VEDNO BOLJ ISKANA KORUZA -Koruza, tretje žito sveta za rižem in pšenico, se vsaj pri nas vedno bolj uveljavlja. Silažna koruza je nepogrešljiva pri zagotavljanju krme, koruzno zrno pa je glavni element sestave krmil. V Sloveniji koruzna kriza še ni minila. Iz uvoza smo jo sicer dobili dobrih 17.000 ton, a bodo zaloge kmalu pošle, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 75 LiUnovitelji: občinske konference SZDL .Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka is Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glss Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej 2alar Kranj, petek, 29. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Borci v družbi 20. STRAN: Vojaška knjižica in nagelj VODIŠKA PLANINA - Vpraš anja in problemi borcev so naša skupna vprašanja, ki jih je treba tudi skupno razreševati. Takšen je bil moto posvetovanja, ki ga je v sredo organiziral medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko in nanj povabil vse gorenjske predsednike Skupščin občin, izvršnih svetov, medobčinske in občinske sekretarje družbenopolitičnih organizacij, predstavnike pokrajinskega odbora OF in predstavnike republiškega odbora ZB Slovenije. Široka je bila paleta problemov: — od zdravstvenih do vzdrževanja Partizanskega *- - ■------Jt_______ doma,Muzeia revolucije in drugo. Pretežni del P^JI^^S^ vključevanju in aktiviranju članov ZB v družbeno in pomično življenje. DRUŽBENA VLOGA ZB Če bi sodili po tem, da je dve tretjini članov ZB že upokojenih, da ae starost te populacije nagiba že tja v šestdeseto leto, bi morda površno ocenili, da je to za družbo že k *>eaktivno8ti nagnjena populacija. Vendar pa generacija, ki je bila pri 1448 nosilec revolucije, še zdaleč ni »upokojena«. Enostavno zato ne, *er njeno aktivnost družba še kako potrebuje: borci so za nas živa tradicija, spremljevalci uresničevanj* v revoluciji začrtanih hotenj v <*an**njem času. Prav zaradi tega wuibenega prispevka, ki se od borcev pričakuje, ne bi bilo umestno, bi ostajali le na svojem »borcev- le jna 'mmr skem terenu«. Ne, treba jih je kot specialni družbeni faktor, kot pravi E. Kardelj, pritegniti v dinamično družbeno ustvarjanje. To pa pomeni, da bi morali biti bolj kritični, uporni pri uresničevanju revolucionarnega koncepta naše družbe, se pojavljati povsod v delegatskem sistemu. Se posebej naj bi bili člani ZB prisotni v krajevnih konferencah SZDL, kjer se z uvodnimi volitvami koncem tega leta pripravlja tudi vrsta organizacijskih novosti — nove širše možnosti za organizirano izražanje aktivnosti in interesov. V Široki frontno organizirani SZDL naj bi bolj kot doslej živeli s krajevnimi in drugimi problemi tudi člani ZB ter seveda aktivneje sodelovali pri njihovem razreševanju. Seveda pa pri tem ni postranskega pomena informiranost članov ZB, saj bodo le široko seznanjeni lahko delovali v krajevni samoupravi. OHRANJANJE TRADICIJ NOB Na Gorenjskem je 14.000 članov ZB, vendar pa že drugo leto verjetno število ne bo več tolikšno, saj je davek boleznim, med vojno načetemu zdravju, prestanemu trpljenju prav med njimi izredno velik. Prav zato nastajajo z umiranjem borcev tudi vrzeli v zbiranju zgodovinskega gradiva, spominov, bledijo možnosti raziskovanja izjemne revolucionarnosti s pomočjo še živih prič. Zelo počasi nastajajo monografije vojaških enot na gorenjskem področju, še posebej pa kot so udeleženci posveta poudarili, je za Nadaljevanje s 3. strani Za šolanje, varstvo in šport Večina kranjskih organizacij združenega dela se ne drži podpisanega dogovora o zbiranju denarja za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih KRANJ — Na torkovi seji sekretariata koordinacijskega odbora za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih je bilo podano kaj žalostno poročilo; v sklad se je namreč do 12. septembra namesto 94,055.467,18 dinarja nateklo le 62,9 odstotka predvidenega denarja. Medtem ko se tekoče zbira prispevek v višini 1 odstotka od neto osebnih dohodkov — zanj so se odločili delavci kranjske občine z referendumom — pa so močno zatajile organizacije združenega dela, podpisnice družbe- Vstran: Z Murko in Glasom do morja iSiilll i ■aci- ) ■ ^ ' ~f>~ Milili ,. l lilJi JU JTT-ijlJ"^ \x>/i*o nas je bilo MEDI nega dogovora. Najbolj se to pozna seveda pri najmočnejših med njimi kot so Iskra, Sava, Alpetour. Drugačen primer je Planika, ki ni poravnala obveznosti iz časa, ko še ni bila organizirana po temeljnih organizacijah, medtem ko nekatere organizacije združenega dela nakazujejo denar šele po zaključnem računu, če seveda kaj ostane. Vsota ni majhna; skoraj 15,000.000 dinarjev manjka v skladu. Pismena opozorila in priporočila ne zaležejo kaj dosti, zato so člani sekretariata koordinacijskega odbora sklenili, da se bodo z vsakim »dolžnikom« posebej pogovorili o razlogih zatajevanja. Potrkati pa bo seveda kazalo tudi na vrata tistih organizacij, ki so bile ustanovljene šele po podpisu družbenega dogovora. Obenem je bilo na seji podano tudi poročilo o gradnji zadnjih objektov v tem srednjeročnem obdobju. Nova osemletka na Planini bo najverjetneje odprla vrata že z naslednjim šolskim letom, drugi vrtec, zrcalna podoba prvega, bo nared leto kasneje, medtem ko za drsališče še manjka lokacijsko dovoljenje. Prav tako do roka bo zgrajeno še strelišče v kanjonu Kokre. Na seji je tudi prevladalo mnenje, naj bi samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti čimprej posredovale svoje potrebe za gradnjo šol, vrtcev in športnih objektov v novem srednjeročnem obdobju od 1980. do 1985. leta. Nosilec akcije je izvršni svet skupščine občine Kranj. H. Jelovčan KRANJ 13.~22.okt.'78 Zelja in znanje — rod in služba v JLA - Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ V četrtek, 12. oktobra, se bodo delegati zbrali na 3. seji Skupščine skupnosti za zaposlovanje Kranj, medtem ko bodo seje skupščin enot v ponedeljek, 9. oktobra, po občinah. Osrednja točka dnevnega reda je pregled dosedanjega izvajanja programa skupnosti sredi tega srednjeročnega obdobja, razprava o dodatku k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za naslednji dve leti, razen tega pa še analiza o zaposlenosti v prvem polletju, analiza zaposlovanja v negospodarstvu ter drugo. Na kranjski skupščini za zaposlovanje se bodo delegati seznanili še z analizo o socialnem razlikovanju in socialni politiki v kranjski občini. 10. IN 11. STRAN: Složno do delovnih uspehov Krajevne skupnosti pod Krvavcem praznujejo 6. STRAN: Muzejska razstava na prostem in recitacijski večer ——— 3. STRAN: Spomin za zbor v Mačah — velika razstava gob — brezplačna pokušnja gobjih specialitet — cvetje in lončnice — ugoden nakup ozimnice in vložene zelenjave Eta NAROČNIK Konkretni programi Na podlagi referata predsednika Tita in dokumentov 11. kongresa ZKJ je predsedstvo CK ZKJ preučilo delovni program in predlog delovnega programa CK ZKJ do konca leta. Ugotovili so, da morajo vse organizacije in vodstva ZKJ pri praviti konkretne programe, da bi uresničili stališča in sklepe 11. kongresa. Predsedstvo je obravnavalo tudi poročilo o Titovem skladu za štipendiranje mladih delav cev in otrok delavcev. Ugotovili so, da se je sklad zelo hitro uveljavil kot izredno pomembna razredno-soli-darnostna institucija naših delovnih ljudi in da ga je treba še naprej razvijati. Jasno o zaposlitvi upokojencev Na osnovi resolucije 11. kongresa ZKJ, ki med drugim opozarja na nujnost omejevanja dopolnilnega dela ter odpravljanja možnosti in navade, da odhajajo v pokoj sorazmerno mladi, delovno sposobni ljudje, ki se kasneje zaposlijo na istem ali podobnem delovnem mestu ter poleg pokojnine prejemajo tudi polne osebne dohodke, je predsedstvo CK ZKS obravnavalo informacijo o zaposlovanju upokojencev. Menilo je, da s tako prakso zaenkrat še ne kaže prekiniti. Hkrati pa naj bi z dopolnitvijo nekaterih zakonov in z drugimi ukrepi takoj preprečili možnosti dvojnega zaslužka — pokojnine in osebni dohodek. Prav tako upokojenci naj ne bi delali na delovnih mestih s posebnimi pooblastili. Boljša preskrba z zdravili Predstavniki proizvodnje zdravil in prodaje na debelo so v Gospodarski zbornici Jugoslavije podpisali samoupravni sporazum o lojalnem v<*denju pri prodaji zdravil in temeljih pri ustvarjanju celotnega prihodka. Sporazum naj bi med drugim zagotovil ustrezno oskrbo občanov z zdravili, lojalno vedenje in zdravo konkurenco na trgu z zdravili, povečanje delovne storilnosti, smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo družbenih sredstev in znižanje poslovnih stroškov, optimalno uporabo zmogljivosti, skratka boljšo preskrbo. Toča in suša Hude posledice poletne ujme v pomurskem kmetijstvu je še bolj zaostrila suša, ki je občutno zmanjšala pridelek koruze in grozdja tudi na območjih, ki jim je toča prizanesla. Tudi strniščni posevki, torej krmne rastline, ki so jih posejali po toči v soboški. lendavski in radgonski občini na več kot šest tisoč hektarih polj, ne bodo dali pričakovanega pridelka. Pomen glasil Predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner je sprejel predstavnike urednikov tovarniških glasil organizacij združenega dela. V daljšem pogovoru o vprašanjih v zvezi z bližnjim sindikalnim kongresom in novo organiziranostjo sindikatov je Vinko Hafner pou daril veliko vlogo glasil v delovnih organizacijah pri pojasnjevanju sindikalnih stališč in sprotnem razreše vanju vprašanj, ki zadevajo delo in življenje delavcev. Delegat na 10. kongresu ZSMS Mladim kmetom več pozornosti Škofja Loka — Današnji sogovornik Roman Marguč je doma iz Škofje Loke. Je vzdrževalec v Gorenjski predilnici, po delu pa obiskuje še delovodsko tekstilno šolo. V mladinski organizaciji je delaven že vrsto let. Začel je kot predsednik osnovne organizacije že v prvem letniku poklicne šole, zdaj pa je v komisiji za SLO pri občinski in republiški konferenci ZSMS. Kot eden od petih delegatov, ki bodo odpotovali na kongres v Novo Gorico iz Škofje Loke, je nekako »po sili razmer« dobil nalogo, da pripravi razpravo o mladih v kmetijstvu. Pa vendar, čeprav ni kmet niti ni doma s kmetov, mu je s sodelavci na podlagi »problemske konference« junija ter številnih obiskov v krajevnih skupnostih uspelo izluščiti najbolj bistvene težave, s katerimi se tako v škofjeloških kot tudi drugih gorenjskih občinah ubadajo mladi kmetje. Roman Marguč »Prvo vprašanje, na katerega velja opozoriti,« pravi Roman Marguč, »je osebni dohodek kmeta, predvsem mladega. Pri nas je žal še vedno prisotno zastarelo mnenje, da gospodar, ki vodi kmetijo, predolgo odlaša s prenosom lastništva na mlajšega. Na kmetiji mlademu kmetu dohodek ni zagotovljen tako kot delavcu. Odvisen je ne samo od dela, ampak tudi od vremena, strojev, umetnih gnojil in podobnega. Prav tako je mlad kmet v neenakovrednem položaju v primerjavi z delavcem tudi Tržiška mladina pred kongresom Tržič — Aktivnost organizacij Zveze socialistične mladine v tržiški občini je usmerjena k pripravam na bližnji kongres slovenske mladine v Novi Gorici. O bližnjem kongresu je razpravljal center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS, v sredo pa koordinacijski svet ZSMS v Bombažni predilnici in tkalnici, ki je razen tega izbral novo vodstvo sveta in obravnaval delovni program. O kongresu so razpravljali tudi v osnovni organizaciji ZSMS Ravne. J. Kepic Nad 600 ur za izobraževanje Tržič — Komisija za idejna vprašanja, sektor za družbeno izobraževanje pri tržiški delavski univerzi in posebna delovna skupina so pripravili zajeten program družbenega in idejnopolitičnega izobraževanja komunistov iz tržiške občine v letošnji izobraževalni sezoni. Program je strnjen v desetih oblikah, skupno pa obsega nad 600 ur. Razen individualnega študija, ki je pomembna oblika usposabljanja komunistov in bo prilagojen deloma obveznim temam, deloma pa željam posameznikov ali osnovnih organizacij, bodo najpomembnejše izobraževalne oblike občinska partijska politična šola, ki naj bi trajala med letošnjim novembrom in januarjem prihodnje leto, seminarji za kandidate za sprejem v ZK, seminarji za novosprejete člane ZK, seminarji in druge izobraževalne oblike aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev in aktiva mladih komunistov, usposabljanje in izobraževanje vodstev osnovnih organizacij in vodstva občinske organizacije, družbenopolitično izobraževanje štipendistov in pedagoških delavcev ter izobraževanje po osnovnih organizacijah, kjer naj bi bile tri teme obvezne, za eno pa se bodo odločale osnovne organizacije. Izobraževanje bo strnjeno ali v predavanjih ali v seminarjih, predvsem pa velja poudariti težnjo po povezavi s prakso in po preverjanju znanja. Zato bodo pogostejši razgovori, seminarske naloge in zagovori ter najrazličnejši drugi izdelki, ki bodo spodbujali pri posamezniku željo po znanju in kazali njegovo usposobljenost. jk glede prostega časa, ki ga zanj skorajda ni. Nič manj pomembno kot dohodek je za kmeta socialno varstvo. Dogaja se, da mladi odhajajo s kmetij v večini primerov prav zaradi negotove socialne varnosti. Če namreč dohodka ni, tudi socialnega varstva ni in obratno. Na Gorenjskem smo zelo slabi tudi v izobraževanju kmetov. Ugotavljamo, da že v osnovnih šolah mentorji premalo seznanjajo učence z izobraževanjem na kmetijskih srednjh šolah. Znanje je danes za kmeta poglavitno. V občini delavska univerza sicer organizira tečaje s področja kmetijstva. Udeležuje se jih precej kmetov, predvsem mladih. Ker pa to ni prava rešitev, se bo treba povezati z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami na Gorenjskem in poskušati ustanoviti šolski center za našo pokrajino. Četrto vprašanje, ki ga moramo obravnavati, so delovni pogoji kmeta. Velike kmetije so že kolikor toliko modernizirane, slabše pa je na manjših gorskih kmetijah. Premalo čista investicijska politika je prav gotovo vzrok, da se mlad človek raje odloči za drug poklic. Rešitev je treba iskati v novih lastniških odnosih. Nekaj misli velja nameniti še udejstvovanju mladih kmetov v družbenopolitičnih organizacijah. Na Gorenjskem imamo le dva aktiva mladih zadružnikov in pet osnovnih organizacij ZSMS v kmetijstvu. Tu imajo mladi možnost za svoje delovanje, ker jim občinska konferenca ZSMS daje močno podporo. V krajevnih skupnostih pa je tega vse premalo. Premalo pozornosti posvečamo tudi vključevanju kmetov v splošni ljudski odpor, čeprav je to še kako pomembno. Upam, da bodo vsaj nekatere od teh ugotovitev spodbudile nove akcije, s pomočjo katerih bi mladi kmečki sinovi in hčere postali napredni gospodarji svoje zemlje.« H.Jelovčan Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli JOSIP BROZ-TITO Predoslje razglaša prosta dela in naloge TAJNIKA ŠOLE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Za opravljanje del in nalog je potrebna administrativna ali ekonomska srednja šola. Nastop dela 2. novembra 1978. Rok prijave 15 dni po objavi. JESENICE Danes, 29. septembra, bo seja občinske konference ZSMS Jesenice Delegati iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in šol bodo na «.". ocenili dosedanji potek javne razprave o dokumentih za X. kongres &; venske mladine, pregledali bodo kandidatno listo za sestavo republafc konference ZSMS in medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Pota tega bodo na seji občinske konference izvolili tudi delegate za k: jugoslovanske mladine. J.R. KRANJ Občinska konferenca SZDL Kranj je pripravila ta teden sestankov. V torek je bila seja koordinacijskega odbora za kadrov« vprašanja, v sredo pa seja koordinacijskega odbora za družbeni poloti invalidov, na kateri so obravnavali delovni program. Sestal ae je tat izvršni odbor občinske konference in razpravljal o sporazuma i enotnem praznovanju dedka Mraza, o pripravah na vlak Bratstva i enotnosti ter o organizaciji krajevnih konferenc SZDL. Včeraj pa i bila seja sveta SZDL za socialno politiko in zdravstvo, kjer s obravnavali analizo o socialni politiki in socialnem razlikovanja i kranjski občini med letoma 1966 in 1976. Občinska skupščina je včeraj sklicala 3. sejo sveta za samouprav« interesne skupnosti, kjer je bilo govora o usklajevanju piano* interesnih skupnosti za prihodnji dve leti in o pripravah aneksov i samoupravnim sporazumom. Za danes je sklicana komisija za varstvo okolja. Govora bc l delovnem programu, o lokacijski dokumentaciji za asfaltno bazo r Naklem in o dokumentaciji za poslovno stavbo Ljubljanske banke. jk RADOVLJICA V občini so se na dveh sejah zbrali vsi direktorji temeljnih ora> nizacij in organizacij združenega dela ter samoupravnih organov s po* ročja gospodarstva ter obravnavali več pomembnih vprašanj. Pwr vsem so analizirali prostorski plan, gospodarski razvoj v letošnjem ko rezultate gospodarjenja, uresničevanje družbenega plana in povezov* nje delovnih in temeljnih organizacij s krajevnimi skupnostmi. D S V torek, 26. septembra, je bila v Radovljici 9. brigadna konferenc pri občinski konferenci ZSMS, na kateri so ocenili letošnjo dejavni* mladinske delovne brigade Stane Žagar in uresničevanje prosa« zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcij. V brigadi Stane Za* je letos 77 mladih sodelovalo na zveznih akcijah, kjer so za dek« uspehe in prizadevanja, prejeli najvišja priznanja. Razen tega so nia* sodelovali tudi na številnih lokalnih delovnih akcijah, zlasti pri gnfe cest, vodovodov, igrišč in drugih objektov na Bledu, pri Savici vBaV nju, na Lancovem, v Podnartu in v Radovljici. ŠKOFJA LOKA V soboto ob 19. uri bo seja sveta krajevne skupnosti Poljane, bo pri Brdarju v Vinharjih. Na dnevnem redu bo poročilo o oj nem delu in predlog programa dela za naslednje štiriletno obdobje. TRZIC V torek, 26. septembra, je bila v Tržiču prva seja mednacionalne in mednarodne odnose ter stike z zamejstvom občinski konferenci SZDL Tržič. Člani sveta so se seznanili z naj širni mednarodnimi političnimi dogodki in ocenjevali uresni, letošnjega programa mednarodnega sodelovanja in se dogovorili tivnost sveta v prihodnjem obdobju. Predsednik Lovro Cerar je sklical včeraj, 28. septembra, 5. a sejo odbora za pripravo vlaka Bratstva in enotnosti 78. Člani od bona razpravljali o uresničevanju sklepov zadnje seje in se sezn potekom akcije na Gorenjskem ter se dogovorili za naloge, morajo uresničiti Tržičani. Tradicionalni vlak je pomembna « nopolitična akcija, do katere ni veliko časa, in se je treba temeljito pripraviti. Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je pnpravil včeraj probkr sko konferenco o problematiki zdravstvenega varstva v tržiški oM* Na konferenco so bili vabljeni člani predsedstva občinskega sandi* nega sveta, delavci v zdravstvu, predstavniki združenega dela, občini skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter zastopniki sav* upravne interesne zdravstvene skupnosti. Problemska konfete** sodi k pripravam na bližnji sindikalni kongres. — jk Volitve v krajevnih skupnostih Radovljica — Pred splošnimi volitvami delegatov v posamezne zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so se dogovorili, da pripravijo volitve organov in skupščine krajevne skupnosti jeseni. Evidentiranje možnih kandidatov za delegate v posamezne Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Komenskega 4 vpisuje vsak dan kandidate v večerno ekonomsko srednjo šolo. Telefon 064-26-690. Slovesnost v Šenčurju Šenčur — Na stavbi osnovne šole, ki je do zdaj nosila ime Stanka Mlakarja, bodo danes ob 15.30 odkrili spominsko ploščo bratoma Janku in Stanku Mlakarju, nekdanjima borcema Cankarjevega bataljona in 2. bataljona Kokrškega odreda. Na slovesnost ob poimenovanju šole po obeh bratih in odkritju plošče so poleg krajanov vabljeni tudi njuni nekdanji soborci. H. J. organe in skupščino krajevne skupnosti so že opravili, zdaj poteka v občini še ostali del kandidacijskega postopka. Tako v krajevnih skupnostih evidentirajo možne kandidate za nosilce vodilnih funkcij v krajevnih skupnostih: predsednika skupščine krajevne skupnosti in namestnika, predsednika sveta krajevne skupnosti, predsednike komisij, odborov in drugih organov. V statutih krajevnih skupnosti bodo morali jasno opredeliti vlogo, sestavo in okvirni način oblikovanja organov in skupščine krajevne skupnosti ter opredeliti vlogo in način delegiranja delegatov v organe in skupščino krajevne skupnosti. V nadaljnjem kandidacijskem postopku bodo oblikovali delegatske skupščine krajevnih skupnosti ter v temeljnih in drugih organizacijah izvolili delegate v skupščino krajevne skupnosti. Volili jih bodo na zborih delavcev ali na sejah delavskih svetov zato, da bi krajevna skupnost in temeljne organizacije v prihodnje tesneje in učinkoviteje sodelovale. V družbenopolitičnih organizacijah bodo izvolili v skupščino krajevne skupnosti delegate na sestankih osnovnih organizacij ZK, ZSMS in ZB ter krajevnih konferenc Socialistične zveze. Družbene organizacije in društva pa bodo izvolile delegate v skupščino krajevne skupnosti na občnih zborih in letnih skupščinah. Ko bodo krajevne konference SZDL izvolile v skupščino krajevne skupnosti svoje delegate, bodo izvolile še delegate občanov posameznih delov ali naselij krajevne skupnosti, ki predstavljajo teritorialni del skupščine. V občini so volitve že opravili le v krajevni skupnosti Podnart. D.S. Ob dnevu pionirjev Ob 29. septembru, dnevu £ nirjev, velja spregovoriti nei* besed tudi o njihovi organizaciji Zvezi pionirjev Jugoslavije, * združuje naše najmlajše drži* ljane od prvega do sedmega rtf-reda osnovne šole. Zveza pionirjev Jugoslavije j* nastala v narodnoosvobodilne* boju naših narodov in narodno^ na pobudo Komunistične paru* Jugoslavije in SKOJ. Ustanovijo na je bila na prvem kongre* Združene zveze antifašistič* mladine od 27. do 29.decemb*» 1942. leta v Bihaču. V surovi vojni je bilo zoti žrtvami fašističnega terorja ta* mnogo otrok. Mnogo poguma* dečkov in deklic, prvih pionir*1 zbranih ob partizanskih štabih ' brigadah, organiziranih v piooir ske čete, odrede in divizij«, g* * enakopravno borilo ob svojih rejših tovariših partizanib. V osvobojeni domovini so nirji opravljali nove naloge. §L lovali so v njeni obnovi, razviJL in negovali pridobitve narodV osvobodilne vojne in organirir* raznovrstne športne, kultu tehnične in družbeno koris: dejavnosti, akcije in mani cm. . . . Zdaj je pionirska organi po svojem značaju organu., ki zadovoljuje otrokove pot po igri, zabavi in športu, ki organiziranega kulturnega raznih izletov, pohodov, let. taborjenj in podobnega rmvn} tiste lastnosti in nagnjenja, prispevajo k pravilnemu in v stranskemu razvoju človeka. H. J * * i Spomin za zbor v Mačah Preddvor praznuje S torkovo slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter društev so v preddvorski krajevni skupnosti začeli praznovanje letošnjega praznika — Do torka Športna tekmovanja, gasilska vaja, množično tekmovanje v streljanju, mladinski kviz, otvoritev nove ceste v Po toče in taborni ogenj ob jezeru Črnava Preddvor — Prebivalci krajevne skupnosti Preddvor so izbrali za svoj praznični dan 3. oktober. Tega dne leta 1943 so v Mačah v Fendetovi kahinji ustanovili narodnoosvobodilni odbor, ki je bil eden prvih oblastvenih organov na levem bregu Save. Odbor je bil rezultat upornega in revolucionarnega duha ljudi pod Storžičem, ki leta 1941 niso zatrepetali, čeprav so vsa leta upora sku-, Sali teror bližnje žandarmerijške in policijske postaje. Člani-narodnoosvobodilnega odbora, ustanovljenega v Mačah pri Fendetu oziroma pri Gregorcu, so večinoma dočakali svobodo. Najstašnejšo usodo je doživel Fendetov ata, ki je bil na tem sestanku izbran za predsednika odboja- Ujeli so ga in kmalu zatem ustrelili v Šenčurju, od koder je, privezan ob kol, zrl proti Storžiču in njegovim rodnim Mačam ... Brez dvoma izrekamo željo številnih Preddvorčanov, da bi del prihodnjih praznovanj prenesli v Mače, v Vasico, ki je ležeča streljaj od Preddvora nosila veliko breme upora pod gorami! Torkova slavnostna seja v počastitev praznika ni imela le slavnostnega obeležja, temveč je izzvenela tudi kot poziv k složnemu delu ljudi v krajevni skupnosti, saj dela, ki terja pridne roke in zavest pripadnosti h kraju, ne manjka. Leta in leta že čaka dotrajan kulturni dom, raz-rita cesta do Mač in še marsikaj. To je srž besed, ki jih je na slavnostni seji izrekel predsednik sveta krajevne skupnosti Hinko Nečimer, ob spomeniku pri stari šoli, kjer je bila komemoracija, pa govornik Tone Tičar, eden od udeležencev sestanka v Mačah leta 1943. Praznovanje preddvorskega krajevnega praznika se nadaljuje. V sredo je bila v Preddvoru gasilska vaja, včeraj pa turnir moških rokometnih ekip. Danes ob osmih zjutraj bo na osnovni šoli proslava ob dnevu pionirjev, ob 18. uri pa ženski rokometni turnir. Jutri se bo začelo množično strelsko tekmovanje, ki bo končano v nedeljo, razen tega pa bodo jutri ob 16. uri odprli novo cesto od Hriba do Potoč. V ponedeljek bo ob 16. uri nogometna tekma, uro kasneje pa v kulturnem domu mladinski kviz. Praznovanje bo sklenjeno v torek, 3. oktobra, ob 17. uri s tabornim ognjem, zborom brigadirjev in kulturnim programom ob jezeru Črnava. J. Košnjek Na komemoraciji pri spomeniku ob stari šoli je govoril Tone Tičar, udeleženec ustanovnega sestanka narodnoosvobodilnega odbora v Mačah Praznovanje preddvorskega krajevnega praznika se je začelo s slav-*^tno sejo sveta krajevne skupnosti, delegacij in vodstev družbeno-**olitičnih organizacij in društev - Foto: F. Perdan Graditeljem avto ceste Bratstva in enotnosti Republiška konferenca ZSMS bo organizirala 21. oktobra v Novem mestu proslavo* ob 20-letnici izgradnje avto ceste bratstva in enotnosti, ki jo je zgradila jugoslovanska mladina in je bila za tiste čase največja, najdaljša in najmodernejša prometnica v Jugoslaviji. Proslava bo povezana s svečano sejo republiške konference ZSMS ob 35-letnici ustanovitve Zveze slovenske mladine kot enotne družbenopolitične in vzgojne organizacije mladih. Na osrednji prireditvi na Titovem trgu v Novem mestu bo med drugim tudi svečani mimohod udeležencev akcije izgradnje ceste bratstva in enotnosti. Ker organizator želi, da bi se proslave udeležili vsi graditelji ceste, prosi nekdanje brigadirje, da se čimprej javijo na občinski konferenci ZSMS v svoji občini. M. Erzin Borci v družbi Nadaljevanje 8 1. strani ^daj zanemarjeno zgodovinopisje politične zgodovine Gorenjske v Obdobju pred drugo svetovno vojno čnemo ž< i priznanj« j-wwju pred drugo svetovno vojno ^ med njo. Tudi če začnemo že ^*nes, smo v zamudi za priznanje gorenjski in revolucionarjem za J^lo opravljeno med NOB. Res, da ]S tudi tist\, ki *se lotevajo zbiranja £"*diva in dokumentov, srečujejo s v^žavami, manjka denarja, res pa je v 1 KOjniteja občinske konference ZK Radovljica Vlasta Vidic, da smo se tem še preslabo organizirali. ^T^danja skromnost je nerazumljiva, l^to velja v kratkem priti na dan s ^•Jikjretnimi predlogi za tako po-s^*«mbno nalogo, sicer bo zgodovin-^a *koda prevelika. SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VAR8TVO BORCEV Medtem ko so socialni problemi Gorenjskem več ali manj urejeni ^°rc' ekonomskih problemov ^l^fctično nimajo, to tako kot T^8°d ne ve'Ja tuc*' za kmete borce. ^*T^V njim se s starostjo približujejo di ekonomski problemi, kar pa bi ^*a'o, kot je bilo na posvetu ^'^eno, reševati ne z novimi pravi-za borce, pač pa v okviru vvfanJ'n bolj humano obravnavati primer posebej. Za to so mož-*vj*tj tudi v samoupravnih inte-v^«ih skuDnostih in tudi ostalih insti ^* Tudi za zdravstveno varstvo je bil sadnjem času napravljen korak r*Sv^reJ- vendar pa je ponekod pri koraku tudi ostalo. V^, Ob oskrunitvi bazoviškega spomenika Protest slovenskih borcev Ob ponovni oskrunitvi bazoviškega spomenika se člani republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije v imenu 125.000 članov pridružujemo množičnim protestom protifašističnih in demokratičnih sil na obeh straneh meje in obsojamo to podlo dejanje, piše v protestni izjavi, ki jo je 26. septembra sprejel republiški odbor organizacije Zveze borcev. Spomenik štirim bazoviškim junakom, prvim žrtvam fašističnih strelov leta 1930, je simbol odpora slovenskih in italijanskih množic zoper fašizem. Oživljanje fašizma ob naših mejah, ki se kaže v znašanju nad spomeniki boja,v napadih na slovenske ustanove v Italiji in v drugih provokacijah, je uperjeno zoper demokratične sile na obeh straneh meje, še posebno pa proti sodelovanju ob meji in sožitju narodov ter manjšin. Slovenski borci v izjavi poudarjajo solidarnost z demokratičnimi silami v zamejstvu, obenem pa opozarjajo na okoliščine, v katerih se rojevajo fašistične pravokacije. Za to so odgovorne sile, ki dopuščajo oživljanje mračne dediščine preteklosti in nasprotujejo uresničevanju meddržavnih sporazumov, sprejetih v duhu Helsinkov. Borci pričakujejo, da bodo oblasti kaznovale krivce. Samo tako bo mogoče graditi dobre sosedske odnose ob meji, vzor za odnos na mejah v Evropi! 9. kongres slovenskih sindikatov Moški vodijo ženski kolektiv Kongres slovenskih sindikatov je pred vrati. Javna razprava o kongresnih dokumentih je zajela vse osnovne organizacije in konec preteklega tedna je pripombe in predloge ocenil republiški svet Zveze sindikatov. Razprava je pokazala, da delavci hočejo takšno sindikalno organizacijo, ki bo njihovo orožje in orodje pri uveljavljanju temeljne pravice, da gospodarijo s pogoji in sadovi svojega dela. Ko smo se o pripravah na kongres in nalogah sindikata pogovarjali sSašo Valentinčičevo, delegatko za 9. kongres ZZS in članico predsedstva konference OOS v Tekstilindusu ter članico predsedstva republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev, je pogovor stekel predvsem o položaju delavke v njihovem kolektivu, samoupravljanju in pogojih dela" vzrok je izobrazba. Za tkalko ni pravzaprav potrebna nobena formalna izobrazba, le kratek tečaj za priučitev. Brez izobrazbe pa je težko priti na vodilno mesto. Drugače pa je v samoupravnih organih. V delavskem svetu smo v pretežni večini ženske, prav tako je v sindikatu in partijski organizaciji, čeprav bi lahko rekla, da smo večkrat premalo odločne, zlasti kadar gre za urejevanje delovnih pogojev.« »Naša temeljna organizacija Tkalnica ima 490 delavcev in to smo v pretežni meri ženske. Vendar imamo večino le za stroji, medtem ko so na vodilnih delovnih mestih v glavnem moški. Vzrok za takšno stanje pravzaprav tiči v položaju celotne naše panoge. Tekstilna industrija in naša tovarna je že stara in zato tudi naše delavke v pretežni večini že dolgo delajo pri nas. Vztrajajo zato, ker bi se po 20 ali 30 letih težko priučile drugega poklica. Mlade, ki so bolj ambiciozne, so v naši tovarni le toliko časa, da najdejo lažje delo v kovinski ali lesni industriji. Drug »Delo s tekstilnimi stroji je še vedno zelo naporno?« »Še vedno. Čeprav smo nočno delo v naši temeljni organizaciji odpravili, je v tovarni — v drugih TOZD še precej delavk, ki delajo na tri izmene. Nočno delo pa je vedno težko, zlasti za matere. Tudi ropota je še zmeraj veliko, čeprav smo vso tovarno posodobili. Zaradi prenasičenosti trga s tekstilnim blagom in visokih stroškov proizvodnje pa so poleg vsega tega naši osebni dohodki nižji kot v drugi industriji.« »Je za stanovanja, letovanje in za samske delavce dobro preskrbljeno?« »Stanovanjska vprašanja rešujemo sproti, za samske delavce imamo samski dom. Imamo tudi svoj počitniški dom oziroma hišice v Pineti, kjer je cena ugodna, tako da je vsem dostopna.« Vse imamo urejeno v okviru možnosti, ki nam jih daje naša panoga. Kot je znano, pa tekstilna industrija ne prinaša velikega dohodka,« pravi Saša Valentin-čič. L. Bogataj #Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine 2IVILA Kranj, n. sol. o. Delovna skupnost skupne službe na podlagi sklepa komisije objavlja prosta dela in naloge vodje vzdrževanja Pogoji: — srednješolska izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali gradbeni delovodja in 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kran' — Cesta JLA 6/1V 15 dni po objavi. O L A S 4. stran Najboljši med čevljarji Dobro izbrana poslovna pot ter dobro organizi-kakovostno opravljeno delo prinesli uspeh rano in Da se kranjska Planika strmo vzpenja po lestvici uspešnosti in postaja ena najboljših delovnih organizacij v panogi in republiki po dohodku na delavca, že nekaj časa ni več novost. Tudi letošnje prvo polletje so sklenili izredno ugodno, zato upravičeno pričakujejo, da bo tudi letni rezultat poslovanja zadovoljiv. Kombinat Planika, ki je sestavljen iz osmih temeljnih organizacij združenega dela, je imel v Šestih mesecih 1.145 milijonov prihodka. Za materialne stroške so odšteli 874 mi- lijonov dinarjev in ko so pokrili vse obveznosti iz dohodka, jim je ostalo 202 milijona čistega dohodka. Za osebne dohodke so porabili 137,9 milijona dinarjev, za stanovanjsko gradnjo 7,6 milijona, skoraj 57 milijonov dinarjev pa je bilo ostanka dohodka. Številke, ki jih omenjamo zgoraj, same ne povedo veliko. Bolj jasno sliko nam da dohodek in čisti dohodek na delavca. Dohodek na zaposlenega je v Planiki namreč znašal kar 94 tisoč dinarjev in je bil najvišji Letos so v Planiki uredili nov, sodoben laboratorij - Foto: F. Perdan Odmev Yu-Bandag naj se čimprej preseli Pred kratkim smo v Glasu pisali, da je izvršni svet občinske skupščine Škofja Loka podprl temeljno organizacijo Alpetoura YUBandag pri njenih razvojnih načrtih. Najprej naj bi ob sedanjih prostorih na Kidričevi cesti, kjer so bile pred leti mehanične delavnice, stekla proizvodnja trakov za obnovo avto- Iskra za JLA Za potrebe oboroženih sil Jugoslavije, kakor tudi za potrebe SLO in civilne zaščite v raznih temeljnih organizacijah Iskre proizvajajo več izdelkov. Prvi skromni začetki tega dela segajo v leto 1948. Tedaj so naredili le nekaj aparatur, več pa je začela Iskra proizvajati za JLA leta 1970. Od leta 1972 do 1978 so obveznosti iz teh pogodb porasle za desetkrat. Poleg obveznosti iz proizvodnje pa so se v tem obdobju nakopičile tudi raziskovalne naloge, ki so povezane z zahtevami za izgradnjo celotnih proizvodnih kompleksov. Potrebe tako že začenjajo presegati organizacijske zmogljivosti. Zato v Iskri že načrtujejo nekatere spremembe in novosti. Ena teh je ustanovitev posebne delovne organizacije v Kranju, ki bo proizvajala samo izdelke za potrebe JLA, civilne zaščite in ljudske obrambe. Imela naj bi več proizvodnih programov: radiorelej-ne zveze, telefonsko-telegrafske multiplekse, navigacije, radijske zveze in elektrooptiko. Načrtujejo tudi še nekaj drugih programov, ki pa že kažejo nove zahteve po investiranju in modernizaciji. Izboljšati bo treba tudi tehnologijo, kajti s sedanjo težko dosegajo potrebno kakovost. M. O. Ishrin izdelek za JNA plaščev, potem pa naj bi zgradili novo tovarno v industrijski coni. V nove prostore naj bi se YU-Bandag preselil do leta 1982. V zvezi s tem prispevkom se je v našem uredništvu oglasil Stanko Janša iz Stare ceste v škof ji Loki in nas seznanil s težavami prebivalcev Kidričeve in Stare ceste, k i imajo hiše v neposredni bližini Alpetourovih delavnic. Dejal je, da stanovalci vsekakor podpirajo razvoj YV-Bandaga, ki je izredno perspektivna organizacija, da pa ne verjamejo, da bi se lahko v kratkem roku treh let preselila v nove prostore. Pravijo, da imajo slabe izkušnje iz preteklih let. To utemeljujejo takole: »Leta 1963 je bilo izdano Alpe-touru dovoljenje, da odpre na Kidričevi cesti servis za težka vozila pod pogojem, da ga v treh letih preuredi v servis za osebna vozila. Tam so ostali 13 let! Ko se je servis pred dvema letoma preselil na Trato, jih niso preuredili v servis za lahka vozila, temveč so v izpraznjenih prostorih uredili obnovo avtomobilskih plaščev. Ta dejavnost za razliko od prejšnje ni hrupna, le kompresor ropota dan in noč. Stoji pod na-puščem na dvorišču, tik pred našimi okni. Huda nadloga je tudi smrad po izgoreli gumi, ki prihaja iz dimnika, ki se dviga le dober meter nad streho in saje. Na dimniku namreč ni nobenega filtra. Prava piramida starih gum, ki so na dvorišču pa ni le, zlasti ob poletnem soncu, le smrdljiva gmota, temveč predstavlja tudi veliko nevarnost za požar. Zaradi smradu, hrupa in saj srna stanovalci kljub temu, da smo v dokaj zelenem pasu, prisiljeni živeti za zaprtimi okni in vrati.