franco zapisnikar Neri. Sestanek v Cerovljah V četrtek je til v Cerovljah posvetovalni sestanek kmetov, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik Kmečke zveze. Po poročilu, ki .ga je ta podal o deloVaniu Zveze v preteklem letu m o položaju, v katerem se nahaja kmečko gospodarsko. ki postaja vedno bolj kritično in to prav zaradi nerazumevanja merodajnih organov, Id nepravilno gledajo Posebno so obsojali občinsko upravo Devin - Nabrežina, ki nesmotrno razprodaja jusarska zemljišča 'na škodo urravičer,-cev, ne da bi prej vprašali vsai za mnenje prizadetih. Ugotovili so. da tako razprodajanje zemljišč ne samo da škoduje gospodarstvu posameznih vasi in celotne občine, ampak pomeni tudi razlaščanje slovenskega kmeta in poizkus vrivanja italijanskega prebivalstva v čisto slovenske kraje z namenom, da bi naše podeželje spremenilo narodno lice v korist tujcev. Kar se tiče obnavljanja v vojni požganih poslopij se pa pritožujejo, ker še do danes niso bili obnovljeni nekateri hlevi tako, da živinorejci nimajo kje imeti svoje živine. Zahtevajo od merodajnih ob. lasti, ki bi morale za to skrbe. ti, da naj že enkrat pristopijo k temu delu in naj ne samo na to panogo gospodarstva, se j obljubljajo, ker s samimi obje razvila živahna diskusija. I IjuSami se ne reši vprašanje. SINDIKALNE BELEŽKE namesto odpustov z dela ho vodstvo Jriphovicir zmanjšalo deloval urnih Uslužbenci Splošnih javnih skladišč bodo prenehali z delom nadur Uslužbenci INAM in vprašanje izplačila mesečnih zneskov • Včeraj podpisan sporazum za tiskarske delavce komercialnih tiskarn Pretekli petek so bila na U-radu za delo pogajanja, na katerih so predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki vodstva podjetja «Tripko- vich» razpravljali o zadnjem ukrepu vodstva samega, ki predvideva odpust 21 tamkaj zaposlenih delavcev; med odpuščenimi delavci bi bili tudi taki, ki so družinski poglavarji in ki imajo nad deset službenih let. Po dolgih pogajanjih je bilo končno sklenjeno, da vodstvo prekliče orne. njeni ukrep; namesto tega je bil sprejet nov sklep, da se namreč v podjetju samem uve-dčjo delavske izmene z zmanj-čanim delovnim urnikom. Z novim ukrepom bodo tako prizadeti vsi delavci, ki bodo prejeli glede na znižani delovni urnik tudi nižje plače. Bo nov ukrep zadostoval, da bodo tudi v naprej preprečeni novi odpusti z dela, ali pa bo uspel samo zaiasno zaustaviti omenjene odpuste? a** Včeraj popoldne se ie sestal Enotni sindikalni odbor, da bi obravnaval vprašanje položaja, ki je nastal po končanem referendumu uslužbencevSplošnih javnih skladišč. Ker so se uslužbenci Splošnih javnih skladišč s pomočjo referenduma izjavili za pričetek stavkovnega gibanja, ki se naj postopoma zaostruje, je Enotni sindikalni odbor po celotni proučitvi položaja sprejel sklep, da se prične s poostrenim stavkovnim gibanjem, katerega prva posledica bo ukinitev nadurnega dela; če bi omenjeni u-krep ne privedel do zaželene rešitve spornega vprašanja, bodo uslužbenci Splošnih javnih skladišč v prihodnjih dneh svojo borbo še zaostrili. Vodstvo INAM in sindikal- 1/sem, ki so mi pomagali v hucii bolezni, se najiskreneje zahvaljujemo. Pečar Josip in družina Bazovica št. 115. KOLEDAR Nedelja 1». februarja Simeon, Drago Sonce vzide ob 7.05, zatone ds 17.35. Dolžina dneva 10.30. Luna vzide ob 13.45, zatone ob 5.33. Jutri, ponedeljek 19. februarja Konrad, Miloslav Hej brigade .. Hej brigade, hitite, razpodite, zatrite požigalce slovenskih domov! Hej irašluca, zagodi, naj odmeva povsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje, pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih in po grapah temačnih vse od zmage do zmage naprej! Cez poljane požgane tja do bele Ljubljane naša vojska prodre kot vihar. Dokler tu so brigade, kdo zemljo nam ukrade? Na slovenskem smo mi gospodar! SPOMINSKI DNEVI 1564 je bil rojen Galileo Gali- lei, eden največ.jih priro-doslovcev vseh ča~ov Umrl je 8. januarja 1642. Glasbena šola v Trstu Sporočamo vstm staršem naših gojencev kakor tudj vsem onim, ki se zanimajo za napredek na'e mladine na glasbenem polju, da bo v sredo, 21 februarja ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma (Avditorij) vhod v Ul. Teatro Romano javna produkcija gojencev naše šole. Nastopilj bodo gojenci iz klavirskega, violinskega, so-lopevskega in harmonikaškega oddelka. Vstop bo prost vsa. komur. Ravnateljstvo GLASBENA MATICA Odborova seja bo jutri v ponedeljek- 19. t. m. ob 20.30 v Ul. R. Marjna 29. OF Obveščajo se vsi člani Osvobodilne fronte v Nabrežini, ki še niso zamenjali članske izkaznice, da se javijo na sedežu OF (Dutkova hiša). Danes: v Saležu bo bo 9. uri v običajnih prostorih konferenca Osvobodilne fronte za občino Zgonik. Razpravljalo se bo o politično-gospodarski problematiki občine Zgonik, v Nabrežini bo na sedežu ob 9. uri sestanek Osvobodilne fror.te, na katerem se bo razpravljalo o važnih politično-gospodarskih vprašanjih, v Sesljanu bo ob 14.30 v dvorani (pri peku) sestanek Osvobodilne fronte za Se-sljan in okoliške vasi. Na dnevnem redu bodo lokalna politično-gospodarska vprašanja. pri Sv. Ani bo sestanek članov OF. Sestanek se bo vršil na običajnem mestu. PROSVETNA DRUŠTVA ne organizacije so prejeli v petek določbe sporazuma, ki predvidevajo izplačilo mesečnega prejemka v znesku, kot je bil določen z zakonom štev. 130. Da bi proučil vse te določbe, se je sestal še istega dne upravni svet INAM ki je bil mnenja ,da bi bilo v sedanjem trenutku nemogoče sprejeti te določbe. Proti temu stališču so z vso odločnostjo nastopili sindikalni predstavniki; prišlo je končne do sporazuma, ki predvideva izplačilo mesečnih zneskov v sledeči višini; Kategorija A in B- uslužbenci s plačami nad 39.6U0 lir bodo prejeli znesek 13.000 lir, uslužbenci s 33.600 lir do 39.599 lir plače znesek 12.000 lir, uslužbenci s plačo 31.400 do 33.599 mesečni znesek 11.000 lir; uslužbenci s 26.000 do 31.399 lir mesečne plače znesek 10.000 lir; uslužbenci s 23.300 do 26.599 lir mesečne plače znesek 9.000 lir, u-službenci s 17.700 do 23.299 lir mesečne pliče znesek 8000 lir; uslužbenci s 14.400 do 17.699 lir mesečne plače znesek 7.000 lir; uslužbenci s 13.200 do 14.399 lir mesečne plače znesek 6.500 lir; uslužbenci z 12.000 do 13.199 lir mesečne plače znesek 6.000 lir; uslužbenci s plačo nižjo od 12.000 znesek 5.000 Ur. Kategorija C: uslužbenci z 12.200 do 13.700 lir mesečne plače, znesek 4.500 lir; uslužbenci s plačo nižjo od 12.200 lir znesek 4.000 lir. * * * Včeraj je bil na Uradu za delo podpisan sporazum, ki predvideva prilagoditev plač za tiskarske delavce komercialnih tiskarn. Sporazum so podpisali predstavniki Združenja industrijcev ter predstav- j niki sindikalnih organizacij. Glede tiskarskih delavcev, ki delajo pri dnevnikih pa vprašanje še ni bilo rešeno; sindikalni predstavniki namreč še vedno čakajo na odgovor Združenja industrijcev. Pred časom 30 industrijci dali nove predloge za rešitev tega vprašanja, ki so jih pa tiskarski delavci odklonili. Dokler Združenje industrijcev ne bo odgovorilo, bo ostal položaj seveda neizpre. menjen. Prosvetno društvo uLonjer-Katinaran bo imelo v četrtek I. marca 1951 ob 20. uri v svojih prostorih občr.š zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo članstvo na polno-število udeležbo. Odbor SINDIKALNE VESTI C lan; tajništva Zveze enotnih razredtr.ih sindikatov Tržaškega ozemlja bodo imeti jtutri 19. L m. ob 19 sejo. Vsi člani tajništva te cone so napirošeni, da se sestanka točno in polnoštevilno udeležijo; na dnevnem redu bo namreč diskusija o vprašanju manifestacij za letošnji 1, maj. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico so darovali: Rebula Marija, Prosek 300 lir; Košuta Marija, Sv. Križ 170; Gorjan Marija, Sesljan 500; v spomin brata Stanka Vi teza daruje družina 1000; družina Čepar v počastitev spomina Stanka Viteza 500. Za pevsko društvo Barkovlje: V počastitev spomina Stanka Viteza daruje družina 1000 lir. I.l!l RADIO m JUG0SL.C0HE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ati 1412 kc) NEDELJA 1*. FEBRUARJA »51 7.15: Poročila v italijanščini. 7.30: Napoved časa - poročila v slovenščini. 8.30: Kmetijska ura (slov.). 9.00: Odlomki iz klavirskih koncertov. 9.30: Kmetijska ura (ital.). 10.00; Folklorna glasba. 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.). 11.15: Koncert klarinetista Marja, na Kodelija in flavtista Borisa Čampe. 11.45: Glasba po željah (siov.). 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini. 13.30: Pionirska ura (slov.): Ob 80-letnici F. a Finžgarja. 14.00: Vesela ura (ital.). 14.45: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje (slov.): Slušna igra - Josip Jurčič - Hči mestnega sodnika, reportaža - Milijon novih trt, vmes narodna glasba. 18.30: Pesmi naših narodov. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini. 20.45: Politični pregled (ital.). 22.00: Športna poročila (ital.). 23.00: Zadnja poročila v italijanščini. 23.05: Zadnja poročila v slovenščini. Ponedeljek 19. februarja »51 6.45: Poročila v italijanščini. 7 00: Napoved časa - poročila v slovenščini. 12.00: Koncert združenih or- kestrov J. A. 12.30: Skladbe za harmoniko. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Napoved časa -poročila v slovenščini. 13.15: Pevski koncert baritonista Janeza Triler-ja. 13.40: Pogovori o jeziku (slov.). 14.00: Igra vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 14.30: Pregled tiska v italijanščini. 14.45: Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Športni pregled (slov.). 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.). 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Nagoved časa - poročila v slovenščini. 19.45: Pojo naši zbori. 20.15: Pester koncertni spored. 20.45: Iz Istrskega okrožja (slov.). 21.00: Večer jugoslovanskih skladateljev. 22.00: Večerno branje (slov.): Pesmi Dušana Zeljeznova. 23.00: Zadnja poročila v italijanščini. 23.05: Zadnja poročila v slo. venščini. RADIO TRST II. NEDELJA 1*. FEBRUARJA »51 SLAVA PADLIMA BORCEMA! Racman Peter Rojen v Trstu 27. TV. 1925, mehanik, 5. Vlil. 1944 je stopil v Kosovelovo brigado v kateri je kasneje žrtvoval svoje mlado živ'} nje v borbi za svobodo domovine. Ražem Viljem Rojen v Borštu 17. II. 1923, odšel v partizane 9. Ul. 1944 v Istri. Padel je kot hraber borec v Trebčah pri Topolovcu 23. IX. 1944 kjer mu je kruti okupator prekinil nadebudno življenje. Ob cblet-nici n egovega rojstva se ga s ponosom spominjamo m nam bo vedno ohranjen V trajnem spominu 8.15: Napoved časa in poročila. 8.30: Ponovitev poročila o vojnem položaju na Koreji. 9.00: Kmetijska oddaja. 11.30: Aktualnosti. 12.30: Valčki in polke. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 16.00: Ponovitev mladinske octdaje: Wiihelm Roent-gen - dobrotnik človeštva. 17.00: To. kar vsakdo rad posluša. 18.30: Oddaja za najmlajše: Mirko Kunčič: Triglavska roža. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.30: Športna kronika. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30: Grieg: Koncert v a molu za klavir in orkester. 23.15: Napoved časa in poročila. RADIO TRST I. NEDELJA 18. FEBRUARJA »51 8.00: Koledar in jutranja glasba. 9.40: Oddaja za poljedelce. 11.30: Od Konservatorija do mikrofona. 13,00: Poročila. 13.25: Koncertni orkester p. v. Pina Vatta. 14.00: Otroško gledališče. 15.25: Vremenska napoved - poročilo o preknjenih cestah. 15.55: Vremenska predvidevanja za ribiče. 16.00: Poročila drugega polčasa mednarodne nogometne tek- me. 17.00: Pesmi iz prvega festivala iz San . Remo 1951, orkester p. v. Angelinija in Angelini in osem Inštrumentov. 17.35: Orkester «Alessandro Scarlati» p. v. Francesca Molinari Pradellija: glasba Telemana, Haydna, Ghedi-nija in Beethovna. V odmoru športne vesti, 19.40: Športne vesti. 19.50: Poročila z dirkal šča na Montebello. 20.00: Poročila. 20.15: Lokalne športne vesti in čitanje večernih sporedov. 21.03: Italijanski radio: proslave Verdija: «Luisa Miller« tragična melodrama v treh dejanjih Salvattpra Cammaranoja, uglasbil Giuseppe Verdi. V prvem odmoru: Carlo Gatti: «Verdi in občinstvo«. Izzre^ banje Radiolnvito 1951. V drugem odmoru: «To nogometno prvenstvo« komentar Eugenija Dane-seja. Športne vesti. Po operi: poročila. Plesna glasba. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. februarja se ie v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 4 umrlo Pa je 9 ose1’. Poročili so se: novrr/ar Oskar Piccini in gospodinja Clelia Colussi, šofer Ivan Calligari in prodajalka Ausilia Albonese, mornar Ivan Koron ika in gtv spod in ja Rosetta Vardabi's'o, krojač Dragutrn Savrgn in gospodinja Vilma Salomon. Umrli so: 45-lr-t'ri Josip živec, 74-le'ni Karol Fregnan,®43-lenta Valeria Urizzi, 76-ietni Ivan Vitali. 83-letna Clementi. na Marchi, 75-letna Angria Matjaševič por. Bacciarini. 67-letni Anton Grahogna, 8ft-Ietna Marija Grbec por. Crescia. 51-letna Graziosa Kohl por. jpao-letti. DRAMSKA SKOPIM Z OPfiB bo uprizorila danes ob 16. uri na KONTOVELU Golievo štiridejacko Vabimo k številni udcitlj* Cisti izkupiček bo v kod* Dijaške Matice. Predprodaja vstopnic bc blagajni 2 uri pred kom predstave; 1 Gledališče Ve% Danes ob 16. uri Danes ob Ib. uri predstava opere «11 Ermana Wolf-Ferrarija, -j 0 ponovljena v torek ob 28 ^ abonente reda «B» lože) in za abonente r*® (galerije). Prva predstava «Nurt®f ^ mojstri pevci« bo v .................. - . siv-u 20. uri. Na vrsti SO . v'f um viugau: nu^iMo Jeul, . to Picchi. El ena Rizzieh w. !\a Vlom . , £jr reda «B» za parter ® v Mv-neniti «C» za galerij^V trjfo. nih vlogah: Augustp _.c. riano Stabile in Mario f0,nr X idl 1VJ ►DLct UHie 1*1 liti—~' ■ sini. Dirigiral bo Ročen Denzler. f. KINO . iMI* Rossetti. 21.00: «Black an“h te« revija v dveh dejanj'’ ^j. tul ICVIJd V UVC1I “V 1 Excelsior. 15.30: «Mcdeleinln»jVJ|i na ljubezen«, Ann Tou, Desny. ... {. ir Nazionale. 15.30: oPraviC' J doščeno« Andre Coyatte. (, rcobaleno. 15.00: »Dvoboj v linu«. Barvni film. .. („ nje Fenice. 14.30: »Barbablu govih šest žena«, Toto. p Fiiodrammatico. 14.30: Nazzari. Alabarda. 14.00: * »Oktobrijf« £ ! hiln* OlPnn Ford V Dar*, .j bilo», Glenn Ford v ! Armonia. 13.45: «ZaJJ«P mrtvege mesta«, Mac in-1 Garibaldi. 13.30: »General«i spektor«, Danny Kaye-film. .-nji«’ Ideale. 14.00: «Otočje v o«1 linga« Jean Marais. ..mve* Impero. 14.00: «Strelcl Pus G. Madison. . Kv»f Kino ob morju. »Adam m Macario. „„ carr Italia. 14.30: «Sanjal sem diž». _ jouiot Savona. 14.00: «Vrm st Lassi«, v barvah. _,-kuP^r Viale. 14.30: «Nočni Prc* valcl»- - „IjSS>itV Vittorio Veneto. 13.30: »L3 sin«, P. Lavvford. Azzurro. 14.30: «Rdeče 5 John Wayyne. in B0- Belvedere. 13.30: «JUliia "3rd, meo«, N. Shearer L. " p<* Marconi. 14.30: «Ljubeze» krovom«, v barvah. harl3*' Massimo. 14,00: «Noetoy3 oZda»i Novo Cine. 14.30: «KhcvnL|g. Clark Gable, Loretta „ovr Odeon. 14.00: «Totb išče s1" nje«. na vV Radio. 14.00: «Norec n no«. orR2"- Vittoria. 14.00: «Devica v ska», Ingrid Bergman, jvan" Venezia. ((Kalifornija«. Durbin. . Sv. Vid. 15.30: «Nora zens« URADNE OBJAVE --------------------------- * J?- Občina obvešča. da d1 - m. dalje Ul. dei Atovedotg do Ul. Crisp* ^ do zaključenega dela z3 lizacijo v isti ulici. PREDSTAVA DOKUMENT^ LETALSKIH FILMOT . TRST, 16. (AIS) — V t«1,«^ februarja, ob 21. uri bo r.dL, zavezniška čitalnica v }lt SfUTI*®. v& Neprestano prihajajo °ac0ne. ' ' dsedr itd.) urade (predsedstvo ji«* ICAP itd.) ’,Tp f° bil« ir ne občina prošnje družin, ki so , razsodbah sodišča pns*“ seljer.e. .tret”1' Da se preprečijo neP flepri | “te *0j V prošnje, naslovljene Jn z3' štdjne urade, se oWe^f intererisani, da je edin'_„ K čeprav zakonito neobv®zLj za lahko rešuje prošnje, « (Ut1' pivov* ia pomoč prisilno izseljeni assistenza sfrattati) k ustanovi Caccia-Bur10 foto s sedežem v bra l-III; na to ,Mt^eje r. lahko zainteresiram ® j2. " 22. t. m. dalje od 10' milili. 1 . 1111111. IllinP"111 . MALI OG1 PRVOVRSTNA MEDN^B^ ZAVAROVALNICA J^doDff ter je za Goriško, pro«, Plačilu. Naslov na uPllL^baji’ KRASEN KLAVlRprO^u^ denarne stiske. Naslov lista._________________fsf*1 POPRAVLJAM SiVALNb JE. Naslov na ŠIVILJA IZDELUJE ^ab. OBLEKE PO ugodnih slov na upravijif^^ffi KRASNO KUHINJO ,od ‘ Naslov na upravi lls“’ v dan,«. '<*& Mehe loletijske Številke BARI CAGLIARI FIREKZE GENOVA MILANO NAPOLi PALERMO ROMA TORINO venezia 27 88 85 26 15 S 59 50 51 37 13 42 90 14 36 4 42 38 44 26 43 17 54 9 81 27 1 28 57 38 74 80 79 9 2 3 70 6 82 62 35 19 20 24 56 26 5 77 80 89 nočna služba lekarn Crevato, Ul. Roma 15; Al Lloyd, Ul. DelTorologio 6; Si-gnori, Trg Ospedale 8; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Hara- “S® ?o ponisivu deti št. 13. PRODAM ŠIVALNE Ul. Manzoni št. 3. Izlet v Planjf^, priredi »ADRJA-E^ ob priliki na. t U MARCA. Skoki - b« metrski skakalnici. ‘ pr* metrski skok«*"'";.,,,, V‘ z avtobusom v & z avw)Du:om ta v .Ir avtobus odide iz P* •ivuiDUS cnjiu*; Ji * boto 10. marca vratek 11. marca z «jde ’ Trst. Drugi avtobus nedeljo U. marca ^ele. povratek istega fe^al Vpisovanje do 20 V[ ja pri uAdria-ExPr Fabi0 Severo Bb, 1 \ •čj k« H \ \ f li, MS1S8MMP Od' i^ai!ncjL® ’950- Se^*? 0,1 leve na desno: Julij Betetto, Pia Mlakar, Fr. S. Finžgar m Marija Vera. aesno. 1^ieno r ,Z(J°dovine komaj r0««,' L ie v Literarni •sl*. *££la pred se- ijt* S* ■mJU*' katOri d, torej pred ni mogla uiti r“, *%>* ** umetnost, po- *L'11 Taekrasovu 50 stra- e? s' hJ!^u nad 80 stra- ■or to,™' « Približno 100 \ Lostojevskemu sL©h ! tu A;. H *> drobnico in pogosto vse štiri šunke tako, da je cd prašiča, ki so ga zaklali, ostala doma samo slanina. V industriji in obrti So bili Italijani vedno delodajalci in delavci, a Hrvati samo delavci. Tudi Jakob Sikula, največji hr-vatski delodajalec v tedanji I-stri, ki je v svojem kamnolomu zaposloval približno 130 delavcev, a drugih sto delavcev je v lastnih kamnolomih delalo na njegov račun in ki je le s teža vo govoril italijanski, se je štel za Italijana. To zaradi tega, ker so oni, ki so od njega kupovali kamen, bili sami Italijani. Za njegove kupčije ni bilo važno, da njegova žena ni niti znala i. talijanski. da so se vsi oblačili v svoje suknene narodne noše; kupčije sq bile paS' nad narodnostjo. Gospodarski položaj je dajal Italijanom možnost, da so lahko pogoltnili ne le nekega Jakoba Sikulo. temveč cele vasi in okrožja. Najprej Bujsko, po. tem Poreško. Slednje je bilo z zemljiškimi lastniki, s kreditnimi in trgovskimi odnosi povezano z mestom .mesto pa s Trstom po ozkotirni železnici in po morju. S hrvatskim zaledjem ni bilo nobenih takih prometnih vezi in ni bilo koncentracije hr. vatskega kapitala, da bi se nanj naslonili Italijanska zemljiška gospoda je neovirano lahko iz-žemala hrvatskega kmeta, rednih diferenciacij. Sovražil je buržoazijo, ki je slabila fevdalni vpliv, sovražil je narcde in socializem. Ko je 1907. leta popustil in uvedel splošno votivno pravico za parlamentarne volitve je to storil, ker ni mogel več dalje. Skušal pa je tudi v parlamentu urediti vse tako, da bi se nadaljevalo po na-čelu «Deli in vladaj!» Na volitvah v Istri 1907. leta je 60 odst. volivcev dobila hr-vatsko-slovenska narodna stranka 30.154 glasov od skupnih 56.806. To je bilo za 3 odst. več od absolutne večine vseh glasov v Istri. Toda čeprav je za dunajski parlament veljala splošna volivna pravica se je v Istri volilo po kurijah tako kot se je do 1907. volilo v dunajski parlament. Na ta način so dobili Hrvati v istrsko skupščino 9 poslancev, a Italijani 21 Tak kurijalni sistem je trajai bila vedno reakcionarna. Njena vodilna stranka, vodilni ljudje, ideologi književniki in literati se niso mogli nikoli sprijazniti z mislijo, da so Italijani v političnem življenju to kar so resnično bili: narodna manjšina. Nikoli se niso mogli sprijazniti s tem, da bi bili ena. ki s Hrvati. Dr. Matko Laginja je 1908. leta rekel: «Prišel bo dan, ko si bo naš narod v Istri sam krojil svoje pravice brez skupščine in brez paragrafa» Nato je dodal: «Ce se ne prevaramo». Pri tem je mislil na tri škofe: tržaškega, poreškega in krškega. «Njih», pravi, anisem prišteval ne k enim, ne k drugim. Oni morajo biti dobri kri. stjani in zato pristati na našo pravično stvar». Cerkev in duhovništvo je uporabljal on za orožje narodne organizacije in narodne borbe. Bil je krščanski socialist in ne klerikalec, narodnjak v starem smis‘u besede. Cerkveno hierarhijo je potrdil s svojega demokratičnega prevladujočega stališča. Njegov stavek: «Ce se ne preva. ramo«, se je nanaša! na Italijane in tudi na škofe, med katerimi pa sta bila dva Slovenca. Njegovo globoko zaupanje v možnost rešitve pa je izhajalo iz njegovega velikega zaupanja v istrsko ljudstvo. l‘^VWWVWW%*yVWWWVWWWWftW.W.WWVy,WWWWWWWWiVWWWWWWWVVWVW^W^i r deželi biil[ivvvv (Nadaljevanje in konec) Ugodne pozicije pa so Italijanom vedno dajale možnosti do 1918. leta. Prva kurija so o ~ ---- bili veleposestniki, ki so plača-j??ll.ra^, r.? f: T.1 5° se li najmanj 200 kron neposrednega davka, (1908. leta jih je bilo 1919 imeli pa so 5 zastopnikov); druga kurija trgovsko-obrtniške komore v Rovinju je izvolila dva zastopnika (bilo je 18 ljudi, komorni svetovalci, trgovci in obrtniki — zopet Italijani); tretja kurija mestnih občin je izvolila 14 zastopnikov. Votivno pravico so imeli oni, ki so plačali najmanj 20 kron neposrednega davka. Po tem ključu so dobili Italijani 11 zastopnikov. a Hrvati 3 Četrta kurija je bila kurija kmečkih občin, kjer so dobili Hrvati 17 zastopnikov, a Italijani 3. N a koncu je bila še peta kurija, ki je volila 8 zastopnikov: 4 Hrvate in 4 Italijane po naprej dcločenih volivnih okrajih. Volitve 1907. leta so pokaza. le številčno premoč Hrvatov nad Italijani in značaj številčne premoči tudi tedaj, ko ima druga stran v rokah zemljo, kapital in politično oblast. Napredno miselnost Hrvatov in Slovencev ni mogla zadržati nobena idejna borba, temveč samo surova sila. Italijanska veleposestniška in buržoazna elita je ji le težko upirali zlasti, če so se preselili z dežele v mesto. Tako so dobivala mesta vedno priliv novih, zdravih ljudi, ki so se naučili novega jezika in že po drugi generaciji pozabil' na svojega. Svojih fizičnih in psihičnih bistvenosti pa niso izgubili. V njih je bila neka dvojnost. Po poreklu, po svoji fizični naravi so bili Hrvati. p0 tem, kar so se priučili, pa Italijani. Italijanski književnik Scipio (Zlataper) Slatapzr je v svoji knjigi «n mio Carso» zapisal: «0 povero sangue italia-no, sangue di un gatto addome-sticato«. Podzavestno je čutil da je Hrvat, a je le padel kot prostovoljec italijanske vojske, ko se j c boril na Soči proti Avstriji. Včasih so postali taki ljudje tudi voditelji Italijanov (n.pr. Vidulič, Kršič, Mrak itd.) Ohraniti nacionalne pozicije pač m bilo lahko. Podobno je bilo kot s pusto nerodovitno zemljo. Potrebno je bilo upor. no dele in žilavost. Resnične hrairosti pa ni n istri nikoli primanjkovalo. Po knjigi Mate Balota «Stara pazinska gimnazija)) Niso se po drugi svetovni vojni še uredile prilike po svetu, zato ostajajo zdomarji doma in pripravljajo s svojimi družinami suho robo za domače dežele in za izvoz. Tudi lesene igrače izdelujejo na Ribniškem že nekaj desetletij. Središče teh obrti so številna naselja v trikotu Ribnica — Sodražica — Velike Lašče. Saj vemo, da so tam okoli Velikih Lašč naša klasična slovenska tla, kjer je tekla zibelka slovenskemu književnemu jeziku. Narečje, ki ga ljudstvo v onih krajih govori, je temelj naše ti. skane slovenščine. Trubar, Levstik, Stritar so imena, ki bleste v vrhovih slovenske kulture. V Sodražici je trgovina s suho robo cvetela že pred dve sto leti. Napisano je, da se je tedaj «število tujcev lahko merilo s številom kupcev v Ljubljani, Kranju ali Novem mestu*. Gospodarsko središče cele doline je bil in ostane trg Ribnica, ki šteje okoli 1200 prebivalcev. Lepo je položen ob cesti Ljubljana - Kočevje . Brod na Kolpi - Delnice - Reka. Ima e-lektrično razsvetljavo in vodo. vod. Pokažejo vam celo hrast, pod katerim je bila pred 250 leti (1701) sežgana zadnja »čarovnica* Marina Sušarkova, p. d. Česnova. Taka duševna zaostalost je bila pač znak tedanjega žalostnega časa. Sicer pa je bila Ribnica že četrt tisočletja prej, torej pred pet sto leti napredna, da je imela sedemrazredno latinsko šolo, prvo v naših krajih, na tedanjem Kranjskem najsta. rejšo gimnazijo. Tudi za časa francoske okupacije v letih 1809 -1813 je ribniška šola tako slovela, da so prihajali tja dijaki iz kranjskih, dalmatinskih, tržaških in laških krajev. Ni neznano, da je naš veliki pesnik France Prešeren zapisan kot odličnjak v «zlasti knjigi* ta-mošnje šole. Tudi danes se po. stavi Ribnica poleg osnovne šole z gimnazijo in strokovno šolo. Na poslopju stare ljudske šole ima spominsko ploščo slavni ribniški rojak skladatelj Jakob Petelin, ki se je po tedanji navadi prekrstil v latinski priimek Gallus, ki pomeni petelina. Rejen je bil ravno pred 400 letj, umri pa je v Pragi, star 41 let. V Ljubljani ima pred Glasbeno akademijo bronast doprsni spomenik. Tudi pesnik Valentin Vodnik je pet let ka-planoval v Ribnici. Pa b; lahko našteli takih znamenitnikov iz Ribniške doline še celo rajdo. Letos poteče pet sto let, odkar je Primož Trubar, po rojstvu iz Rašice pri Velikih Laščah, pregnan v tujino, izdal (1551) katekizem in abecednik, prvi slovenski knjigi. Trubar je širi’ pri nas protestantizem. Se celo Turke je hotel spraviti v novo vero in ravno Ribnica naj bi bila odigrala pri tem važno vlogo. Leta 1565 se je Trubar v Ribnici sešel z nekim ujetim turškim duhovnikom ter se z njim posvetoval o prevodu sv. pisma na turški jezik. Oglejmo se zdaj malo okrog Ribnice! Njena železniška postaja leži nekako sredi med trgom in bližnjo Gorenjo vasjo, ki ju loči lepo plodno polje. Pozimi pa je tam snega, da ven ne vidiš. Ko je tako nekoč huda zima trla svet, je v Ribnici nenadno počil glas: «Volk, volk teka po Ribnici!