Št. Peter pri Maribotu. Novoustanovljeno gasilno društvo pri Št. Petru pri Mariboru ima vv nedeljo dne 14. maja ob 2. uri popoldne veselico na vrtu pri g. Klojčniku v Trčovi. Odbor vabi k obilnem obisku! Sv. Janez uad Marenbergom. Lani smo god BV. Janeza praznovali zelo slovesno:: bile so pamreč kar tri slovesnosti obenem, kakor je p tem poroCal tudi »Slovenski gospodar«. A tudi letos hočemo sv. Janeza počastiti zelo filovesno, čeravno ne bomo praznovali nič drugega kot samo njegov god. Vršilo se bo pa v tem-le redu: V torek dne 16. maja bo pri Sv. Janezu prva sv. maša ob 7. uri. Ob isti uri bo tudi odšla iz Marenberga k Sv. Janezu procesija. Po prihodu procesije bo Se več sv. raaš in jpridiga. Pohiteli bomo k tej daleč naokrog znani romarski cerkvi in združili to, kar nam je potrebno in koristno, s tem, kar je narn prijetno! Bchova. Novo ustanovljeno gasilno društvo Slavi v nedeljo dne 14. maja, ob 11. uri predpoldne blagoslovitev brizgaine, prenovljenega gasilnega cloma in podobe sv. Florijana. Popoldne veselica. Vljudno vabljeni! Hajdina pri Ptuju. Opolnoei od sobote na hedeljo je izbruhnil požar pri posestnici Mariji Seka na Spodnjem Bregu št. 135. Domači so se pravkar vrnili domov, ko je požar zajel kuhinjo. Ogenj je nastal iz tleče žerjavice v štedilniku. Razven nekaj pohištva je vse pogorelo. Ker je to noč pihal močan zapadnik, je požar zajel blizu stoječo hišo št. 134, ki je last Lize Škofič, sedaj bivajoče v Ameriki. V Škofičevi hiši je stanoval železničar Anton Polajžar, kateri pa je bil pri svojih stariših, oddaljen četrt ure. Ta je pritekel še pravočasno ter rešil vse poihštvo, kure in svinjo, a je ognju žrtvcval vsa drva. Stavenski vrh. Previdnost božja je pretrgala nit življenja posestnici Jožefi Fekonja. katero smo izročili materi zemlj: 29. aprila. Dopolnila je 76 let ter je s svojim možem kot zvesta krščanska žena 53 let mirno živela. S hvaležnostjo je sprejemala iz božjih rok vse dobrote, vsikdar pa je tudi vdana v bož- jo voljo junaško prenašala mnoge križe, težave in nesreče. Zapustila nas je žena nad vse pobožnega in usmiljenega srca, iz katerib ust nismo nikdar slišali kakšne slabe, trde ali razžaljive besede. Vselej je zvesto izpolnjevala krščanske dolžnosti ter se je na velikonočni praznik zadnjikrat pri sv. daritvi priporočila božjemu varstvu. Ohranimo njo in njene kreposti v trajnem spominu! Sv. Tomaž pri Ormožu. Žalostno so zapeli zvonovi in naznanjali tužno vest, da je umrla na velikonočni pondeljek Marica Vavpotic iz Pi-šetinec, stara komaj 18 let. Umrla je in to bas sedaj, ko se vsa narava vzbuja, vstaja v vsej svoji kvaso-ti, k novemu življenju. Naj vživa večno spomlad! Frankovci pri Ormoža. Malo so euje od nas Frankovčanov. Naravno, saj smo precej skriti. Zadnjič pa nas je vmdar rubež našel. Čeravno smo skriti, železnico in eiektriko vseeno imamo skozi vas. Na žalost pa nimamo ne postajališča in ne električne razsvelljave. Veste, pri nas imamo uekega tička, ki vzame vse, kar mu priile pod roko; še bolho bi vzel človeku, če bi jo le mcgel. Nedavno pa so mu orožniki prisvetili na dvorišče. Veržej. V salezijanskem Marijanišču bodo obhajali slovesnost Marije Pomočnice 24. in 25, moifl. Dne 24. ma.ia ob 5. uri zjutraj peta sv. maša z blagoslovom, nato cerkveni govor za duhovno obnovo. Zvečer