Po5\ no plačana v gotovini LETO LIX \ Ljubljani. \ pet r k 20. novembra 1911 si l.\ . 203 u •-^jpnn 1 Dir Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, za inozemstvo l20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 leleloui uredništvu: dnevna služba 2010. — nočno 29%. 2994 in 2050 itt it ^^fe«*^ Ček. račun: Ljub-Ijaim št. 10.6'Х) iu 10.349 za inserote; Sarajevo štv.756j. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Uusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razeu poni leljku in dneva po prazniku Jorga se poslavlja Buknrešt, novembra. Že delj časa ac neprestano širi glas, da bo profesor Jorga s svojo vlado odstopil. Ze za časa svojega bivanja v Parizu, kamor je šel profesor Jorga ne samo po častno diplomo na Sorbono, temveč tudi iskal finančne pomoči, je ministrski predsednik s svojo izjavo, da bi rad prepustil državno krmilo tistim, ki menijo, da inmjo v žepu zdravilni recopt za današnjo romunsko krizo, potrdil domnevo o svojem bližnjem odstopu. Profesor Jorga je nastopil sedanje mesto sredi aprila tega leta, potem ko je bila Mironescujeva vlada prisiljena k odstopu. Prav profesor Jorga je tedaj nastopil kot edini državnik, ki ima v rokah zdravilni recept za sanacijo današnje politične in finančne krize v Romuniji, in iz vsega njegovega ponašanja od nastopa vlade do danes je odsevala ta njegova zavest, ki ga je gnala čedalje bolj v diktaturo. S tem pa se nikakor niso skladali nameni kralja Karla, ki jc jx>oblastil profesorja Jorgo. da sestavi izvenparlamentamo vlado zato, da da strankam nekaj odmora, da se reorganizirajo in sporazumejo glede skupnega načrta za rešitev najtežjih problemov današnje Homunije, lo je predvsem za sanacijo financ in gospodarske krize. Pri parlamentarnih volitvah 1. junija je Jorga prodrl s pomočjo liberalcev, ki so šli na volišče pod vodstvom Duce skupno z njegovimi pristaši. Toda takoj po volitvah je Duca izjavil, da hoče ohranili napram vladi popolnoma proste roke in da ostane v »konstruktivni opoziciji . Jorga se je čedalje bolj odtujeval parlamentu in strankam ler se skušal s ]>omočjo diktature osamosvojiti, lako da bi ne bil vezan niti na pomoč liberalcev. Stremel je za popolno likvidacijo stranke. Že general Avarescu, vodja ljudske stranke, je nedavno na občnem zboru svaril vlado pred diktatorskimi skominami in pripomnil, da profesor Jorga zlorablja kraljevo zaupanje, ki nikakor no želi, da bi se politične stranke uničile. Avarescu se je poleg tega zavzel za svobodno volivno pravico. Na drugi strani je tudi Maniujeva kmetska stranka vodila ves čas skrajno opozicijo proti profesorju Jor-gi in lo liberalci, ki se danes povečini zbirajo okoli Duce, so vlado tolerirali. Vse kaže, da bo vprnv. Duca. ki ima namen preiti v odprto opozicijo, izzval vladno krizo. Profesor Jorga je takoj ob nastopu pokazal v družbi svojih ministrov, posebno odločnega in velikopoteznega Argotoianuja, mnogo dobro volje, 4a bi s sistematičnim delom rešil državo pred fi-aančno katastrofo. Sam je večkrat dejal, da mu ni ш tem. ako j»ri tem trpi njegova popularnost. Profesor Jorga in Argetoianu sta vendar pri zdravljenju finančno bolno Homunije preveč rabila ki-rurgični nož, ki sta ga sukala nekam po profesorsko in državno-političuo. Državni obračun za leto 1030 je pustil nad 3 milijarde lejcv primanjkljaja in izdatke v lekočem proračunu jc bilo treba znižati za 1 milijarde. Vlada je sklenila znižati bodoči proračun od 30 niiljard na 25 miljard. Tako odločno varčevanje je seveda zahtevalo velike žrtve od romunskega naroda, in sicer v prvi vrsti od državnega uradnišlva. Med državnimi uradniki se je začelo nevarno gibanje proti znižanju plač. ki je bilo v primeri г znižanjem življenjskih stroškov daleč preveliko. Sam kralj je na zadnji ministrski seji v Sinaji priporočil ministrskemu predsedniku, naj gleda, da čini manj zadene državne uradnike. Umevno je, dn je vlada s takšno politiko zadela na odpor ne samo pri prizadetem državnem urad-ništvu, temveč tudi pri ostalem prebivalstvu, ki so ga lako radikalni ukrepi vlade zadeli indireklno. Žrtve, ki jih jo vlnda naložila prebivalstvu radi varčevanja, bi se mu zdele veliko bolj znosljive, ako bi jih ne bil Jorga kralkomalo oklroiral, temveč uzakonil sporazumno s političnimi strankami, predstavnicami romunskega ljudstva. Silne težave povzroča Jorgovi vladi gospodarska kriza, posebno kriza romunskega bankarstva. Znan jo ]>olom velike banke MarmaroS-Blank, ki je imela okoli dve miljardi vlog, in druge banke Berkovvitz & Co. Zanimiva so pota. ki jih jo ubral finančni minister Argetoianu za ozdravljenje bančne in splošne gospodarske krize. Finančni minister je naziranja, da jo kapitalizem popolnoma odpovedal; pu tudi komunizem ni prinesel rezultatov, ki su jih pričakovali njegovi propovedniki. Zato «e je Argetoianu odločil za gospodarski etatizem in je ž,' osnoval sindikat velikih bank, ki je več ali manj pod državnim nadzorstvom. Država je posegla