* O težavah in s svojimi pripombami so stanovalci hiš ob delavnicah že seznanili oddelek za gospodarstvo občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine, sanitarno inšpekcijo in Alpetour, vendar do sedaj še ni bilo nič narejenega. Upajo le, da se bo YU-Bandag čimprej preselil v industrijsko cono. Do takrat pa stanovalci predlagajo in menijo, da so do tega tudi upravičeni, prestavitev kompresorja v zaprt, prostor in namestitev filtrov na dimnik, da bi bilo manj hrupa in saj. Tudi avtomobilske gume naj bi primerno uskladiščili. Menijo, da so kot občani upravičeni do normalnih življenjskih pogojev; zlasti še, ker za uresničitev njihovih zahtev ni potrebno veliko denarja. Več pa pripravljenosti in dobre volje! - L. Bogataj v čevljarski industriji v Sloveniji. V Peku so dosegli 79 tisoč dinarjev in Alpini 68 tisoč dinarjev dohodka na delavca. Poprečje čevljarskih podjetij pa znaša 76 tisoč dinarjev dohodka na zaposlenega. Čisti dohodek na zaposlenega pa je bil v Planiki 70 tisoč, Peku 55 tisoč in v Alpini 51 tisoč dinarjev. Poprečje v panogi pa je znašalo 57 tisoč dinarjev na delavca. Enako ugoden kot gornja pokazatelja je tudi izplačani osebni dohodek. Delavci Planike so v poprečju v prvih šestih mesecih dobili v kuverti 4.914 dinarjev, v Peku 4.870 dinarjev in Alpini 4.830 dinarjev mesečnega zaslužka. Dober poslovni uspeh v prvem polletju kaže na dobro izbrano poslovno pot in dobro organizirano ter kvalitetno delo in uspešen korak vzporedno z modnimi tokovi. Kljub temu pa v Planiki menijo, da imajo še »notranje rezerve«, ki bi jih bilo potrebno izkoristiti. Gre predvsem za večjo skrb pri uporabi surovin vseh vrst, električne energije, pisarniškega materiala, embalaže in skrb, da ne bodo nastajali novi stroški. L.B. Počasni naložbeni koraki Jesenice — V občini ugotavljajo, da na področju investicij jeseniško gospodarstvo kasni, prav tako pa niso uresničili predvidenih programov zaposlovanja in izvoza. Največ naložb so načrtovali in uresničili v industriji, ki je s preraščanjem organizacij obrtne stroke v industrijsko še okrepila svoj položaj. Uspešnost investicijskih vlaganj v industriji pa je odvisna od uresničitve plana jeseniške železarne. V železarni so dosegli pomembne uspehe, le pri nekaterih manjših investicijah prihaja do kasnitev. Veliko slabše je pri manjših organizacijah, ki vrednostno in časovno zaostajajo za planom, posebej podjetja kovinske stroke in tista, ki se ukvarjajo z lesno predelavo. V gradbeništvu so večinoma naložbe realizirali, slabše rezultate beležita le Vatrostalna in Elim. Neustrezna infrastruktura na področju prometa in zvez je tista, ki zavira uspešnejše poslovanje v ostalih panogah. Tudi v srednjeročnem obdobju še ni prišlo do izboljšanja v železniškem, cestnem in PTT prometu. Razširitev jeseniške železniške postaje kasni, prometu pa ne ustrezata več ne cestno in ne PTT omrežje. Najslabše rezultate pri naložbah so zabeležili trgovina, gostinstvo in turizem. V trgovini so le v Univer-salu sledili planskim nalogam, v trgovskem podjetju Golica pa niso uresničili nobene pomembnejše naložbe. Prav tako slabi so rezultati v gostinstvu in turizmu, saj niti v delovni organizaciji Gorenjka in ne v Viatorju ne izpolnjujejo programov. Vzrokov za takšno stanje je več, najpomembnejši pa so pomanjkanje investicijskih programov v delovnih organizacijah, premajhna skrb v samih delovnih organizacijah, pomanjkanje strokovnih ustanov za pripravo investicijskih elaboratov, nizka akumulativna sposobnost nekaterih manjših delovnih organizacij, prevelika rast drugih oblik porabe, neizdelan prostorski plan in nerealno planiranje. D. S. Prihodnjo jesen naj bi F. Perdan Preddvoru delala sodobna žaga, — Prihodnjo jesen nova žaga Jelovica Škofja Loka je že nekaj let veliko grac bišče. Zgradili so novo tovarno oken in vrat, nov tovarno montažnih hiš, modernizirali proizvoc njo, sedaj pa je na vrsti gradnja nove Žage -tovarne primarne predelave v Preddvoru Gradnja tega pomembnega žagarskega giganta ima sedaj prednost v Jelovici. Najprej bodo zgradili novo žago, skladišče lesa, sušinico za les in tudi novo elektrarno. V njej bodo tudi prostori za vzdrževalni servis. Vse skupaj naj bi po predračunih veljalo 50 do 60 milijonov dinarjev. Za gradnjo že imajo zagotovljen denar, dogovarjajo se za nakup opreme in z izvajalci del. Uvozna dovoljenja za opremo, ki jo bo potrebno kupiti na tujem, Jelovica že ima. Vendar pa velja poudariti, da bodo vse stroje in drugo opremo, ki se dobi pri nas, kupili od domačih proizvajalcev. Na tujem nameravajo kupiti le tiste stroje, ki jih pri nas ne izdelujemo. Če bo vse potekalo po programu, bo žaga prihodnjo jesen že razrezala prve kubike hlodovine. Zato lahko zapišemo, da bo letošnja zadnja zima, ki jo bodo morali delavci Jelovice v Preddvoru preživeti skoraj pod milim nebom, kajti proizvodnja na žagi še vedno teče skoraj tako kot pred desetletji. Že spomladi pa bodo dobili tudi novega viličarja, ki bo močno olajšal delo pri prekladanju in prevažanju dov. Za novo naložbo so se v J« odločili predvsem zato, da bi u» šali delovne pogoje. Na zastareli 1 so izredno težki in le prizadeva-celotnega kolektiva gre zahvak kljub temu letne plane dosegaj«' celo presegajo. Zaradi tastu* tehnologije pa je potrebno vk* veliko ročnega dela, zato je š-mulacija veliko manjša kot bi t* lahko ob enaki količini razrezan« lesa v sodobnem industrijskem * ratu. Nova žaga bo žagala predvsea* in tako imenovanega »predd** skega bazena«, kjei letno poseki okoli 15.000 kubičnih metrov bio* vine. Zmogljivost žage pa bo in 25 tisoč kubičnimi metri. Toliko načrtujejo najprej. , vse to narejeno in ho proizvodi redno stekla, bodo začeli v sed* drevesnici GG Kranj graditi t* nove proizvodne prostore. Rac«* jo, da bo ta tovarna zgrajeni prihodnjem srednjeročnem obdob* L. Bogat* Zahtevna naložba Lesce — Poleg sedanjih proizvodnih in poslovnih prostorov je delovna organizacija Žito iz Lesc, ki s svojimi proizvodi oskrbuje jeseniško in radovljiško občino, že zgradila sodobno skladiščno halo. Ta predstavlja prvo fazo izgradnje novih proizvodnih prostorov tako za organizacijo Žito kot tudi za temeljno organizacijo Gorenjka, ki naj bi se iz starih prostorov preselila v nove. Z izgradnjo sodobnih proizvodnih prostorov bi rešili prostorski problem Žita, ki nujno potrebuje modernejšo tehnologijo za svoj nadaljnji razvoj. V hali bi bila proizvodnja mehkega peciva in proizvodnja čokolade, pekarno pa bi tata lahko adaptirali. Pekarna je zdaj' stara dvanajst let, oprema je večinoma dotrajana in tudi zaradi tega prib* do slabše kvalitete kruha in čas" nih zamud. Kolektiv sam bo le tt* namenil precejšnja denarna fl* stva za adaptacijo, saj je peka? v izgubi, zato bodo za zahtevno*1 ložbo nujni premostitveni krema* proizvodnja mehkega peciva jc * tabilna, saj je precejšnje popra** nje po mehkem pecivu ne le v & občinah, temveč tudi izven njih. Z gradnjo novega objekta, ki f meni precejšnjo pridobitev in af tavlja boljšo in kvalitetnejšo P skrbo s kruhom in drugimi bodo nadaljevali spomladi, dotlej? se bodo morali ustrezno sporazuaf o nadaljnjem združevanju sreda*" D S Trgovska reva Včasih smo v medsebojnih odnosih resnično nemogoči, poniževalni, žaljivi, prevzetni. Ze res, da nam vsak dan ne sije sonce, vendar pa je še kako tudi res, da bi se nekateri med nami lahko otresli vsaj lažne imenitnosti in prevzetnosti, ki jo tako obilno trosijo okoli sebe. Resnični dogodek ni nikomur v čast, je pa primer iz našega vsakdanjega življenja, primer, kako nekfi teri še vedno delijo poklice in delovna opravila v večvredne in v manjvredne, ko jim je, denimo, le srednja šola manj kot nič. Trgovska pomočnica z dvanajstletno prakso se je odločila zamenjati poklic in se pač vpisala na večerno šolo pri delavski univerzi. Ni težko uganiti, zakaj ga menja: vse premalo vrednotimo kvalificirane delavce, jih premalo nagrajujemo in zdaj množično bežijo dru gam. Korenine tega problema so globoke, posledice občutne in problem postaja vsedružbeni problem, ki pa ga bo morala rešiti vsa skupnost. Tako kot številni drugi, je kljub temu, da nove šole še nima končane, napisala že nekaj prošenj. Povsod so jo povabili na razgovor, a se je zataknilo pri praksi in izobrazbi. Nima — razumljivo — prakse, niti do končane šole, česar se dobro zaveda, ve, da tudi z naj bolj odličnim spričevalom trgovske šole hrti dobrih zvez ni nobenega delovnega mesta. Pa vendar bo bik domala povsod ljubeznivo strpni, prijazni, vljudni k so obrazložili, da je ne potrebujejo. Nikjer >e*an2 tega niso spravili v obup in v jok, neki direktorja* je prav pošteno potrudil, da ji je naravnost ©otCit kaj sodi o trgovskem kadru. Kar neposredno je najprej dejal — ni šlo brez mit gove prirojene vzvišenosti — da naj najprej dokonJt šolo, potem pa naj sploh upa na kaj drugega. Težko i« bo našla, kajti kot prvo sploh nima prakse _ ibo/ tfi ■ bi poleg svoje redne zaposlitve in večerne šole i morala in mogla loviti še prakso za novo delovno sto — kot drugo pa se je prijel za glavo, ko ntu j* jala, da je trgovka in da vseeno poskuša tudi pri JL in pri njih, saj so razpisali pomožno prosto delov* mesto v administraciji in zahtevali le srednjo iz obra: bo. »Ja, kaj pa sloh mislite, s trgovsko šolo! Kake t sploh upate s to vašo trgovsko šolo! S trgovsko'* nagnil se je preko svojega stolčka, on, direktor ki * ^ omalovaževal njen poklic, njen povsem ničvredni i* neugledni poklic. Med njima je res precejšnja razliki tudi v letih, a omembe vredna pa je, da imata ' sicer srednjo šolo, le da je on že dolgo direktor pa je na voljo in na uslugo ljudem v trgovini ah prenaša težke vreče v skladišču. Prošnjo je seveda takoj raztrgala in je ni tolažbo zaradi nemogočega odnosa pa bi ji k/.- .C« s/,.Arv> da iih ie vedno manj. Takšni/t V rekli torjev, namreč Darinka Sedej Petek, 29. septembra 1978 Q SKUPNOST ZAPOSLOVANJE .5. stran O LAS DOGOVORIMO SE 3. seja Skupščine za zaposlovanje Kranj bo v četrtek. 12. oktobra, ob 12. uri v prostorih Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12. Dnevni red poročila o izvršenih sklepih in porotil« izvršilnega odbora skupščine skapnoeti obooga dnevni red še: — —Mro izvajanja srednjeročnega plana Skupnosti za zaposlovanje — kratkoročno analizo zaposlovanja in zaposlenosti v letošnjem 1. poli. — zaposlenost v negospodarskih področjih dejavnosti, — finančno poslovanje v 1. polletju — nupravo in dopolnitev Dodatka k sns« on pravnemu sporazumu o temeljih plana — Izvolitev delegatov ca skupščino Zveze skupnosti 8R Slovenije — delegatska vprašanja Seje skupščin enot za zaposlovanje v vseh petih občinah pa bodo te prej, in sicer .v ponedeljek, t. oktobra, z enakim dnevnim redom kot skupščina skupnosti; le na kranjski seji bodo delegati raspravljali se o socialni politiki in socialnem razlikovanju v občini Kranj. Podrobneje bodo obravnavali predvsem sistem zaposlovanja in socialne intervencije ter položaj invalidov v delovnih organizacijah občine Kranj. Zaposlenost v negospodarstvu Na Gorenjskem je v negospodarskih dejavnostih zaposlenih 6540 delavcev, vendar pa anketa, izvedena avgusta lani, ni zajela vseh delovnih organizacij (le 81 odstotkov), tako je bolj verjeti podatkom regional-zdravstvene skupnosti, da je to vilo večje, in sicer 8135. Največji delež zaposlenih v negospodarstvu ima Kranj, vse ostale občine imajo manjše deleže. Treba je vedeti, da in»a Kranj kot center regije več regionalnih ustanov, razen tega pa ima Kranj tudi več izobraževalnih ustanov kot druge občine. Med zaposlenimi v negospodarstvu prevladujejo ženske (71 odstotkov). St/ulrturni deleži zaposlenih v negospodarstvu se v obdobju 1971 do 1977 niso veliko spreminjali, zato "Wfo predpostavljamo, da je zaposlovanje tako v gospodarstvu kot negospodarstvu potekalo precej skladno, čeprav je bila v letih 1975 in 1976 zaposlenost v negospodarstvu višja kot v gospodarstvu. Večjo rast zaposlenosti v negospodarstvu od leta 1975 beležimo v družbenem varstvu otrok ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Treba je Se dodati, da je kvalifikacijski sestav zaposlenih v negospodarstvu dosti boljši kot v gospodarstvu. Potrebe po kadrih so se v prvem letu srednjeročnega obdobja zmanjšale, lani in letos pa že zmerno naraščajo v vseh gorenjskih občinah, le v jeseniški in tržiški je več nihanj. Delovne organizacije so v letošnjem letu napovedale 12.000 potreb po novih kadrih, kar je za 6 odstotkov več kot lani, podobna dinamika pa se obeta tudi za prihodnji dve leti. Lani in leto prej je bilo letno pokritih 5000 potreb po kadrih, letos pa bo to število nekaj manjše. Lani in predlani je bilo nekaj več iskalcev zaposlitve, v letošnjem prvem polletju pa se število spet nekoliko niža. Izrazitejši porast brezposelnosti je bilo opaziti na Jesenicah in v Kranju, letos pa nekoliko več le v Radovljici. V prihodnjih letih ni pričakovati večanja brezposelnosti, ki je v regiji pod republiškim poprečjem. Med iskalci zaposlitve pa se stalno veča število žensk, posebno na Jesenicah. Med nezaposlenimi je okoli 40 odstotkov težje zaposljivih. V omenjenem obdobju se je na leto na novo zaposlilo preko 4000 delavcev, ki so prišli iz šol, iz drugih republik, tujine ali iz delovnih rezerv. Iz šol se je zaposlilo okoli 2000 delavcev letno, iz drugih republik se je zaposlilo od 1400 do 1800 delavcev, medtem ko je bilo vračanje iz tujine skromno. V preteklih dveh letih in pol je na Gorenjskem končalo osnovno šolanje med 2400 in 2600 otrok, od tega skoraj polovico v kranjski občini, iz šol II. stopnje je prišlo 1400 dijakov, z višjih in visokih Sol pa 350 absolventov. IZVAJANJE PROGRAMA 1. Plansko analitično delo — Plansko analitična skupina je opravila v prvi polovici srednjeročnega obdobja vrsto nalog, med njimi so kratkoročno spremljanje in analiziranje gibanj v zaposlovanju, preučevanje usklajenosti med prilivom in potrebami po delavcih, razne tekoče naloge planiranja, sodelovanje pri oblikovanju mreže usmerjenega izobraževanja, evidentiranje in objavljanje prostih delovnih mest, potreb po učencih in Štipendistih, evidentiranje iskalcev zaposlitve in premestitve ter ostalo. Razen tega je bila v omenjenem obdobju izvedena tudi naloga o možnostih zaposlovanja invalidnih oseb v gorenjskih OZD vključena v raziskovanje možnosti za ustanovitev rehabilitacijskega centra za usposabljanje invalidnih oseb. Od neplaniranih nalog je bila opravljena še analiza zaposlovanja v družbenih dejavnostih. Razen tega skupina posreduje tudi menja ob investicijah OZD. ' 2. Usposabljanje in zaposlovanje _ Služba je obravnavala več kot 3500 prijavljenih iskalcev zaposlitve, od tega je bila zaposlitev Analiza izvajanja srednjeročnega plana Skupnosti za zaposlovanje Značilnosti od 1976 do konca L polletja 1978 Na Gorenjskem je v tem obdobju bilo zaposlovanje dokaj zmerno, le malo je odstotek višji od srednjeročno predvidene stopnje. Bolj so zaposlovali le v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču, vendar pa to zaposlovanje temelji na rasti produktivnosti in rasti družbenega proizvoda. Tudi v prihodnjem obdobju ni pričakovati kakšno posebno odstopanje od planirane rasti zaposlovanja. Sprememb v zaposlovanju žena verjetno ne bo, saj višje kot je, skorajda ni možno: na Jesenicah, kjer je med zaposlenimi delež žensk najmanjši v regiji, pa je pričakovati v prihodnjih dveh letih postopno višanje zaposlovanja žensk. Gorenjska potrebuje delavce od drugod Medtem ko so trenutno na voljo le podatki za prvih pet mesecev tega leta, pa bodo delegati na skupščinah enot m skupščini skupnosti dobili o zaposlovanju m zaposlenosti v letošnjem letu podatke za celotno prvo polletje. Konec maja je bilo na Gorenjskem zaposlenih 76.944 delav- maja je diio na "u.c»j----- ----" ~ cev od tega v gospodarskih dejavnostih 87 odstotkov. Med zaposlenimi je bilo 47 odstotkov žena. kar velja sicer za regijo, medtem, ko je delež zaposlenih žena po pbčinah ze o različen. Tako je med zaposlenimi na Jesenicah le 36,5 odstotka žena, v Kranju 48,5 odstotka, v Radovljici 52,5 odstotka, v Skofji Loki 47 odstotkov in v Tržiču 52,6 odstotka. lani lahko rečemo, da zaposlenost Glede na enako razdobje ni pretirano naraščala, saj je v regiji narasla le za 2,7 odstotka. Razlike so spet večje do občinah, kjer izstopa Radovljica s 4 odstotki Zaposlenost maja za 4,8 _ spodarstvu pa za 2,4 odstotka. Več • finačno tehničnih in poslovnih storitvah, turizmu ter zdravstve- nosti so imeli v izobraževanju, v trgovini, gostinstvu in nem in socialnem varstvu za t L II s ! 0 8 I* U M V prvin penn mem-cm }~ —--------------— poslenih, kar pomeni 0,82 odstotka nezaposlenih v primerjavi aktivnim prebivalstvom. Najvišji odstotek nezaposlenosti je bil na Jesenicah in sicer 1,2 odstotka. Med iskalci zaposlitve narašča delež žensk, kar je še posebej značilno za Jesenice. Od januarja do marca letos seje na Gorenjskem zaposlilo na novo 770 delavcev, kar je za 60 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Večina novozaposlenih delavcev ozkega profila in skoraj polovica delavcev širokega profila je prišla iz drugih republik, medtem ko pri novozaposlenih delavcih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo prevladujejo slovenski delavci. Po zaposlovanju delavcev iz drugih republik je gorenjska regija s 60 odstotki vseh novozaposlenih dosti nad republiškim poprečjem. Z dela v tujini pa se je vrnil in zaposlil le 1 odstotek delavcev med novozaposlenimi. ....... dokajšen primanjkljaj delovne sile na • •----! j-u;----: _ j_i_________i Vse to kaže na 11 Gorenjskem, kar seveda vodi v pridobivanje delavcev < 5l drugod. Novo zaposlovanje pa delovne organizacije veti nor f t opravičujejo s povečanjem obsega del in nalog ter tudi z novu S* !«v..*i*ii«rni. Med novimi prostimi delovnimi mesti, ki so bila H ' pridobivanje delavcev od večinoma lovimi TrTveVticijami. Med novimi prostimi delovnimi mesti, ki so bila v teh petih mesecih zasedena, je bilo 53 odstotkov strokovnih, ostala so zahtevala nekvalificirano delovno silo. Zanimivo pa je, da je bil delež nestrokovnih kadrov letos med vsemi novozaposlenimi večji kot lani, delež strokovnih kadrov pa nižji od lanskega za 6 odstotkov. posredovana 2500-krat. V obravnavi je bilo tudi 800 iskalcev premestitve. Več kot 700 kandidatov je bilo deležno posebne strokovne obdelave od psihološke, zdravstvene, socialne do kombinirane. Služba je sodelovala pri organiziranem zaposlovanju delavcev iz drugih republik. V tem času je z Gorenjske odšlo na delo _ v tujino le 40 delavcev, večinoma na sezonsko delo, nekaj delavcev pa se je z dela v tujini tudi vrnilo in zaposlilo doma. Na strokovno usposabljanje je bilo v tem času napotenih 150 nezaposlenih, od njih se je večina tudi zapolila. Le zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb ni Slo povsem po planu. Naloge iz zakona so se zaradi dolgega dogovarjanja o skupni porabi v letu 1976 začele izvajati z enoletno zamudo. Težave pa so bile tudi zaradi obsežnega pripravljalnega postopka. 3. Poklicno usmerjanje in štipendiranje - Razer vsestranske pomoči mladim, ki končujejo obvezno šolanje, je bila nudena pomoč tudi absolventom srednjih Sol in tudi odraslim. Kot vemo, so vse šole v celoti zajete v poklicno usmerjanje, ki obsega od izdelave programa, do anketiranja, testiranja, predavanj, ekskurzij, sodelovanja pri sprejemanju na srednje šole, informiranja o možnostih za vključevanje v šole in poklice in podobno. Razen skupinskih obravnav sodi sem tudi individualna obravnava ob pomoči strokovnjakov, če je to potrebno. Podobno je tudi s poklicnim usmerjanjem na srednjih šolah, predvsem na gimnazijah, na ostalih srednjih Šolah pa je izvedeno testiranje v zadnjem letniku, ni pa seveda manjkalo individualnih obravnav. V tem času je bilo opravljenih tudi vrsta nalog, ki so potrebne za dodeljevanje štipendij. V omenje- Dodatek k samouprav nemu sporazumu o temeljih plana za naslednji dve leti nem obdobju so bila opravljena dela za okoli 4500 štipendistov. V začetnem obdobju je bilo zelo veliko štipendistov iz solidarnostnih sredstev, da je le-teh že zmanjkovalo, ob tem pa so se zmanjšale še kadrovske štipendije. Po zaostrenih ukrepih, ki so znižali število upravičencev do solidarnostnih štipendij, se je normaliziralo tudi število kadrovskih štipendij. V šolskem letu 1976/77 je bilo na Gorenjskem 2283 štipendistov, v lanskem šolskem letu pa 1996 štipendistov, ki so prejemali solidarnostno štipendijo ali razliko do življenjskih stroškov. 