* Pomislite, kakšna nevarnost! Županstvo je na volkovo glavo takoj razpisalo nagrado petdesetih goldinarjev. To je bilo že skoraj majhno premoženje. Kdo bi ostal doma? Za vse na svetu ne! Se nebogljeni kratkohlačniki so postali bojeviti in so vlačili očetom in odraslim bratom in stricem zarjavele puške in stare pihalnike iz zaprašenih omar. Petdeset goldinarjev ni kar si bodi. Vse je šlo na lov. Pripodali so volka v bližnjo Gorenjo vas. Posestniki iz Go. renje vasi so to videli, in ker so vedeli za nagrado, so tudi oni steki: po pihalnike in hajd za volkom. Pokalo je ko v turški vojaki. Naenkrat volk pade. Složno so ga naložili na d/vdkolnico in ga z združenimi močmi odpeljali v Ribnico pred županovo pisarno. V živahnem pričkanju so čakali, da pride župan in jim izplača obljubljeno nagrado, ali kot so oni dejali, taljo. Pa je prineslo mimo grajske^ ga upravitelja Blahno in radovednost ga je premagala, da je stopil med kmete, ki so se prerivali. mahali z rokami in se na vse mile načine drli, hvaleč svoje junaštvo in, občudujoč strašnega volka. Kd0 ga je ubil? — Val so ubili Ribničani so trdili; «Mi smo ga!» Možje iz gorenje vasi so se Kakšen bo konec sveta NiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiijiijiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiminniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIlliUHlillllllllllllllllillllllllllillllilllilUliUtllililllllilliltilllllllllillllli Tako je v Istri bo prihaja pomlad Na vasi so gospodovali kri. marji in trgovci. Zlasti trgovci so bili zelo osovraženi. Bili so začetniki in še neizvežbani, pa so hitro hoteli obogateti, zato so varali, trgali zemljo' kmetom in sami sebe prodajali Italijanom. Živeli so izključno od grosistov Italijanov; od njih so jemali blago na kredit. Z gotovim denarjem ga niso mogli vzeti, ker so tudi sami le na kredit prodajali. Blago in de-nami krediti — oboje je bilo v rokah Italijanov, zato so tudi bili od njih popolnoma odvisni. Trgovina je bila tako poleg obrti eno izmed močnih sred. stev italijanske penetracije. Prvi kapitalisti v Istri so postali z zemljiško rento, z akumulaci. jo v trgovini. Obe vrsti kapitala pa so položaj Italijanov v Istri zelo učvrstile. V kolikor so se pričele številčno razvijati vasi in je nastala nevarnost, da bi se trgovsko osamosvojile, so italijanski trgovci tudi takoj s vojimi podružnicami prodrli na vas in tvorili oporišča za denacionalizacijo Hrvatov. Avstrijski cesar Prane Jožef se je v teku svojega dolgega 59-letnega vladanja, ne po volji. temveč proti volji narodov, zavedal dobro treh stvari: pr', vič, da Avstriji preti nevarnost, da razpade po narodnostih na svoje sestavne dele, drugič, da težijo avstrijski Nemci po spojitvi z Nemčijo, tretjič zaradi družbenih presnavljanj in raz- V dobi atomske energije se marsikdaj pojavi vprašanje: Kakšen bo konec sveta? Zemlja bo umrla. Kakor se je začela, tako se bo tudi končala. Kakor se je lodila y davni prošlosti, ko se j® kot plinr ska krogla odtrgala od sonca, tako bo nekega dne popolnoma ohlajooa obnemogla. Pred leti je izšla y angleškem jejpku knjiga «Konec sveta* (The end of the world). Napisal jo je Geoffrey Dennis. Vzbudila je velikansko zanimanje. Angleška kritika je imenovala knjigo mladega avtorja genialno delo in ena najvažnejših londonskih akademij mu j® podelila nagrado. »Konec sveta* ni samo znanstvena knjiga, temveč povede tudi čitatelja do tako čudovitih idej, do tako izrednih misli, da se ob njih včasih kar zgrozi. Zemlja bo umrla. Toda kdaj in kako? Ali bo umrla jutri vsled nepredvidene svetovne katastrofe, ali pa šele čez nekaj milijo, nov let? Ali bo konec sveta, ker se bo zadela zemlja v repatico? Ali bo človeštvo poginilo vsled vročine ali zaradi povodnji, vsled mraza ali zaradi žeje ali pa zaradi trčenja s tujo zvezdo? Svetovni prostor je neskončno velik, a vendar je omejen. Lahko ga sicef v mislih povečamo in razširimo, kolikor hočemo, toda nekje je vedno meja in nikoli ne more biti brezkončen. Ideja prostora je nasprotna ideji neskont-nosti. Toda vrnimo se iz kraljestva domnev k čisto znanstvenemu razmišljanju o koncu sveta. Kakor bo nekoč prišel konec človeka, ki je sin zemlje, tako pride tudi za zemljo poslednji dan. Cas jo bo premagal. Zemlja je kakor navita ura. Sicer gre njeno kolesje zelo dolgo, toda enkrat se bo ustavilo. Zemlja bo postala žrtev večnosti. Smrt vse narave je prav tako gotova stvar, kakor smrt vsakega živega bitja. Negotov je samo način, kakšen konec bo storila zemlja. Ali se 'bo naša zemlja zadela V repatico? To je človeštvo vedno smatralo za najstrašnejše. Znanost pa je drugega mnenja. Od naj-davnejših časov, od velikih kitajskih zvezdogledov, ki so sestavili prvi nebesni atlas, od1 najtemnejših časov človeške prazgodovine pa do naših dedov so se ljudje silno bali, čim so zapazili na nebu ognjeno znamenje, zvezdo repatico. Sele moderna znanost je dokazala, da so repatice prav nedolžne, zakaj sestavljene so iz tako razredčenih plinov, da bi zemlja prav lahko plavala skozi nje, ne da bi človeštvo pri tem sploh kaj občutilo. Sicer pa je možnost takega srečanja tako redka, da jo moramo smatrati za skoraj izključeno. Zemlji preti mnogo večja nevarnost od drugod kot od kometov, kakršen je bil n. pr. tisti, ki se je pojavil na nebu, da — po mnenju tedanjih praznovernih Rimljanov — oznani državljansko vojno med Cezarjem in Pompejem, ali pa oni, ki je zažarel na nebu leta 44 pred n. št. in so ga smatrali za dušo maščevalko umorjenega Cezarja. Razdejanje Jeruzalema je €>«© Iz ilegalne literature, ki je izhaiala v Trstu v letih 1930-1940 Ze dolgo je, kar smo prebrali knjigo zgodovine. Kdo naj pove, kaj vse smo ob nji občutili. Simon bi moral vnovič zapeti. Potem smo vzeli v roke Snuderlovo Izgubljeno zemljo pa Magaj-nove Graničarje in vse Pregljeve zvezke-Z njim smo ponavljali za Korotan in za vse: Umreti nočejo! Se je on dejal za Tolmince: Otroci sonca■ Mi čutimo to za nas vse ob morju. Morda je prav zato tako z nami, ker smo otroci. Pa je otrok doraščajoče življenje. In mi vemo zdaj. da doraščamo. Vsi, kar nas je, in mi stoječi ob obali in hrepeneči po morju! V beli prestolnici tam čez se v novih Akademijah o-stvarja naša misel in beseda kot je Zupančič pel: eBeseda je iz'-la. izšla med nami res!* Našlo se je zanjo svetišče. Predolgo smo ga v sanjah gradili, da bi ga nam kdo zrušil. Pa čeprav se tako močna sila in kultura. Ob vsem tem pa mi ljubimo svoje belo mesto. Otroci sonca smo in naše gledanje je mladostna gotovost-Ob slovenski rasti sploh, vemo mi ob morju za nemogoče besede: eno je res. doma se čutimo. Semkaj nas spet in spet podi domotožje. «Pretresljiva nepremagljivost je n tleh*: kakor sok življenja. In mi živimo. Ne sanjamo in niti nismo črnogledi. Življenje je v nas. In šum prav tega mesta nam je drag, šum kakor glas zborujočih ljudi pod ju-nim soncem. Naše mesto je bela pahljača. Od obale do griča. Griči so oklep. Po brežinah so nanizane hiše. In vrh grebenov gruče borovcev kakor zbranih jezdecev. Nekje se spuste navzdol in vzravnani jezdeci gredo v gosji vrsti. Skoz razredče-ne bore gledamo kraško nebo- Z burjo so se prevalile prek griča hišice in pohitele k vodi. Kjer so utrujene postale, smo jim dali poseb na imena: Sveti Ivan, Ro- col, in Skedenj, Rojan in Barkovlje. Pet predmestij, kot jih nima zlahka mesto. Pet tokov k živemu vozlu ob morju. In naše mesto živi od teh virov. Zato se ga bojimo in vendar upamo v moč naše življenjske žile- Ker je usodno, da se stekamo k obali kakor iz hiše na prag. Z nevarnostjo izgube se črta naša pot. Ker smo si sklesali obalo iz kraškega kamna. Vsak kamen posebej ljubimo. Za Krasom pa je vse eno do Drave in Mure. Rasemo iz tal, ki jih ovija zgodovina naših očetov. Neizrekljiva čustva nas prevzemajo, ko stopamo bo ulicah. Po stenah kipi vonj preteklosti- Kakor bajanje je resničnost okoličanskega bataljona, našega moštva. Vživljamo se v pisanost našega srednjega in novega veka. Ob domovjih in vežah nam vstajajo podobe krepkih mož. Naši močni očetje so hodili tod in so bili: Ivan Verdelski, Ravnikar Matevž, Volčič, Cegnar in Juraj Dobrila- Rasemo iz preteklosti v bodočnost. S sveto dedišči. no so nas pustili same, da ustvarjamo sedanjost. Otroci sonca smo, pa so nam zato zgradili domovja — naši očetje — vsa ob obali. Ob njih zorimo, njih pro čelja daj6 na morje. Stopamo v igro galeoov nad gugajočimi se jambori. Ljubimo mreže, ki se suše prek kolov. V čolnih stoje ribiči in snemajo srebrn lov s tkiv. Ne veselimo se z njimi lova- Kdo ve zakaj gledamo v velike ladje v luki. Pg smo še in še otroci sonca. s peskom se igramo pod južnim soncem, z ljubeznijo do zlatih mrež in lesenih malajd Malajde so naše brodovje. Znova in znova se bomo zbirali po škverih, da bomo drug ob drugem čuli svoj glas. Izpod naših dlet bodo rasle malajde- Zopet in zopet jih bomo tesali... najavila druga repatica in tisoč let po našem štetjiu se je pokazal strašen komet, da napove konec sveta. Seveda se vsi ljudje niso prestrašili, mnogi so leta 999. mimo sklepali dolgoročne pogodbe. Dandanes vzbujajo repatice samo še radovednost in obračajo pozornost ljudi, ki se vse preveč brigajo za vsakdanje malenkosti, na to, da smo pravzaprav vsi potniki vsemirja, jadrajoči na velikem okroglem letalu. Znanstveniki pravijo, da bi se Pri srečanju zemlje z repatico lahko zgodilo, da bi repatica utegnila odvzeti našemu ozračju nekaj dušika in nam pustiti preveč kisika. Vsled tega bi bilo človeštvo za nekaj časa kakor pijano. V vzduhu, prenapolnjenem s kisikom, bi omoteni ljudje plesali in noreli, dokler ne bi popadali od' srčne kapi. Kako smešno žalosten konec! Pa naj že bo to šala ali ža-loigra, znanstveniki računajo, da je en odstotek možnosti, da se bo svet nehal na ta način. Obstajajo pa mnogo bolj resne možnosti ,n. pr. da bo naša zemlja pokončana z ognjem. Vsakih 18 m v globino narašča toplina za eno stopinjo. Pri prej ko dva tisoč metrih zemeljske globine voda že vre, in če bi šli še naprej, pridemo v globočine, kjer vse Žari. To je peklenski ogenj. Tr da zemeljska skorja je v primeri z žarečo tekočo notranjostjo samo tako debela kot jajčna lupina. Vsled premi' kanja žareče mase v notranj ščini se trda skorja neprestano pretresava, in to so potresi. Ne pozabimo.'da je v teku zgodovinskih stoletij poginilo nič manj kot sedemnajst milijonov ljudi od potresov. Tanki ze meljski pokrov se trese in lab ko se nekoč pripeti, da se ves lonec razleti. Preveč se *eveda ni treba bati, zakaj tudi ta primer je ze lo malo verjeten. Znanost ra. čuna, da je možnost dveh odstotkov. da se zemeljska skorja razbije in notranji ogenj uniči vse življenje. Zemlja se ne bo razletela. Njena lupina je tanka. toda žilava. Notranji ogenj ugaša zelo počasi, kar lahko presojamo po ognjeniških izbruhih, ki so vedno bolj red. ki in vedno manj strašni. Kaj pa, če bi voda poplavila ves svet? V prejšnjih časih so to možnost smatrali za zelo malo verjetno, današnji učenjaki pa jo upoštevajo mnogo bolj stvarno. Povest o vesoljnem potopu poznamo vsi. Ne pripoveduje pa o njem samo sveto pismo, povest o vesoljnem potopu naj. demo tudi pri drugih narodih. Pri starih Grkih ni poslal potop Jehova nego Zeve in edino vrh gore Parna« je ostal iznad voda in nanj sta se rešila Dev-kalijon in Pira. Kdor je čital stare klasike, mu to ni neznano. Isto povest’ pripovedujejo v precej enaki obliki kaldejski klinopisi. Da, celo Kitajci, Tibetanci in ameriški Indijanci imajo isto povest. Znanost trdi, da je v teku milijonov let voda že večkrat pokrila velik del zemlje. Dokaz temu so okamenine