ludi v zasebno industrijo, da jo reši iz sedanje krize. Da bi država no prišla radi le soudeležbo pri zasebnih podjetjih v nevarnost, jo Argetoianu osnoval v državnem knjigovodstvu розсћеп oddelek za financlacijo zasebnih podjetij in la postavka je ppveem izločena Iz rednega državnega proračuna. Kriza romunskega gospodarstva je kriza romunskega kmeta; saj je Romunija povečini agrarna dežela. Romunski kmet jo strahovito zadolžen, in sicer je povprečno na hektar rodovitne zemlje vknjižena hipoteka 4000 lejev; zato morajo kmetje plačevati obresti, ki gredo od 25 do 30 odstotkov in znašajo torej okoli 1200 lejev na hoklar zemlje letno. To je najtežji problem, ki še čaka Jorgovo vlado in druge, ki ji bodo sledile. Že Maniu jc Imel v načrlu ustanovitev veliko agrarne banko In je v ta namen lansko leto izposloval v inozemstvu poeojilo 43 milijonov dolarjev. Ta banka se je eedaj tudi osnovala, toda denarja ni zanjo od nikoder. Jorgova vlada je skušala razbremenili kmeta v davčnem pogledu in pritisnili nekoliko bolj na Irgovetvo. Toda tudi pri meščanskih slojih je naletela na odpor, ker so nekateri davki danes dvajsetkrat višji kakor pred vojno. Profesor Jorga izjavlja, da je vlada dokončala svojo nalogo, ki je obstojala predvsem v konverziji kmečkih dolgov in v sanaciji državnih financ in da ZJV prepušča inicijativo Ameriki Pariz, 19. novembra. A A. Nn današnji tajni seji DN je bilo sklenjeno, da so predsednik Rriand danes sestane z, Jošizavo, Szejcm in Dawesom. Prihodnja tajna seja se bo vršila jutri ob 11 dopoldne, javna seja pa po možnosti jutri popoldne. Razpoloženje je še vedno slabo. Japonski delegat, ki je bil včeraj naprošen,' naj. predloži pismeno poročilo, tega še ui storil. Sze se je dopoldne sestal z Davvesom, kateremu jo predložil najnovejša poročilu, ki jih jO dobil o dogodkih v Mandžuriji. Poučeni krogi trdijo, da zastopnik kitujske vlade še ne 1к> formalno apeliral na Ameriko. Če hi pa Sze to storil, bo ta njegov korak v skladu s stališčem, ki ga bo zavzelo DN. Ženevska ustanova polaga veliko važnost nu stališče, ki ga bodo zavzele Združene države« v kitajsko-japonskem sporu. Po mnenju drugih krogov pa bi najnovejši dogodki opravičevali kitajsko vlado, da apelira na Združene države in da se jiri tem sklicuje na pogodbo devetih velesil in na Kellogov pakt. Zanimivo jc, da je kitajski delegat Sze na snočnji seji Sveta DN omenil, da bi se njegova vlnda utegnila obrniti na DN in da se bo pri tem sklicevala na člen 15 pakta DN. Svoj apel bi kitajska vlada podkrepila z včerajšnjimi dogodki. V Davvesovi okolici ugotavljajo, da gre umeri-ška diplomacija v Tihem oceanu in v Daljnem vzhodu že 30 lel svojo ravno pot in da od te poti ne bo odstopila. Ta načelu so ravnovesje sil in načelo odprtih vrat. Pogodba devetih velesil spada med najtrdnejše osnove ameriške jiolitike. Te politiko nc lio .smel nihče kršiti. Združene države sc od vsega začetka tega spora niso hotele mešati v akcijo japonsko vlade Minseita. Vprašanje pa je, ali je prodiranje jajKiuske vojske v skladu z dosedanjim ameriškim stališčem. Brzojavke ameriških korespondentov iz Pariza, ki so jih poslalo v Združene državo, naglašajo dejstvo. da jo Macudeira dal Davvesu zagotovilo, da lxi japonsko prodiranje v Mandžuriji prekinjeno. Zalo pa jc ameriški delegat spričo novih dejstev i sko-kitajskega spora in da zahtevajo, naj bi Stim- i na tem, da se vpraša, ali jo med stališčem japon- I son z, vso energijo podprl DN. I skih diplomatov v Parizu in japonsko vlado v To- ; Najvažnejši dogodek današnjega dne bo sestio i kiju soglasje. I nek med Rriundom in Jožiznvo. Vsi prizadeti krogi Ameriški informatorji opozarjajo ua to, da . upajo, du bo tn razgovor odstranil mučen vtis, ki j opazujejo velike mirovne ustanove v stalnem sti- | ga je napravila včerajšnja izjava japonskega de- ! ku z Belo hišo v Združenih državah razvoj japon- i legata. • Pri Cicikarju je padlo 4000Kitajcev Kitajci groze z izsfopom iz ZN Pariz. 19. novembra, tg. Kitajska delegacija pri Zvezi narodov je dobila od svoje vlade naročilo, naj se sklicuje na čl. 15 in 16 obstoječih pogodb o mednarodni policiji in na priznanje mand-žurske vlade in da naj se umakne iz, Zveze narodov. če to njeno stališče v Zvcii narodov ne bo zmagalo. London, 19. novembra, tg. Po objavah v Tokiu je bilo pri včerajšnjih bojih v Mandžuriji ubitih 300 Japoncev, dočim so znašale kitajske izgube 3000 do 4000 mož. Sodi sc, da se l>odo japonske čete iz Cicikarja, ki so ga zavzele, umaknile tekom štirinajstih dni, ker je bil namen zasedbe Cicikarju samo la, popolnoma rnzdrobili vojsko generala Maja. Pariz, 19. novembra, tg. V francoskem zunanjem ministrstvu so se danes nadaljevali zaupni razgovori Sveta Zveze narodov. Japonski in kitajski delegat se seje nista udeležila. Položaj jc videli nekoliko ugodnejši. Pojavila sta so dva problema: ali naj se takoj odpošlje ankotnn komisija ali pa haj sc takoj sklene premirje. Več upanja jc za