ob 7. uri pridiga o Mariji Pomočnici, nato pete litanije Matere božje in blagoslov. Dne 25. maja, na Vnebohod, prva sv. maša (peta) z blagoslovom ob 5. uri, nato pridiga, slede druge sv. maše. Ob pol 10. uri na prostem pred Lurško kapelo ob lepem vremenu: cerkveni govor o Materi božji, nato pontifikalna slovesna sv. maša. Popoldne ob dveh cerkveni govor (ob lepem vremenu na prostem), nato procesija s kipom Marije Pomočnice, litanije Matere božje in sv. blagoslov. Ker 3e bo slavnost približno do 4. ure že skončala, se bodo procesije lahko udeležili tudi bolj oddaljeni Marijini častilci! Eonjice. Pretekli teden je zasekala smrt s svojo neusmiljeno koso naši nadžupni.ji globoko zevajočo rano. Dne 1. maja je nenadoma umrl, zadet od srene kapi, g. Anton Kropej, grajski hišnik pri knezu Hugonu Windischgratzu. Marsikdo prvi hip tej žalostni novici ni mogel verjeti. Saj je videl še prejšnji dan rajnega hoditi po trgu po raznih opravkih in še prejšnji popoldan se je udeležil cerkvenega koncerta, pii katerem je psvsko društvo »Maribor« izvajalo Haydnov oratorij »Sedem poslednjih bssed na križu«. To veličastno delo mu je izredno ugajalo, kakor se je pozneje sam izrazil. In kakor bi nekaj slutil, je rekel po besedah »Dopolnjeno je«: »Da, tako bomo tudi mi rekli- »Dopolnjeno je!« Rajni je bil lep zgled izredno rnarljivega ter zvestega siužabnika. Vse svoje življenje, od 20. leta do svoje smrti, je služil le drugim. Najprej je stopil v službo pri rajnem lavant. knezcškofu dr. Stepišniku in bil njegov osebni. sluga 6 let. Po njegcvi smrti je imel isto službo pri njegovem nasledniku dr. Napotniku, pri katerem je ostal 3 leta. Za tem je bil eno leto v Gradcu. Dne 1. septembra 1893 pa je nastopil službo pri knezu Windischgratzu, kjer je ostal do svoje smrti. Natančno čez 4 mesece bi slavil 401etnico svojega zvestega službovanja pri Windischgatzih. Rajni »Anton«, kakor so ga v gradu vsi klicali, je bil zelo skromen in plemenit značaj. Zvesto je služil Bogu in svojemu gospodarju. Kajprej Bcgu! Kot vzoren član Apostolstva mož je redno vsako prvo nedeljo v mesecu in še večkrat vmes pristopal k mizi Gospodovi. Še tisto jutro tik pred smrtjo je Ml pri sv. maši. Zato ni čudno, če je majniška Kraljica tega dobrega služabnika že prvi dan svojega meseca vzela k sebi, da bi odslej služil njenemu Sinu. Kako je bil rajni splošno priljubljen, je pokazal veličastni pogreb. Pogrebne svečanosti je opravil g. arliidiakon Tovornik Franc z mifro ob asistenci obeh gg. kaplanov, ki je rajnemu v slovo izpregovoril zelo pomenljive besede. Pevski zbor mu je zape'. na raznih krajih tri žalostinke, Po končanih pogrebnih molitvah se je njegova družina in rodbina Windischgratz kleče ob odprtem grobu poslovila od njega in njegovo plemenito dušo priporočila Bogu. Rajni Anton pa sedaj uživa večni mir in pokoj, ki ga v svoji službi ni nikoli poznal. Eonjice. Dne 5. t. m. se je pred tuk. okrajnim sodiščem vršila zelo zanimiva obravnava, za katero je v vsem oki-aju že dalje časa vladalo silno veliko zanimanje, Pred sodnikom g. Leopoldom Šmalcem se je zagovarjala ga. Jelka Suhač, žena tuk. okrajnega načelnika, etarokatoliške vere. Ozadje te razprave je sle'deče: Dne 29. septembra 1932 je prišlo večje čtevilo konjiških žen in mater pred tukajšnje .okrajno načelstvo, da