rib in morskih živali na najvišjih gorah. Vse kopno na zemlji pa doslej naenkrat še nikdar ni izginilo pod vodo. Kar pa ni bilo, še lahko pride, zakaj morje odjeda kopno počasi, a neizprosno, pa tudi reke neprestano odnašajo zemljo v mor. je. Zemlja se venomer znižuje in neki dan jo bo pokrilo ve- soljno morje, zakaj morje je močnejše kot zemlja. Možno pa je tudi, da se pripeti nasprotni primer. Zemlja lahko pogine od žeje. Ta nevarnost je še mnogo večja. Možnost vesoljnega potopa računajo znanstveniki z enim odstotkom, možnost pogina vsled žeje pa s petnajstimi odstotki. Koliko je že človeštvo molilo k svojim bogovom in malikom, naj ga rešijo žeje! V sinagogah in mošejah, v pogan, skih templjih in krščanskih cerkvah in pod palmami v puščavi so ljudje prosili in prosijo boga pod različnimi imeni za vodo. Zaman. Zemlja umira od žeje. Zemljina hčerka, srebrna luna, je že zdavnaj umrla od žeje. Na njej ni več modrih morij, ni več zelenih gozdov in.travnikov. Povsod je sama kamenita in peščena puščava brez kapljice vode. Luna je predpodoba tega, kar bo nekoč* naša zemlja. Zemlja bo ne severnega ne južnega tečaja, temveč se je vsa zemlja bohotila v zelenju od pola do po. la, ko je bil* po vsej zemlji pragozd. kakršen je danes v Braziliji ali v Srednji Afriki! Takrat je bilo v naših krajih bolj vroče kot sedaj na ravniku. Vedno hladneje postaja na naši zemlji, severni in južni tečajni led se vedno bolj približujeta ravniku in prišel bo čas. ko bo človeštvo živelo samb še v toplem pasu ob ravniku, kjer bo še nekoliko ze. lenja. Slednjič pa se bosta severni in južni led združila in konec bo človeštva. Staro, rdeče sevajoče sonce bo pošiljalo svoje slabotne žarke na zemeljsko kroglo, pokrito povsod s snegom in ledom, v katerem bodo počivali zadnji potomci Adamovega rodu. In potem bo ta mrtva zemelj, ska krogla krožila okoli mrtvega sonca, dokler ne bo nekoč zadela v drugo zvezdo. O tem postala velikanska Sahara. Ve- ni nobenega dvoma, prej ali soljnega potopa se je rešilo slej se to mora zgoditi, če bo človeštvo z Noetovo barko, toda proti izsušitvi ni ne barke ne zdravila. Najbolj verjetno pa je, da bo Človeštvo poginilo zaradi mraza. Mraz ima 80 odst. možnosti. Kako rožnate perspektive! Dognano je, da na svoji poti okoli sonca in po vsemirju zemlja neprenehoma izgublja nekoliko svojega zraka in ga pušča v vsemirju. Zraka je vedno manj in svetovni mraz se nam vedno bolj bliža. Ob. staja pa še nekaj bolj strašnega: naše sonce polagoma ugaša. Postaralo se je. Zvezdoslov-ci pravijo, da je stopilo v svojo drugo starostno dobo: prešlo je iz belega v rumeni sijaj. In nekoč bo prešlo v svojo tretjo starostno dobo. v rdeči sijaj. Ta bo slednjič ugasnil in naša zemlja ne bo od nikoder več prejemala toplote. Vse bo umrlo od mraza, vsa voda bo zamrznila, nič ne bo več rastlo. Kje so davni časi. ko ni bilo to čez sto milijonov let ali čez tisoč milijard stoletij, ne igra v tem primeru seveda nobene vloge. Slednjič mora priti do konca zemlje ,pa ne samo zemlje, priti mora do splošne svetovne katastrofe. Zvezde se klatijo po vesoljnem prostoru, a slednjič nekoč vendarle trčijo skupaj. Pri strahovitem udaru trčenja se razvije neznanska vročina mrtva zvezdna telesa zažarijo in tako se rodi svet: milijone let traja, da se spet ohladi in potem na njem lahko spet nastane novo življenje. Snov je neuničljiva. Snov naše zemlje bo nekoč tvorila sestav, ni del nove zvezde, sonca ali planeta ter bo tako živela dalje v neskončnost. In človek? Kako je majhen, če vse to pomisli! A kako je lahko ponosen da kljub svoji neznatnosti, kljub temu, da živi samo trohico časa. lahko pojmuje in predvideva takšne stvari. V. P. dušali; «Mi smo ga! Mi bomo dobili nagrado!* Upravitelj Blahna, po rojstvu Ceh, posluša, potem pa Se zrine do vozička, da si ogleda silno zver. »Prosim, počakajte, kakšen pa je ta volk!* Takoj nato začuden zakriči: «Za božji volji, to Pa je naš Sultan, grajski Sultan! Pa ke-čto ga je ustrelil?* Ribničani odločno zanikajo; «Mi ga najsmo, so ga uni!» Možje iz Gorenje vasi pa hudi: »Vi ste ga, vi, smo dobru videl, od kod je ta prau šus pou!» To pričkanje je trajalo tako dolgo, dokler se niso pričeli ibrumni sosedje pogovarjati pestmi. Da bi on ne plačal cehe, se je oskrbnik Blaha urno pobral z bojišča. Grad, ki je v njem služboval, pa je vzela druga svetovna vojna. Pa stopimo- še malo po prijazni dolini proti Dolenji va-si! To vam le P3 že večji kraj in znan daleč naokoli, Tam je doma ribniško -lončarstvo in pečarstvo. Gline je na Ribniškem dovolj in tako se je ta domača obrt razvijala vzporedno z že opisano obrtjo suhe robe. Dolenja vas s širšo okolico je njeno jedro. Ribniški lončarski trg je pred vojn0 segal na naše jadranske otoke ter čez Trst in Gorico do Benetk. Na vseh sejmih in proščenjih si našel Ribničana. Ustanovili so lončarstvo tudi pod Gorjanci v St Jerneju, kjer je še sedaj zelo razširjeno. Tudi ribniška opeka slovi daleč po deželi. Trdina trdi, da so ribniški lončarji nekako pred dve sto leti prinesli prvi krompir na Dolenjsko. Gospodinji, ki je od njih kaj kupila, so dalj eden alfi več kosov in jo poučili, kako naj ga sadi in gojii Ti podjestneži imajo celo last ni fižol, nazvan «Ribničan». Zelo je ukusgn in iskah. Skozi Dolenjo vas teče potok Ribnica in takoj, za njo izgine v podzemeljskih jamah. Stoži ribniški trg hiti Bistrica, Iki izvira pod' stenami gori nad Sodražico in ponikne kmalu za trgom pri Goriči vasi. Vse vode Ribniške doline so izrazite kra-ške ponikalnice in teko proti jugovzhodu, kamor se svet niža. Spomladi in jeseni povzročajo velike poplave. Tedaj po Ribniškem kar mrgoli vodnih ptic. V podzemeljskih vodah dolenjskega Krasa živi skoraj povsod človeška ribica. Jo poznate? Ribniška dolina leži razmeroma visoko. Toplotna razlika med poletjem in zimo je zelo velika. Zaradi bližine morja naraste poletna vročina do 36.o C, vsled mrzlih vetrov pa pade toplomer pozimj do -20.o C. Hudi zameti tedaj, niso redki tam naokoli. Zemlja zato ne more rediti vsega prebivalstva Pa se je v prejšnjih časih mno. go ljudii izselilo v USA, Kanado in Argehtino ter v Francijo drugi so si služili kruh kot zdomarji ali kot sezonski delavci v Avstriji in Nemčiji in kot tesači v slavonskih gozdovih. Zdaj jim vsega tega ni tre. ba, v novih življenjskih prilikah je za pridne TOke dloma dovolj dela in zaslužka. Tako Ribniška dolina ko( svet, ki jo obkroža, pa naj bo to Suha krajina onstran Male gore ali Bloška planota tam za Veliko goro, naj bo Kočevska | deželica ali pokrajine t Velike Lašče in Turja* Ljubljani, vsi ti kraji s° v*-nji svetovni moriji nečto*®1 trpeli, doprinesli nešteh te žrtve in bili priče podv.gov naših junakov v rodnoosvobodilni borbi # * bodo slovenskega in vs#J slovanskih narodov. Komu je neznan žleb? Sredi prostrani v Veliki gori. 939 m visbžO’ km jugozahodno od jeva in Gubčeva do kraja potolkli veli® lijansko edinico. Konec marca 1943 sta t briga® elto 1 "2S Cankarjeve 'brigade ^ ^ heroj Dragan Jevtič ^ ^ povedovanju očividcev ^ razkoračen sredi c€S^e’hfl^ močan in neverjetno ^ ter podiral begajoče ^ 2al je junak štiri rne*®^ šneje padel v^ krajini. Zdaj počiva v ^ ni v grobnici herojev’ zejskem trgu. , jj Polovico bliže južno ^ nice oziroma DolenjeJ^M v ozki dolini sredi in jelovega gozda vas ° - Na pragu jeseni 1943- - ^ Tomšičeva in Šercerje?® ^ da uničili tam močno W ^ no oboroženo po-stojanž^ ^ zvane «p>lave garde*, & ^ tudi med nasprotniki noosvobodilnega gib811!* venskega naroda. Vsak kraj tam svojo zgodovino ru časov, ki so zapisali Ribniški deželi še sedaj iv# sledove. Ob neum<>n!^ti * in neupogljivi vztraio®*1 celijo rane minulih dni tu smejan koraka mladi r bodočnosti naproti. Povzpnimo se za S*°V° ' Veliko goro in k menitim Ribniškim Sama neskončna hosia »Jah r M81’ Lesna industrija in $ vina se kar sami P00** ,'i#! žag po dolinj ne manSc8 nih skladišč prav tako n£i vrvež in ropot, tod ki jo prekinjajo le P' vi im živalske cvetje krasi njihov f ^ p dom. Vzhičeno oko biti - rr m ' K ■ ravanto in Kamniških ^ f čez Dolenjsko gričevOe Kolpe in se nazadnje <» ljubki deželici -V kjer je doma »Ribenča11 | po cejlem svejtu zn80*' Po svoji ^oV«Ji Ribničani daleč Kako nam planja ob petletnici slovenska knji?> po osvobodit^ «!!< (Nadaljevanje s 3. strani) Ljubljani. Toliko da m« je v na glici pozdravi), pa mi že pove: »Pridi me obiskat! Jakopič- in Grohar sta pregnala vse druge podobe iz salona*. Učinkovita propaganda resnične umetnosti! In današnje leposlovje? Bodimo pravični in priznajmo, da je veliko spretnosti v besedi in slogu. Vsi pa čakamo na tisti veliki tekst, ki bo zajel na široko m segel v pravo globino idej in dogodkov zadnjih let naše zgodovine. Doslej je izšlo res mnogo odličnih del tujih slovstev,^ doma pa le skoraj preveč drobižastih in reportažnih spi-soY- *ji so po svoje gotovo tudi potrebni in koristni Pri teh o. pažamo premajhno skrb pri izbiri pravih besedi na pravem mestu. Goethe je časih po štiri-najst dni iskal pravo besedo. Prav tako je sodil Schopenha-uer. ki za pisatelja postavlja pravilo: «Ce si umetnik, porabljaj navadne besede in z njimi povej nenavadne reči* Pri nas e bil edini geni) pesnik ki je X) pravilo stvarno dokazal. Beri «Strun:im». »Luna sije*, «0 Vrba* itd. Meni se zdi, kakor bi la lepota zraisla čisto samaran* no iz srca in jezika Prešernovih rojakov Vrbovcev. Ves njegov jezik je pravo čudo, ki ga je sposoben za ustvaritev takih biserov samo genij. Goethe pravi (ob svetopisemski rečenici Nil novi sub sole = nič ni novega pod soncem): Najboljši pi. satelji niso zato, ker neka) novega povedo, ampak zato. ker so sposobni, da isto povedo tako, kakor bi se ne bilo še nikoli zgodilo*. Zapeljivo bleščeč in povsem svoj, a vendar tako pristno slovenski slog ima naš Ivan Cankar. Križem so ga skušali posnemati. Ušel jim je. kakor trdi sam, «na pl-anko satire*. Kako pa se je tudi on trudil za pravo besedo in slog, naj pove sam. Ko sem ga srečal ne koč v Ljubljani in ga prašaf kam tako naglo, mi je razložil takole: »Nekaj denarja si grem izposodit. (Namenjen je bil k prelatu Kalanu). Tri dni sem se ukvarjal z enim samim stavkom. Sedaj je napisan in vre. den, da ga deneš v ,rom\ Od v*?* * .ml1 ,n0lram nekoliko ori Uti. Zato moja pot*. — »Pusti pot in pojdi rajši z mano*. Sel je in tistemu stavku sva veselo prilila. Drugo, kar me moti. so nepotrebne tujke. Tudi tiste, ki so krajevne in jih mnogi rabijo, da bi vtisnu svoji pisavi pečat posebne izvirnosti. Ce je beseda pristno slovenska, lepa in povedna v knjigo z njo. da zaživi Ce mi pa kdo nasuje v desetih vrsticah kar dvanajst tujk. je ze od sile. Tudi umetno narejene nove besede ni kazno ponavljati. Mil-činskemu se je «jedača in pijača* kaj dobro podala tam, kamor jo je on postavil. Ce se pa mlad «peresnikV (iznajdba Toma Zupana za pisatelja) z njo ške besede, a za še ni odkrij slovensk pe^Jf Rad bi opozoril še | s8() Vsak ve, da id^l*} mišljije. srca. duha.^ ^ mi je kot uredniku .^il,^ črtico in jo toplo s!2 vse to se je res mu odgovoril, da so zgoi tak« če za med dnevme no?? LC—-, nj )iSt' sopis in ne v leposl°“ ■„ nejj; poslovje je ustvarja«! • pej ročilo o dogodivščin8 čen dogodek, znrt’ model kakor ie un>e postavlja je smešno. Seveda če ‘ ‘ ■ n taka beseda ali tujka dobi vsesplošno pravico za med ljudi, moramo stari sitneži potrpeti. Taka beseda je danes srbo. hrvatska graditi. Nekdaj so gradili (zagrajall) reke in hudournike ceste in železnice so delali, hiše zidali, koče si tesali, kozojce postavljali, polje pred živino ogradili s jrlotom (zato ime travnika ograja), a mi tudi paiač ne zidamo več. Planinski vestnik pravično preganja nem* model, kakor je ltn> ,a\fr0 l karju tudi pocestnica ^ m del za Madono. Ne g?e je povest .novela, na zgodba, a biti m nostna. Vse človeške naKe'' si jjodobne, če ne že eSt . rencij trdi: «NuHum te® jnaši^ r V H' ia sv» \W •jenov Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici Poberdobčani zahtevajo p,lwi a m Vplačilo vojne škode ISO,35 Sbnif 's& iSfo® k* sit flS® ce ** ju* 9# i si tov^ eartf sta *• fcf? a#* da bo vojna tistim v 5e*°ti Poravnana sam0 Priče],' ?od.ova"c™. ki bode poslopja ob- navljat. t!0rušen;j Tistj m v'6 v sedanjem času. kodo Sk-v so to že r®Pravili, in sam,- P°Vrn.ienega denar-odšitDdnj^ dVe *reti‘ni celotne k^oLfmo .urnnen3a, da ie nnvi v„; uSlbanje o p.irav-odveč ;r, fe Jjkode že zdavnaj če b,- n,'J? ° dobro in Prav. nalog-, Je’ katerim je bila ta prešli P°veriena, že enkrat p0 . ed k dejan-jem p0sk(ii<>SIhJVaseh se namreč Poznaj . nJe vojne občutno Vrnitev št ¥ Prav°čagna po-k"! bomvJ e dpl°vala naše. hih™arstvu k°t dež po Sll-secih u’J,°^h poletnih me dob na Primer Dober- DoW^!'ensko vas na Krasu 1945 Je bil od leta 1943 do le Do^?lran °d Nemcev. Svo Sene !rlarike so imeli raztre. bfl0| j Vsej vasi. Naravno je niso n ■ okuPai°rski vojak Kit; PriZanašali prebivalstvu Ker n egovpmu gospodarstvu Parti2an^b'lo prebivalstvo do emšKa in pozneje angloamerišKa oKupacija je gospodarstvo te KrašKe vasi močno upropastila w®“o. v!?