4. Zavarovanje za primer brezposelnosti — Zakon daje pravico do denarnega nadomestila nezaposlenim osebam, ki so brez zaposlitve ne po svoji krivdi in ki imajo že določeno poprejšnjo gostoto zaposlitve. Pravico do zdravstvenega zavarovanja med brezposelnostjo imajo osebe, ki so si to pravico že z delom pridobila ali jo nadaljujejo iz drugega naslova (študentje po diplomi). Pravico do denarne pomoči, ki je povezana s pravico do denarnega nadomestila, imajo osebe s 15 leti delovne dobe. Pravica do priprave na zaposlitev gre vsem osebam, ki jih na usposabljanje napoti skupnost za zaposlovanje: vsebuje gmotno pomoč, prevozne stroške, stroške za obleko in prehrano ter stroške samega usposabljanja. Lani je prejemalo denarno nadomestilo 79 nezaposlenih, leto prej 89. Pravico do zdravstvenega varstva pa je imelo lani 633 nezaposlenih in leto prej 594. VZAJEMNI PROGRAM Zveza skupnosti za zaposlovanje je po dogovorjenem programu izvajala vrsto vzajemnih nalog pomembnih za enotno izvrševanje minimalno standardiziranih nalog v Sloveniji. SREDSTVA V prvi polovici srednjeročnega obdobja je bilo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov zaposlovanja za izvedbo programa zaposlovanja predvideno 41,6 milijona din. Z letnimi aneksi k tem sporazu- mom pa je bil obračunan dotok potrebnih sredstev po tekočih cenah. Po občinah so bila v teh letih združena sredstva za zaposlovanje: v letu 1976 je bilo (še brez invalidske dejavnosti) združeno 7,4 milijona din, v lanskem letu 17,7 milijona din, plan za letošnje leto pa je 17,9 milijona din. Zbrana sredstva je skup nost trošila s sprejetim finančnim načrtom na skupščinah skupnosti. V tem obdobju so se sredstva rabila takole: zaposlovanje in posredovanje 16 odstotkov, poklicno usmerjanje 18 odstotkov, strokovno usposabljanje 4 odstotke, analitika in statistika 8 odstotkov, usposabljanje in zaposlovanje invalidov 33 odstotkov, štipendiranje 8 odstotkov, zavarovanje za primer brezposelnosti 12,5 odstotka. Takšna poraba sredstev naj bi veljala tudi v prihodnjih dveh letih. Presežki sredstev so bili sproti poračunavani, razen iz lanskega leta, ki je bil po sklepu skupščine namenjen za gradnjo Pedagoške gimnazije. Del sredstev je bil namenjen tudi za izvajanje vzajemnega programa v Sloveniji in za solidarnost. RAZVOJNE M02NOSTI 1979 -1980 Tudi v preostalih dveh letih tega srednjeročnega obdobja bo skupnost opravljala podobne naloge po programu kot doslej. Verjetno ne bo bistvenega širjenja dela, pač pa bo več pozornosti posvečene posebno aktualnim dejavnostim; predvsem zaposlovanju in usposabljanju invalidov ter s tem v zvezi z ustanovitvijo rehabilitacijskega centra. Aktualna je opredelitev vloge poklicnega usmerjanja v sistem usmerjenega izobraževanja, pozornost zahteva kadrovska politika po občinah, Štipendijska politika in drugo. Seveda pa je treba pripraviti tudi osnove za plan razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob koncu letošnjega leta bo večje spremembe doživela tudi samoupravna organiziranost skupnosti: ustanovljene bodo občinske skupnosti za zaposlovanje z vsemi samoupravnimi organi in izvirnimi pravicami odločanja. To seveda ne bo vplivalo na izvajanje programa dela skupnosti, vendar pa se bodo morali spremeniti določeni postopki izvedbe posameznih nalog. Odprto vprašanje pri tem pa ostaja združevanje samoupravnih teles na področju zaposlovanja in štipendiranja: kazalo bi s sedanje dvojnosti — skupščine za zaposlovanje in skupne komisije podpisnic za štipendiranje — preiti na oblikovanje enotnih samoupravnih teles v občinah. REALIZACIJA FINANČNEGA NACRTA V PRVEM POLLETJU LETOS Delegati na skupščinah enot in na skupščini skupnosti za zapo slovanje bodo razpravljali dopolnili tudi dodatek k samo upravnemu sporazumu o te meljih plana za to srednjeročno obdobje in sicer za naslednji dve leti. Pri izračunu potrebnih sred stev so upoStevani popravki, ki so nastali ob sprejemanju aneksov za tekoča leta in tudi revizija sporazumov v lanskem letu. Zaradi zakasnitve pri izvajanju za kona u usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb je bil srednjeročni plan sredstev v pro gramu skupnosti znižan. Plan sredstev za vso regijo je bil znižan za 17,4 milijona din, kar pomeni za posamezne občine tele zneske manj: Jesenice 3,4 milijona Kranj 5,7 milijona, Radovljica 3,3 milijona, Škofja Loka 3,2 mili jona in Tržič 1,6 milijona din pri programu za leti 1979 in 1980. Vse skupnosti v Sloveniji so se tudi odločile za predlog enotne prispevne stopnje in s tem tudi enako obremenitev delavcev glede sredstev za zaposlovanje. Glede na sredstva v letošnjem letu pomenijo potrebna sredstva za naslednji dve leti 7,2 odstotka več za celotno regijo. Po občinah pa bodo sredstva zbrana za program zaposlovanja v naslednjih dveh letih od letos zbranih višja na Jesenicah za 11 odstotkov, v Kranju za 5,4 odstotka, v Skofji Loki za 7,3 odstotka, medtem ko bodo v Tržiču za 8,9 in v Radovljici za 5,6 odstotka nižja od letošnjih sredstev. INDEX PLAN./REAL. REALIZ. PLAN I. PRIHODKI Ostanki sredstev iz 1. 1977 Presežki sredstev iz 1. 1977 Prispevek za zaposlovanje Ostali prihodki 1.754.000 3.148.000 17.911.000 40.000 1.754.000 3.148.000 14.977.856 101.679 100,0 100.0 83.6. 254,0 SKUPAJ PRIHODKI: 22.853.000 19.981.535 87.0 11. ODHODKI SOCIALNA VARNOST Denarna nadomestila in pomoči Zdrav. zav. nezaposlenih Družinski dodatek Otroško varstvo 1.980.000 950.000 50.000 20.000 858.964 361.651 27.981 3.077 43.4 38,1 56,0 5.4 SKUPAJ: 3.1)00.000 1.251.673 42.0 PRIPRAVA ZA ZAPOSLITKV Strokovno usposabljanje Denarna pomoč v času uspos. Poklicno usmerjanje Zdrav, in spec. pregledi Ostali funkcionalni stroški 250.000 100.000 250.000 10.000 50.000 3.550 47.408 53.126 36.847 1.4 47,4 21.3 368.5 SKUPAJ: «60.000 140.931 21,4 Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Amortizacija Najemnine Kurjava, razsvetljava, voda Prevoz na delo in z dela Stroški organov skupščine Stroški izobraževunja Vsi ostali materialni stroški Reprezentanca SKUPAJ: 150.000 50.000 180.000 50.000 86.000 40.000 590.525 74.000 748.000 50.475 118.688 18.995 66.989 13.397 56.930 17.704 119.239 26.702 447.870 11.544 79,0 38,0 37.2 26.8 66,2 44,3 20,2 36,1 59.9 36.8 2.019.000 898.058 44,5 USPOSABLJANJ K IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV 5.511.000 235.033 4.3 OBVKZNOSTI DO DRUGIH Za skupne nai. zaposl. v SRS Za solidarnostno prelivanje Za str. denar, prometa Za občinske SIS za soc. varstvo 2.104.000 1.800.000 90.000 50.000 SKUPAJ 4.044.000 FORMIRANJE REZERVNEGA SKLADA 180.000 ZA IZOBRAŽEVANJE 1.579.000 DELO STROK. SLUZBK IN FUNKC. Za OD strok. si. s prisp. Za pris. iz doh. na OD Za OD funkr. s pris. 3 % od OD za dop. in civ. prav. delo Za skupno por. po sind. listi 4.120.000 811.000 289.600 123.600 515.200 1.793.074 233.874 143.472 6.942 43,5 28,8 49,6 5.6 5.860.000 2.177.362 37.3 SKUPAJ IZDATKI: 4.703.057 POZITIVNA RAZLIKA: 15.278.478 Loški oder v novi sezoni Največja ovira je dvorana Škofja Loka — Stara je že tradicija škofjeloškega gledališča; sega tja daleč nazaj v začetek 18. stoletja, ko je bil napisan in prvič uprizorjen sloviti Pasijon. Tudi kasneje, vse do danes, ta dejavnost ni zamrla. Čeprav je doživljala številne padce, se je ponovno okrepila in vzpela. Tako so na primer še pred poldrugim desetletjem v Škofji Loki poleg domačinov gostovali tudi priznani ljubljanski in kranjski gledališčniki. Abonenti in priložnostni gledalci so napolnjevali skromno dvorano. Tako je bilo. Zdaj namreč že nekaj let dvorana na Spodnjem trgu skorajda sameva. Pa ne po krivdi igralcev, ki so še vedno navdušeni enako kot pred leti, kot zaradi sebe same. Je namreč vsega usmiljenja vredna, za starodavno in bogato mesto kot je Škofja Loka prava sramota. Elektrika grozi, da bo vsak čas koga ubila, za kulise ali pošteno garderobo ni prostora, oder je majhen in nizek, dvorana mrzla s škripajočimi stoli, vhod in predprostor pa enako neugledna, da o kakšnih sodobnih »ka- Zgodovina Poljske na medaljah V torek, 19. septembra, je bila v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici v Kranju slovesno odprta razstava medaljerstva na Poljskem — odprl jo je'poljski generalni konzul v Zagrebu Kazimierz Haladuš — s temo revolucionarnega gibanja, ki sta jo pripravila Muzej poljskega revolucionarnega gibanja v Varšavi in Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Na 159 medaljah in 24 plakatih je nekako zbrana in prikazana vsa burna in krvava zgodovina poljskega naroda, začenši od leta 1794 s portretom Tadeusza Kosciuszka, poljskega narodnega junaka, ki je bil vodja v zadnjem neuspešnem uporu Poljakov proti delitvi Poljske, pa Jožefa Bema, očeta poljskega topništva in vse do leta 1945, ko se je Poljska dokončno osvobodila. Posebno mesto na medaljah ima seveda II. svetovna vojna, v kateri je prav poljski narod utrpel največ Žrtev. Simbolično so prikazana poljska mesta upora in borb — tu je VVesterplatte, Lenino, Lublin, Gdansk, Varšava ... Tudi italijanski Monte Cassino, kjer se še danes belijo križi grobov poljskih borcev, je tu. Pretresljiva je medalja umetnice Katarzvne Piskarske pod temo otroci iz taborišč, največje rane poljskega naroda, ki se nikoli ne bo zacelila. Tudi drugi momenti uporniških in revolucionarnih gibanj so tu prikazani: pariška komuna, oktobrska revolucija, Lenin. Narod, ki ve, kaj je trpljenje, pozna tudi bolečino drugih - na medaljah poljskih umetnikov je upodobljena tudi z atomsko bombo uničena in zravnana Hirošima . . . Medalje poljskih umetnikov so izraz novih iskanj in oblikovnih rešitev, zato je tu le malo medalj kot smo jih vajeni - lepo oHtoglih in ustaljenih dimenzij. Poljski, umetniki so v svojem izražanju prestopili te okvire klasične medalje in največkrat oblikovali nepravilne ploskve, okrašene z bogatim reliefom, zato pa je v njih toliko več simbolike. Tudi materiali so različni in nenavadni. Poljska je star in kulturno bogat narod. Ta mala razstava medalj v Kranju je le drobec tega, kar ima v svoji zakladnici umetnosti poljski narod. Toda že teh nekaj malih ploščic nam z neverjetno silno močjo, živo in zgovorno pove vse o revolucionarni misli, borbi in trpljenju poljskega naroda. Razstava bo odprta še do 3. oktobra in je res vredna ogleda, posebno še, ker kljub temu, da nam je zgodovina poljskega naroda poznana, nimamo veliko priložnosti ogledati si njihovo umetnost tako od blizu. D. Dolenc GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna rastava del slovenskega kiparja Lojzeta Dol i na rja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava faksi-miliranih risb iz dunajske grafične zbirke ALBERTINA. Odprta bo samo do vključno 8. oktobra. Ob istem času je v galerijskih prostorih Prešernove hiše na ogled razstava Gotska in renesančna risba iz zbirk Muzeja upodabljajočih umetnosti v Budimpešti. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galerijskih prostorih pa si lahko ogledate razstavo MEDALJERSTVO NA POLJSKEM S TEMO REVOLUCIONARNEGA GIBANJA, ki jo je posredoval Muzej zgodovine poljskega revolucionarnega gibanja v Varšavi. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restav-rirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. KOMORNA GLASBA 20. STOLETJA RADENCI - V stekleni dvorani v Radencih ho 30. septembra in 1. oktobra že šestnajsta glasbena prireditev Radenci 78 z naslovom Komorna glasba 20. stoletja. Prireditve z dobro zastavljeno programsko politiko in s kvalitetnimi izvajalci odkrivajo pogled na glasbena gibanja, tako značilna za naš današnji' glasbeni trenutek. Vsekakor pa je še posebna značilnost letošnjih radenskih prireditev močna prisotnost jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti in seveda novega ansambla v Sloveniji. Prvi večer se bodo poslušalcem predstavili člani Studia za tolkala iz Ljubljane, ki je najmlajša slovenska in najbrž tudi jugoslovanska komorno glasbena skupina, in Milenko Stefano-vic, virtuoz na klarinetu. Drugi dan radenskih prireditev pa bomo lahko poslušali kvartet Koeckert izMunchna in harfistko Rudo Kosi. HI OTVORITEV RAZSTAVE IN KONCFRT V Kranju bodo drevi ob 18.30 v galerijskih prostorih v Mestni hiši odprli razstavo faksimiliranih slik iz dunajske grafične zbirke ALBERTINA, ki jo je posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebu. Hkrati bo v galeriji Prešernove hiše na ogled razstava Gotske in renesančne risbe iz zbirk Muzeja upodabljajočih umetnosti v Budimpešti. Ob 19. uri pa bo v Renesančni dvorani v Mestni hisi koncert. Skladbe W. A. Mozarta, H.Wolfa, M. Bravničarja. L. M. Skerjanca, N. Paganinija, P. Mascagnija in U. Giordana bodo izvajali: solistka ljubljanske opere, sopranistka Hilda Holzl. violinist Rok Klopčič in pianistka Nada Oman. P. I. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odporte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer je na ogled razstava: »Talci na Gorenjskem«. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini in galerijo. dilnicah« ne govorimo; saj niti stranišč za obiskovalce ni. Krivdo smo torej zvalili na dvorano. Toda zakaj je taka? Loški oder, ki jo upravlja, dobi za vso dejavnost komaj milijon (starih) dinarjev na leto, s katerim si kakšne obnove niti misliti ne da, saj ga še preveč lahko porabi za tekoče izdatke. Poleg tega se v Škofji Loki že lep čas govori o gradnji novega kulturnega centra, v katerem bi dobilo prostor tudi gledališče. Zamisel bo, kot trenutno kaže, uresničljiva morda v treh letih, ko se bo iz samoprispevka nateklo dovolj denarja. Takrat bodo porušili dom Partizana na Mestnem trgu in postavili novo stavbo. Po idejnem načrtu, ki ježe izdelan, naj bi gledališka dvorana imela nekaj več kot dvesto sedežev, uporabili pa bi jo lahko tudi za razne druge priložnosti. Kljub nemogočim razmeram pa Loški oder vseeno ne počiva. Lani so režiserji in igralci, vsi ljubitelji, uprizorili štiri premiere, za letos pa jih napovedujejo šest. Zavedajo se namreč, da ne smejo odnehati, če hočejo opravičiti željo po novih prostorih in vsaj nekaterih strokovnih gledaliških delavcih, ki bi morali biti redno zaposleni, če hočejo kvaliteten razvoj te dejavnosti. V novi gledališki sezoni nameravajo Ločani obnoviti komedijo češkega avtorja Aškenazvja Državni ženin, uprizoriti sodobno dramo Marjana Marinca Odmev je vedno zadnji, dramo Ivana Mraka Rdeča maša, Molierovo Šolo za žene, za mlajše gledalce pa pred novim letom otroško predstavo, ki je še niso izbrali, in spomladi Uro pravljic. Precej živahna pa bo gledališka dejavnost tudi pri kulturno umetniških društvih v krajevnih skupnostih. Tako v Sovodnju napovedujejo Grunovo priredbo Kastelke, pri Sv Duhu posodobljeno komedijo neznanega avtorja Odvetnikova ljubezen, v Bukovici se odločajo med dramama Prosti dan in Molčeča usta, obnoviti pa nameravajo še lansko gredstavo Svet brez sovraštva, na ukovščici bodo igrali komedijo Bosa v parku, v Selcih prav tako komedijo Novaka Novak Gugalnik, medtem ko so Zirovci omenjali Komedijo o ljubezni. Odprto je še vprašanje Zvezde Igorja Torkarja, ki so jo pripravljeni igrati v Poljanah in mladi na loški gimnaziji, medtem ko nekatera društva svojih namer še niso povedala. Če strnemo vse na kratko, bodo v škofjeloški občini letos uprizorili kar 17 preimer, 35 ponovitev, 40 medsebojnih gostovanj in 5 gostovanj zunaj občine. H. Jelovčan JESENICE - Pihalni orkester jeseniških železarjev je bil v /e*o«jytft poletnih mesecih izredno aktiven. Po krajšem predahu so člani orkestra že konec julija začeli z novo sezono. Najprej so se vključili e reditve ob prazniku občine Jesenice, nato pa so imeli več u-mj^einik koncertov. Igrali so tudi na proslavi ob 200 letnici prvega primtopa m Triglav. - Foto: J. Rabič Tržiška Sedmina vse uspešnejša Skupina Sedmina v ljubljanskem TV studiu na snemanju odcU^fe venski ročk 78. Leto dni je od tega, ko so se na Pop-rock festivalu v Šenčurju, vzporedno pa tudi prvič v slovenskem glasbenem prostoru, pojavili člani skupine Sedmina iz Tržiča. Fantje in dekle se od tistega trenutka nezadržno vzpenjajo v sam vrh slovenske mlade glasbe, kritiki pa jih kujejo že kar med najboljše v celi Jugoslaviji. Skrivnost njihove uspešnosti seveda ni skrita v čudežu, pač pa v trdem in resnem delu skupine. Pretežno vsi člani Sedmine so študentje resne glasbe, torej bi težko rekli, da se s svojim delom ukvarjajo izključno ljubiteljsko. Vzporedno pa jim je uspelo najti tudi zares lasten in izviren glasbeni izraz ter zvok, kar se danes posreči le glasbenikom z zares razvito domišljijo in idejami. Muzejska razstava na prostem Dosedanje parkirišče, ki ga oklepajo zgradbe kranjskih kulturnih ustanov s Prešernovim spomenikom sredi njih, naj dobi nov utrip. Pločevina in zatohlost bencinskih hlapov naj se umakne človeku, njegovim potrebam, ki preraščajo zasičenost z vsem, kar mu nudi sodobna tehni-zacija in sodobni jekleni standard. Vsi, ki na ta ali oni način živimo s tem prostorom, bomo v en glas pritrdili, da je — odkar tu ni več pločevinastih krač — privlačnejši, da je bolj naš; zdi se, da zdaj nanj še sonce bolj prijazno sije! Nekaj nas je gotovo tudi takih, ki bi pripomnili še, da je škoda, da smo tako hiteli s tlakovanjem in da smo ga nekako oropali, ko smo mu odvzeli zelenje. Kakorkoli že, zadovoljni pa smo vsi, da tu ni več parkirišča, ki smo ga vseskozi čutili kot nasilje nad prostorom, ki je kar klical po primernejši namembnosti, po bolj človeškem utripu. Taka misel je bila očitno prisotna že pred leti, ko so ob ureditvi ploščadi tu odmerili tudi prostor za Bernekerjev vodnjak in za skromen lapidarij kamnitih nagrobnikov na cerkveni fasadi. Kako bi mu zdaj dolih novo vino, ki bi semkaj privabljalo Kranjčane? Promenadni koncerti, recitacijski večeri, gledališke predstave, določene muzejske razstave bi mogli občasno oživljati ta prostor, ki bi tako postal prizorišče žlahtnega komuniciranja med ljudmi. Obdajajo ga kulturne ustanove, ki si prizadevajo potešiti duhovne potrebe Kranjca nov: gledališče, knjižnica, muzej, zavod za spomeniško varstvo. Kranjčanom so te hiše domače, radi jih obiskujejo. Med njimi pa je precej tudi takih, ki kar ne morejo prestopiti njihovega praga. No, in tem še zlasti bi bilo potrebno pomagati čez prag s kakšno prireditvijo zunaj, na tej ploščadi. Tako bi mogle kulturne ustanove bolj v živo opozoriti na svojo dejavnost ljudi, ki jim je namenjena. Morda bo še naprej ostala onkraj praga, morda pa tudi ne. Iskra lahko hipoma ugasne, morda pa tudi ne! No, in taka iskra naj bi bila tudi razstava muzejskih predmetov iz kmečkega življenja, ki smo jo postavili na ploščadi pred Prešernovim spomenikom, ki bo podnevi od četrtka do sobote na ogled mimoidočim. Pobudo za to razstavo je dal Zavod za spomeniško varstvo, Gorenjski muzej je razstavo pripravil, Prešernovo gledališče pa je sodelovalo pri njeni oblikovni izvedbi. V petek, 29. septembra, ob 17.30 bo tu tudi recitacijski večer v ljudskem tonu uglašene lirike mladega pesnika Damjana Jemsterleta iz Zasipa pri Bledu. Prireditev je poskus, zametek nekega dogajanja in posredovanja tega, kar je ustvaril in ustvarja človek za človeka v nekem novem prostoru — kar pod vedrim nebom. Upajmo, da bo vedra! Ce pa vedrine ne bo, tudi prireditve ne bo. Tako nas učijo izkušnje. Pridite, če bo vedrć! Anka Novak Ena najbolj »popularnih« j sti Sedminine glasbe je v al« ljudskih elementih, ki v ai klasične glasbe izzvenijo svoi no, vedno sveže in vznemirljiv«"' rej več kot samo sodobno. Mladi imajo Sedmino radi/o mer priča obiskanost njihovih certov. Zanimivo pa je, da so ji še posebej naklonjeni ravno kritiki' b so običajno že kar a priori sprti t okusom občinstva. Srce in duši ansambla sta Melita in Veno Dolenc. Veno piše pesmi, Melita ji poje. Aranžer, oziroma tisti, kj i pesmi dela tudi glasbo, je * Kar* Ahačič, ki sicer v skupini igra viobK in kontrabas. S svojim kvalitetni izvajanjem pa nezamenljivo dopolnjujeta zvok Sedmine še Cveto bal (flavta) in Stane Bitežnik (ahr stična kitara). V skupino p* prt« zdaj nameravajo vključiti še violini sta, kar bo njihovo »komorno« it sedbo še razširilo in ji vzporedno ponudilo še večje možnosti glasbene?" izraza. Mladi Tržičani so v zadnjih da** posneli precej svojih pesmi za RT' Ljubljana. Pred nedavnim smo V videli v TV oddaji Mladi za ral** predstavili se bodo tudi v letošnji* vestrski TV oddaji, pravkar p« J končali tudi snemanje svojega p^. urnega T V nastopa, ki pa bo p** nazivom Slovenski ročk 78 na tele«' ziji šele prihodnje leto. Prav tako « jim kažejo že tudi lepe možnosti * snemanje svoje prve LP plošče. Za november in december pripravljajo večjo turnejo po Sloveniji in« je dobra poteza, saj je prav, da a> čimprej spozna čimveč mladih. S*> mina namreč v vsakem prime" lahko pomeni zgled kreativno^ mladih in to tako v svoji glasbe? kot tekstovni-poetični izpovedi. N« hovo delo je svojevrstna kultura * jo mladi potrebujejo in želijo; kute ra. kakršna še posebej na Gore* skem redko zraste! Kazimir Mohai Likovno srečanje v Zlatarn Zlatar leži med lepimi vinorodni mi zagorskimi griči na Hrvatskem Tu se je od 25. avgusta do 2. septembra zbralo sedemnajst izvrinih umetnikov Jugoslavije na VI. saboru. Sam sabor se bistveno ne razlikuje od dosedanjih enajstih tre banjskih taborov in štirih majskih drugovanj na Sani v Sanskem mostu, kjer se prav tako zbirajo in ustvarjajo likovni samorastniki. Novost zlatarskega sabora je bilo dvanajst samostojnih razstav izvirnih samorastniških ustvarjalcev. Vsak je dobil svoj prostor v galeriji. Razstave so odprli v začetku sabora in so trajale do 18 septembra. Videli smo 133 slik in 71 plastik Za ljubitelje in poznavalce izvirne samorast- niške umetnosti je bila to edinstv* priložnost, da naenkrat vidijo f prečno sedemnajst del vsakega t*' stavljavca. Letošnja novost je tudi pode' vanje zlate plakete Zlatara usn* jaleem v izvirni likovni umetni Umetniški svet jo je dodelil Mit: Skurjenemu za leto 1977 in iv*r Rabuzinu za leto 1978. Ob zaključku VI. sabora je f krovitelj Pavle Gregorič odkril P Mati, izdelan iz električno n* jenega jekla, delo kranjskega rastniškega kiparja Jožeta V0lar*> Na svečanosti so podelili zlate pjr kete, diplome letošnjim sodeluje*1* *.