bi okrajnega načelnika "dr. Mateja Suhača prosile, da bi se na dekliški osnovni šoli uredilo poučevanje verouka in da hi se preklical odlok prosvetnega ministra, na podlagi katerega je bil katehet g. Franc Boha•nec razrešen katetske službe. Okrajni načelnik je dal orožništvu nalog, da ne sme vseh žensk pustiti k njemu, ampak naj pride k njemu samo manjša deputacija, češ, da vseh (tt\ bijo jih je okrog 150 — ne more eprejeti. ;Zato je odšlo k njemu 11 žen in mater, da bi mu izrazile svoje želje an prošnje. Druge pa so Cakale pred okrajnim načelstvom. Med tem Łasoni, ko so žene stale spodaj pred poslopjem okrajnega načelstva, je na nje priletela iz drugega nadstropja skozi okno neka »tekočina« in sicer iz — nočne posade, kakor sta pri vazpravi izpovedali dve priči. Na podlagi doprinešenih dokazov je sodišče spoznalo obdolženko za krivo in jo obsodilo po par. 287-2 na '420 Din globe pogojno na eno leto. Njen braliilec dr. Ervin Mejak je proti razsodbi takoj iprijavil priziv. Tako se bo s to zadevo pečalo še okrožno sodišče v Celju. Šmartno ob Paki. Goreli je začelo v sredo ijutraj dne 3. maja v Malem vrhu štev. 28 stanovanjsko poslopje posestnika in delavca Robida Ivana, po domače pri Žagmajštru. Kako ,je nastal ogenj, se ne da trenutno dognati. Zgorelo je nesrečni družini skoraj vse, kar je imela. Rešiti so mogli le malo obleke, nekaj pohištva in živino, kolikor je je imel. ,.V veliko olajšavp mu bo, ker je bil dobro zavarovan. Šmartno ob Paki. Dan 30. aprila je bil za Bas dan velikega presenečenja. Žo več kakor eno leto poslušamo nedeljo za nedeljo, kako izborno poje otroški pevski zbor enkrat pri 'dopoldanski in še pri popoldanski službi božji. G. pevovodja cerkvenega petja F. Klančnik je zbral lepo število otrok pevcev in jih vadil marljivo za cerkveno petje. Izbrani otroci so bili za ta namen usposobljeni po jepih glasovih, ki so se našli med njimi, in 6krbnemu pouku v petju, ki ga jim je nudilo p. n. učiteljstvo v šoli. V tekočem šolskem letu sta se združila g. vodja cerkvenega petja ia g. učitelj vodja šolskega petja g. O. Hu'dales in pomnožila ta že obstoječi otroški zbor z novimi pevci; nastal je mladinski zbor iia'.osnovni šoli. S tem zborom sta oba imebpvana priredila v nedeljo popoldne dne 30. aprila pevski koncert narodnih in umetnih j>e*smi. Koncert je v vsakem oziiu sijajno u'spel. Akoravno so naše gospodarske razmere nevesele, je dobre prcsvete željno občinstvo prisostvovalo koncertu v nad vse .pričakovanje lepem številu. A tudi zbor je sijajno nastopil, če upoštevamo razmere na deželi. BleSteli so lepi, čisti glasovi, občudovalo je vse njih temeljito izvežbanost, zelo hvaležno so bi!e sprejete skladbe g. Fr. Klančnika ml., ki so bile tokrat prvič javno proizvajane. SliSimo, da namerava ta zbor svoj koncert ponoviti v šolskih prostorih. dne 14. maja popol'dne, kar z veseljem pričakujemo. . Št. Andraž pri Velenju. Mnogo mladili in Btarejših iz naše župnije se je to leto že preselilo v večnost. Tudi malim in nedolžnim Iptročičem ni smrt prizanesla. Najbolj piizaideta v tera oziru je ugledna Murnova hiša rpocl Goro Oljko, 0'dkoder se nudi krasen razglecl na divno Pohorsko pogorje. Minuli so že le dobri tri meseci, ko je iz te hiše nemila srnrt iztrgala ljubečo zlato mamico; že si je [bpet izbrala drugo