‘°.Luiza. UUo Salva-pntin Mariar>. Zuccalli Ajf- jhsusig Danijela, Mi-. ^rti- Malič Marija. j, 8°'lctni upokojene . bm. - an, 71-letni pismonoša v asdij, 87-letn} upoko-^ »!Sintini Ivan, 35-letni iri Emil' 84-letni po ? Sdar n jšček Jožef, 69-let-1 Wt ki " Jakob. 80-let-„, ardini Ivan, 30-letna leta. mia lija . 3-1 hpa pumar Jožica. 75-,-^uin.ja Scrivani Bian-‘a stara sinka , fosPod IkSiž. Stecchina Vi- *** poroke: Calligaris i,larija" 'n Antonutti Mirjam h tar’elle ^,narele Pa5kal in jMuti' p. erpza, uradnik Fu- !ia Vel e za, in0, tožen-'n uradnica SU-B^lteliii!r ^8°sbinellii Amedej Goriani Ksenija, e ‘k in j. .,P°licist Speranza k' rioen; X1 ia Siena Paskvali-ci„g0sPodiniIalai Serplini Ivan (tih- Sa!em^a Poptrti Ida. polili Arm- 'Mrd in gospo-L avii p!?d° Karla, brivec G^rtardi . !“ard in dflavska O^in elektricist ScTt°vin anc in gospodinja h‘°«i A., codora, financar ^*&na- " V2?bf^ZNICO i)aVke.-8e| Prato. - „ 1Z- Mavrič iz Gori- 8°riŠk Izgubo je i policiji. ■Rti,; 1N o ===== V,>»: A l°: "Rr'Sant Muso- X""“L <*■ s 15: «Maščevaika», u «Dvoboj v Ber- J&vs- Genske.HSkalOVie Ni «Prvi upornik«, "•■H 'l*ri|, ""Hilli darstvo in zamašili občutne vrzeli, k} jih je prizadejala voj. rza. Gotovo je, da bi vsega tega ne bilo treba, če bi se odgovorni ljud-je zavedali položa. ja, v katerem se prebivalstvo nahaja in mu priskočili na pomoč. Morda b; bilo dovolj, da bi bili malo manj birokrat; kot so, pa bi stvari bile vse drugačne. kot so. Seveda pa s koncem nemške okupacije kalvarija Doberdob, cev še ni bila končana. Po njihovem odhodu leta 1946 in 1947 so se v vasi r.aseliii angloame. riški vojaki, ki so s svojim vandalskim odnosom do p se-stev uničili še tisti del dober-dobsktga gospodarstva, ki je po čudnem naključju ušel uničenju. Le ti niso prizanašali niti polju niti drugim napadom S svojimi vozili s0 uniči. j li številne njive, porušili zidove ir.- tudi drug-č- okvarili gospodarska poslopja. Okupacijske oblasti so ob!ju bile, da bodo škodo poravnale, samo oškodovanci naj svoje terjatve po redni poti prijavijo na pristojni urad. Doberdcb-ci so vse to naprav li.Viožilj so prošnje itd. in sedaj čakajo na rešitev, kot čaks-jo tudi na rešitev že zgoraj omenjenih prošenj. Ce omer.-imo, da so samo nekaterim dalj nekaj denarja kot odškodnino za uničenje pridelka, se s tem stanje bistveno ne izpremeni. Doberdoba zahtevajo, da se oblasti glede vojne odškodnine resr.-eje brigajo in izpolnijo obljube. Njim vojna odškodnina pripada po vseh predpisih in krajevne vladne oblasti naj se tega zavedajo. Zavedajo pa naj se tudi, da kolikor bolj bo. do z rešitvijo tega vprašanja odlašale, toliko večje bodo po. sledice na gospodarstvu. In krivda za to bo padla samo nanje. I Občinskemu skladu za zim-| sko pomoč brezposlenim so da-! rovali: tvrdka Mattioni 100.000 | lir; tvrdka Canciani e Cremese 200.000; tvrdka bratje Kosovel 3.000; tvrdka Korst 500; Stolna cerkev nabrala 4.120; tvrdka Hvala 3.000; tvrdka Cossovel 1000; tvrdka Lema 2000; tvrdka Carone e Maruzzi 3000; Ma-kuz Mirko 500; tvrdka Depicol-zuane Rer.ato 300; Zveza neposrednih obdelovalcev 1800; tvrdka Capella Raimondo 100; hotel Transalpina 1000; hotel «Pri zlatem jelenu« 1000; Unio-ne Ginnastica 1000; odv. Deve-tag 500; odv. Pettarir. 500: adv. Eno Pascoli 300; hotel «Pri treh kronah« 500; hotel «Uni-versita« 1000; Circolo Ufficiali 6.000; odv. Claricini 50; odv. Valentini Pascoli 300: odv. Testa 300. Odbor se hvaljuje. Gl. Silvio Pellico Ijli. nadst. - lelejon 11-32 Seja občinskega upravneaa odbora lz“la ,e no'a sl "Soče ‘ * _________ -J I J Včera j 17. t. m. je izšla v Go- V prvih jutranjih urah je Klanjšček je bil namreč edea včeraj na svojem domu na | izmed članov zadnjega likvi-Oslavju preminul v starosti 85 j dacijskega odbora, ki ga je faši- vsem iskreno za- V četrtek zvečer se je pod predsedstvom župana dr- Ber-nardisa zopet sestal občinski upravni odbor. Prvi del seje so posvetili proučevanju problema predlaganih predujmov za dobave občinskih podjetij. V tej zvezi so odbornik; hoteli slišati mnenje predsednika občinskih podjetij prof. Viertha-lerja in ravnatelja inž. Princi-ja. V svojem poročilu sta predsednik in ravnatelj občinskih podjetij utemeljila omenjeni predlog tako da bodo podjetja lahko dosegla težje samo s povišanjem predujma na potrošnjo, ki ne u-streza sedanjemu ekonomskemu stanju v kolikor je še od predvojnih let nespremenjen. Tej prvi potrebi po finančnem ravnotežju pa je dodati še drugo, in sicer poboljšanje poslovanja podjetij. Svoje poročilo sta zaključila z izjavo, da ni predlog samo finančne, temveč tudi socialne vrednosti. Po poročilu se je najprej oglasil župan in za njim številni odborniki. Vsi so priznali pravilnost in nujnost predlaga, nega povišanja, vendar so u-pravo občinskih -podjetij zaprosili naj upošteva težek gospodarski položaj potrošnikov in trenutno razburjenost zaradi P°viška cen. Upravnik občinskih podjetij je izsia v rici «Soča» št. 184. V uvodniku razpravlja z Nicoiom Nemijem o potrebi večjega sodelovanja Stare Gorice z Novo in o predpogojih, ki so za to potrebni, ter takole zaključuje svoja izvajanja; «Ce je torej res, da je povzročila nova meja občutno gospodarsko škodo na obeh stranen. je prav tako res. da so sprejeli predlog, čeprav se niso odrekli povišku in zagoto- to najbolj občuti Gorica, ki, je vili, da bodo pri prihodnji seji upravnega sveta upoštevali željo oboinskeaa upravnega odbora in nekaterih kategorij , delavstva ter da bi-do povišek £™a:"c“° ravno‘ i uvedli v mesecih manjše potrošnje. Pred zaključkom seje so odobrili še nekaj sklepov v zvezi z vprašanji navadnega upravnega značaja. Ker niso utegnili izčrpati vseh točk dnevnega reda, se bedo odborniki zopet sestali jutri zvečer. NOVE SLOVENSKE KNJIGE Anton Tomaž Linhart; ZBRANO DELO. platno France Bevk; OBRAČUN, platno................. M. M. Rozental; MARKSISTIČNA DIALEKTIČNA METODA, polplatno........................ Brilej; PLANINSKI PRIROČNIK, platno . . . Oton Zupančič: KANGLICA, polplatno . ! . . R. L. Stevenson; OTOK ZAKLADOV, polplaitno DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI 900 710 500 600 180 290 lir » » » Občni zbor Slovenskega planinskega društva Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoj,e člane na občni zbor, ki bo danes ob 9.30 v prostorih restavracije «Prj zvezdi« na Trgu Sv. Antona s sledečim dnevnim redom. 1. Otvoritev. 2. Ugotovitev števila prisotnih članov. 3. Poročila odbornikov. 4. Izvolitev delovnega predsedstva. 5. Izbor volivne komisije. 6. Izvolitev novega odbora in preglednikov računov. 7. Slučajnosti in zaključek SPD priporoča vsem točnost. kot upravno in trgovsko središče slovenskega podeželja živelo izključno od tega. Novo upravno središče in nove trgovine se lahko organizirajo; kje bo pa Stara Gorica vzela novo podeželje? Zato jP potrebno podvizati se z ustvaritvijo prijateljskih odnošajev. Predpogoj za .to pa mora bi-ti vrsta ukrepov, ki naj zajamčijo manjšinske pravice in dejansko enakopravnost vsem Slovencem pod Italijo, s tem bedo odgovorni činitelji dokazali, da so se otresli tiste rasne mržnje proti našemu ljudstvu, k; je bila in je glavna ovira dobrega in prijateljskega sosedstva s Slovenijo«. V posebnem članku na drugi strani predlaga občinskim u-pravnikom naj bi tudi s Slovenijo navezali kulturne stike, kakor so jih z Avstrijo. Dalje govori o javnih delih, ki so potrebna v Podgori, zlasti pri šolskem poslopju. Kulturna stran prinaša ra?np vesti iz Jugoslavije in druge zanimive članke. Na četrti strani pa 'mamo poleg običajne rubrike ((Vprašanja in odgovori« ter «Kmetijska šola« še več člankov in vesti za kmetovalce. let zaveden Slovenec Josip Klanjšček. Josip Klanjšček, ki so mu domačini pravili Matijavec, je bil med goriškimi Slovenci znan kot trden in dosleden narodnjak. Do leta 1918 je bil podžupan podgorske občine, pri upravi katere je sodeloval z vso požrtvovalnostjo. Poleg tega je bil član Kmečke banke, krajevnega in okrajnega šolskega sveta, eden izmed ustanoviteljev društva ((Prapor« ter aktivr.i odbornik vseh slovenskih gospodarskih in kul. j turnih odborov. S svojim ne j umornim sodelovanjem pri j vseh gospodarskih ustanovah je znatno prispeval k splošnemu gospodarskemu napredku Slovencev. Po prvi svetovni vojni je fašizem preprečil njegovo delovanje, ni pa mogel zlomiti njegovega kremenitega značaja. Med vojno je z navdušenjem podpira] osvobodilno borbo in po vojr.-i Demokratično fronto Slovencev v Italiji. Kljub častitljivi starosti je do zadnjega ohranil vso prožnost duha in je še aprila 1950 leta vložil tožbo za razveljavo krivične prodajne pogodbe, s katero je fašistični komisar Tr-govsko-obrtne zadruge v Gorici prodal trgovski dom federaciji fašistične stranke. Josip stični režim odstavil in na njegovo mesto imenoval likvidacijskega komisarja inž. Fale-schinija. Z njim smo goriški Slovenci izgubili er.-ega izmed najstarejših in zavednih mož, ki se je vse življenje nesebičpo žrtvoval za naš obstoj. Žalujoči družini izrekama skupno z Demokratično fronto Slovencev iskreno sožalje. Pogreb z Oslavja na pevnv sko pokopališče bo danes popoldne ob 16. Pregled mer in uteži GoriSko županstvo sporoča; da bo po odredbi lokalne prefekture dvoletni pregled mer in uteži v Gorici od 3. julija do 6. avgusta 1951, in sicer vsak dan, razen ob praznikih in nedeljah na občinskem uradu (Ufficio Metrico); v Ulici Diaz 21. Prizadetim bo županstvo pravočasno sporočilo dan obveznega pregleda mer in uteži; Vsi oni, ki niso vpisani v občinski seznam lastnikov mer in uteži, čeprav se v poslovanju svoje trgovine ali industrije poslužujejo mer, bodo morali iste predložiti pregledu tudi brez poziva. V pe-teik Je v 85. letu -starosti za vedno preminul na Oslavju posestnik Josip Klanjšček Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri izpred hiše žalosti na pevmskp pokopališče. Žalujoči; hčerke Žalika, Olga in Pavla, sin Jožko, brat in sestre. DeteljiSCa in travniki nas kličejo Da damo deteljam in travam možnost razvoja ter da si za-lotovimo lažjo košnjo in večji pridelek, moramo brezpogojno i-zvršiti najvažnejša qpravila, kot so gnojenje, bra-nanje ter čiščenje deteljišč in travnikov. Deteljišča in travnike gnojimo z umetnimi gnojili in jih posejemo s 350 do 500 kg na ha. Po lucernah sejemo superfo-sfat, ker dobivajo po bakterijah dušik iz zraka. Po travnikih se. jemo diušičnata ir. fosfatna gnojila Priporočljivo je, da se apneni dušik posipa po travnikih, kjer se je razvil mah im ga to gnojilo uniči. Za travnike je izvrstno gnojilo gnojnica in jo zgodaj spomladi, ko začr.e trava poganjati, razvozimo in po. lijemo po travnikih. Nič manj važn-o od gnojenja je branamje in čiščenje dete-ljišč in travnikov. Kq se je zemlja dobro osušila, prebranamo deteljišča s travniško brano, če Pa te nimamo, kar z navadno poljsko. Kakor skozi poletje okopavamo vsako rastlino, da lahko uspeva, tako je potrebno okopati deteljo in travnike, kar storimo z brananjem. Na ta način prerahljamo zemljo okoli deteljme ruše i-n zrak dobi dostop v globlje plasti zemlje. Ce je zemlja zelo zbita in preraščena s plevelom in mahom, je potrebno iti z brano dvakrat po istem mestu, da se vrhnja plast dodobra zrahlja. Po bra-rtanju mora bit; njiva, kakor da bi bila preorana. Lucerno je priporočljivo branati p0 vsaki košnji, kajti s tem preprečimo naglo izhlapevanje zemeljske vlag-e, rastlinam pa damo s tem možnost hitrega razvoja. Za brananje je od vseh detelj najbolj hvaležna lucerna. Kakor je potrebno brananje deteljišč, tako je potrebno bra. nanje travnikov. Travnike do. bro prebranamo, po potreb} tudi dvakrat na istem mestu, tako da vrhnjo plast dobr0 pre-rahljamo in odstranimo mah ter nanošen0 listje. Po brauanju je potrebno, da privzdignjeni mah, nanešeno listje in druge odpadke pograbimo ter jih spravimo za kompost ali pa uporabimo pri živini za nastilj Dober kmet že pri brananju misli na košnjo, zato pobere in odstrani z deteljišča ali travni. ka kamenje in druge trde predmete, ki bd oviral} p-ri košnji, istočasno izravna vse gričke, mravljišča in krtine, kar prav tako ovira košnjo. K čiščenju spada tudi krčenje grmovja, ki je po naših travnikih močno razširjeno in % čez leto zelo razraste. S temeljitim čiščenjem in krče-nj«n bomo pridobili marsikateri kvadratni meter plodne zemlje, na katerem bo rasla sladka in tečna trava. V nizkih legah, kjer travnike preplavlja voda, spada k spomladanski ureditvi tudi čiščenje pritokov in odvodnih kanalov, da ima voda v deževnem času možnost hitrega odtoka in da na ta način preprečimo poplave. Poplava travnikov večkrat uniči pridelek, poleg tega pa dobimo z močvirnih travnikov kislo, težko prebavno in manj vredno seno. Pri močvirnih travnikih moramo najprej vodo odvesti v glavne kanale in nato zemljišče dobro pognojit; z apnom-, da se zemlja razkisa. Na močvirnatih zemljiščih je zraku nemogoč dostop v zemeljske plasti ter se zemeljske bakterije, k; so izvor rasti in uspevanja rastlin, ne razvijajo. Na takih zemljiščih gnojenje ne koristi, ker ne pride do presnavljanja. Zato maramo zemljišče najpreje izsušiti, z apne. njem nevtralizirati kislino in šele nato lahko gnojimo z dru. girrii gnojili. Naj ne bo travnika ali deteljišča, ki ne bi bilo v prvih dnevih marca prebranano in očiščeno G. T. t Obj ava KOPER. Oddelek za notranje zadeve pri Okrožnem ljudskem odboru za Istro je izdal odredbo, da se podaljša veljavnost osebnih izkaznic do 31. 