^& in odprli razstavo na saboru uštvff S£ jenih umetnin. Z. Volane "t^J^t I vi ss SCI Koln ni znan samo po sloviti kolonjski vodi pa po Številnih mostovih', bogatem živalskem vrtu, katedrali, muzejih in drugih kulturnih ustanovah, da živahnega nočnega življenja ne omenjamo; v Kolnu namreč vsako drugo leto pripravijo svetovno razstavo Photokina, na katari priznane firme z vseh kontinentov predstavljajo najnovejše dosežke fotografske, filmske in vizualne tehnike ter pripomočkov, ki jih rabijo poklicni delavci ali ljubitelji pri svojem delu. Photokina Koln Letošnja razstava je bila od 15. do 21. septembra. Vpobem lahko rečemo, da je bila v primerjavi z zadnjo viden ogromen napredek v razvoju te tehnike, da je bila razstava t ako rekoč zbir ogromnega znanstvenega dela strokovnjakov z vsega sveta. V podrobnosti, menim, se ne kale spuščati, kljub temu pa velja spregovoriti vsaj o nekaterih novostih oziroma izpopolnitvah; med fotografskimi aparati so proizvajalci močno izpopolnili polaroid tehniko (»slika takoj«) kot tudi proces razvijanja barvnih filmov; seveda pa so največ pozornosti posvetili profesionalnim fotografom in snemalcem za katere ročnega dela pri obdelovanju filmov skorajda ni več. Od jugoslovanskih organizacij združenega dela sta *ia razstavi sodelovali dve: Fotokemika iz Zagreba je bokazala filme in papir, sarajevski Zrak pa optične briprave. Ob koncu velja pohvaliti še potovalno agencijo Kompas, ki je z izrednim smislom za organizacijo bripravila strokovni ogled razstave in mesta na Renu. H. J. Slike: J. Zaplotnik Plavajoče restavracije in hoteli na Renu Značilna podoba Kdlna: gotska katedrala most slovita Društvo invalidov N»KfanJ je v soboto, 16. septembra. *£>ganizira]o izlet v nekdanje zlo-f^*8no taborišče Gonars v Italiji. Iz-se je udeležilo 91 članov dru- V ^s- n»ed njimi tudi nekaj težiih in-^lidov. K spomeniku umrlim v V^ooriAČu so Kranjčani položili t^ri.ec. Kranjske invalide je počastil f^di župan mesta Gonars Toso V Wdo, ki je spregovoril o ureditvi in ■^i^rževanju spomenika in kostnice, <3^nem pa izrazil iskrene simpatije Slovencev in do očuvanja spo-£nikov, kot je ta v Gonarsu ^Naslednji izlet pripravljajo kranjski r^Wlidi 7. in 8. oktobra v Moravske j^JblJce, kasneje v oktobru pa v Ist |J« toplice. Za oba izleta je še nek Istr- ^Oatih mest, tako da se člani lahko prijavijo', za Istrske toplice naj-^sneje do 13. oktobra. F. Senk 4^2S^eonovih ****** *o bile vse kčlnske sta 4£u5*L TaU> v ***** »o izdelovali slovito •iz!??'*? »°do, je dobila številko 4711, ki jo zdaj 1 tudi znamka dišeče vode. Kranjski invalidi v Gonars Ogromna razstaviščna hala Photokina je privabila številne proizvajalce in »radovedneže« z vseh koncev sveta Avto moto društvo Kranj Razpisna komisija izvršilnega odbora razpisuje prosta dela in naloge sekretarja društva Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri organizaciji in vodenju podobnih del in nalog, — moralnopolitične vrline Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in doka/ili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Avto-moto društvo Kranj. Koroška 5.'1/H. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po prejetju odločitve. Svet v tem tednu Pozornost jugoslovanskim stališčem Josip Vrhovec govoril pred generalno skupščino OZN in razložil naša stališča do najpomembnejših svetovnih vprašanj, ki so povzročila veliko zanimanje svetovne javnosti — Felipe Gonzales v Jugoslaviji — NEW VORK — Na sedežu Organizacije združenih narodov se je začelo 33. zasedanje generalne skupščine OZN, kjer se je razvila v dvorani živahna razprava o najpomembnejših vprašanjih sedanjega sveta, razen tega pa se srečujejo na ločenih pogovorih tudi voditelji posameznih delegacij. Razlogov za pogovore in razpravo je dovolj. Od trojnega sporazuma v Camp Davidu še ni minilo veliko časa in so odmevi nanj na vrhuncu, kriza v Nikaragvi ne pojenjuje, v ognju vojne pa se vedno pogosteje znajde Libanon. Razpleta se usoda rasističnih režimov na jugu Afrike, aktiven pa postaja tudi Daljnji Vzhod, kjer smo priča kitajskojaponskemu zbliževanju, obisku japonskega zunanjega ministra S on ode v Moskvi in pogovorom med Kitajsko in Kampučijo. Svetovni politični položaj je ta trenutek tako medsebojno povezan kot malokdaj prej. Vzpodbudne so najnovejše vesti o položaju v Zahodni Sahari. Vključno z fronto za osvoboditev Polissario kažejo več razumevanja za mirno rešitev Maroko, Alžirija in Mavretanija, še posebno pa nekdanja kolonizator ja tega ozemlja Španija in Francija. Na sedežu Organizacije združenih narodov je v ponedeljek govoril naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in razložil naša stališča do najpomembnejših svetovnih vprašanj, predvsem pa do popuščanja napetosti in odnosov med velikimi. »Razgibati je treba pozitivne tokove popuščanja napetosti,« je pozval Josip Vrhovec. »Popuščanje mora postati univerzalno, zajeti vsa območja in vidike mednarodnega življenja ob aktivni in enakopravni udeležbi vseh članic OZN, pa naj si bodo odnosi med velikimi silami še tako pomembni. Z občutkom največje odgovornosti, ki smo jo dolžni svojim narodom in človeštvu nasploh, lahko tudi 33. zasedanje generalne skupščine spremenimo v uspešen korak na dolgi poti, ki nas vodi k uresničevanju plemenitih načel in ciljev, zapisanih v ustanovni listini Organizacije Združenih narodov ...« Pomembna bistva je navedel Josip Vrhovec v govoru, ki je bil med prvimi na zdajšnjem zasedanju in še vedno vzbuja veliko pozornost svetovne javnosti. Potrebna je akcija za dokončno likvidacijo kolonializma kjerkoli na svetu, je eno od njih. Jugoslavija zagovarja tri načela reševanja bližnjevzhodne krize: popoln umik Izraela z vseh zasedenih ozemelj, uveljavitev popolnih pravic palestinskega ljudstva in vseh narodov na tem območju ter zagotovitev njihove trajne varnosti. O razorožitvi preveč le govorimo in branimo se konkretnih dejanj. Tu je izredna vloga OZN. Nevarnost mednarodnega terorizma je celovita in ne gre ga jemati ideološko obarvano, saj so cilji in smisli vsakega terorizma enaki. Človekove pravice je treba obravnavati celovito in enako velja tudi za manjšine, zaostajamo pa tudi pri odstranjevanju razlik med razvitim in nerazvitim delom sveta. Zmotno je odrivati OZN iz reševanj žgočih vprašanj sveta. To je izkrivljanje njenega poslanstva. Neuvrščene države zaupajo OZN in njeno vlogo je treba okrepiti! Zasedanju OZN pa daje svojevrsten ton obdobje po Camp Davidu. Zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko je za govorniškim odrom generalne skupščine napadel trojni sporazum, na približno enake strune pa brenkajo tudi zastopniki arabskih držav, članic fronte zavračanja politike Egipta in Sadata. Ameriški zunanji minister Vance je zaključil naporno turnejo po Bližnjem Vzhodu, da bi zgladil duhove, vendar želje-nega cilja ni dosegel. Nasledil ga je posebni ameriški »leteči« odposlanec Atherton, katerega naloga ni lažja. Večina arabskih držav zavrača Sadatovo politiko. Egipt se drži sporazuma iz Camp Davida in napadom ne posveča posebne pozornosti. Sadat je pospešil neposredna dogovarjanja z Izraelom, katerega vlada je sporazum sprejela, enako pa lahko pričakujemo od parlamenta oziroma kneseta. Po Camp Davidu torej še vedno vlada razdvojenost in težko je že sedaj pričakovati, da bi našla mirovna prizadevanja skupni tir. Jugoslavija je sprejela dva pomembna obiska. Obiskal nas je generalni sekretar španske socialistične delavske partije (PSOE) Felipe Gonzales in se med drugim že pogovarjal s Sta-netom Dolancem in predstavniki CK ZKS, sprejel pa ga je tudi predsednik republike in ZKJ Josip Broz-Tito. Pri nas je tudi delegacija tanzanijske nacionalne skupščine s predsednikom Mkvavo na čelu. Tudi njega je v sredo sprejel predsednik Tito. Stane Dolanc pa je odpotoval na obisk v Grčijo, kamor ga je povabil predsednik vsegrškega socialističnega gibanja Andreas Papandreu. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo Nikola Ljubičič pa je na obisku v Združenih državah Amerike, kjer se je med drugim sestal s člani kongresa in z vršilcem dolžnosti državnega sekretarja Warrenom Christopherjem. J KoSnjek Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne +Umnike Kokrškega odreda« April 1945 in » Gorenjsko domobranstvo« j^L^^odna fronta se nam je pri-^K^aJa tako, da je Rdeča armada NjNUa meje Slovenije 3. aprila 1945. > Predhodnice so skupno s ^^kmurako partizansko brigado V^*j prišle v Mursko Soboto, nakar Osvobodili vse Prekmurje tako, da bile sovjetske (in tudi že bol-C^^Sfce) čete na Muri. Drugod po >\^op' pa so zavezniki tudi vedno £jAl ožili obroč okoli Hitlerjeve »trd-^k? dni, ko je Hitler 20. aprila w Vv«ano s praznovanjem 56. rojstni ^a dne hotel vzbujati vtis, kot da « Vabljeno že vse tako, kot je bilo. k^k8* vtis je hotela prikazati tudi yS^°^T*ngka propaganda. Natanko Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila ^ ^vitorog*, revijica gorenj-f^uf* domobrancev, ki so iz nemških prejemali tudi orotje, prinesla ^V^grafiie domobrancev na Brez-nad SI Bolj kot se je bližal konec vojne, bolj mrzlično so se slovenski in s tem tudi gorenjski domobranci pripravljali na prevzem oblasti. Seveda so računali, da jim bodo po umiku Nemcev pri tem pomagali zahodni zavezniki, ki naj bi po njihovem prepričanju zanesljivo prišli v Slovenijo. Vendar so kljub očitnemu bližanju konca vojne še vedno klečeplazili pred Nemci in po svojem časopisju častili že napol zmešanega Hitlerja, ki je v aprilu 1945 praznoval svoj zadnji rojstni dan. Ob vsem tem je bilo na Gorenjskem vedno več sovražnih vojska, ki so se začele umikati iz Jugoslavije, in tudi domobrancev je bilo vse več. Dasiravno so bili resnično nevarni, so delovali proti toku razvoja. Delovali pa so tudi v političnem in obveščevalnem smislu, kar še posebno dokazuje posebna in zaupna »Okrožnica proti terencem«, ki jo je gorenjsko domobransko poveljstvo razposlalo svojim poveljnikom in pmpagandintom 28. aprila 1945. 2e čez dva dni je Hitler organiziral svoj dramatični samomor, vendar je prav Kokrški odred prav proti koncu vojne ob zgoščevanju sovražnikovih enot in domobranskih načrtov moral preživljati težke dni. Prav o teh dneh in dogajanjih bo govorilo nekaj nadaljevanj, ki so vzeti iz kronike Kokrškega odreda. kofjo Loko, posadko v Pre jah, pa tudi izdajalskega sov jetskega generala Vlasova z Nemci na madžarski fronti. Med tekstom je tudi oslabeli Hitler, ki se rokuje s svojimi sodelavci, med katerimi je tudi dr. Friedrich Reiner. Objavila je tudi obširnejši članek z naslovom: »Fuhrer nemškega naroda in ustvarite! j nove Evrope«. Vse to pisanje je več kot topo-glavo, a da bi zanamci tudi iz tega mogli ocenjevati vlogo gorenjskih in ostalih domobrancev v tem času, bomo navedli iz njega nekaj najbolj tipičnih »cvetk«. 2e v začetku zvemo, da je s Hitlerjem »vsa zahodna Evropa dobila edinega rešitelja pred pogubonos-nimi. idejami boljševizma in židovstva. (Hitler) je vstal iz preprostega ljudstva, z njim živel in se pri njem učil, v tej usodni uri pa ga vodi in brani. Danes se zavedamo, da bi v slučaju nemškega poraza ne bi bilo več nikogar, ki bi mogel zaustaviti bolj-ševiški plaz, ki grozi uničiti evropsko kulturo. Tudi naš mali slovenski narod se ga spominja nfl ta dan. Ničesar mu ne more datf v vezilo, kajti naš narod je razbit. Mnogo sinov je odšlo v gozdove, kjer se bore za mogotce iz stepe. Ti so izvršili podlo izdajstvo, ki nas boli in sramoti naš narod pred vsem civiliziranim svetom. Res je, Fuhrer nam po zasedbi ni mogel prinesti blagostanja, kajti vodil je vojno že skoraj dve leti proti zapadni plutokraciji ter se obenem pripravljal, da prekriža peklenske naklepe Sovjetske zveze .. . Toda eno je jasno: obvaroval nas je bolj-ševiškega jarma! Kar je mogel, je storil za dobrobit našega naroda, nikjer n. bilo razlike. Karkoli je užival nemški narod, smo imeli tudi mi... Kdor je dostojno živel naprej in se lojalno zadrževal napram novi oblasti, se mu ni skrivil niti las... Rešitev evropske civilizacije in njene kulture pred azijskimi hordami, daje največjemu možu v vsej svetovni zgodovini, nadčloveško moč ... on ni samo politik in državnik, temveč prav tako tudi genijalen strateg (tako pišejo o največjem sovražniku človeštva, ki je s svojimi organiziranimi krvniki povzdignil zločin v zakonitost. Podčrtal in opomba I. J.). In dalje: »Kdo še sme trditi, da je kriv vojne on, ki je potreboval miru, da povzdigne svoj narod do višine, ki njegovemu duhu ustreza? Kolikokrat je svojim nasprotnikom ponudil roko v spravo, pa so jo odklonili... On je tisti, čigar ime milijoni izgovarjajo s spoštovanjem... (ali ga ne kolnejo? — I. J.) ... Nad človeštvom je višja moč, ki je izvolila njega, da v tem času strašne razvratnosti vodi otroke sonca in brani žarišče kulture pred pogubonosnimi elementi. Tudi zanj bo prišla ura počitka, ko bo sovražna moč zlomljena, ko bo napočil za vso Evropo večni mir. Tedaj bo praznoval svoj najlepši rojstni dan.« (Vse podčrtal I. J.) (Nadaljevanje v petkovi številki) Še o ušeh in razuševanju 2e tretje leto so uši stalni ali občasni prebivalci na glavah Slovencev. Dosedanje delo zdravstvene službe ni imelo pričakovanega uspeha tudi zaradi slabega sodelovanja staršev. Pogosto se zgodi, da otrok ponovno dobi uši od drugega otroka, katerega starši zaradi malomarnosti ali neznanja niso razušili. Taki otroci ali odrasli so stalni vir »TUJKA« NA GORENJSKEM — Da banane uspevajo v tropskih krajih Azije in Afrike in da njene plodove uvažamo v Evropo predvsem iz Srednje Amerike in Kanarskih otokov, smo se učili že v osnovni šoli. Zato je banana na Gorenjskem res nekaj nenavadnega. Ivanka Mrak z jezerske ceste 98 v Kranju jo je vsadila že pred petimi leti in sedaj se je razrasla že v skoraj dva metra visok zelik s širokimi in zelo dolgimi listi. Pa ne le to. Pred kratkim so na njej opazili tudi prve plodove, velike le nekaj centimetrov, ki pa zaradi letošnjega muhastega poletja in bližajoče jeseni ne bodo dozoreli. »Nič zato«, pravi Ivanka, ki so ji že zeleni plodovi velika vzpodbuda in obenem nagrada, ko jo je toliko let »privajala« na domače okolje in podnebje. Tudi sicer njen dom izpričuje, da je velika ljubiteljica s vetja in zelenja. — C. Z. ušivosti v svoji okolici in vzrok neuspehov pri razuševanju. Zato objavljamo navodilo o postopkih in sredstvih za odstranjevanje uši — razuševanje. Ne pričnite z razuševanjem šele tedaj, ko vas na uši opozorijo drugi, pač pa že danes preglejte glave vsem članom družine in če najdete uši, ne odlašajte z razuševanjem. Ne čakajte, da bo to delo opravila vzgojiteljica ali učiteljica: le-ta ni dolžna namesto staršev iskati uši na glavah otrok. Naglavna uš je sivo-rumene barve, velika približno 3 mm. Živi na lasišču, najdemo pa jo lahko tudi na obrveh. Hrani se s krvjo in ker je zelo požrešna, povzroča zaradi gibanja in hranjenja močno srbenje. Uš živi 6 do 8 tednov. V tem času zleze samica veliko število sivo-ru-menih gnid (jajčec), ki jih prilepi z lepljivo tekočino na lase v bližini kože. Iz gnid se v enem tednu razvije ličinka in v 3 tednih odrasla uš. Ker živi uš v vodi do 24 ur, se ušive osebe ne smejo kopati v skupnih bazenih. Uši se lažje prenašajo tudi na daljših laseh. Uš lahko živi brez hr^ane 5 do 10 dni. Prenaša se tudi z obleko (predvsem ovratniki ali pokrivala) in preko oblazinjenega pohištva. Uš je neprijetna, ker povzroča močan sr-bež, in nevarna, ker lahko prenaša povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni. NAVODILO ZA RAZUŠEVANJE 1. Petrolej z oljem Mešanico petroleja in olja (po možnosti olivnega) priporočamo pri občutljivi koži v* enakem razmerju (1 del olja in 1 del petroleja). Pri močni ušivosti in manj občutljivi koži je lahko tudi razmerje 5 del olja na 1 liter petroleja. S tako mešanico dobro namažemo lase od korena do vrha in jih pokrijemo z nepoškodovano polivinilasto vrečko ter čeznjo zavežemo ruto. Po 3 do 5 urah lase umijemo. Postopek dvakrat ponovimo v presledku enega tedna, v poletnih mesecih lahko že čez 5 do 6 dni, ker s to mešanico ne uničimo tudi gnid. Na uši delujejo petrolejski hlapi, zato morajo biti lasje pokriti z nepoškodovano polivinilasto vrečko in dobro zavezano ruto. Tekočino nanašamo na lase s primerno velikim kosom vate namočenim v to mešanico in pazimo, da osebi, ki jo razušujemo, zavarujemo oči. 2. Solutio benzil — benzoata V lekarni kupimo 20 odstotno raztopino benzil benzoata v 90 od- Teden boja proti pljučnim boleznim in kajenju Cigareta — zlo in užitek V Sloveniji so se tuberkulozna obolenja že dosti let nazaj znižala na komaj omemben minimum, zato je tudi Rdeči križ Slovenije namesto tedna boja proti tuberkulozi že leta 1973 preusmeril dejavnost v teden boja proti pljučnim boleznim in kajenju. Seveda še zdaleč ni misliti, da bi kadilci, ko preberejo analize, pogledajo statistike umrljivosti za rakom na pljučih, odvrgli cigareto in živeli bolj zdravo. Ne glede na to, da so kadilci tudi zelo nejeverni ljudje, ki zdravnikom in znanstvenikom s trdnimi dokazi kako škodljivo je kajenje, ne verjamejo, se zdi, da imajo obsežne akcije preventivnega značaja le določen odmev — med kadilci in nekadilci. Spoznanje o škodljivosti cigarete pronica sicer počasi v našo zavest, vendar pronica. Da pa gre še vedno za silno počasen proces, je videti predvsem na mladini, ki že zelo zgodaj in zelo množično posega po prvi cigareti ne iz užitka ali potrebe, navade, pač pa po nekakšnem simbolu odraslosti, zrelosti ali kaj. Z enostavno prepovedjo pri mladini pač ne gre pričakovati velikega uspeha, pač pa z nazornim prepričevanjem, zanimivimi predavanji in poukom, ki naj razbija lažno sproščenost in življenjsko radost, ki sije iz modrega dima vsemogočih reklam in filmskega platna. Z leti, recimo po 50. letu, pa se že bolj začne kazati tudi drugi prej skriti učinek dima polnega katrana, nikotina in drugih v pljučih odlagajočih se snovi. Med kadilci je več kroničnega bronhitisa, ki ima sezono od jeseni do spomladi, če pa se kašljajoče tegobe podaljšujejo, če je na robcu tudi sled krvi, bi bilo treba misliti tudi na rakavo obolenje pljuč. Med bolniki z rakom na pljučih je namreč 90 odstotkov kadilcev. Ni pa rak edina šiba kadilcev: zmeren kadilec sicer tvega 10-krat več, da zboli za rakom, strastni kadilec pa 20-krat več, vendar pa so neprijetne in tudi smrtne še druge posledice te škodljive razvade. Kronični bronhitis je povezan s kajenjem, prav tako obolenja koronarnih arterij, zaradi rakotvornih snovi v toba-kovem dimu pa lahko nastane rak tudi v grlu. Kajenje cigaret je šele v zadnjih desetletjih naraslo do prav epidemičnega pojavljanja, čeprav tobak v Evropi poznamo že od 16. stoletja. Vzporedno s tem pa se dviga tudi krivulja obolenj za pljučnim rakom. Zato ni nikoli preveč besed, kadar govorimo o zdravju brez cigarete, še posebno to velja za mlade. Kadilci pa gotovo vedo, da si z večanjem dnevne »doze« skrajšujejo življenjsko dobo in večajo možnosti za kakšno obolenje, ki ga prinaša cigaretni dim: zmernost pri kajenju, če smo se že vdali razvadi, je tudi bolje kot nič. L. M. stotnem alkoholu. S tekočino namažemo lase od korena do vrha in pri tem pazimo, da ne mažemo po koži lasišča. Lase pokrijemo z nepoškodovano polivinilasto vrečko ter čeznjo zavežemo še ruto. Sredstvo pustimo delovati 6 do 8 ur. Nato lase umijemo. Ker s to raztopino ne uničujemo tudi gnid, postopek ponovimo še dvakrat v presledku enega tedna, v poletnih mesecih že čez 5 do 6 dni. Tekočino nanašamo na lase s primerno velikim kosom vate namočenim v to raztopino in pazimo, da osebi, ki jo razušujemo, zavarujemo oči. Enako učinkovito je tudi mazilo proti ušem, ki je pripravljeno iz benzil - benzoata, ki se dobi v lekarni. S tem mazilom zvečer namažemo lasišče, glavo zavijemo v ruto in lase zjutraj operemo. 