to, da so sestavi anketna komisija, kakor jo želi Ki-'ajska, vendar so hočejo izogniti dn bi Japonski vsilili anketo Zvezo narodov. Zato bodo poskušali, da bi Japonska sama predlagala tako anketo. Med tem pa se nadaljujejo privatni razgovori z japonskim in kitajskim delegatom, in je upanje, da bodo do jutri popoldne prišli tako daleč, da bo mogel imeti Svet Zvezo narodov zopet javno sejo. Pariz, !9. novembra, tg. Včeraj popoldne sta prvič prišla do besede zastopnika Japonsko in Kitajske, vsak v odsotnosti drugega, kar je napravilo vtis, kakor da gre za sodnijsko zaslišanje. Jošizava jo s spretnim zavlačevanjem svojih izjav zelo zavlekel zaslišanje kitajskega delegata. Iz, njegovih odgovorov na Briandova vprašanja nikakor ne sledi, da bi hotela Japonska popustiti od svojega stališča. Zelo ostre so bilo kitajske izjave. Kitajska jo eventualno pripravljena, sklicevati se tudi nu one člene statutu Zveze narodov, za katero ni potrebna soglasnost, eventualno pa so sklicevati in zahtevati tudi sankcije, ki jih predvideva člen lil. Zaradi teh kitajskih izjav je zavladalo v krogih Zvezo narodov pesimistično razpoloženje. Pariz, 10. novembra, tg. »Potit 1'arisienc sporoča novo možnost kompromisa. Ic i se je pojavila ponoči in so jo Japonci predložili Briandu. Japonska zahteva ob izključitvi detajlnih vprašanj, du Kitajska načelno prizna vse pogodbe o Mandžuriji, ker vidi v tem jamstvo za življenje in varnost svojih podanikov. Japonska jo pripravljena k najtesnejšemu sodelovanju z. Zvezo narodov in pri s taji na to, da pošlje Zveza narodov studijsko komisijo na lice mesta. List dostavlja, dn ta spretni predlog iHimuga Zvozi narodov iz zadrege, v kateri so nahaja, Japonski pa prinaša korist s tem, da Zveza narodov prevzame del odgovornosti v.a red v Mandžuriji. Sprememba v vladi Finančni minister dr. GComorin v Marseillu Lloyd George je prestal julija hudo operacijo. V Anglijo se vrne sredi januarja. Lisli poročajo, da bo lekoni potovanja napisal svoje vojne spomine. Princ Ghica zapušča Jorgov kabinet llelgmd. 19. nov. 1. Iz Bukarešta poročajo, da jo zunanji minister princ Ghica podal na ministr ski svet izjavo, da bo definitivno izstopil in se I vrnil nazaj na svoje mesto kot poslanik. Ime njegovega naslednika še ni znano, loda govori se. d« bi bil za zunanjega ministra najbolj pripraven Ti-tulescu. Kabinet profesorja Jorga se je začel torej krhati, ker bežijo iz. njega najodličnejše osebnosti, že predno bo prisiljen, da poda demisijo celokupno vlade. Domišlja princa Ghice -.o bo izvršila naj-bržo še tekom lega tedna. Veliko pozornost j< vzbudila nepričakovana demisiju osebnega tajniku j kralja Karla Dimitresca, ki jo igral odločilno vlogo pri ustanavljanju Jorgino vlade in je ludi odgo-I vorcn za ponižanje, ki ga je takrat doživel Titu-j lescu. Dimitroscu je bil velik nasprotnik dr. Mn-niua in njegovo kmetsko stranke, kar razlaga mnogo političnih dogodkov >• zadnjih mesecih. Njegov odhod iz dvora pomeni začetek nove politično dobe. Gibanje romunske opozicije Bukarešt, It), nov. ž. Maršal Avarescu, Ghic.a. Lupu in Brutianu niso dali na poziv profesorja Jorgo nobenega odgovora, da hočejo sodelovati šc vnaprej v njegovi vladi, oz. da hočejo osnovati vlado političnih osebnosti. Imeli so več sestankov, 1 na katerih so sklenili skupno delo kmečke, ljudsko i iu disidonlsko-liberalne stranke. Te tri stranke so ustanovile politično zvezo in nameravajo prevzeti oblast v svoje roke. Liberalna stranka sedaj pričakuje razvoj dogodkov. Čaka le na parlament, da ' sestavi proračun za 1932.-33. leto in finančni zzikou, j takoj nato pn bo prešla v ostro opozicijo ter sku-I šala zrušiti vlado. Največ pritožb prihaja iz Erdelja in profesor Jorga zahteva skorajšnjo rekonstrukcijo ' ministrov iz Erdcljn. Grandi je zelo simpatičen Vendar Amerika odkiania vsake obveznosti napram hali ji tudi finančne . . . se zalo poslavlja. Bolj verjetno jo. da je neposreden povod bližnjo krize Jorgov neuspeh v Parizu. Romunija potrebuje denarja za ozdravljenje svojih državnih financ in tudi zasebnega gospodarstva. Pariz profesorju Jorgi ni hotel zaupali, ker ima večjo zaupanje v Širšo koncentracijsko vlado, ki jo na vidiku. Gotovo jo namreč, ila se no ho nobena stranka upala na svojo roko prevzeli J >;-gove dediščino, ker i»osl,nio lnhko zn vsako sira' ■ nsfulno. nositi odgovornost v času lako ležke finančno in gospodarske kriro Ncvvjork. 