12. 1953. Obenem jih morajo vsi imetniki dati žigosati. Žigosanje bodo vršile posebne komisije po krajevnih ljudskih odborih do 30. aprila 1951. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 PRVE OBVEZE ZA TROMESEČNO TEKMOVANJE Na čast 10. obletnice OF IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Vida Hriber iz Kopra je pred meseci izgubila osebno izkaznico. S tem jo razglaša ra neveljavno. Po vsem koprskem okraju so v teh dneh sestanki, na katerih razpravljajo predstavniki množičnih organizacij o trome-sečnem tekmovanju v čast 10. obletnice OF. Na okrajni odbor SIAU prihajajo prva poročila o obvezah, katere so sprejel} odbori osnovnih organizacij, iz katerih je razvidno, da je baza pravilno doumela pomen tekmovanja in temu primerno sprejela obveze. Na množičnem sestanku I. baze SIAU v Škofijah so fron-tovci sprejel; obvezo, da bodo imeli poleg treh množičnih sestankov tudi 10 študijskih ter da bodo zaradi pomanjkanja prostora priredili sestanke pri privatnikih. Organizirali bodo tri kmetijska predavanja ter so se obvezali, da bodo vključili v strelsko družino 10 ljudi, v prosvetno društvo 10 podpornih članov in štiri pevce, pet tovarišev bodo pa poslali v izobraževalni tečaj. Vso pomoč bodo dali pionirski organizaciji, ki bo v kratkem ustanovljena. Zasadili bodo 1000 novih trt ter 100 breskovih sadik, zemljo stoodstotno obdelali ter po potreb; organizirali delovno brigado, ki bo pomagala pri obdelavi. Poleg drugega so se obvezali, da bodo dali 1500 delovnih ur pri izgradnji zadružnega doma v Škofijah. Tretja in četrta baza sta se obvezali, da bosta poleg drugega popravil} dva tisoč metrov ceste in dali 1100 prostovoljnih ur na zadružnem domu. Izvedli bodo mladinsko kulturno prireditev, nekaj dni za tem pa pionirsko. Organizirali bodo otroški vrtec in postavil} električno luč na Križišče pri vodnjaku. Skupno bodo imeli tri študijske sestanke in tri kmetijska predavanja. Članarino SIAU bodo pobrali in jo do vsakega 10. v mesecu oddali. V Sv. Antonu bodo frontov-ci dokončali vse zidove zadružnega doma in pričeli pobirati prostovoljne denarne prispevke. Pripravili bodo kamenje in izkopali jame za drogove, ki so potrebni za napeljavo elektrike po vaseh območja krajevnega odbora Sv. Anton. Dali bodo 200 prostovoljnih delovnih ur in pripravili zg prvomajski telovadni nastop 40 mladincev in mladink ter 60 pionirjev. Prosvetno društvo bo imelo svoj občni zbor ter priredilo dve prireditvi. Občni zbor bo imela tudi kmečka delovna zadruga. Uredili bodo knjigovodstvo ter se že sedaj pripravil} za odkup. V okviru Zveze borcev bodo ustanovili športno strelsko družino, a na KLO bodo uredili administrativno poslovanje, izterjali bodo prvi obrok davkov, izvršili popis vina in strojev ter organizirali akcijo za škropljenje sadnega drevja. V Strunjanu bodo imeli dva množična sestanka, upajmo, da že na novem sedežu SIAU, za katerega so se obvezali, da ga bodo napravili. V središču vasi bodo popravili 500 m ceste, izvolili bodo ljudske inšpektorje in postavil odbor italijan. skega kulturnega krožka. Mladina bo imela dva množična sestanka, poleg tega bo dala 10 mladincev za telovadni r>a-1 stop, prvega maja in ustanovila moštvo igralcev odbojke. Zgradili bodo igrišče za odboj, ko in popravili ograjo okoli športnega igrišča. Člani sindikatov bodo imeli dva sestanka ter ustanovili rdeči kotiček. Nabavili bodo šahovnice in vzbudil; zanimanje za igranje šaha. Reorganizirali bodo sindikalni odbor in imeli letno skupščino. Skupno z italijan- skim krožkom, bo slovensko prosvetno društvo priredilo dva mitinga. Zene bodo pripravile telovadne obleke za prvomajski nastop in uredile otroški vrtec. Krajevni ljudski odbor bo poleg drugih obvez ustanovil odbor Rdečega križa. V Santjanu bodo frontovci dali 300 prostovoljnih ur, katere bodo uporabil} za delo pri elektrifikaciji. Pomagali bodo obdelati zemljo dvema družinama, ki sta ubogi in sestavljeni iz starih in bolnih članov. Za ureditev sedeža lokalnega odbora SIAU, bodo organizirali ples v Portorožu in z dobičkom nabavili nekaj stvari za opremo sedeža. Trije čla-ni baz bodo odšli na izobraževalni tečaj, eden pa v gimnazijo. Obširen načrt dela z obvezami so poslali tovariši iz Pirana. Devet baz SIAU y Piranu se je obvezalo, da bodo dali 6.000 prostovoljnih ur, katere bodo uporabili za porušenje starih in neuporabnih hiš ter popravilo cestnega tlaka. Popravili bodo neko cisterno in trg v Piranu, očistili kanale, popravili ceste itd. Imeli bodo več množičnih sestankov, znanstvena predavanja, kulturne prireditve in redne sestanke. V SIAU bodo skušali vpisat; 500 novih članov, v Center za italijansko kulturo pa 200 članov. To je le del obvez, ki so jih sprejeli člani množičnih organizacij na svojih sestankih. Toda že iz tega vidimo, da bo borba za častna mesta ob zaključku tekmovanja precej trda, saj noče nobeden zaostajati. Vprašanje je seveda, v koliko bodo frontovci svoje obveze stoodstotno izvršili, kajti le tisti lahko upajo, da bodo resno posedli v borbo za častni naslov. Prepričani smo, da jih bo velika večina Koncert združenega orkestra JA Ljubljana - Ilir. Bistrica Danes 18. februarja ob 20. uri bo v koprskem gledališču koncert združenega orkestra JA Ljubljana — Ilirska Bistrica, Spored koncerta jg naslednji; 1. Bošnjatk-ovič-Plesk: «Pre. Iudij«; 2. G. Puccini; «Ma-dame Butterfly»; 3. S. Bi-nički: «Grivna»; 4. G. Verdi: «1 vespri siciliani«; 5. Zajc: «Svolovac i kolo«; 6. G. Verdi; ((RigolettO«, fantazia; 7. P. S. Čajkovski; «1812» — uvertura. Orkester dirigirata Stjepan Plosk in Pavle Brzulja. Babici ie nekaj ukrenili proti zatiralcem gozdov Krajevne obiast} bi morale strogo prepovedati napravljanje čokov za drva. Takih čokov v našem grmovju na več. Kar pa se sedaj dogaja, presega vse ineje. Mladina, žene in stari ljudje, vse tekmuje v uničevanju. Kjer najdejo svež pa-robek, takoj udri po njem s sekirami. Kako bo potem pognalo še kaj mladik za prihodnji gozd! Sam sem posekal staro kostanjevo drevo z namenom, da bom dobil kole za vinograd. Računal sem, da bodo iz parobka pognale nove mladike. Toda prišli so takoj tako imenovani «žakarji» in tako temeljito počistili, da res nimajo odkod pognati nove mlade. Lansko leto je bilo nekaj ljudi kaznovanih zaradi uničevanja gozdov. Tudi letos bo treba nekaj ukreniti Treba je vendar napiaviti konec takemu škodljivemu uničevanju. Nobeden od takih škodljivcev ne po. misli, da b} bilo vendarle bolj-šu imeti 15 in tud} več debelih dreves, ki bi nekaj dala, ko jih danes posekane spravi vseh 15 v en koš. B. F. Te dni vzbuja polno zanimanja izložbeno okno v Ulici Cal-legaria, kjer je Ljudska tehnika razstavila več novih fotoaparatov jugoslovanskega izdelka. So to prvi fotoaparati, ki jih izdelala fotokem-ika v Zagrebu; so znamke «Bez» 6x9. So zelo primerni ra fotoamaterje in lahko konkurirajo z najboljšimi tovrstnimi aparati inozemskega izdelka. Poleg aparatov so tudi filmi jugoslovanskega izdelka. Te izdeluje tovarna filmov v Som-borju. Tisti, ki so lani obiskal} Zagrebški velesejem, se gotovo še spominjajo, kako veliko zanimanje so vzbujali takrat razstavljeni fotoaparati. Danes jih lahko vidijo tudi v Kopru. Tako se iz dneva v dan vidi uspehe delavnosti jugoslovanskih delavcev, ki ne glede na vse težave in ovire gradijo socializem. Vsa stvarnost, ki je ni treoa propagirati, se kaže v izdelkih. To je najboljši odgovor na vsa obrekovanja. "■"'■minimin,,, nnnfmnHmnijiii,;,,,, mm;,,,,,,,, JAkem* Hrte* izpuhu kimiSCa Usliilin "Osi*" gred sola Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru sta se zagovarjala 31 letni Jože Mikec iz Šareda pri Izoli, stanujoč v Kopru. Ul. dei Serviti št. 8 in 35 letni Jože Kukanja iz Ponikev, stanujoč v Kopru, Ul. V. Bullo 848, obadva uslužbena pri gospodarskem podjetju »Oskrba« NZ v Kopru. Mikec je v času od marca 1950 do 30.10. p. 1. v svojstvu direktorja podjetja «Oskrbe» izrabljal položaj uradne osebe in si je pri nabavi vinske posode ter vina prisvojil 15.926 din, s prodajo bele moke iz skladišča «Oskrbe» pa 5.760 din, vse na škodo podjetja. Za svoje privatne vožnje je upo- rabljal službeni osebni avtomobil ter na ta način oškodoval podjetje za pogonska sredstva. Kukanja, ki je bil pri istem podjetju skladiščnik, je kot tak večkrat uvažal in izvažal razno blago iz jugoslovanske cone STO v FLRJ in obratno. Ob teh prilikah je izrabil položaj uradne osebe in je zase ter za druge vtihotapljal razno blago v FLRJ. Obtoženca, ki sta krivdo deloma priznala, sta bila obsojena, in sicer Jože Mikec na 1 leto in šest mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom ter poravnavo stroškov kazenskega postopanja, Jože Kukanja pa na sedem mesecev odvzema prostosti ter poravnavo stroškov. Obadva sta prijavila pritožbo zoper sodbo, medtem ko si je javni tožilec pridržal rok. Prelep je spravil trojico v zapor Pred sodniki ljudskega sodišča so se prav tako zagovarjali 31-letni Guido Babič, 22-letni Olivier Babič, 22-letnj Silvano Krmac, 16-letni Aldo Jerman, 20-letni Franc Lukaš in 46-ietni Karel Jerman, ki so v vasi Sa-lara izzvali pretep in se ga udeležili. Ob tej prilik} so pretepli šoferja Marijana Bertoka, kateremu so prizadejali lažje telesne poškodbe, medtem ko se dvema drugima dali več udarcev po glavi in drugih delih telesa. Štirje obtoženci so krivdo priznali in so bili zaradi Pretepa in kršenja javnega reda in miru na javnem prostoru obsojeni: Guido Babič na tri mesece odvzema prostosti, Olivier Babič na dva meseca in Silvano Krmac na dva meseca in 10 dni odvzema prostosti. Karel Jerman je dobil 20 dni odvzema prostosti, pogojno ra dobo enega leta, medtem ko sta bila Aldo Jerman in Franc Lukeš oproščena. r \fivefUa u duet&imi ni UL PHOB*. 1)K. VRAM BRADAČ sern Ho ^ote. ho ce ki Reba .. _ _______________________ kt'ila’ -oka.ua. da nobeno drevo ne zraste do Vek hi u, } visoko leta "'-»kr, nirt« T«--- _»—, sem zopet molče pokazal knjigo ln vselej da ml' steljo. Moja predrznost je tako rasla, da zmote more nlh‘’e nlc storiti, dokler ni prišlo je ja«,, 0,51 sredi trBa na obokanem hodniku, do ^ d()lf!17oln Jo nrtKnnn » mislil' v Us°dne' !?0raini0 m°?ivaniu ^reve,lka in da vse, česar je preve<\ sko- nizko pade. Ikar si je ožgal pa je figa, prijatelj Ne Se zjutraj in zvečer tolci po čelu, če? da bilsu besi m, da k To { razuzdanem veseljačenju pride vselej !!,esbosobn^ Setn si „ , zakon narave, dragi prijatelj. blsarni ° ? 