3. Pitroid prašek S praškom enakomerno in dobro naprašimo lase. Po naprašitvi pokrijemo lase z ruto tako, da jo tesno zavežemo okrog glave in tako pustimo 6 do 8 ur. Lase nato umijemo, ker s praškom ne uničimo tudi gnid, postopek ponovimo še dvakrat v presledku enega tedna, poleti tudi že na 5 do 6 dni. Pri uporabi praška zavarujemo oči in usta in pazimo, da ne povzročamo prašenja pred nosom. Umivanje las Lase umivamo v topli vodi s šamponom ter speremo s toplo vodo. Oprane lase prelijemo še s toplim 5-odstotnim kisom, pri občutljivi koži pa dodamo kisu malo tople vode. Tako oprane lase razčešemo z gostim glavnikom nad belim papirjem. Zaradi kisa se namreč gnide lažje odlepijo od las. Će smo na papir načesali kaj mrčesa z glave, ga potem sežgemo. Nobeno od omenjenih sredstev ne uničuje gnid, zato moramo postopek 3 krat ponoviti v presledku enega tedna. Naglavno ruto ali brisačo, s katero je bila ušiva glava pokrita, namočimo takoj po porabi za 2 uri v toplo vodo s pralnim praškom, temeljiti operemo in prelikamo z vročim likalnikom. Glavnike in krtače za lase namočimo v 5-od-stotni vroč kis. Če se pri razuševanju odločimo za striženje las, kar pa ni obvezno, moramo odstrižene lase zaviti v papir in takoj sežgati. Če se uši pojavijo pri enem članu družine, moramo pregledati lasišče tudi ostalim članom družine. Tudi če ne najdemo uši ali gnid pri ostalih članih družine, je priporočljivo, da naredimo razuševanje pri vseh, saj je živo uš težko odkriti. Zanesljiv znak ušivosti je, če najdemo za ušesi ali v zatilju vsaj eno živo gnido na laseh. Ker uš lahko živi nekaj dni tudi izven lasišča, moramo razušiti tudi neposredno okolje. Posteljno perilo zamenjamo, operemo in prekuhamo. Zimnice, odeje, blazine, oblazinjeno pohištvo, preproge in drugo zaprašimo s Pitroid praškom ali sorodnim preparatom. V prostoru, ki smo ga naprašili, ne smejo biti ljudje, živali ali živila. Po zaprašit-vi prostor za 3 ure zapremo. Po 3 urah prostor dobro prezračimo, otresemo naprašene odeje, žimnice in ostalo skrtačimo in odstranimo preostali preparat s sesalnikom za prah. Pri delu si zavarujemo oči in usta, po končanem delu pa dobro umijemo roke in obraz z milom. Pri močni in trdovratni ušivosti v družini lahko opravi dezinfekcijo — razuševanje prostorov in opreme strokovna ekipa DDD pri Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj. Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj Epidemiološki oddelek dr. Alma Vadn jal GORENJSKE GASILKE NA TEKMOVANJU - Gasilska zveza nije je priredila letos na Ravnah na Koroškem republiško tek ženskih gasilskih desetin, na katerem je bilo zastopanih 40 < prek 400 gasilkami. Gorenjsko so zastopale gasilke iz Begun/ in Hotavelj ter iz Save Kranj, LIP Bled, Elana iz Begunj in Gt predilnice iz Škofje Loke. Čeprav so se naše zastopnice držale gasilskega gesla, da ni pomembno osvajati le prva mesta, temveč tekmovanjih piliti znanje, so nas vseeno presenetile z zlatimi, sn mi in bronastimi tekmovalnimi značkami. Takšna tekmovanja gasilsko misel med ženskami in jih usposabljajo za posreden kritičnih primerih, obenem pa kažejo, da se ženska pri nas uj na vseh področjih družbenega življenja. Na fotografiji gasilkn Sava Kranj. 1. Petrič — Foto: F. Perdan Olševek bo gostil gasil Kranj — Tekmovanja, ki jih za gasilce vseh kategorij prireja gasilska zveza kranjske občine, se zaključujejo. V nedeljo, 1. oktobra, se bo na športnem igrišču v Olševku začelo tekmovanje članskih gasilskih desetin, prihodnjo nedeljo, 8. oktobra, pa bo v Predosljah finalni del kviz tekmovanja pionirjev gasilcev. Zanimanje za tekmovanje je bilo tolikšno, da je morala občinska gasilska zveza pripraviti predtekmova-nja, s katerih se je 20 najboljših ekip uvrstilo na finalno tekmovanje. Nedeljsko tekmovanje članov v Olševku, začelo se bo ob osmih in bo trajalo do poldneva, obeta zanimive boje. Sodelovalo bo 20 teritorialnih gasilskih enot in pet desetin strijskih gasilskih društev. 2 skus praktičnega znanja jih mokra vaja v trodelnem z dvema napadalnima A« zbijanje tarč, zamenjava prveB* in podaljševanje obeh cevovod* ponovno zbijanje tarč z vodni*: kom. Druga naloga bo štafetap z ovirami, tretja pa vezanje in navezava orodij. V posebni skupini bodo teks* tudi desetine gasilcev ve ten* gasilske desetine v okviru zaščite. Razen suhe vaje jih * polaganje 105 metrov dolgegi? voda Tekmovanje bo menu. vsa*« JAMAR — Tudi v lepi in topli jeseni dolina Tamarja privla+i M ljubitelje narave, še posebno pa navdušene hribolazce — /rZZ* r» dan rottK t Z Glasom in Alpetouror v Bosansko Krajino Večkrat je bila že od naših bralcev izražena žeija, da bi ponovili izlet v partizansko Bosno. Skupaj z Alpe-tourom smo vam ga pripravili za 6. in 7. oktober (petek in sobota). Program pa je naslednji: l.dan: Odhod iz Kranja ob 5. uri zjutraj izpred hotela CREINA. Vožnja skozi Ljubljano, Novo mesto in 80 preusmerjenih kmetij Jesenice — V skladu z družbenim planom razvoja občine je kmetijstvo uresničilo precej nalog. Pospeševalna služba pri temeljni organizaciji Kooperacija Radovljica je v teh letih posebno pozornost posvetila preusmerjanju kmetij za njihovo večjo produktivnost.. Tako je bilo v letu 1976 le 46 kmetij, ki so se želele preusmeriti, danes jih je 60, do leta 1980 pa naj bi jih bilo že 80. Za kmeta so organizirale tudi izobraževanje s predavanji v Kranjski gori, na Dovjem in v Žirovnici. Dolgo zanemarjena živinoreja — ovčereja je pridobila na pomenu z akcijo Gospodarske zbornice Slovenije. V občini je že več kot 21(X) ovac, lani pa je bila ustanovljena ovčarska skupnost v Žirovnici, o ovčarstvu in njegovem širjenju pa se pogovarjajo tudi kmetje na Sred- njem vrhu. Zavzemajo se tudi, da bi pridelali več kvalitetnega krompirja in namenjali slabega semenskega I kakovostnim Zadruga in GG Bled zagotavljata sredstva za preusmerjanje kmetij. Odplačilna doba je od petih do dvanajstih let z obrestno mero .'1 odstotkov do 6 odstotkov. Udeležba pri kreditu je 30 do 40 odstotkov lastnih sredstev, upošteva pa se tudi lastno delo in material, ki ga da tisti, ki jemlje kredite. Tako bodo zasebni kmetje v enem letu prejeli za 4 milijona 640.000 dinarjev kreditov, skupaj z lastno udeležbo pa bo višina sredstev 7 milijonov 510.000 dinarjev. 70 odstotkov teh sredstev bodo porabili za nakup kmetijske mehanizacije in le 30 odstotkov za adaptacije poslopij in za gradnjo silosov. 0.8. preko Gorjancev skozi Karlov* Bihača. Tu bo krajši poštare* ogled muzeja I. zasedanja A<*' potem pa nadaljujemo pot | Drvarju. Tu si bomo ogledah T>: pečino in v mestu tudi kosili N» nas bo pot vodila skozi Bosanst trovac in Ključ do Jajcaj k* bomo še isti dan ogledali » II. zasedanja Avnoja in mesto * ter se nastanili v hotelu. W prenočišče. 2. dan: Po zajtrku se bomo ljali do Banja luke, kjer s ogledali džamijo Ferhadije, vi naprej do legendarne Kozar* bo ogled prizorišča m ^ i ofenzive in spominskega Kosilo bo v hoteld Balkan ' r doru. Popoldne si bomo v J$nf ogledali še spominski muz čen žrtvam tega zloglasni Sča. Vračali se bomo mimo M in prišli v Kranj okrog 22 r čer. Cena izleta: 870 din na oseb- V ceno je vračunan prevoi i* nim turističnim avtobus«^ deni relaciji, gostinske ste-programu, vstopnine *a vodstvo in organizacija ve sprejemajo vse AlpetOUrv^ stične agencije na Gorenšs' Kranju v hotelu Creina (tel ' Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM MOJSTRANA - Prebivalci Mojstrane si v okviru Turističnega društva prizadevajo za lep izgled kraja. Počistili, popravili in povečali so Triglavski park, uredili nasade rož, popravili kažipote in drugo. Sredi Mojstrane so postavili tudi več klopi, kjer radi posedijo gostje, ki so namenjeni v Vrata ali v Krmo. - Foto: B. B. Cerkelj, Poženika, Šenturske gore in Zaloga. Pri spodnji postaji žičnice se--je zbralo veliko lovcev, ki so tekmovali v streljanju na umetne golobe, v tarčo srnjaka in bežeče-. ga merjasca. Tekmovali so posamično in moštveno. Ekipno so bili najboljši lovci Udin boršta. Sledijo lovske družine Šmarna gora, Pugled, Vrhnika, Cerklje, Motnik, Tuhinj, Jošt itd. V posamični konkurenci je zmagal Janko Troha (Udin boršt). Sledijo Franc Barbič (Srnama gora), Peter Slatner (Cerklje), Jože Paternoster (Pugled), Janez Markelj (Kovor), Igor Pičulin (Jošt), Franc Končan (Vrhnika) itd. V streljanju na umetne golobe je zmagal Franc Ber-bič, v streljanju v tarčo fazana pa Janez Homar iz Tuhinja. Zmagovalno moštvo je prejelo prehodni pokal, najbolji posamezniki pa~po£ale in diplome. -an 1 DELO ZE STEKLO Škofja Loka - V petek, 22. septembra, je bil prvi sestanek osnovne organizacije ZSMS v gimnaziji Boris Ziherl v novem šolskem letu. Zbrali so se vsi predstavniki razredov. Ugodno so ocenili lanskoletno delo in sprejeli naloge za naprej. V letošnjem šolskem letu bo delovalo .šest komisij na posameznih področjih družbenega življenja gimnazijcev. Povezali se bodo z gimnazijci kamniške in poljanske gimnazije. Tudi letos bodo izdajali svoje literarno glasilo Vaje, v načrtu pa imajo še organizacijo plesnega tečaja, političnih predavanj in sodelovanje v tekmovanju Tito-revolucija-mir. Tesneje se bodo povezali tudi s ŠŠD Boris Ziherl v šoli in z občinsko konferenco ZSMS v Škofji Loki, ki jim bo pomagala pri delu. v Bešter KRANJSKA GORA - V Logu pri Kranjski gori so •i krajani uredili smetišče, ki pa je najbolj podobno pogorišču. Domačini v Logu pravi/o temu smetišču kar »krematorij«. Vonj po izgorelem je zelo močan in moti prebivalce, še posebno če je m°?anAve'*r-V$e smetišče bi bilo treba ograditi. - Foto: A. Ker-itan PLANINA POD GOLICO - V počastitev 50-let-nice obstoja in uspešnega dela gasilskega društva Planina pod Golico, so v soboto, 16. septembra, imeli sektorsko gasilsko vajo. Naslednji dan je bila velika parada, odprli pa so tudi nov dom gasilcev. — B. B. *jJ£ECE — Na pobudo krajevne skupnosti in turi-*~f?*#a društva Rateče so krajani spomladi začeli *«*q/o pod geslom uredimo naš kraj. Po sklepu WBvnega odbora turističnega društva Rateče je •j** imenovana posebna komisija za varstvo ki je ocenila urejenost domačij. Najbolj pri- *WWm so dobili nagrade, prva nagrada je bila J*** dinarjev. Nekaj pa so jih ocenili kot zanemar-e M neurejene. Največ točk in prvo mesto so *in*odiR lastnici znane gostilne Alojziji Šurc-Šalej. - Foto: A. Kerštan POKAL LOVCEM UDIN BORfiTA Cerklje — Preteklo nedeljo se je končalo tradicionalno iovskoŠportno tekmovanje, ki ga je priredila lovska družina Cerklje v počastitev krajevnih praznikov Brnika. KOROŠKA BELA - Prebivalci krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela so s pomočjo temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij na tem področju zgradili lep rekreacijski center na Kresu. Tu je krajše smučišče z vlečnico, igrišče za balinanje, prostor za vlečenje vrvi in druge igre. Zdaj gradijo še igrišče za tenis, ki bo takoj ob vstopu na rekreacijski prostor. — B. B. PO r.r>PFNi<;Ki V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ (6. zapis) Turistično društvo Kranj je vselej imelo (tudi v času po osvojitvi) izrazito skrb in težnjo po olepšavi domačega mesta. Ta smoter je društvo skušalo doseči z občasnimi tekmovanji občanov, kdo bo imel svoja okna "i balkone z lepšim in bogatejšim tvetjem okrašene. Gotovo so rezultati takih tekmovanj prispevali k bolj estetski podobi starih hfš, ki po večini same po sebi niso ničkaj lepe. — No, take akcije so uspevale skozi več let. Zal pa se društven trud, da hi •ustrezne službe poskrbele za ozelenitev mesta, ni rodil kaj prida uspehov, vsaj trajnih ne. Ze začeto ozeienjevanje Maistrovega in Titovega trga je bilo zatrto. Drevje se je moralo umakniti agresivni pločevini raznih dostavnih in drugih vozil. — Še bolj Žalostna je bila smrt dreves pred Prešernovim gledališčem Po Plečniku načrtovano in zasajeno lepotično drevje je bilo Čez noč posekano. Kajti potreba po parkirišču okrog spomenika našega prvega pesnika, je bila menda bolj važna. Tudi večletni trud Turističnega društva, da hi zanimivo dolino Kokre vsaj neposredno pod mestom očistili smeti in nesnage, ni rodil sadov Pogled na nekoč tako romantično sotesko — skoro kanjon — je prava sra-ono mestno službo, ki skrbela za vnanji izgled pravcati mota j naj bi mesta. Še otožnejše bo poglavje o treh savskih drevoredih - edinstvenim sprehajališčem med mestom in Struževim. Nekoč tako nego-oskrbovane in priljubljene levim bregom Save, an še zapuščene steze, zara- vane poti nad zdaj le ščena gmajna CZ Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Skorja Loka objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE možnost zaposlitve tudi z nepopolnim delovnim časom Prijave zbira razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Škofja Loka 15 dni od objave. Izlet na Vogar Radovljica — Rekreacijski klub Večno mladih organizira v soboto, JO. septembra, družinski izlet na Vogar. Zborno mesto udeležencev bo na parkirnem prostoru pri avtobusni postaji v Radovljici ob 7. uri. Od Radovljice do Stare Fužine v Bohinju se bodo udeleženci pelj-ili z osebnimi avtomobili. V planinskem domu na Vogarju bodo dobili čaj, udeleženci pa se morajo primerno obleči. (88. zapis) Vsekakor bi rad še bajal o Mencingerjevih pogledih na Bohinj in njegove ljudi — toda iti moram naprej, da še letos z besedo in sliko obiščem čimveč krajev na področju radovljiške občine. Tudi jesen -vnanja in notranja — me že priganja .. ŠE TO IN ONO Ne smem prezreti obstoja Koče Janeza Mencingerja, postavljene na višini 805 m v severnem pobočju Črne prsti. Koča, postavljena v čast pisatelju — domačinu, je oddaljena po strmi cesti od Bohinjske Bistrice le 4 km, pešec pa jo po bližnjicah doseže že v 45 minutah. Črna prst, vrh v vencu južnih bohinjskih gorš, ki doseže kar 1844 m nadmorske višine, me vselej spomni na brumen nemški prevod imena te lepe gore: Schvvarzfinger! Nasilni germanizator seveda ni vedel, da pravimo Slovenci tudi dobri zemlji prst. Na rokah in nogah pa imamo seveda prste — nikakor ne črne! — Podobno so Nemci (za njimi pa še Lahi) »prekrstili« našo Peč (1509 m) na tromeji med Avstijo, Italijo in Jugoslavijo v Kravankah v neko »Ofen«, Lahi za jimi pa v neko »M. Forno«! — Ne eni ne drugi niso pomirili, da gre za skalnat vrh, za peč, pečflie — ne pa za kako peč za ogrevanje in peko! — Podobnih »cvetk« so nasilni prevajatelji zasejali Še več — k 'sreči krase te rože le njihove zemljevide! Ko tako koračim z Broda čez Savo in skoz Savico pa Kamnje, Polje in Laški rovt, me pretrese trpek spomin: tu, na levi strani ceste pod Kokom, se u^poslovil od življenja toliko obetaJRči« bohinjski slikar Valentin Hodnjfc (O njem bo še stekla beseda v teh zapisih.) No, kot vsak star kraj, tako ima tudi tale kotiček bohinjske doline svojo skrivnostno vražo: da izpod Zlana pa čez Kok kdaj pa kdaj v mesečni noči prikorakajo k Savi zlati škorenjci; in se potem tiho vrnejo v gozdno temo ... RIBČEV LAZ Ce je Bistrica upravno in gospodarsko središče Bohinja potem je Ribčev laz središče bohinjskega turizma (seveda, s to trditvijo tvegam zmero — sicer pa so me prijatelji svarili že na začetku bohinjskih zapisov: nobeno stvar ne boš prav zapisal — vselej se bo našel kdo, ki bo ugovarjal). Iznenada je postalo krajevno ime Ribčev laz v slovenskm svetu širo-koznano: tu je bil sredi prejšnjega meseca odkrit velik bronast spomenik štirim srčnim možem, prvopri-stopnikom na vrh Triglava — že pred 200 leti! — Krajevno ime sš.no sicer ne bi bilo treba razlagati, toda mladi rodovi dostikrat ne vedć za stare besede, omejene le na odmaknjeno podeželje. No, taka beseda je »laz«. To je s travo prerasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem. Torej, tu si je nek star ribič izkrčil gozdni svet za svoje njivice, za svoje domovanje. Seveda, danes je Ribčev laz kar velik zaselek — čez 120 prebivalcev (domačinov, ne turistov!) ima. Je pa vasica skoro docela odvisna od tujskega prometa; kmetov je malo, skoro nobenega. Klimatsko zdravilišče Stane Žagar. Mladinski dom ter pensionov in gostišč — to so današnje značilnosti nekdaj tako samotnega in tihega Ribčevega laza. Sicer pa je pred leti kar zagorelo: ljubljanski hotel Lev je hotel zgraditi na bližnjem Vrtovinu veliko stavbo. In za čuda: bolj kot Bohinjci, so zoprvali načrtu »tujci«, s-cer iskreni ljubitelji bohinjskih lepot. — Najbrž se bo našla kaka srednja pot: v interesu zaslužkov domačinov bodo tak ali drugačen hotel le gradili, seveda na primernem kraju; nikakor tako, da bi bila krajevna podoba skažena. V tem je vslej spor (tudi v Švici, na Bavarskem in drugje): idealisti branijo lepoto, nedotakljivost narave — domačini pa si žele zaslužka, boljšega kruha, z manj potu pridobljenega. Najti srednjo pot — to je vprašanje, naloga. SV. JANEZ OB JEZERU Bolj prav gotovo: Sv. Janez Krst ni k v Bohinju. Le nekaj korakov od Ribčevega laza ob cesti stoji nad vzhodnim jezerskim koncem starinska cerkvica — tisoč-kraten motiv, ki naj pokaže idilično lepoto Bohinja v tem stičišču vseh dolinskih poti in cest in ciljev... Cerkvica na nenavadno slikoviti legi na terasi nad cesto in tik ob iztoku Save Bohinjke iz Jezera, je v svoji gradbeni zasnovi romanska, torej še starejša kot so nekatere naše gotiške cerkvice. Najstarejši del stavbe je bil grajen okoli 1. 1300. V začetku 15. stoletja so cerkvico prezida li. kot je veleval tedanji go-tiški slog. »Z zvezdastim obokom ladje v 16. stoletju in dopolnitvami v 17. in 18. stoletju je dobila cerkvica svojo sedanjo obliko. Cerkev hrani srednjeveške freske od časa okrog 1300 pa do prve polovice 16. stoletja. Gotski prostor skladno dopolnjuje bogato rezljana oprema iz 17. stoletja (stranski oltarji iz I. 1635. glavni oltar iz 1. 1668). Cerkev z lopo, obzidjem in kapelico s freskami predstavlja eno najkvalitetnejših spomeniških celot na Gorenjskem.« Tako umetnostni zgodovinar. Radoznali popotnik in iskalec pa se še ustavi: v cekrvi, za oltarjem, na levi strani, je pritrjena lesena plošča navadno baročno izrezane oblike, na kateri je cela vrsta podpisov nekdanjih (in žal, tudi sodobnih) obiskovalcev cerkvice. Tu so se podpisali med drugim tudi Valentin Vodnik (1. 1793), Sigismundus in Alfons Zois (1. 