19. nov. tg. Cuje se. ila sla bila llciOver in Grandi na včerajšnjem razgovoru glede 'aktike na razorožitveni konferenci popolnega soglasja. Grmidi je sprožil, uaj se upanje ua uspeh konference zboljša s leni, da so zadovoljijo fran-ciske želje, in hoče poskušati, da sc mod evropskimi državami zopel poživi ženevski protokol ali pa sredozeniiska pogodba. Iloover je za obe možnosti. Z italijanske strani se zanika, da bi Grandi iskal posojilo, temveč se zatrjuje, da gre samo za idealne razgovore. Ker pa je Grandi obiskal ludi Morgana in Lamonla, se ta Grandijev demanli liaj-bržo nanaša samo na italijanska vladna posojila, l oda ludi v lom oziru je znano, da potrebuje Italija za ohranitev zlatega standarda novih sredstev. Washington, 19. nov. tg. Danes dopoldne so zi.pt:I srslali Grandi in Hncver ter Stiinson, Ro-ruh in še trije drugi senatorji. Grandi je zelo ob-'''rno pojasnjeval finančni položaj Italije. Navajal je številko o primanjkljaju dohodkov radi krizo in prodiKieojc /a ohranilo* zlatega standarda. Nato pa sn govorili o cazorožilveni konferenci. Ugotovili so, da -o interesi Združenih držav in Iialijf glede uspeha popolnoma identični. Dogovorili sc močno kooperacijo za ženevska pogajanja, vendai so odklonili določitev golove taktike pri tem. Grandi je zastonj poskušal prepričati senatorja Roralin, da bi moral ameriški sonat ili korak daljo in |w-S|Ksevati golove dogovore z državami enakih interesov. Borah, kateremu je sicer Grandi bil zelo simpatičen, je rekel samo: Nobenih nadaljnjih obveznosti! >Vnshington, 19. nov. Ig. Amerika 110 bo odstopila od svojega slališča, ki se je pokazalo tudi jiri Lnvalovein obisku, da so mora namreč iniciativa o reviziji mirovnih pogodb in o rcparacijskom vprašanju prepustiti Evropi. Pogajanja med Uran-dijein in Hooverjem morejo torej imeli uspeh samo v razorožilvonem vprašanju. Danes popoldne bodo izdali skupen ameriško-italijanski memorandum, |xilcm bo sprejem časnikarjev pri Orandijn, končno pa se bo Grandi v radiu zahvalil v im nuxl 24.30 in 24.45 ponoči srednjeevropskega ftma. Svetovni kongres Slovakov? Braltslava, novembra. Dandanes se vršijo najrazličnejši kongresi, narodni in mednarodni. Vendar pa se zdi nenavadna in drzna misel, s katero se bavijo v poslednjem času slovaški časopisi v domovini iu v Ameriki, naj bi se sklical nekak vsenarodni. svetovni kongres Slovakov, ln to vzbuja pozornost. Po mislili inieiatorjev imel bi biii ta kongres zadeva celega naroda, ki živi razkropljen po svatu. Iz domovine pod veličastnimi Tatrami ga je več ko pol stoletja podila revščina v Zedinjene sevcroanieriške države, v Kanado, Francijo, na \V'estfalsko itd. Ta slovanski rod, ki šteje v celoti l>reko 3 milijone duš, tepe podobna zla usoda ko naš slovenski: izseljevanje, in močna slovaška nar. manjšina na prostranem ozemlju kraj Budimpešte, ki jo raz narod uje jo Madžari, izpred jiredvo jnih časov znani sirom Evrope kot najbrutaluojši zatiralci in madžarizatorji slovanskih narodov. Tudi v Jugoslaviji živi močna naselbina Slovakov (Petrovci, Novi Sad), pravtako v Romuniji. Zakaj sklicevati svetoven kongres, čemu? V smislu predloga gre za nekuj, kar meče mučno senco razdvojenosti na skupno sožitje bratov Čehov in Slovakov v osvobojeni domovini. Kongres naj bi namreč imel namen opozoriti svetovno javnost, da je v Republiki Čehoslovaški ostalo nerešeno tz. slovaško narodno vprašanje, ki se tiče na cui strani načelne ureditve narodnostnega razmerja med Čehi in Slovaki, ua drugi strani pa načina vladanja in temeljev upravne razdelitve države. V zvezi s tem se poslavlja ludi vprašauje, kje naj bi se kongres vršil, če gre zato, du bi se zbrali zastopniki vseh Slovakov na jiosvet o splošni narodni zadevi, bi dejali, je naravno in sanioposebi umevno, da se kongres ne more vršiti drugje nego v preslolici Slovaške. v Bratislavi, v domovini. Toda... Vlada v Pragi se vznemirja. Čehi se zavedajo, da niso izpolnili v dneh skupne borbe za svobedo Slovakom dauili obljub. Niso jim dali svobode, kakršno so Slovakom lukral Čehi sami ponudili v raznih jmgodbah (Čikaška pogodba) iu katero so si Slovaki zagotovili v Pittsburški pogodbi. katero je podpisal dne 14. novembra 1918 v Wasliingtouu 'Г. G. Musaryk, Ui je bil takrat že redno izvoljeni prezideiit ČSR. Ta pogodba zagotavlja Slovakom v novi državi samoupravo z lastnim parlamentom, lastno uprav u. si sluvaSeiuo kot uradnim jezikom v -olah iu uradu. V 13. letu republike Slovaki nimajo uili samouprave, niti lastne administracije, niti ni Izvedena v celoti njihova osnovna zahteva, po kateri bi se niurala slovaščina, izključujoč češčino, rabili v vseh uradih in šolali na Slovaškem. Kongres v tujini? Vsekakor bi bilo zn notranje politično razmerje Čehov in Slovakov nadvse znaflluo, če bi зе ta kongres vršil v tujini, recimo na Dunaju, med izseljenci v Nevv Vorkvi, ali kakor -e čuje v Ženevi. Če hočemo poznali stanje stvari danes, je potrebno, da sežemo nazaj U dogodkom ob vzniku republike. Ko se je razšla bivša Avstroogrska. se je zbralo dee 30. okt. 11)1 ti v znanem kulturnem središču Slovakov, v Turčauskem Svetem Martinu, okrog 100 narodno zavednih moz. zastopnikov vseh lioTiličnih strank, ki so, nevedoč, da je bila dva dni preje, dne 28. okt. 1918 v Pragi proglašena Republika Čeho.