2a ‘ J^varll le Ce po - na službo “,aru superarbltracijo, da bi bil lahko ^odnesi žilnem113 frontl— Lahko bi se valjal kje v a n°Se.j> Poveljstvu, toda moja neopreznost mi Sv. :-°eio2p0ved je ze cel6 p.,0£}'al enoletni prostovoljec svečano: ^artagino, iz Niniv so naredili razvaline. dragi prijatelj, toda glavo pokonci! Nikar naj ne mislijo, da bom le enkrat ustrelil, če me pošljejo na fronto. Regiments-raport! Izključitev iz Sole! Živel c. in kr. kretenizem! Ne bom jim čepel v šoli in delal izpite. Kadet, praporščak, lajtnant, obrlajtnant Požvižgam se nanje. Ali se nosi puška na levi ali na desni rami? Koliko zvezdic ima korporal? Evidenzhaltung der Militarreservemanner! * - Sakra, ni kaj kaditi, tovariš! Nočete, da vas naučim pljuvati na strop? Pog-lejte, to se dela takole. Pri tem si nekaj mislite, in vaša želja se bo izpolnila. Ce pijete radi pivo, vam lahko priporočim izvrstno vodo tamle v vrču- Ce ste lačni in bi hoteli dobro jesti, vam priporočam Meščansko Besedo Tudi bi vam mogel priporočiti, da pišite iz dolgega časa pesmi. Jaz sem že tukaj zložil epopejo, ki se končuje z vzklikom profosa, ki dela iz vojaških postelj barikado proti vpadu sovražnika: Avstrija ne bo propadla, Avstrija bo veina, cesar, domovina sre?na!i> «Vidite. tovariš«, je nadaljeval debeli enoletni prostovoljec, potem pa naj kdo reče, da gine med ljudstvom spoštovanje do naše mile monarhije! Mož v zaporu, ki nima kaj kaditi in na katerega čaka regimentsraport, podaja najlepši zgled vda nosti do prestola V svojih pesmih Se klanja svoji širši do movlni, ki ji od vseh strani grozi, da bo tepena. Je brez svobode, toda iz njegovih ust tek6 verzi neomajne vdanosti. Mo rituri te salutant, caesar! V smrt obsojeni te pozdravljajo, cesar!, ampak profos je lopov Lepo drhal imaš v svojih službah. Predvčerajšnjim sem mu dal pet kron, da bi mi kupil cigaret. * Evidenca rezervnega moštva. nesramnež pa mi je davi rekel, da se tukaj ne sme kaditi, češ da bi imel zaradi tega sitnosti in da mi bo teh pet kron vrnil, ko bo .lenunga’.’* Da, tovariš, danes nikomur več ne verjamem.« Enoletni prostovoljec Je zdaj vprašal Svejka po njegovi krivdi. «Iskal regiment?« je rekel. «To je lepa tura. Tabor, Ml-levsko, Kvjetov, Vraž, Malčin Sedlec, Horaždjovice, Putim. Stra. konice, Dub, Protivin, Putim, Pisek, Budjejovice. Trnova pot. Tudi vi jutri k regimentsraportu? Brat, na morišču se torej snideva. To je spet naš obrst Schroder vesel. Niti misliti si ne morete, kako vplivajo nanj polkovne afere. Leta po dvorišču kakor stekel pes in pomalja jezik kakor na pol crknjena kobila. In njegovo svarjenje in vpitje! In pri tem pljuva okrog sebe kakor slinav velblod. Njegov govor nima konca in vi čakate, kdaj se bo vojašnica podrla. Jaz ga dobro poznam, ker sem že bil pri takem regimentsraportu. K vojakom sem prišel v škornjih, na glavi sem imel cilinder; in ker mi krojač ni poslal pravočasno uniforme, sem prišel za šolo enoletnih pro stovoljcev na vežbališče tudi v škornjih in v cilindru ter sem se postavil v vrsto in korakal z njimi na levem krilu Obrst Schroder je prijahal naravnost k meni in me malone podrl na tla. ,Donnerwetter\ je zarjovel, da so ga gotovo slišali na Sumavi, ,was machen sle hier, sie Zivilist?’,,‘ Spodobno sem mu odgovoril, da sem enoletni prostovoljec in se udeležujem vo- ** Plača. *** Gromska strela. kaj počnete tukaj, vi civilist? jaških vaj. In to bi vi bili morali videti! Pol ure je govoril in šele potem je opazil, da salutiram v cilindru. Zdajci je samo Se zavpil, da moram jutri k regimentsraportu, in se od same jeze zapodil s konjem kdo ve kam. In spet Je pridrvel, znova rjovel: divjal in ukazal, da me morajo takoj odpraviti z vež-bališča ter dati me na ,hauptswacho’. Pri raportu mi je naložil štirinajstdnevni zapor v vojašnici, me dal obleči v nemogoče cape iz skladišča in mi grozil, da mi bodo odparali enoletniške trake na rokavih.« «,Enoletni prostovoljec’, je gobezdal prismojeni polkovnik .je nekaj vzvišenega, to so embrii slave, vojaškega dostojan' stva, junaki. Enoletni prostovoljec Wohltat, ki je bil po obi-rajnem izpitu, povišan v korporala, se je prostovoljno javil na fronto in ujel 15 sovražnikov in, ko jih je predal, ga je raz- ,pet minut je prlfiel ukaz- da 3e prostovoljec Wohltat povkan v kadeta. Tudi vas bi čakala takšna sijajna bodo-nost^ napredovanje, odlikovanje, vaše ime bi se vpisalo v zlato knjigo polka.’« Enoletni prostovoljec je pljunil: «Vidite, tovariš, kakšna goveda se rodijo pod soncem. Požvižgam se na enoletniške trake na rokavih in na vse privilegije: ,Vi, enoletni prostovoljec ste govedo. Kako lepo zveni: ,Ste govedo’ in ne prostaško: si govedo. In po smrti dobite signum laudis ali pa veliko srebrno svetinjo. Koliko bolj srečen Je vsak vol. Tega pobijejo na klav-c' “ ga ne vlačijo prej na vežbališče in na strelišče« Debeli enoletni prostovoljec se je prevalil na drugo slam-nja o ter nadaljeval: «Gotovo je, da bo vse to nekoč pdčiio in da ne more trajati večno. Ce bi se jaz peljal na fronto bi na vagon zapisal: °’ D! (Nadaljevanje dedi.f, Športni dnevnik Tržaški lovci so lovili merjasce Prvi dan zasedanja komisij za srednjeevropski in Rimetov pokal Tržaško in istrsko prvenstvo Ravno danes teden je bilo, ko so se tržaški lovci, člani ZDTV odzvali povabilu svojih kolegov iz Senožeč, ki ’so jih povabili na prijetno «jago» divjih prašičev med Senožečami, Dolenjo vasjo in Razdrtim. Naši lovci so imeli naravnost ogromno srečo. Pravijo, da so videli kar devetnajst merjascev, v kolikor jim seveda lahko verjamemo, ker včasih tudi strah lahko naredj zelo velike oči. Bodisi, da so jih zares videli devetnajst, ali pa nekaj tnanj, dokazi, da s e na svoj posel razumejo, so tu; trije lepi flivji prašički, ki jih vidite tudi na naši sliki, so bili žrtve njih lovske strasti. Goste je lov izmučil in jim je v želodcu nemalo krulilo, •koraj tako, kot vseh devetnajst merjascev skupaj, slišali so to domačini ter jih zato povabili na krasno večerjo in po njej. na še lepšo zabavo: Le stežka so se potem Tržačani ločili od ljubeznivih gostiteljev in si še danes, ko praznujejo od svojega podviga ravno «enotednico», ne žele ničesar bolj, kot da bi še enkrat lahko uživali gostoljubje zelene druščine iz Senožeč. BENETKE, 17. — Popoldanski sestanek delegatov z.a «sred. njevropski pokala je potekel v znaku velike delavnosti, vendar se bodo morali delegati ponovno sestati v nedeljo zjutraj, ker do sedaj še ni prišlo do nikakih sklepov ali sporazumov. Od štirih držav, ki sodelujejo pri delu komisije je Nemčija bila prisiljena odpovedati udeležbo. Zato bo verjetno sprejet na prihodnjem zasedanju italijanski predlog, ki pravi, naj bi letos priredili samo turnir na Dunaju, na katerem naj bi tekmovale Avstrija, Italija ter Jugoslavija. Prireditev naj ne bi trajala več kot teden dni. Zatem se je sestal tudi odbor za «Rimetov pokal* (Svetovno prvenstvo), ki je vodil v glavnem pregovore s švicarskim delegatom, v čigar državi bo leta 1954. to veliko tekmovanje. tos, ki še nima v redu noge. Srednji half Nay je postal žrtev epidemije influence, vendar zdravniki upajo, da ga bo. do do nedeljske tekme že spravili na noge. Triestina je odpotovala včeraj zjutraj v Turin. Verjetno bodo nastopili na tekmi vsi igralci, ki so v nedeljo pripravili Interju tako neprijetno presenečenje, z izjemo Begnija, ki se zopet počuti slabše. Posta, va bo torej zelo verjetno taka: Nuciari; Sessa, Redolfi; Gian-nini, Grosso, Ciccarelli, Bene-gas, Petagna, Pison (Ispiro), Ispiro (Pison), Boscolo. Namiznoteniški igralci na Švedskem Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca je odigrala v sredo svojo prvo tekmo na turneji po Švedski. Nasprotnik Jugoslovanov je bila mestna reprezentanca Goeteborga. Gost-e so zmagali s 7:2. Istočasno ... , . ... , , , je bil tudi turnir posamezni- Ni potreba velikih astroloških-;kov na katerem je v finalu iftenKrvneti l.Lt. n J Sved Grive premagal Dolinarja z 2:0. Triestina v Torinu ! sposobnosti, da lahko človek predvidi zopet tak -polom, kot je bil oni pred štirinajstimi dnevi v Rimu. Med tem je sicer Triestina oplenila za dve točki Inter, ki pa je pokazal jasne znake dekadence in ni dal vsega, kar bi lahko. Edina tolažba bi lahko bila TENIS Filipinsko prvenstvo MANILA, 17. — Filipinska tgniškg igralca Airjp-pn ter Car-v tem, da tudi v Torinu niso mo-na sta zmagala v finalu pa LOVCI IN GONJAČI OB PLENU zdravi vsi igralci, ki bi prišli v poštev pri izbiri nedeljske enajstorice: Ne bo igral San- rov na d-omačem državnem prvenstvu. Premagala sta par Da. vidisson-Ip Konog z 6:3, 6:1. TRGOVINA • INDUSTRIJA Težave indijskega gospodarstva Razvoj indijskega gospodar, stva ovirajo precbljudenost, majhne kmetije, raztresene po vsej deželi, kakor tudi nepismenost poljedelcev in njihova revščina. Neugodno vplivajo tudi vremenske razmere. Le redko pade dovolj dežja, ki bi zagotovil zadovoljivo žetev. Namakalne naprave oskrbujejo samo 19 odst. obdelane zemlje. Posledica tega je. da je vedno Večja razlika med pomanjkanjem živeža in žetvenim donosom. Temeljno vprašanje indijskega poljedelskega gospodarstva je, da je sleherno leto manj hrane za delovno ljudstvo. 2e pred zadnjo svetovno vojno niso pridelali v Indiji dovolj žita, predvsem pa ne dovolj riža. V letu 1938-39 je uvozila Indija 2.1 milijona ton žita, pa tudi poldrug milijon ton riža. Vprašanje prehrane je postalo že težavnejše, ko so Japonci u. stavili izvoz riža iz Burme. Indijska vlada si je skušala pomagati s pridelovanjem življenjsko važnih proizvodov. Čeprav leta 1947 še ni bilo točno določenega programa, vendar ije v enem letu narasla žitna površina za 12 milijonov akrov (en akeir = 4046.7 kvadratnih metrov) na škodo bombažnih nasadov in jutovine. Z delitvijo Indije 1. 1947 6e je slika indijskega kmetijstva spet spremenila. Okraji s produkcij skim viškom (Zapad-vi Par.d-žab Sind in Silhet), ki so urav. nali primanjkljaj Indijske unije letno okoli 800.000 ton žita, so prišli pod Pakistan. Razen tega ie prišel večji del področja z jutovino pod Pakistan, indijska industrija jute pa mora kriti letno skoro tri četrtine svo. jih potreb z uvozom iz Pakistana. Indija mora uvažati celo precejšen del bombaža. Sprva so mislili, da bo mogla Indija pomanjkanje bombaža jn jute kriti tudi nadalje z uvozom in da se bo mogla posvetiti nadaljnji kulturi življenjsko važnih pridelkov, toda potreba po uvozu hrane je postajala čedalje večja. Leta 1949 je predsednik vlade naznanil, da se bo mogla Indija do konca leta 1951 sama prehraniti. Napravili so načrt, po katerem bi se morala proizvodnja živil do konca 1952 pomnožiti za 4,4 milijona ton. Na ta način so upali kriti povprečno potrošnjo prebivalstva, kakor so jo izračunali 1. 1948. Rezultat je bil, da je žetev 1949-50 presegla lanskoletno za skoraj 1,7 milijona ton. V zadnjem času pa so morali vse te načrte za povečanje pro. izvodnje precej spremeniti. Indija si namreč ne more dovoliti «luksura», da bi uvažala v veliki množini bombaž in juto za- radi pomanjkanja plačilnih sredstev. Sicer pa je industrija bombaža in jute zelo važna za Indijo, ki mora skrbeti za zadostno količino teh surovin. Po. večanju žitnega pridelka mora slediti povečanje pridelka bombaža in jute. Napravili so torej obsežen setveni načrt, po katerem Indija po 31. marcu 1952 ne bo več uvažala, žita, razen v izjemnem primeru. Uvoz bombaža bo ustavljen po letu 1951-52, lastna proizvodnja jute pa bo krila skoraj štiri petine domače uporabe. SVETOVNA PROIZVODNJA PETROLEJA V 1. 1950 je dosegla svetovna proizvodnja surovega petroleja 523 milijonov ton. Produktivna ekspanzija se je pokazala zlasti- v drugem polletju z oživitvijo svetovne ekonomske de. javnosti; nasproti 246 milijonom ton v prvih šestih mesecih je narasla proizvodnja od julija do diecembra na 277 milijonov ton. V glavnem zaradi večje proizvodnje na Srednjem vzhodu in v Venezueli, pa tudi v Združenih državah Amerike, čeprav tam: vse leto niso dosegli produkcijske revni iz 1. 1948. Kljub temu so v ZDA v zadnjem tromesečju leta 1950 pridobili 80 milijonov ton. Velik napredek so dosegi; v deželah Latinske Amerike, zla. sti v Venezueli, kjer so ZDA nakupile velike množine. Tudi v Evropi in v Sovjetski zvezi se je znatno pomnožila proizvodnja petroleja. Največ Pa so proizvedli na Srednjem vzhodu in sicer okoli 85 milijonov ton v primeri s 60 milijoni v 1. 