žrtev. .V cvetju let je v soboto, dne 29. aprila, na Marijin dan, zaspaa v Gospodu hčerka iz te hiše Francka Cremožnik, vzorna Clanica Marijine družbe. Popolnoma vdana v sklepe božje previdnosti je voljno prenašala bolezen, ki jo je mučila že leta. Goreče je ljubila presveto Srce Jezusovo in iskreno častila svojo nebeška mater Marijo. Z molitvijo na ustnicah se je po kratkem boju preselila iz te solzne doline. Draga Francka! Svet in njegovo veselje ti nista bila ljuba. Srce tvoje je stremelo za nečem višjim, za končnim ciljem, ki je v Bogu. Sedaj si dosegla to, po čemer si tako hrepenela. Odšla si med angelske krilatce, med rožice, ki ne zvenejo nikdar. Zadnji.poklondružbenezastave v tvoj hladni grob 1. maja ni bil samo znamenje slovesa, ampak izraz upanja, da se zopet vidimo nad zvezdami. Spoštovani družini, očetu, bratom in sestram naše iskreno sožalje! Brasiovče. Umrl je dne 3. maja tragične smrti Ivan Cizej iz ugledne rodbine Slakanove iz Palč. Na novi cesti iz Velenja proti Polzeli je bil v torek napaden in oropan A. Pajnič, rešetar in trgovec s suho robo iz Rakovlja. Vračal se je iz sejma še v mraku in se je malo odstranil od voz; ko se vrne k vozu, je neki m&ški držal konja, dva pa sta ga napadla in pretepla ter mu pobrala ves denar, nakar so konja nagnali z vozom, katerega so potem še le na Polzeli vjeli. Roparje je orožništvo že izsledilo in zaprlo; so trije fantje iz okolice Šoštanja. — V zakonski stan sta stopili dve cerkveni .pevki in sicer M. Štaknetova s F. Dobrišekom iz Grč in Marija Marotova iz Obraml s Francem Orešnik, gostilničarjem na Polzeli. Želimo obilo sreče, Sv. Križ na Slatlnl. Pomožna akcija: Na poziv višjih oblasti in po lastnem nagibu se je tudi prl nas ustanovila pomožna akcija za najpotrebnejše s sedežem v Rogaški Slalini. V preteklih petih mesecih se je nabralo v gotovini C016 Din. Podpore so se praviloma dajale le v živil!h, katerih se je razdelilo nad 3200 kg. V denarju so prispevali: uprava kopališča, tuk. duhovščina, županstvo Rogaške Slatine, uradništvo in delavstvo zdravilišta, učiteljstvo, poštno .'n železniško uradništvo, financa in orožništvo in občani Rogaške Siatine; druge občine v svetokrižki nadžupniji so darovale razna živila v vrednosti 1500 D. Poleg živil se je nabralo in razdelilo tudl 50 kosov obleke in 10 voz kur.jave. Podpore je bilo deležnih do 200 oseb, oziroma diužin, katerim se je v večji meri daroval božični in velikonočni dar. Rdeči križ na Slatini je v ta namen priredil skupno dobrodelno prireditev, ki je donesla 1300 Uin čistega dobička. Pomožna akcija je razdeljevala svoje podpore v Občinskem domu na Slatini, za kar gre še posebna hvala njenemu vrlemu županu, g. Stanku Šentjurcu. Brezposelnost je v mnogočem omejila zdravališka uprava, ki je vkljub gospodarski in denarni stiski izvršila v zadniih mesecih več obnovitvenih del v parku in v zdraviliških pcslopjih ter s tem zaposlila dokaj delavcev in tako zdatno in tudi sicer podpirala ipomožno akcijo. Odbor pomožne akcije, v katerem deluje šestero članov iz vseh vrst in stanov prebivalstva, je sicer stalen, vendar za dogledni poraladni in poletni čas ne bo posloval z nabiranjem in razdeljevanjem podpor. Ob tej prekinitvi izreka imenovani odbor vsem dobrotnikom in darovalcem vdano zahvalo, združeno z lepo prošnjo, da