-do\aška. v slovesni deklaraciji izjavili, da >vzlrajajo na načelu sanioodločevatnega prava narodov in da »a tem temelju v soglasju z Wilso-novimi 14 točkami zahtevajo popolno neodvisnost, fa narodni svet izjavlja, da je »edino on upravičen govorili in postopali v imenu slovaškega naroda in ne ogrska vlada, ki cela 10-letja ni poznala važnejšega opravka nego zatirali vse, kar je slovaško. Obenem zahtevajo deklaranti — in prav to je najbolj zanimivo — >da morajo Slovaki bili zastopani na mirovni konferenci. Toda večino dektarantov Je presenetila vest, da so ta pasus drugi dnn iz deklaracije izločili nekateri člani (dr. llodža). pri-s'aši ideologije enega čeli oalo vaškega naroda, proti volji in brez vednosti večine deklarantov Ta Martiaska deklaracija je izzvala ie mnogo «po»ov. Marsikaj, kar je z n jo v zvezi, je nejasno. Db njej so s« razšli narodni voditelji. ČehoslovaStta imer se je zgubila v raznobarvnih čeških strankah, lei so začele takoj po provizorni ureditvi državnih meja organizirati votiloe tudi na Slovaškem, narodnemu jirogranui z.vesti možje pa so zopet pozivali narod, naj bi sp združil v strankah z narodnim programom. Katoli.-ki duhovniki Andrej Hlinka. dr. Juriga in drugi oživijo >Sloven-ku Indovii stranu , slovaško ljudsko stranko, ki je živela Se iz predvojnih časov, evangeljski pastor Martin Dazus pa Je infaitovi.l narodno stranko. Obe stranki sta TzraMH iz bogate in pestre slovaške tradicije, ki Jc krščanska in narodna. Slovaška pred vojno ni poznala liberalne politične koncepcije, kakor danes med Slovaki ne najdeš brezvercev. Obe siranki negujeta strogo narodno smer v politiki, »mer, ki izvira iz temeljnega prepričanja, da sta češki in slovaški narod dva naroda, V leni Imata močno oporo v odličnih znanstvenikih-Slo-vakih. Med njimi zlasti slovi radi strogo znanstvenih del na področju narodne zgodovine univ. prof. dr. Jožef škultetv, Z njim stoji doraSčajoča inteligenca. Mnogi sicer svojega prepričanja ne izpovedujejo iz bojazni pred persekncliami in iz strahu, da ne dobijo — kruha. Nasprotno pa češke stranke, ki so se razširile tudi po Slovaškem in ki se radi tega imenujejo ceh o slo vaške, zastopajo narodopisni nauk, da obstoji fe eden narod, narod čehoslovaški z dvema vejama in dvema književnima jezikoma, češkim in slovaškim. Ta »československa ideologija naj bi upravičita efcspanzfvno silo češkega duha na Slovaško in poudarjala enotnost čehoslovoSke države. V resnici je to zgolj lepa teorija. Kajti v vsak« daujem življenju se srečujemo le z narodom češkim in narodom slovaškim. Načelo enega naroda (čehoslovaškega) se izvaja v državnem življenju največ na korist Čehov, načelo dveh književnih jezikov pa se realizira Te v prospeh češčine, čemur s.t dokaz nr^d kratkim uradno izdana »PravfcTlu Zviti Venizelos „Anglija bo iz prijateljstva odstopila Ciper Grčiji in Italija Dodekanez" slovenskeho pravopisu . o katerih se je slovaška javnost in strokovna literatura izjavila odklonilno. Slovaki se čulijo zapostavljene. V državnih službah na Slovaškem so povsod Čehi, ki ne poznajo ne običajev ne jiolreb slovaškega Ijudslva. Ob vsaki Interpelaciji slovaških poslancev vlada sicer Hrgo-lavlju zboljšave v korist Slovakov, toda češko urad-ništvo, ki je po prevratu preplavilo Slovaško, okrog 'ЗОО.ЧЈОО oseb z družinami vred, se gotovo ne misli umakniti doraščajoči slovaški Inteligenci. Toda Slovaki vztrajno slejkoprej na načelih, izraženih v Martiuski deklaraciji. Njihova narodna zavednost je narodopisno iu kulturuo-zgodovinsko pravilna in upravičena. Slovaki se dobro zavedajo, da bi z opustitvijo svojega narodnega .programa in s sprejemom orientacije enotnega čehoslovaškega naroda pokopali svojo narodno samobitnost, izgubili svojo narodno dušo. Silnejša, ekspanzivnejša češka kultura bi jih požrla. Logična posledica sprejema bi bila enoten književni jezik, spodnesenje tal zahtevi po čini širši kulturni in politični upravi Slovaške itd. Zavedajoč se teh dejstev, so slovaški voditelji takoj oh rojstvu republike pričeli boj s Čehi, da bi od njih izsilili priznanje svoje narodne samoniklosti, boj, ki še ni dobojevan. V lej borbi za narodne ideale je Andrej Hlinka stopil takoj po prevratu na zelo opolzko cesto: podal se je na veleposlaniško konferenco v Parizu na čelu večje delegacije slovaških narodnih mož, da tam predajo memorandum svojih zahtev, ki naj bi bile sprejete v mirovno pogodbo. Potujoč s poljskim jiotnim listom jiod imenom Berger, je Hlinka naglo opravil. Beneš je poskrbel takoj doma iu v Parizu, da je lllinku akcija spodletela. Ne da bi kaj opravil, se je vrnil v republiko, dobro vedoč. da ga brž zapro, kar se je v resnici tudi takoj zgodilo. Drugi član Htiiikove delegacije, kal. duhovnik dr. Jehlička je zvedel že na Dunaju, kaj se je lllinku pripetilo in se zato sploh ni vrnil. Ostal je do danaSiyih dni v tujini. To je bil eden tistih narodno zavednih Stovako}', ki so ob z rušenju madžarske nadvlade, polni najlepših nad zrli krasni bodočnosti slovaškega naroda naproli v skupni državi s Čehi. Toda medsebojni nesporazum o temeljili ureditve nove države je njega in toliko drugih slovaških narodnjakov razočaral. V tujini je nekdaj