1949. Srednjevzhodna petrolejska cona postaja glavni vir dobav za Zatpadno Evropo. Tam nastajajo zmerom nove ra. finerije, veliki petrolejski vod pa veže petrolejska polja v Perzijskem zalivu z libanonskim pristaniščem Saida. Druge vode deloma gradijo, al,i pa so v načrtu. Naslednji pregled kaže svetovno proizvodnjo petroleja v milijonih ton; ZDA 163 276 252 270 Venezuela Iran Irak Sau. Arabija Kuwait Indonezija ZSSR Romunija Celotna svetovna proizvod, (vključ no druge de žele)' 28 72 71 ■ 78 10 25 27 32 4 4 4 6 — 19 23 27 — 6 13 17 7 4 5 7 29 30 33 38 7 4 4 4 271 272 468 523 Glavni dogodek nedeljskega tržaškega nogometa ZDTV, bo tekma med Opčinami in Skednjem. Openci bodo imeli nemalo prednost v domačem igrišču ter obenem naklonjenost občinstva, poleg tega pa vsi vemo, česa vsega so domačini zmožni, saj so bili ravno oni tisti, ki so prvič utrgali točko do tedaj neoskrunjenemu Mon-tebellu. Zato bo lahko ob lepem vremenu tudi najizbirč-nejši gledalec prišel na svoj račun. Sv. Just bo poskušal ugnati Nabrežino, pod pogojem seveda, da se ta ne bo prestrašila njegove pohlepnosti in ostala doma. Tekma Mezgec-Montebello bi bila gotovo v jesenskem delu prvenstva ona, pri kateri bi od napetosti vse pokalo. Sedaj pa Mezgečeva barka pušča vodo na vseh koncih in krajih in zato najbrže ne bo nudila odpora, ki bi preprečil nasprotniku pot do uspeha. V istrski skupini pade v nedeljo odločitev. Ako Arrigoni premaga v Kopru Auroro, je prvenstvo praktično njegovo. Pirančani, ki bodo tokrat počivali, bodo v kompletnem številu prihiteli v Koper. Napačen korak Arrigonija bi zadostoval in prvenstvo bi mogoče... Pa pustimo, sanjarjenje niti igralcem Pirana ne koristi. Umag bo sprejel v goste Meduzo, ki ima nekaj več verjetnosti, da bo odšla z igrišča nepremagana. Strunjanu je samo še d0 tega, da svojima dosedar.-jima dvema točkama doda do konca tekmovanja vsaj še dve nadaljnji, da torej zaključi turnir častno, če ga že drugače in koristneje ne more. Slaba tolažba, pa vendar... Buje se odpeljejo v Brto-niglo. Predvidevanja tokrat bolje pustiti doma. Točke rabita obe ekipi, videli pa bomo v ponedeljek kdo se bo z njima veselil. Mednarodni mladinski nogometni turnir v Bariju BARI, 17. — Od 22, do 24. maja bo v Bariju mednarodni mladinski nogometni turnir. Prireditev bo v okviru manifestacij uMaja v Bariju*. Na tekmovanje so bile povabljene najboljše evropske enajstorice, do sedaj pa so že pristale na udeležbo Bellinzona, Racing, Sampodria ter Lallo Madami iz Barija. Drobny prvak Francije LION, 17, — Danes so odigrali moški in ženski finale francoskega prvenstva na pokritih igriščih. Drobny (Egipt) je z zmago nad Francozom Marcelom Bernardom postal prvak za leto 1951. Izid 8:6, 6:3, 6:4. Pri ženskah je zmagala Angležinja Quertier, ki je premagala svojo sonarodnjakinjo Cur-ry z 6:3, 1:6, 8:6. kovnjakotn. Konec marca bo Prvarj odpotoval v Muenchen, kjer bo treniraj Kleina, Leh-mar.a ter druge svetovno znane zapadnonemške plavalce. Tudi v Nemčiji bo Prvan priredil nekaj predavanj, namenjenih strokovnjakom. To je drugi primer, da je jugoslovanski športni strokovnjak pozvan v inozemstvo za trenerja reprezentance. Tibor Harangozo, ki je nekaj časa treniral Lindo Wertlovo, nado avstrijskega namiznega tenisa, je dosegel s svojo učenko v kratkem času takšen uspeh, da je bil sedaj klican, da bi prevzel trening avtsrijske reprezentance do svetovnega prvenstva. Mizarji I Deske »mre podjetniki wt,\ I snove in trdih Kmetovalci • lesov, trame vezane p to šče, turnir, parkete in drva 'vdi najugodneje fRST viale Sonnino 24 Jel. mu R. E. D. A. T. A. S. A. FABBR. ACCU.MULATORI M. vigini TOVARNA AKUMULATORJEV BATERIJA vseh prednosti KOVINSKI USMEHJEVAlr CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TRST, UL. FABIO SEVERO 5 TELEFON 54-20 Ms« ■■■•: : MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 illllllllihiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii -ipipfpiii n iihnltfitVib tim ntizarh0 ,'thfi tlela po tajotluih cenah RGOVINA REVISAN Oglejte si naše izložbe! Velika ubira ti o m a č ib aopat sta odrasle ta otroke TRST, ULICA VASARI 10 S hitrimi koraki se bliža draga letošnja mednarodna tekma; tokrat bodo naši telovadci okušali silo močnih Beograjčanov. Dvoboj bo 25. f m. v Piranu. PLITILIA izdeluje ženske obleke jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20-1. Darko Prvan trener in nemsKif Te dni odpotuje v Avstrijo jugoslovanski plavalni trener Darko Prvan, ki bo vadil nekaj časa avstrijsko reprezentan. co, poleg tega pa bo nekajkrat tudi predaval avstrijskim stro- ZOBNI ZDRAVNIK Dr.HLAVATY ordinira la ustne in zobne bolezni in ustno protetiko NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka V TRSTU Ul. Imbriani 14-11. v torek in petek 10-12 15-18 A ; Vaj KRZNENI PLAŠČ 7|[|flTT( TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 LILIUI I I Trllt £2 I St>ohuelfn iuSlnlhit lioiitpleliie kopnini*'*’ iPoptnoIf tie ctcV/inftfc* ootlite in plittblte nupbavG ^ vbn btnohno-hleputeha dela - Ptolacuni na V JUBILEJNO KNJIGO Pl ŠE P. A. OGAREV Slika iz Slovenske Benečije pomladi 1945 UL TRIJE DOMAČINI — TRIJE ZGLEDI ZAVEDNOSTI Krivico bi napravil spominu vseh tistih nepoznanih in delovnih aktivistov OF — domačinov, ki so pokazali z zgledom svoje zaupanje do Osvobodilne fronte, če ne tn jim dal poudarka v teh spominih. Zaradi prostora, bom omenil le tri izmed najbolj značilnih. Prvi je tale: Sin nekega Benečana je ušel iz bataljona in se skrival v bližini doma. Ko je to zvedel njegov oče. ga je šel sam iskat in ga pripeljal domov. Doma mu je tole povedal: «Sin, ne razumem, kako moreš kaj takega napraviti. Poglej svojega očeta. Štirideset let že delam in ne vem za koga. Ti pa imaš jasno začrtano pot pred seboj. Boriš se za to hišo, za to vas, za našo Benečijo, za našo pravo domovino Jugoslavijo, Za svobodo, po kateri sem jaz, tvoj oče zaman hrepenel vse življenje.» Sam je nato odpeljal sin a nazaj v bataljon. Drugi zgled je bolničarka Sonja. Ta tovarišica je po razpadu Italije vstopila v XVIII. soško brigado kot bolničarka. To je lahko napravila, ker je imela medicinsko izobrazbo. V borbi na Matajurju so jo zajeli Nemci, katerim pa je ušla, ko so jo v avtomobilu peljali proti Vidmu in se znova pridružila svoji edinid. Kmalu nato se je javila, da odpotuje na osvobojeno ozemlje kot bolničarka. Na poti je pri Lo-fcavcu prišla v borbo in je bila hudo ranjena v obe nogi, roko in desno oko od drobcev mine. Z velikim fizičnim naporom se je privlekla do vasi, kjer so jo znova dobili Nemci. Ti pa so jo pustili pri nekem kmetu. Po nekaj dnevih je našla vezo s I. bataljonom XVU1. brigade, ki je poskrbel za njen prevoz v bolnico. Se ne popolnoma zdrava, je sprejela vodstvo bolnice XVIH. brigade in je s pomočjo bergei opravljala službo. V marcu 1944. so sovražniki napadli bolnico jn je bila ob tej priliki znova ranjena v hrbet. S pomočjo ne- kega bolničarja je izrezala kroglo, ki se je bila ustavila na vratu. Zdravila se je nato v B riško-beneškem odredu in je tam ostala kot sanitetna referentka. Zaradi posledic ran je morala službo opustiti in oditi na dopust. Prišla je nato znova v XVIII, brigado za bolničarko. KmAlu nato je odšla na sanitetni tečaj v Cerkno in je na povratku s tečaja prišla skupno z nekim tomriŠem v kozaško zasedo. Kozak je pograbil tovariša za ramo, njej pa ukazal stati. Seveda ga ni poslušala in je zbežala za bližnji grm. To je opogumilo tudi tovariša, da se je iztrgal kozaku iz rok. Tako sta se oba rešila. Ob tej priliki je bila znova ranjena v nogo, ker so kozaki streljali za njima. Pogumna in odločna Bene-čanka Sonja je bila po osvoboditvi v Ljubljani. Kje je-danes, ne vem. Prav gotovo pa dela za svoje ljudi kjer koli je. Tretji izmed teh pa je neki Rezijan. Tega sem slučajno spoznal, ko smo v neki vasi menjali perilo, v katerem je bilo polno tistih malih živalic, ki jim Po domače pravi- mo — uši. Videl sem, da je imel po nogah polno sledov zaceljenih ran. Vprašal sem ga, kje je bil ranjen tn odkod j«. «Rezijan sem.*, je odgovoril, «in »em bil tam tudi ranjen. Bilo je tako; Z nekaj tovariši smo šli na patrolo, ko so nas nenadoma napadli ,Prajzi’ (Nemci). Nekaj naših je zbezalo, drugi smo bili ranjeni. Najhuje jaz, ki sem dobil kroglo skozi vrat, eno skozi stegno, ena je šla malo višje in ostala zapičena v kosti, dobil sem tudi še več drugih manjših ran po obeh nogah. Vsega osem. Obležal sem v nezavesti pod vozom. Po umiku Frajzov’ so me dobri tovariši spravili v neko hišo v večjem mestu Furlanije. Tam sem imel na razpolago zelo dobrega zdravnika — profesorja, ki si je vse prizadel, da mi je rešil življenje. To pa ne samo enkrat, ampdk celo dvakrat. To se je zgodilo takole: frajzi’ so Izvedeli, da se nekje zdravi močno ranjen partizan in so me hoteli na vsak način dobiti v roke. Zdravnik je mirnih živcev uredil vso zadevo tako, da me je še enkrat rešil. Naročil j% krsto, mrtvaški voz in povabil večje število zanesljivih ljudi, da so šli — «2U Pogrebov!*. Vse je šlo dobro, nekateri Frajzi' so celo salutirali, ko je šel sprevod mimo njih. Na pokopališču se je prav tako izvršilo vse p0 naročilu. Ko so radovedneži odšli, je nekaj zanesljivih, od zdravnika najetih ljudi odprlo krsto ter me odneslo v bližnjo vas in od tam na varno v gore. Danes sem tu živ in zdrav. Marsikateremu ,Prajzu’ sem od takrat že posvetil s kroglo na oni svet in upam, da bom še kateremu preluknjal glavo. Ne bom odnehal vse do tedaj, dokler ne b0 tudi moja Rezija svobodna. Tako mi je dobesedno pripovedoval mladi in zavedni sin Rezije, partizan v Beneškem bataljonu. , za Zatpadno Primorsko je bil NEKAJ IZ ORGANIZACIJSKEGA ŽIVLJENJA OF Dober mesec po mojem prihodu v Benečijo je bila sklicana konferenca vseh aktivistov OF v samotno vas Kras Sedež Okrožnega odbora OF takrat v neki briški vrni. Dobili smo obvestilo kasno zvečer in se je bilo treba pripraviti v>a odhod zjutraj še v temi. Iz meh vasi so tisti dan prihajali aktivisti in se usmerjali visoko v gorsko vas. Kar nas je bilo od Okrožja, smo se odpravili peš, le naš predsednik tov. Nanos je jahal na majhnem konju. Zato smo ga tudi imenovali «general». Meni je bila pot znana, zato sem se odločil od skupine in se podvizal naprej, da vidim, kdo so v skupini, ki je bila precej daleč pred nami. Ko sem jo dohitel, sem presenečen spoznal tov dr. Vilfana in še nekaj drugih tovarišev od Pokrajinskega NOO. Tovariško mi je stisnil roko in vprašal, kako sem zadovoljen na novem delovnem mestu. Povedel sem, da sem se popolnoma užiVel, in da se čutim doma. Bil je zadovoljen in je poudaril, da se pozna na «Partizan-skem dnevniku», odkar sem v Benečiji. Več je dopisov in dobrih. S tiste poti so mi ostale zelo živo v spominu besede tov. Vilfana, ki jih je večkrat po- navljal, ko smo prišli pod vznožje kakega visokega in strmega hriba. Vedno je ob. stal in se nekako zaskrbljeno — resno ozrl na vrh, pri tem pa dejal: aTežko je življenje*. Seveda je bilo vse to dobra šala, ker je bil potem med prvimi na vrhu. Konferenca je takrat zelo dobro uspela. Tovariš Vilfan je imei skoro triurni govor, v katerem je pojasnil politični položaj tin nakazal v zvezi s tem naloge aktivistov OF na teritoriju Slovenske Benečije, Rezije, Brd, in na Kobariškem. Druga konferenca je bila, če me spomin ne vara, v marcu v Livšknh Ravnah, Zbralo se je 42 aktivistov OF, ki so bili večinoma taki, ki zaradi posledic dobljenih ran in naporov niso bili več sposobni za partizansko življenje. Tu je bilo veliko govora o novoustanovljenem okraju, ki je združeval vso Benečijo, Rezijo in še Kobariško v en sam okraj. Po dvodnevnih razgovorih je bila konferenca zaključena s konferenco partijskega aktiva in s petjem «lntemacionale». (Se nadaljuje) Oglejte si brezobvezno mm spalnice. D tki katere dobit6 P® konkurenčnih cenah v 7 RS 1 U, ULICA VASARI $1’ V Pletilni svetovno znani stroji »DIAMANT" »COLMOR" »P F A F F" lil in za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. IIIIIIIIIIIIIIIHII611111111 i-iiKi*1 OBROK1 t n ti h h 0) 35 N. iii ta h »o h* Or Dr M Si K to h »O ti »0 H Krznarstvo HOLM c trst Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 ftlafaute (tM jilačitu \ UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC UH1, št. 6, lil. nad. - Telefon štev. *3-8#» In 94-63*. - Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t 20 — Telefonsko št. 73-38. OGLASI: od 8.39-12 In od 15-18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60 finančno- upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca /.a vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. - Tisk* Tržaški tiskarski zavoa. - poaruž. Gorica Ul. S Pellico l-II., Tel. 1 1-32 • Koper. U’.. Battlsti 30la-I, Tei. 70. t* h b; »c h h * 'lO »ie % % tor 5 % s V* N S *°Či| *ti bo' b!0a k®« % N, S NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Uvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. meseč'10 ^ i Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaiožmSt-o tržaškega tiska, Trst «.5374. - z, Jugoslavija Agencija demokratičnega inozemske«* ‘ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunali/I banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°-2.