ostanejo vsi pomožni akciji naklonjeni še tudi zanaprej. — Lep in tih .iubilej: Na nedeljo Dobrega pastirja je dekan Fr. Korošec praznoval popolnoma na lihem 351etnico svo- jega pastirstva v nadžupniji Sv. Križa. Pre^ vidnost božja je tako .vodila njegovo dolgoletno velezaslužno pastirsko delo, da ga je lani po smrti dekana Šalamuna odičila z dekanskim imenom in bremenom. Zvestovdani nje* govi župljani mu vsi želimo, naj bi mu bil jarem Goapodov, ki ga nosi zavoljo nas, ko^ likor toliko sladek, in breme, kolikor mogoče olajšano po milostih, močeh in letih, ki naj jih Bog množi nad njim v blagor ugledne dekanije in nadžupnije Sv. Križa na Slatini. — še ena obletnica: Letos preteče 80 let, odkar je škof Slomšek ob svojem drugem birmovanju pri Sv. Križu dne 18. junija 1853 sklenil, da se bodo on so se res istega leta od 26. do 30. septemhra vršile na Slatini prve duhovne vaje za duhovnike. Vodil jih je lazarist Jakob Horvat lz Celja. Vnanje priprave za duhovne vaje je izvršil tedanji nadžupnik Kalin v veliko zadovoljnost Slomšekovo. Plšece. Prejnii, dragi .Slovenski gospodar«. od nas Pišečanov veselo sporočilo, da smo prav zadovoljni s teboj. Vsi te radi prebiramo, mladi pa tudi stari. Kaj nam prinašaš tudi iz naših Pišec raznih novic, veselih in žalostnih, kakor pač nanese. Pa smo tudi mi: radi veseli. Kar se pa tiče verskega življenja, tudi nismo na najzadnjem mestu. Je to pač zasluga naših dobrih dušuih pastirjev, nad vse vnetih za čast božjo iu zveličanje naših duS. Vsa hvala in čast našemu g. kaplanu, kateri nas z vso apostolsko gorečnostjo kliče in opominja k lepemu življenju. Rajhenburs. V minulih mesecih je bila v naši župniji precej razširjena hripa, pa smo jo krepko odganjali z lipovimi čaji, da tako res ni prišlo do smrtnih žrtev. Pač pa je an-1gelj smrti obiskal občino Raztez ter odpeljal v večnost kar župana g. Jožefa Omerzu. Podr legel je zastrupljenju krvi. Rajni je bil po svojem značaju miloba in dobrota. Blag oče svoji družini, skrben in ljubezniv župan, go-! stoljuben prijateljem in ubožcem, Splošna žalost je ohjela vso okolico, ko je mrtva&ki zvon oznanil njegovo smrt. Prihajali so kropit rajnega župana menda vsi občani. Nadan pngreba mu je pred domačo hišo krasne ter resnične besede govoril v slovo prijatelj Če*iek Martin iz Armeškega. Zaklical mu je: Velikokrat si odhajal, dragi Omerzu, iz te hiše na bcžjo pot in si se z veseljem, potolažen z molitvijo in sv. zakramenti, v njo zopet povračal, a uanes odhajaš za vedno. Škoda te je, a Bog te kliče, kateremu si lepo in udano služil. Potem je bil mrtvaški sprevod iz Razteza na pokapališče podružnice Sv. Duha na Gorici, kjer je bila sveta daritev in pokop dobrega župana. Mešan pevski zbor goriških fantov in deklet je zapel že v cerkvi med sv. mašo in na pokopališču še nagrobnico spoštovanemu županu. Domač kaplan g. Zidanšek je ob odprtem grobu zahvalil občane za izkazano spoštovanje že rajncmu zupanu ter povdaril njegov krasen zgled, ki ga je občinski predstojnik dajal kot veren in odločen katoličan. Bil je mož apostol in iskren ljubitelj Srca božjega. Rad je čital nabožne knjige in spise (er bil tudi zvest naroiinik in dobeseden čitntelj »Slovenskega gospodarja«. Bodi mu Bog milostljiv, njegove domače pa naj tolaži zavest, da vsi žalujemo z njimi.