tako vrli mož začel delovati' proti republiki sami in danes se nahaja tam, kjer delujejo načelni neprijatelji čehoslovaške države. Da bi pravilno informiral svoje rojake v Ameriki v duhu narodne politike, je Hlinka po svojem neuspehu v Piarizu poslal med nje tretjega člana svoje delegacije, dr. ftadlinskega. Ameriški Slovaki so si stekli v boju za osvoboditev uaroda izpod Madžarov neprecenljivih zaslug. Njihove denarne žrtve za financiranje osvodilue akcije, ki so jo vodili Masaryk, dr* Šlefanik in dr. Beneš. presegajo milijon doAiirJev, ne glede na lo, koliko.mož so dali ■ lobrovolinf^kim armadah. AHieViSki Slovaki so imeli zavoljo tega pravico zvedeli, kako se gradi nova svobodna država. Saj dokazujejo njihovo skrb za razvoj dogodkov v domovini številne delegacije, ki so jih pošiljali v domovino, da bi posredovale med obema narodoma. Dr. Radlinsky pa se je Nlinki izneveril in je začel Sirili med ameriškimi Slovaki politično smer, ki je bila koristna centralistični Pragi. Zato ni čuda. da slovaška narodna politika ni rodifa uspehov. Korak za korakom s« kaže. da narod ni politično izšolan, da mu manjka trdnih, konkretnih ciljev in da zlasti pogreša zvestega, uvidevnega in taktičnega vodstva. Starejša inteligenca je oportunistično usmerjena in se zato opredeljuje med češke slranke. ki ji morejo nuditi takoj raznih materielnih ugodnosti. Mnogo je Slovakom škodoval tudi lllinkov politični negativizem v prvih letih po prevratu. Iz tega j)ovršnega orisa slovaške politične /godov ine je mogoče posneti, zakaj in v kak namen žele Slovaki sklicati svetovni uarodni kongres. Nezadovoljni so s svojim narodnim in državnopolitič-nim j)oložajem v republiki. Hočejo si ga zboljšati v republiki. Brez dvoma pa smatrajo ameriški Slovaki la kongres, za katerega so dali baš oni pobudo, kot skrajno sredstvo, ki gn hočejo porabiti, da bi prisilili svoje brate Čehe k izpolnitvi danih obljub in k izvedbi Pitlsburške pogodbe. o kateri pravi T. G Masaryk v svoji knjigi »Svćlova revoluce«, (la jo je »brez obotavljanja podpisal radi pomirjenja niale slovaške frakcije, ki je sanjala o bogve kaki samostojnosti Slovaške . Vendar to ni bila nikaka mala frakcija, marveč vrhovna organizacija vseli Slovakov v inozemstvu Slovenska Liga , ki je vodila vso osvobodilno akcijo Slovakov, Slovaki torej iščejo novo možnost, da si pri-bore v lastni državi položaj, ki jim po številu iu gospodarski moči pripada. Če ostane zgolj pri predlogu in se kongres ne bi vršil, je vendar Takt, da se začenja v javnem življenju na Slovaškem prebijati v ospredje misel, naj bi se slovaški problem osvetlil pred svetovno javnostjo. O leni pričajo besede enega najbolj tipičnih jn-edslaviteljev slovaškega gibanja za politično samoupravo Slovaške, senatorja dr. Jožefa Buday-ja, ki končuje svoj članek: Proli indolenci vlade smo brez moči , v Slovak u . štev. 24.8: Toda kakor zagotavljajo mirovne pogodbe jezikovne pravice nar. manjšinam in ustanavljajo tudi forum, ki ima nalogo brigati se za uveljavljanje teh pravic, prav tako moramo mi Slovaki iskati in tudi najti v tej zadevi sredstva, ki vodijo k cilju.« Dva semestra na meščansltih šolah Ljubljana. 19. nov. AA. Prosvetni oddelek kr. banske Uprave dravske banovine razglaša: (i. minister za prosvelo je ua podlagi O. X. st. 75823 z dne 3. nov. t. 1. izdal odlok, da se v vseh meščanskih Sobrh uvedeta dva semestra, tako da bo trajal prvi od začetka šolskega leta dn 22. dec., drugi pa od 23. decembra do konca leia. Zagrebška vremenska napoved. Precej oblačno, vendar se bo počasi zjasnilo. Stalno in hladno. Ate ue, 19. nov. 1. Bližajoči se obisk bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova v Ankari, razni neprijetni dogodki na otoku Cipru in nn otočju Dodelbmeza ter sporazum, ki se je sklenil ined Grčijft in Bolgarijo, so ustvarili na mednarodnem polju neko čudno ozračje in vedno bolj glasni so postajali očitki, da Grčija snuje politično Irozvezo s Turčijo in Bolgarijo. Inozemski poslaniki so zaporedoma prihajali v zunanje ministrstvo in prosili za pojasnilu. Ti razlogi so napotili ministrskega predsednika Venizelosa, da je v državnem zboru izzval veliko zjflBiianje-politiČiio debato, na kateri je imel govor, ki pojasnjuje vse politično delovanje v tem delu Evrope in Azije. Za načelo vsake koristne grške zunanje politike je Venizelos postavil nujnost, dn se mora četudi z revolucionarnimi gestami, Grčija spopri-jazniti s svojimi sosedami, a da se ne sme vezali na noben političen blok, naj bi bilo v tem ali v onem smislu. Tako je Grčija odbila, da se priključi Mali Antanti, akoravno je s posameznimi članicami v mnogo boljših odnošajih. Grčija bo istotako odbila vsako politično zvezo tudi z drugimi balkanskimi državami, ako bi se slučajno ustanavljala med njenimi sosedami. Kaj delata Bolgarija in Turčija, je no zanima, ker hočeta izbrisati iz zgodovine sledove nasprotstva, ki danes ni več utemeljeno. Naši sosedi sla, je rekel Venizelos, in za nas je boljše, če sla prijateljici, kot pa če bi bili sovražnici. Ako prinese bolgarski sporazum s Turčijo euako dober rezultat, kot jih je prinesel Grčiji, potem ji moramo samo čestitati. Venizelos pričakuje, da bo kmalu dosežen sporazum glede vseh spornih vprašanj, ki riizdvajajo Grčijo in Bolgarijo. On bo jx)tem vesel in srečen, a v interesu neodvisne Grčije je, da se nikamor ne veže. V drugem delu svojega govora je Venizelos natančno namignil, v katero svrho mu je potrebno stališče, ki ga je s točnim poudnrkom podčrtal. Govoril je o Ci]>rn in o Dodekanezu. Grajal ju grško mladino in grško časopisje, ki sta se zavzemala za povzročitelje nemirov na leh otokih, kajli, lako jo rekel doslovno, »Anglija se nahaja na višku civilizacije in plemenitosl njene dušo nam je dobro znana. Grška država zato ne more tolerirati, da se na njetem ozemlju organizirajo kakšne akcijo proti Angliji na Cipru in proti Italiji na Dodekanezu. Dokler bosta Velika Britanija iu Italija stali na stališču, da morata vztrajati pri okupaciji in to iz svojih lastnih interesov, Grčija ne bo podvzemala ničesar, da bi to stališče skušala omajati. Mi želim/) biti prijatelji z Veliko Britanijo in Italijo, seveda pa so vrata odprta, da se enkrat v bodočnosti lo vprašanje reši, kakor se mora rešili med dvema plemenitima in iskrenima prijateljima. Morda bo enkrat Italija hotela definitivno obdržati samo enega ali dva otoka, ostale pa bo vrnila Grčiji, toda lo bo mogoče le lako, kadar bodo od noša j i med nami postali tako srčni, da bo Italija smatrala za svojo moralno dolžnost, da da svoji dragi prijateljici na ljubo to, kar Grčija pričakuje. Kdo ve, če enkrat tudi Anglija ue bo voljna slorili enako gesto tudi glede Cipra. Bolj jasno Venizelos ni mogel orisali položaja. Sedaj, ko se je spoprijaznil s svojimi sosedami, lahko z velikim jioudarkom postavi vprašanje Cipra iu Dodekaneza pred mednarodno politično javnost. Vsaka nasilna in surova rešitev je sicer izključena, toda problem je postavljen z vso ostrostjo. Po svojem starem načinu bo Venizelos hotel doseči tudi poravnavo teh problemov in ker nima izgledov, da jili poravna z. nasiljem, jih bo poravnal z revolucionarnimi geslami srčnega prijateljstva. Navodila za sestavo hanskih proračunov Proračune je treba sestaviti v znamenju skrajnega varčevanja Belgrad. tf>. novembra. AA. O priliki sestavljanja banovinskih proračunov za leto 1982.-38 je finančni minister izdal lale navodila: Ravnajoč se jx> načelu strogega varčevanja, ki ga je kr. vlada j>oslavila, da se prebivalstvu olajša prenašanje gospodarske krize, je kr. vlada letošnji državni preračun znatno zreducirala in tako bodo v proračunu za leto 1932.-33. lako osebni kakor tudi materijalni izdatki znižani na neobhodni minimum. Da se v tem pogledu doseže popoln uspeh, je potrebno sodelovanje vseh sil in samoupravnih teles, ki ravno zdaj pripravljajo svoje proračune za lelo 1932.-33. Zato morajo slediti primeru države in Znižati svoje izdatke na najmanjše število. Zato odrejam v zvezi z navodili pod št. 71.050 z dne 8. oktobra I. 1., da se morajo izdatki banovinskih jiroračunov za leto 1932.-83. absolutno znižati pod izdatke letošnjih proračunov. Vsaka postavka med izdatki se mora poprej z največjo skrbnostjo proučiti in se mora črtati vse, kar ne bi bilo neobhodno potrebno ali bi pa imelo značaj luksuza. Pri postavljanju predvidenih dohodkov je treba strogo ujx)števati pravičnost bremen in plačilno zmožnost prebivalstva. Zato se doklade, predvidene v proračunu za leto 1931.-32. ne smejo povečati, narobe, stremeti je Ireba po tem, da se po mc&iosti znižajo. Uvedba novih taks in trošarine ne bo potrjena, razen če so namenjene zamenjavi starih, izmeti tistih, ki že obstoje, pa se bodo one, ki so nepravične ali previsoke in niso v skladu z vrednostjo juoduktov in uslug, za katere se pobirajo, ukinile, znižale ali zamenjale, V proračune za jmhodnje lelo se ne smejo vnašati nikaki honorarji ne nagrade za čezurno delo in temu podobno. Investicij« je Irelra f>o možnosti ukiniti in dovršiti samo lista začeta dela. katerih prekinitev bi povzročila škodo. Posojila ne bodo potrjena, razen v izjemnih primerih neobhodne potrebe. Skratka, ves predlog proračuna mora biti se- stavljen v znamenju varčevanja in z namero, da se s tem, da se znižajo izdatki, tudi znižajo bremenu prebivalstva iu se mu tako pomaga v teh hudih časih. Ta odredba finančnega ministra jc poslana vsem banskini upravam s prošnjo, da jo izročf točno dalje vsem prizadetim ustanovam. Za ureditev deviznega prometa z Avstrijo Dunaj. 19. nov. AA. Ves dunajski tisk nadaljuje s komentarji k ukrepom jugoslovanske vlada v pogledu deviznega prometa z Avstrijo. Dunajski I isti ponovno ugotavlja, da je morala Jugoslavija sprejeti te ukrepe kot protiutež proti pretiranim In za splošno gospodarsko politiko škodljivim sklepom o deviznem prometu v Avstriji. ^Neue Freie Pressec prinaša izjavo predsednika jugoslovansko-avstrijskc trgovske zbornice Evgena Stirlinga, ki pravi, da so gospodarstveniki z zadovoljstvom vzeli na znun.ie vest, da je avstrijska vlada z ozirom na predlog, ki ga ji je stavila svojčas jugoslovanska vlada, obvestila včeraj jugoslovansko vlado, da pristaja na pogajanja v svrho ureditve deviznega prometa ter zaprosila jugoslovansko vlado, naj čimprej imenuje delegacijo za ta pogajanja, ki nuj se vodijo na Dunaju. Ta izjava avstrijske vlade je zelo pomirjevalno vplivala na avstrijske gospodarske kroge, posebno pa na industrijce, ki so bili /, avstrijsko devizno uredbo najtežje prizadeti. Gospodarski krogi nestrpno pričakujejo javljenega sestanka delegatov jugoslovanskega finančnega ministrstva in jugoslovansko Narodne banke z avstrijskimi delegati ter sprejetja sporazuma o clearingu. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat Se malo spremembe dosedanjega vremena. Na gorah jutranja slana. Sveži zapadni vetrovi. V splošnem l>a je pričakovati zopet oblačnega vremena. Seja mariborske občinske uprave Maribor, 10. nov. Po daljšem odmoru, katerega so povzročile priprave za volitve, se je sestal mariborski občinski svet nocoj zopet k svoji redni seji, ki se je vršila v luksuzno in lej>o urejeni sejni dvorani. Se.i.i je potekla mirno in stvarno. Uvodoma je prebral župan dr. Juvan svoje poročilo. Mestnim delničarjem se kot nagrada za Irinajsto plačo podeli polovico redne plače. Jugoslovansko-češki ligi se je nadalje odobrilo 10.000 Din za prireditev koncerta Češke Filharmonije. Razstava mesta Maribora se bo za stalno nastanila v mestnem muzeju in diagrami ter panorame se bodo zopel spopolnjevale, tako, da bodo stalno nudile sliko razvoja mesta. — Prišli so na vrsto odseki. Drugi odsek je poročni o prevedbi onemoglih mestnih delavcev, vdov in sirol po novem pravilniku in sklenilo se jc, dn ostanejo dosedanje podpore še za naprej v veljavi, četudi presegajo višino določenih јкх1ј)ог v pravilniku. če pa so manjše, kakor jih določa pravilnik, pa se bodo zvišale in sicer s 1. januarjem letošnjega le*t za nazaj. Sledil«, je poročilo tretjega odseka in sicer o zgradbi nove pravoslavne cerkve, ki se .(•• odložilo, dokler se ne uredi vprašanje regulacije Jugosl. Irga. Vprašanje regulacije prometa v Vetrinjski ul. v obeh smereii. se jo istotako odložilo. dovolil pa se jn promet kmetskim vozovom v tej ulici v obeli smereh do nadaljnega. V IV. odseku o se obravnavali razni nakupi parcel in zamenjav zia-sli važna je bila razprava o zamenjavi parcel za zgradbo Magdalenske šole in dnevnega zavetišča ua desnem dravskem bregu, O leni vprašanju je «Slo-venec že opetovano obširno poročal V peteni odseku se je razpravljalo o vprašanju prepovedi kiosnjarenja po mestu ler je bilo sklenjeno, Ja se dovoli krošnarenje le dosedanjim krošnjarjem. vse novo prošnje pa se v bodoče zavrnejo. Zavrnile so se istotako prošnje o krajevni |>otrebi za podelitev koncesij za auto-izvoščke in orošnia Društva hiš- nih posestnikov za Maribor, ki je prosilo za podelitev koncesije za jjosredovanje pri nakupu in prodaji realitet. Pač jia se je odobrilo vprašanje o krajevni potrebi za a u to matični buffet v poslopju nove palače Hranilnice dravske banovine. Spremenila se je tudi sestava petega odseka ter sta bila izvoljena za predsednika trgovec Vid Murko, za podpredsednika pa hotelir Osel. Z zelo važnimi predlogi je prišel na dnevni red tržni odsek iu sicer se je obširno sklepalo o regulaciji novih mesnih cen. Banska uprava je zahtevala od mestne občine predloge o nujni regulaciji mesnih cen in tržni odsek je po daljšem razmolrivanju prišel do soglasnih sklepov med strokovnjaki mestne občino in zastopnikov mesarjev. Predlog Iržnega odseka se glasi, da se na glavnem trgu in v mesnicah sme prodajati samo meso prve in druge vrste, dočim se sme prodajati meso tretje vrste na stojnicah, na Vojašniškeni trgu in na prosti stojnici, katero bo osnovala mestna občina. Vsa klavna živina se naj klasificira v tri kategorije, |>ri katerih odloča iz-pitanost in starost živine. Cene se pa določijo po novem ključu pri vsaki posamezni kategoriji s posebnim odstotkom z ozirom nn nakujmo ceno. Predlog je bil v celoti sprejet razen točke, v kateri se je obravnavalo vprašanje doklad, ki je bila vrnjena odseku v nadaljno presojo.. Odložen je bil ludi predlog o izpopolnitvi pravilnika zn prosto stojnico ter bo tržni odsek o tem Se nadalje sklepal. Prosta stojnica je zamišljena tako, da smejo na njej prodajati meso svojih živinčet kmetovalci, ki ne morejo po ugodni ceni vnovčili slabo klavno živino, ki je določena za Ireljo kategorijo. Spremenil se je tudi prodajni čas za špeharje in traja poleti oil šeste do petnajsto ure za nadrobno prodajo, za prodajo na debelo pa od enajste do petnajste, v zimskem času pa v nadrobni prodaji od sedme do šestnajste ure, pri prodaji na debelo pa od dvanajste do šestnajste ure. Ob pol osmih je bila javna uala uklrilČepa ter se je nadaljevala larna.