1791), Fran in Pavla Leveč, Josip Mam, Jurij Pavšek idr. — Vsekakor je to kulturnozgodovinski spomenik, ki bi ga kazalo obvarovati (prej konservtrati) — tu pa čečkajo obiskovalci kar vse vprek — po tako slovitih podpisih ... Blatca Smer zapisov VAŠA PISMA KJE SO RAZGLEDNICE? V ponedeljek, 11. septembra, sem se peljala z avtobusom iz Podbrezij v Bovec. Na Vršiču je imel avtobus uro postanka. Ta čas sem uporabila za to, da sem gledala lepo naravo in napisala nekaj razglednic. Razglednice sem takoj oddala na Vršiču. Nekaj razglednic sem pisala tudi v Podbrezje. Te razglednice niso dospele niti do sobote, 16. septembra, v Podbrezje. Sprašujem se, kje te razglednice ležijo in dvomim, da bodo sploh prišle. Saša Pretnar Podbrezje Praznični obisk v krajevnih skupnostih Cerklje, Zalog, Brnik, Poženik in Šenturska gora Složno Živahna družbena in kulturna dejavnost V zadnjih letih je družbenopolitično življenje v Cerkljah postalo zelo živahno — Z novim pojmovanjem krajevne skupnosti ter s preobrazbo, ki je natančno opredeljena v ustavnih določilih, so družbenopolitične organizacije in društva dobila nove naloge Cerklje — Krajevna organizacija SZDL kot frontna organizacija, znotraj katere so organizirane vse družbenopolitične organizacije, je vseskozi uspešno organizirala in usmerjala politično aktivnost-in akcije delovnih ljudi na vseh področjih družbene dejavnosti. Prizadeva pa si, da bi se čim bolj razvili socialistični samoupravni odnosi in da bi občani preko neposrednega izjavljanja resnično odločali o rezultatih svojega dela. S tem pa bi socialistična zveza postala resnična fronta, kjer se izražajo in usklajujejo interesi in hotenja vseh krajanov in delovnih ljudi. Zelo uspešno imajo organizirano sodelovanje s krajevno skupnostjo, ustrezno pa so povezani z ostalimi krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja, premalo pa so povezani z organizacijami združenega dela in SIS. V preteklem obdobju si je socialistična zveza močno prizadevala, da bi na vseh področjih družbenega in družbenopolitičnega življenja delalo čimveč ljudi, tudi mladih, tako da bi se družbena aktivnost povečala na vseh področjih. Delu delegacij so posvečali precej skrbi, vendar morajo na tem področju napraviti še mnogo več, kajti od zagotovitve pogojev za delo delegatov in angažiranje vseh družbenopolitičnih dejavnikov v krajevni skupnosti je odvisno, kako bodo delegati uresničevali želje in potrebe občanov. Vedno večjo vlogo ima v krajevni skupnosti Cerklje tudi osnovna organizacija ZK, ki se neposredno vključuje v reševanje krajevnih problemov, sodelujejo pa tudi pri volitvah in evidentiranju kandidatov za delegate in funkcije v društvih, šteje pa 23 članov. Dejavnost organizacije Zveze borcev, ki šteje 145 članov, je predvsem usmerjena v prenašanje borbenih tradicij in revolucionarnega duha na mlade. Je zelo aktivna organizacija, ki vsako leto uspešno organizira spominske svečanosti, udeležujejo pa se tudi proslav ob pomembnih mejnikih naše revolucije. Zelo tesno pa sodelujejo z mladimi. V organizirano delo mladinske organizacije je vključenih več kot 180 mladih, ki bolj ali manj uspešno delajo v Šestih komisijah. Zelo aktivni sta komisiji za kadrovska vprašanja in aktiv mladih komunistov. Tesno sodelujejo z mladimi iz Grada, Velesovega in z osnovno šolo iz Cerkelj ob Krki. Zelo delovna je Zveza rezervnih vojaških starešin, saj se zavedajo, da družbena vloga in njen pomen nista Krajevne skupnosti pod Krvavcem praznujejo svoj krcuem praznik v spomin na 4. oktober 1944. leta, ko je Šlandrova bn gada uničila v Zalogu štab črne roke za Gorenjsko — Delov uspehi na vseh področjih — Z obnovo zadružnega doma bo drvi beno in kulturno življenje v Cerkljah še uspešnejše — Složno dek vseh ljudi in njihovih organizacij Inž. Jože lun, predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje odvisna samo od dela forumov, temveč predvsem od dela in njihove aktivnosti same osnovne organizacije v krajevni skupnosti. Ne smemo pa pozabiti dobro organizirane civilne zaščite, ki postaja vse pomembnejši dejavnik v krajevni skupnosti. Gasilsko društvo, ki šteje 75 članov, je lani praznovalo 85-letnico obstoja društva, v programu imajo med drugim obnovitev« gasilskega doma. Organizacija Rdečega križa je organizirala več akcij in predavanj, pohvali pa se lahko, da je njihov član Anton Gerkman daroval kri že več kot 85-krat. Zelo aktivno je tudi športno društvo Krvavec, kjer pa število športnih objektov ne ustreza številu prebivalstva, zelo uspešne posameznike pa ima strelska družina »Tabor« Cerklje na čelu z Milico Brezarjevo, republiško prvakinjo. Strelska družina upa, da bo spet dobila možnosti za vadbo v zadružnem domu v Cerkljah. Kulturna dejavnost pa poteka zlasti v okviru dveh društev, in sicer KUD Davorin Jenko, kjer deluje šest sekcij, in pionirski KUD osnovne šole Davorin Jenko, kjer deluje sedem sekcij. Obe društvi organizirata bogato kulturno dejavnost, na vseh področjih ustvarjanja in sodelujeta pri vseh važnejših prireditvah v krajevni skupnosti Cerklje in tudi izven nje. Pri delu pa jih zelo ovira pomanjkanje primernih prostorov. Da se ob skupnih prizadevanjih rodijo uspehi, dokazuje krajevna skupnost Cerklje. J. Kuhar Cerklje — Območje krajevne skupnosti Cerklje obsega naselja Cerklje, Vasco in Pšenično polico in v kateri živi okrog 1200 prebivalcev. Večji del delazmožnega prebivalstva je zaposlenega v organizacijah združenega dela v Kranju, nekaj pa tudi na področju krajevne skupnosti, del pa se jih bavi s kmetijstvom. Toda vsi pokazatelji kažejo, da se bo odstotek kmetov zmanjšal v nekaj letih s treh na dva in še manj odstotkov. Krajani Cerkelj, Vasce in Pšenične police so številne težave v minulih letih že uspešno rešili, saj niso čakali le družbene pomoči, temveč so marsikaj storili z lastnimi prispevki in lastnimi rokami. V krajevni skupnosti imajo težave z urbanističnim načrtom S 5, kjer je planiranih 65 individualnih gradenj, vendar načrt še ni dobil svoje veljave. Ze nekaj let nimajo občani možnosti za napeljavo telefonskega priključka, ker obstoječa centrala ne ustreza zahtevam obstoječega telefonskega prometa. Zaradi naraščajočega avtobusnega prometa pa je sedanja avtobusna postaja postala premajhna, zato bo potrebno rešiti postajališče na drugi strani ceste. Vsi občani s Razvoj turizma in uspehi Cerklje — Kljub neposredni legi rekreacijskega območja Krvavca le-ta ni bistveno vplival na razvoj naselja Cerklje, ki je imelo do sedaj le tranzitno vlogo in se razen nekaj gostinskih objektov ni intenzivneje vključilo v turistično rekreaciisko ponudbo. V Cerkljah in vaseh pod Krvavcem pa se aktivnost prebivalstva na turističnem področju izraža v urejenosti kraja, saj že nekaj let turistično društvo Cerklje nadvse uspešno sodeluje v tekmovanju za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Nadvse uspešno pa organizirajo razstavo cvetja in lovstva, ki privablja v Cerklje več kot 15 tisoč obiskovalcev, več let pa so organizirali planšarski dan na Krvavcu. Dokaj močno tradicijo pa ima lovski turizem, dobri pogoji za razvoj kmečkega turizma pa se vse bolj kažejo na pobočju Krvavca od Štefanje gore preko Stiske vasi do Šenturske gore. J. Kuhar Prireditve za praznik Prebivalci krajevnih skupnosti Cerklje, Brnik, Zalog, Poženik in Šenturska gora so izbrali 4. oktober za praznični dan. Tega dne leta 1944 je drugi bataljon Slandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu uničil štab črne roke in izdajalcev domovine in slovenskega naroda. Pod ruševinami Bolkove hiše je ostalo devet najpomembnejših organizatorjev črne roke na Gorenjskem, ki so imeli namen uničiti samo na cerkljanskem območju več kot 70 simpatizerjev osvobodilnega boja. S tem je bil preprečen nadaljnji pokol, mučenje in trpljenje naših ljudi ne samo na Gorenjskem, ampak širom Slovenije. Cerklje z okolico so darovale med NOB mnogo življenj. V Cerkljah stoji sredi vasi osrednji spomenik 84 padlim borcem v NOB. 6,2 metra visoki obelisk ima na sprednji strani vklesan relief, na ostalih ploskvah pa so vklesana imena padlih. Spomenik je krajevna organizacija zveze borcev NOV Cerklje postavila 6.julija 1958. leta. - Foto: ».Kuhar V petih krajevnih skupnostih Cerkljanskega območja Cerklje, Brnik, Zalog, Poženik in Šenturska gora so za letošnje praznovanje pripravili številne prireditve. — Danes ob 13. uri bosta osnovna šola Davorin Jenko in krajevna skupnost Cerklje pri: pravili akcijo Šola in krajevna skupnost v skupni obrambi, ob 16. uri Miting pri zadružnem domu v Cerkljah. — Jutri bo ob 17. uri proslava pri spomeniku padlim v NOB v Lahovčah, ob 18. uri tekmovanje ekip krajevnih skupnosti v kegljanju za prehodni pokal, in ob 20. uri kegl jaški dvoboj ekip SZDL : KS Cerklje. — V nedeljo, 1. oktobra, bo ob pol devetih kegljaški dvoboj med ekipo KS Cerklje in ekipo ostalih KS, ob 9. uri bo tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji, ob 10. uri košarkarska tekma kadetov Tržiča in Krvavca. — V ponedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri kegljaški dvoboj ženskih ekip Jelovica in Krvavca, ob 18. uri košarkarska tekma ekip Cerklje in ostalih KS, OB 18.30 pa šahovski brzopotezni turnir ekip KS v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. — V torek, 3. oktobra, ob 17. uri tekmovanje v kegljanju ekip občinske lige, ob 18. uri otvoritev modernizirane šolske kuhinje s kulturnim programom, ob 19. uri otvoritev razstave likov-nikov-amaterjev z nastopom moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko, — V sredo, 4. oktobra, ob 18. uri slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev s podelitvijo priznanj. S kulturnim programom bo sodeloval šolski orkester pod vodstvom Franca Jakopiča. — V četrtek, 5. oktobra, bo ob 15. uri tekmovanje v streljanju z MK puško ekip KS na strelišču na spodnji postaji žičnice Krvavec in ob 19. uri rokometna tekma med ekipo Cerklje in ostalih KS. — V petek, 6. oktobra, ob 17. uri košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe krajevnih skupnosti Šenčurja, Komende, Naklega in Cerkelj.. — Praznovanje pa bo končano v soboto, 7. oktobra. Ob 18. uri bodo člani kulturno-umetniškega društva Davorin Jenko — reci-tatorska sekcija — izvedli recital sodobne poezije, ob 19. uri pa bo še rokometna tekma Krvavec : Gumar. J. Kuhar Prebivalci Cerkelj tudi sami pomagajo, aa Oi bil oporni zid * strugi skozi vas čim prej zgrajen in struga urejenejša — Foto: Perdan tega področja so v denarnih zadevah večinoma vezani na Ljubljansko banko, ki ima najbližjo podružnico v Kranju. Zato bo potrebno predvideti prostor in se dogovoriti z banko, da bi v Cerkljah odprla svojo poslovalnico. Največ pozornosti pa so v preteklem obdobju dali komunalni ureditvi, asfaltirali so skoraj vse ceste po naseljih, postavili so tudi več luči za javno razsvetljavo, zgradili pa so tudi tri transformatorske postaje, in sicer v Cerkljah, Vasci in Pšenični polici. Zgradili so tudi več obvodnih zidov, gasilci pa ob pomoči krajanov požarni bazen, uredili pa so tudi več parkovnih površin in zelenic. Občani sami so prispevali za ta dela v denar- ju ali s prostovoljnim delom 4** rih milijonov dinarjev, poskrbr bodo tudi za varnost občane šoloobveznih otrok s postavili novih prometnih znakov in oza»* na cestiščih. Še vedno pa je otkr vprašanje odvoza smeti ter trst-mrliških vežic v Cerkljah. Pred dnevi so podpisali poteč" s PTT Kranj za napeljavo telefon« Vasco, kjer so vaščani prispe« 66 tisoč dinarjev. Zajeten je spisek potreb. Km* se jih ne lotevajo bojazljivo, vsem sami ne bodo kos. V Ć« pričakujejo, da bo kmalu načelo povezovanja krajevnih nosti in združenega dela. k™* k vero Cerkl« zali«* ih sk - Uspehi jih ne bodo uspaval Zalog — Krajevna skupnost Zalog vključuje kraje Glinje, Zalog, Cerkljansko Dobravo, Lahovče in Vopovlje in ima prek 300 gospodinjstev. Prebivalci teh vasi se največ ukvarjajo s kmetijstvom in Živinorejo in so številne težave v minulih letih uspešno rešili, saj niso čakali le družbene, temveč so marsikaj storili z lastnimi prispevki in lastnimi rokami. Veliko sredstev pa bodo zbrali tudi s pred tremi leti razpisanim referendumom. Pred leti so položili asfaltno prevleko iz Cerkelj preko Zaloga do Komende, asfaltirali so 1900 metrov ceste iz Zaloga na Cerkljansko Dobravo, še letos pa naj bi asfaltirali cesto Glinje —Šmartno, tako da bo vrednost vseh opravljenih del znašala 230 starih milijonov. V programu del imajo prihodnje leto napeljati telefon na Cerkljansko Dobravo in dokončati regulacijo potokov Pšata in Dobliča. Problem pa je z elektriko, saj je napetost v večernih urah izredno slaba in kot kaže, Elektro Ljubljana ni bilo gluho za večkratna opozorila krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Zalog si torej prizadevajo, da bi resnično vasi po- Vinko Bergant, predsednik sr** krajevne skupnosti Zalog stale dostopne, komunalno ui»* in opremljene, čeprav jim £e ir* ne moremo očitati zanemarjen Stanovanjske hiše in poslopja vasi dokazujejo, da so tu doma ni ljudje, da znajo gospodariti in jim čistoča in urejenost veliko menita. Omenimo pa naj, da bo letc& proslava v KS Zalog jutri ob pe-~ popoldne pri spomeniku NOB. <• bodo bogat kulturni program pnp<~ vili člani kulturno umetniškega #«1 štva Prežihov Voranc, mladinci iz Zaloga. Na pročelju Bolkove hiše lf^£fffifi£fo**-komandantu II. batal/ona ^J^^^^^njiko^ * padel pri uničenju štaba črnef rone z v «. ol 1944. leta. - Foto: J. Kuhar do delovnih uspe Šenturska gora . - Krajevna skupnost ima skupaj 223 prebivalcev, obsega pa naslednje vasi: Apno z zaselkom Ravne, Lenart na Rebri z zaselkom Jagošce Šenturska gora, Sidraž, Viševca in Vrhovje. Poprečna višina naselij oz. območja naselij krajevne skupnosti je od 550 do 850 metrov nadmorske višine. Krajani se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo in deloma z gozdarstvom. Po dograditvi ceste na Šentursko goro pa se jih vedno več zaposluje v kranjski in deloma tudi kamniški industriji. Kmetje opuščajo pridelovanje raznih kmečkih kultur kot so ■jda, proso, razno povrtnino predvsem zaradi divjadi, ki dela škodo na teh povrtninah. V zadnjih letih kmetje posebno pozornost posvečajo živinoreji in pridelovanju mleka, česar pred leti niso, ker ni bilo možnosti prodaje mleka. Sedaj se vozi mleko z območja Šenturske gore v zbiralnico v Cerklje, in sicer tako, da vsak kmet opravlja to nalogo en teden. Poleg krajevne skupnosti obstajajo še krajevna organizacija SZDL, mladinska organizacija in rdeči križ, od društev pa obstoji KUD Šenturska gora. V zadnjih letih se je krajevna skupnost s krajani največ ubadala s Mlajši v nove akcije Brnik — Z letošnjimi volitvami v samoupravne organe v krajevni skupnosti so na Zgornjem in Spodnjem Brniku, ki šteje blizu 900 prebivalcev, pridobili nekaj, kar bo verjetno pospešilo in aktiviralo dejavnost krajevne skupnosti. Prvič so izvolili vaške odbore z namenom, da rešujejo vaške probleme. Ti odbori so a precejšnjim elanom sprejeli svoje programe, po katerih so tudi takoj pričeli z delom. Tako so se dogovorili pri gradnji legalizacije struge Mlinščice na Zgornjem Brniku, katerih dela tudi te dni končujejo. Tako bodo pridobili pred trgovino tudi manjši Parkirni prostor, razširili pa bodo vozišče na mostu, kjer je bilo zelo ozko prometno grlo posebno v zimskem času. V dogovoru pa so tudi s Cestnim podjetjem iz Kranja in Republiško skupnostjo za ceste zaradi asfaltiranja razširjenega vozišča in ureditve kanalizacije skozi vas Spodnji Brnik. Na spodnjem delu vasi Zg, Brnik so v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica — Sava in skupščino občine Kranj ter vaščani uspeli zgraditi nov betonski most, katerega vrednost dosega 20 starih milijonov. Letos so preuredili javno razsvetljavo na skupinsko uro in števec, sklenili pa bodo akcijo asfaltiranja krajevnih cest, s katero so začeli 1974. leta. Zaradi prezasedenosti strojev Cestnega podjetja iz Kranja ne bodo položili asfaltne prevleke za krajevni praznik, vseeno pa na Brniku upajo, da ga bodo položili še letos. Ivan Stirn, predsednik sveta krajevne skupnosti Brnik Velik problem na Spodnjem Brniku so poplave, ki so spomladi Povzročile za 230 starih milijonov 'kode. S sprejemom novega urbanističnega reda bo krajevna skupnost mela motnost odkupa zemljišča za dtupne potrebe krajanov, kot so izgradnja nove samopostrežne trgovine, nove dvorane za kulturne prireditve, vrtca z otroškim igriščem i ti oblika športne rekreacije Se bolj zaživela. Menijo, da bi za prihodnje leto glede časov tekmovanj začeli razmišljati že sedaj, saj se je letos pokazalo, da je čas, ki ga imajo sedaj na voljo, prekratek. Prihodnje leto naj hi bila organizacija boljša in tekmovanja na letnih občinskih igrnh naj hi potekala vse leto. Kolektivne igre z žogami hi organizirali po liga sistemu. |> Homer toliko pomembnejša. V prihodnjem 1 bodo nastopile pri ekipi Slavonije. \*T republiški rokometni ligi favoriti *°*^ zmage. Rokometaši Tržiča bodo v kolu gostovali v Črnomlju pri vod**-^?* prvenstva. Izredno zanimivo pa bomS! nje v Kamniku med drugouvršče«0 prvenstva - ekipo Krke in rok«-^£ Kamnika, ki so v četrtem kol« . ***** rezultatom izgubili srečanje v TrtJeu.^,'"^ V ženski republiški rokometni i' zahod bo osrednja pozornost 'jihti r*-rokometa veljala derbi srečanju ^iSJ? dvoru med vodečima ekipama i>rL:,,K Preddvorom in Kočevjem. Teknia iT? '* deljo ob 19. uri. Pred tekmo PreddJ^*^ čevje je Božo Crijevič, trener K 2 dvor, povedal: »Tekma je izredno Jj*J*T na v boju za vrh. Po uvrstitvi v rJ^KST rokometno ligo so Kočevke nIP*,°*i* z igro v prvih štirih kolih. Vseeno'*1^ podpori domače publike računa° '* zmago.« Rokometašice Tržiča v.*? "* petem kolu gostovale pri ekipi Zaa*C^° V mladinski republiški rokometui bodo mladinci Kranja pomerili i ■ * 19. uri v Kranju z ekipo OlimpHe 4^1? 5 pa v nedeljo ob 11. uri v Kriiah nrJL?1^" Kamnika. Med mladinkami pa boTn«- ^ mivejše srečanje petega kola jutri Preddvor : Kočevje; ob 18. uri p«, £f,?Ml pomerili v Kranju ženski vrsti Olimpije. » Rokometašice Dupelj bodo rwv-v_ -osvojiti novi par prvenstvenih to^h1*^ čanju z ekipo Alples« v nedeljo ob i. v Križah pa se bosta pomerili ekin, -JL^ in Kamnika. AuJJT NESREČE Nesreča v križišču Kranj — V ponedeljek, 25. septembra, ob 12.40 se je na regionalni cesti Kranj-Golnik" v bližini križišča s cesto za Naklo in Kokrico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zlatko Drža-nič (roj. 1955) iz Kranja je nekaj metrov pred križiščem opazil Ano Pavlin (roj. 1895) iz Kranja, ki je hodila po desni strani ceste proti Mlaki. Ko je voznik že zapeljal v križišče je Pavlinova nenadoma začela prečkati cesto. Voznika je pri zaviranju začelo zanašati, tako da je avto bočno zdrsel proti sredini vozišča in trčil v pešakinjo. Ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pripeljal s stranske ceste Trtic — V torek, 26. septembra, ob 13.30 se je v Retnjah pri Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Milan Puce (roj. 1951) iz Naklega je vozil proti Kranju; v Retnjah pa je z desne strani s stranske ceste pripeljal na prednostno voznik osebnega avtomobila Viljem Perko (roj. 1953) iz K rižev, tako da sta avtomobila trčila kljub temu, da je voznik Puce zaviral, da bi nesrečo preprečil. Škode na vozilih je za 10.000 din. Trčil v pešca Zg. Gorje — V ponedeljek, 25. septembra, ob 21.40 je voznik osebnega avtomobila Janko Pogačnik (roj. 1952) iz Sp. Radovne v Zg. Gorjah pri hiši št. 6 zadel pešca Antona Srno (roj. 1935) iz Zg. Gorij, ki je hodil po sredini ceste in je nenadoma stopil pred avtomobil. V nesreči huje ranjenega pešca so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Obstal in zadremal Kranj — V torek, 26. septembra, nekaj pred 5. uro zjutraj se je na magistralni cesti na Jeprci pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Frelih (roj. 1927) iz Škofje Loke je ustavil avtomobil STe^i ceste obrnjeno pravokotno proti podvozu za Skofjo Loko, nato P8 v vozilu zadremal. Iz smeri Medvod pa je v tem času pripeljal voznik osebnega avtomobila Matija Karel Ham (roj. 1944) iz Ljubljane, ki zaradi megle ni opazil stoječega avtomobila. Kljub zaviranju je zato trčil vanj. V nesreči je bil huje ranjen Frelihov sopotnik Mihael Kejžar (roj. 1956) iz Škofje Loke. Neprimerna hitrost Jesenice — V sredo, 27. septembra, nekaj po 14. uri se je na Cesti Toneta Tomšiča pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi ranjeni. Voznik osebnega avtomobila Dalibor Čigoja (roj. 1957) z Jesenic je pri hiši 98/a ustavil, da bi sopotnik lahko izstopil. Za njim pa je tedaj pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila •Jože Tomažin (roj. 1934) z Javorni-škega rovta, ki avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti. Pri zaviranju ga je zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Štefan Kolar (roj. 1927) z Javorniškega rovta. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Kolar in njegova žena. Škode na avtomobilih pa je za 30.000 din. Pešec huje ranjen Radovljica — V sredo, 27. septembra, se je nekaj po 18. uri v križišču Gorenjske in Kranjske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Veter-nik (roj. 1957) iz Tržiča je opazil pešca Pavla Bregarja (roj. 1936) iz Radovljice sredi ceste; zaviral je in skušal pešca obvoziti po levi, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Huje ranjenega Bregarja so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Tovornjak v levo Kranj — V sredo, 27. septembra, nekaj po 14. uri je na magistralni cesti med Kranjem in Polico voznik tovornega avtomobila Janko Kon-čar (roj. 1953) iz Litije zapeljal v blagem ovinku v levo in trčil v avtomobil italijanske registracije, vozil ga je Giuseppe Gabbana. V nesreči sta bila italijanski voznik in njegova sopotnica hudo ranjena in so ju prepeljali v Klinični center. L. M. MLAKA — Cesta proti Golniku je na Mlaki resda tudi ravna, vendar pa tako ozka, pokrita s slabim asfaltom in valovita, da je vsaka prehitra vožnja za voznike preveliko tveganje. Sploh se je na tem odseku pripetilo že več hudih nesreč; tale na sliki, ko je smetarski avto zdrsnil s ceste, se na srečo ni končala s kaj hujšimi posledicami je pa nastala materialna škoda. — Foto: F. Perdan TURIST PROGRES INŽENIRING, N. SUB. O. TOZD ENGINE E RING Radovljica, GoVenjska cesta 26 objavlja prosta dela in naloge: 1. DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA ZA VISOKE GRADNJE 2. DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ENERGETIKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: diplomirani gradbeni inženir za visoke gradnje s strokovnim izpitom in dveletnimi delovnimi izkušnjami, za opravljanje nalog s področja projektiranja statike, vodenja nadzora in izvajanja inženiringa; pod 2.: diplomirani strojni inženir energetike s triletnimi delovnimi izkušnjami v projektiranju strojnih instalacij in nadzoru ter opravljenim strokovnim izpitom. Kandidati naj predložijo prijavo z življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 18 do 20 din, špinača 24 din, cvetača 28 din, korenček 12 do 14 din, česen 40 do 42 din, čebula 10 do 12 din, fižol 20 do 24 din, pesa 10 ('in, kumare 10 do 20 din, paradižnik 12 do 14 dir, j lprika 15 din, slive 15 do 18 din, jaoolka 10 do 12 din, hruške 15 din, grozdje 16 din, žganje 60 din, limone 23 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 8 din, kaša 20 din, surovo maslo 80 din, smetana 48 din, u ta 18 do 20 din, sladko zelje 7 do 8 in, kislo zelje 12 do 16 din, orehi 150 din, jajčka 2,30 din, krompir 5 do 6 din, med 60 din. JESENICE 13 din, špinača din, din. Solata 13 din, špinača 15 cvetača 20,40 din, korenček 9 česen 36 din, čebula 6,60 din, fižol 18 din, pesa 8 din, kumare 15 din, paradižnik 15 din, paprika 9,60 din, slive 13 din; jabolka 9 do 10,50 din, hruške 18 din, grozdje 16,70 din, limone 19 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 7,86 din, kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,56 din. sladko zelje 5,40 din, kislo zelje 9,20 din, orehi 152 din, jajčka 1,40 do 2,30 din, krompir 4 din. SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Delavski svet SS TOZD Tekstilna tovarna Zapuže vabi za nedoločen čas delavca za opravljanje del in nalog PRAVNO-KADROVSKEGA REFERENTA Pogoji: končana višja šola pravne, upravne ali organizacijsko kadrovske smeri. Za navedeno delo je pogoj dvemesečno poskusno delo. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Sukno, Industrija volnenih izdelkov Zapuže. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po zaključnem roku. VjjUjio, Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol o. objavlja za potrebe TOZD Engro n. sub. o. prosta dela in naloge: I. ADMINISTRATORJA — za skupne službe II. FAKTURISTA — za oddelek I III. VEĆ PRIUČENIH DELAVCEV — za delo v oddelkih — prevzemu — Odpremi polnjevati poleg splošnih še naslednje po- di dvo- Kandidati morajo iz goje: pod I srednja izobrazba, administrativna ali ekonomska šola a letna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj podil Hi/oUtna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj ali leto delovnih izkušenj na strojnem eno poklic prodajalca in fakturiranju podili. nepopolna osemletka, po dveh letih priučitev na delu poskusno delo tri mesece. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20. dneh od dneva izbire. STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge VODJE gospodarsko-finančnega sektorja (za dobo štirih let) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3»leti ustreznih delovnih izkušenj na področju vodenja finančnega poslovanja; — organizacijske in vodstvene sposobnosti; — družbenopolitične in moralne kvalitete ter ustrezen odnos do samoupravljanja. objavlja prosta dela in naloge 1. PRAVNIKA 2. DVEH ADMINISTRATORI* Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj na področju pravnih del: organizacijske in družbenopolitične kvalitete, pod 2.: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri ali 2-letna administrativna šola in z najmanj 2 ali 4 leta delovnih izkušenj na področju administrativno-tajniških opravil. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnimi izkušnjami naslovite 15 dni od dneva objave na naslov: STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ, p. p. 10, 64000 Kranj. _13. stran O Odkrili oba posiljevalca Kranj — V nedeljo, 24. septembra, okoli 20. ure je na postaji milice v Kranju 20-letno dekle prijavilo posilstvo. Dva fanta, ki ju je na videz poznala, sta se ponudila, da jo z avtomobilom odpeljeta na ples na Primskovo. Voznik pa je zapeljal na makadamsko pot proti vrtnariji in ustavil. Oba sta dekle začela nagovarjati k spolnim odnosom, ko pa ni pristala, sta ji grozila, da jo bosta pretepla. Kljub grožnjam dekle ni hotelo, vendar sta jo moška na silo slekla, zvlekla iz avtomobila in posilila. Nato sta jo odpeljala pred Zadružni dom na Primskovem in jo tam pustila. Delavci postaje milice Kranj so oba fanta, stara sta pb 22 let, in iz Kranja že odkrili. Zagorel kozolec Žabnica — V sredo, 27. septembra, nekaj pred 20. uro je strela udarila v kozolec Franca Šifrerja v Zab-nici. Ogenj so gasili kranjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci tako uspešno, da je od 50 metrov dolgega kozolca polnega otave pogorelo, le nekaj več kot polovico. Škode je za okoli 30.000 din. Strela udarila v hišo Kranj — V sredo, 27. septembra, ob 21.40 je strela udarila v električno napeljavo stanovanjske hiše Janeza Yolfa iz K ranja, Grbičeva ul. 2. Uničeno je ostrešje hiše, dodatno škodo pa je povzročil še močan naliv, saj je voda namočila tudi spodnje stanovanjske prostore. Škode je za okoli 400.000 din. Osnovna šola HELENA PUHAR KRANJ razpisuje delo - SPECIALNEGA PEDAGOGA za določen čas do 31. 8. 1979 - CISTILKO za nedoločen čas v oddelku za delovno usposabljanje Sklenitev delovnega razmerja takoj. Urnik vadbe Partizana Kranj v kranjskih telovadnicah PLESNA SOLA KRANJ prične z naslednjimi tečaji 1. Začetni plesni: — ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 za 5., 6., od 18.30 do 19.30 za 7., 8. razred osnovnih šol, od 19.30 do 21.30 za mladino in starejše s pri-četkom 2. oktobra v prostorih Doma JLA — ob torkih od 18. do 20., od 20. do 22. ure s pričetkom 3. oktobra v prostorih Doma JLA — ob sredah od 19. do 21. ure za mladino nad 18 let in starejše s pričetkom 4. oktobra v baru Hotela Crei-na. 2. Ritmično — plesa: — ob torkih in petkih od 18. ure do 19.30 za srednješolce s pričetkom 3. oktobra v Dijaškem domu Kranj t izraznega Dežurne trgovine V soboto, 30. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Globus, Koroška C.,' prodajalna PC Klane, Likozarjeva 12 TRŽIČ: Mercator — poslovalnica Trg svobode 16, poslovalnica Bistrica - Deteljica ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici Štajerska kisla juha PORABA: 60 dkg svinjskih nogic ali repkov, 30dkg krompirja, 15dkg jušne zelenjave (korenje, zelena, peteršilj), 4 dkg čebule, l strok česna, lovorov list, sol, mlet poper, 1 dkg moke, 1 del kisle smetane, kis ali vino, 1,51 vode. IZDELAVA: Svinjske nogice presekajte podolgem in počez. Narežite na koščke še repke. Zavretim nogicam in repkom dodajte poljubno narezano jušno zelenjavo, strt česen in na drobno sesekljano čebulo. Napol kuhani jedi pridajte na kocke narezan krompir in začimbe. Kuhajte do mehkega in juho podmedite z moko. Ko je vrela še 10 minut juho, kisajte z vinom ali kisom. Kot zadnjo dodajte juhi smetano. Premišljena preskrba s toplo vodo (3) ENERGIJA UHAJA SKOZI ODTOK Z današnjima nasvetoma zaključujemo sestavek o premišljeni preskrbi s toplo vodo v prepričanju, da boste naše nasvete tudi upoštevali. SESTI NASVET: NI POTREBNO, DA VODA NEPRESTANO TEČE Trdovratnejšo umazanijo na rokah ali oblačilih ni potrebno odstranjevati pod tekočo vodo. Zaprite odtok v umivalnem koritu in roke ali perilo bodo ravno tako dobro oprani Redna vadba Če se v letošnji zimski sezoni nameravate posvetiti smučarskemu teku, je sedaj pravi čas za redno vadbo na prostem. Zato izrabite vsako priložnost za hojo in tek v naravi, hkrati pa se udeležujte tudi organizirane vadbe, ki jo v ta namen ponekod že prirejajo smučarske organizacije. Redno spremljajte tudi trimsko televizijsko smučarsko gimnastiko. Načelo pobudnikov športne rekreacije temelji na ugotovitvi izvedencev, da dokazovanje zmogljivosti ni samo domena vrhunskih športnikov. Pravico'do doživljanja uspeha v športu imajo torej jtudi vsi »poprečno sposobni« ljudje. — v primeru, da za pranje uporabite tudi prašek - celo bolje, kot če pustite vodo ves čas odtekati. Isto seveda velja za pranje in spla-kovanje posode. SEDMI NASVET: APNENE OBLOGE MORATE REDNO ODSTRANJEVATI Obloge vodnega kamna ^v napravah za ogrevanje vode delujejo med drugim tudi kot izolacija, zato jih je treba redno odstranjevati in tako zmanjšati stroške za električno energijo. Hkrati boste podaljšali življenjsko dobo vsem napravam za gretje vode, vključno z napravami za centralno ogrevanje. Posode za hitro pripravljanje vroče vode lahko z ustreznimi sredstvi očistite sami. Vse večje grelce vode in boj le rje prepustite strokovnjaku: na področju s trdo vodo je treba naprave čistiti letno, pri srednji trdoti vode na vsake dve do tri leta, sicer pa vsakih pet let. Ko boste opazili, da je' vodni curek postal tanjši in da naprava za ogrevanje vode »poje«, je ponavadi že skrajni čas za ukrepanje. Za ogrevalne naprave za toplo vodo in bojlerje, kakor tudi za centralno ogrevanje velja, da prihranite električno energijo in preprečite prehitro nastajanje oblog vodnega kamna, če naravnate temperaturo na srednjo stopnjo, odnosno nikoli preko 55 stopinj Celzija. MARTA ODGOVARJA Biserka — Kranj Prosim vas za nasvet, kako naj imam narejeno bluzo iz blaga, katerega košček vam prilagam. Stara sem 27 let, visoka 167 cm, tehtam pa 60 kg. Odgovor Bluza je širšega kroja s podaljšanim sedlom na ramenih, ob njem nagubana na rokavih ter sprednjih in zadnjih delih. Rokava so poglobljeno vstavljena, v zapestju pa stisnjena z ožjo manšeto na gumb. Ovratnik je manjši, srajčni, žep pa je odprt od strani. DRUŽINSKI POMENKI Nevarni zobotrebci Vemo za nesreče v gospodinjstvu, pri katerih so včasih tragično udeležene gospodinje same. Dogaja pa se tudi, da zaradi nepazljivosti ali malomarnosti pri pripravljanju obroka potegne krajši konec tudi kdo od družinskih članov. Tako je zaradi razmehčanega plastičnega zobotrebca, ki je na nepojasnjen način zašel v črevesje pacienta, kirurška ekipa naletela na edinstven primer v svoji dolgoletni praksi; ubogemu bolniku je zobotrebec, ki je v telesu ponovno otrdel, usodno preluknjal stene tankega črevesa. Zaradi vse pogostejših prometnih nesreč, povzročenih v križišču, moramo biti pozorni tudi pri zeleni luči na semaforju; vedno namreč lahko predvidevamo, da bodo ostali udeleženci v prometu spregledali rdečo luč na semaforju in tudi zapeljali v križišče. Šolar in nočni počitek Če želite, da bo vaš otrok v soli dobro uspeval, mora priti k pouku dobro spočit in naspan. Zelo pomembno je, da leže k počitku vedno ob istem Času. Otroci do petnajstega leta starosti naj ležejo najpozneje ob deveti uri zvečer, otroci do treh let pa dve uri prej. Kadar nam muhasto vreme nakloni nekaj toplejših dni, obleci-mo jopico in pulover, spleten iz letos propagiranih tenkih, lahkih naravnih materialov. Te vrste pletenin pozna moda pod inte-nom tuven-set, četudi gre največkrat samo za enega od obeh kosov oblačila. Mamica Težko pričakovane počitnice so se začele in v moji glavi je bilo vse polno načrtov, kako jih bom preživela. Vendar so se te počitnice spremenile v najbolj žalostne, kar jih je bilo doslej. Spominjala se jih bom vse življenje. Bilo je 16. julija, dan kot veliko drugih. Ponoči sta me atek in V knjižnici V sredo, 13. septembra, smo si šli ogledat pionirsko knjižnico. Tam smo si ogledali knjige. Zelo so nam bile všeč, zato smo bili tam kako urico. Knjižničarka nam je prebrala nekaj pesmic. Zmenili smo se, da se bomo vpisali in zato je dobila tovarisica učiteljica prijavnice za nas. Čas je minil. Pospravili smo knjige, se zahvalili in odšli nazaj v šolo. Imeli smo ie eno uro pouka, nato pa smo šli domov. Darja Ažman, 2. a r. osn. šole Simona Jenka v Kranju stara mama zbudila iz spanja in mi povedala, da je umrla mamica. Sprva tega sploh nisem mogla verjeti. Spraševala sem se, če je lahko res. Počepnila sem k mamici in jo začela buditi. Bilo mi je zelo hudo. Bila je resnica, kruta resnica. Jokala sem. Veliko stvari nisem razumela, saj sem še premajhna in mogoče je tako tudi bolje zame. Prihajali so ljudje, nosili cvetje, se pogovarjali, jokali. Najraje bi zbežala, da me nihče ne bi več videl. Zdaj je to že za menoj, vendar se velikokrat spomnim tistih dni in vedno mi pritečejo solze. Težko bo, a bom poskusila biti čim bolj pridna, saj tega bi bila moja mamica najbolj vesela. Alenka Skrjanc, 6. c r. osn. Alenka Skrjanc, 6. c r. OŠ Josipa Plemlja na Bledu Pripis: Alenka, iskreno sočustvujemo s teboj. To je vse, kar ti ob izgubi mamice moremo reči. — Uredništvo Zagodlo nam je sonce Danes ob dnevu pionirjev, se bodo v vseh osnovnih šolah zbrali člani te naše najmlajše organizacije. Na pionirskih konferencah bodo izvolili svoje predstavnike, pregledali enoletno delo in začrtali program za aaprej. Ponekod bodo praznik popestrili tudi s pisanimi kulturnimi točkami ali s tekmovanji v znanju. S ŠOLSKIH KLOPI JESEN Jesen je lep letni čas. Listje se je preobleklo v rumenkasto rjavo barvo. Kmalu bo odpadlo. Tudi živali bodo spremenile barvo. Pripravljajo se na zimo. Nekatere bodo celo zimo prespale. Zame je jesen najlepši letni čas. Začne se pouk. Rada hodim v šolo. Staša Kotnik, 3. b r. osn. šole Cvetka Golanja. Škofja Loka ŠPORTNI DAN V četrtek smo imeli športni dan. Ob deveti uri smo se zbrali na Rov-tarju. Nekateri učenci smo šli v gozd po hosto za ogenj. Ko smo bili vsi zbrani, smo se skrivali in igrali razne igrice. Čez kakšno uro smo zakurili ogenj. Malo smo počakali, da je nastala žerjavica. Potem smo dali vanjo krompir in se še naprej igrali. Plesali smo kčlo. Nenadoma nam je zadišal krompir; bil je pečen. Stekli smo k ognju. Z ošiljeno palico smo /brskali krompir iz ognja. Ko smo ga jedli, smo bili umazani. Ogenj smo pogasili z vodo. Za konec športnega dne smo se igrali med dvema ognjema. Razdelili smo se v dve skupini: prvi in tretji razred proti drugemu in četrtemu. Športni dan mi je bil zelo všeč. Anči Prevc, 3. r. osn. šole Dražgoše Poletje se je že nagibalo v jesen, vendar je sonce še močno grelo. Kot po navadi, smo se tudi ondan otroci zbirali na ograji, kjer se večkrat zadržujemo tudi po cel dan. Pogovarjali smo se o marsičem; o ljubezni, o fantih, dekletih, torej o vsem tistem, kar se otroci v naših letih pogovarjamo. Mitja nas je opazoval in naenkrat je bruhnilo iz njega. »Bi šli jutri na Bistriško planino?« V hipu so se zvrstila različna mnenja in na koncu smo se odločili, da odidemo že zgodaj zjutraj. Seveda je bilo treba kupiti še nekaj hrane. Napravili smo spisek. Bil je kar dolg stolpič: kruh, meso, pijača, sendviči... S prijateljico so naju določili, da vse to kupiva. Odšla sva v mesto in dobila vse, razen mesa. Stopila sva v prvo mesnico in vprašala: »Imate meso za čevap-čiče?« »Prepozna sta, otroka. Ze ob osmih je vsega zmanjkalo,« nama je odgovoril mesar. Nato sva zaskrbljena odšla v drugo mesnico. Ze skozi izložbeno okno sva zagledala zvrhano posodo mesa za čevapčiče. Spogledala sva se in se nasmejala. Obložena z raznobarvnimi vrečami, košarami, kartonskimi škatlami in cekarji sva odšla na avtobusno postajo, kjer naju je kot naročen čakal avtobus. Vstopila sva in se ne preveč udobno, zaradi ogromne količine prtljage, namestila na sedežih. Doma so naju čakali prijatelji in nama pomagali vsa živila odnesti po domovih. SRNA V gozdu srna mala se je obirala; službo je dobila, a jo je zamudila. Tako močno se je jokala, da seje umazala; žalostna je domov prišla ter se usedla kar na tla. Tomaž Križnar, 4. b r. OŠ Lucij ona Seljaka v Kranju Ob treh, po kosilu, smo se spet zbirali na starem mestu. Treba je bile določiti še točno uro odhoda in razdeliti delo. Zedinili smo se, da odidemo ob sedmih zjutraj. Doma sme vsi dobili dovoljenje, da lahke gremo. Okrog osmih smo se porazgubili po domovih. Zjutraj sem vstal, toda bilo ye oblačno. Čakal sem, kaj se bo izcV milo; bo posijalo sonce ali se bo uli! dež. Oblaki so divjali, posta jah vedno temnejši in prve kaplje del ji so se že poznale na sivem asfaltu Tako z našim izletom ni bilo ntf Preprečilo nam ga je vreme, kot gotovo še marsikateri skupini otrok sh odraslih v tem muhastem, večkrs deževnem kot sončnem poletju. Bojan Veselinovič, osn. šola heroja Bračiča v Tržiču Sprehod med pločevino Prejšnjo soboto je bilo na naših cestah devet smrtnih žrtev. Zakai toliko? Nepazljivost voznikov, vin^ nost... Preveč je te pločevine na naših cestah. Tovarne avtomobilov si z njo služijo dobiček. Kam nas K' to pripeljalo, nihče ne ve. V mestih po drugih državah že delajo podzemne ceste za te pločevi naste verige. Ali ni avto zelo vel« sovražni Človeka? Prehitevanje je nevarne, ker se lahko zgodi nesreča. Spet nov kup pločevine in smrtne žrtve. K> so stari časi, ko so vsi hodili pes ai se vozili s kolesi? Zdaj je drugači Zdaj je dvajseto stoletje. To je stoletje škatlic na štinh koles, ki so »k drage. Toda čez nekaj let se tisu* dvajset milijonov spremeni le v kur odpadne pločevine. Tudi alkohola voznikom ne bi ■• bena trgovina in lokal smela dati Toda vozniki se tega ne drže. Tu je kriv človek, ki je izumil « vražje škatle. Kdaj se bo spameto-val? Čeprav se nekateri zelo trudl^ da ne bi bilo okolje onesnaženo, nK ne pomaga. Drugi še naprej izurnij* jo avtomboile. Stanko Remic, 6. b r. osn. šole Stanka Mlakarja v Šenčurju I TELEVIZIJA sobota 30. SEP. 8.00 Poročila 8.06 Profesor Baltazar — risanka 8.15 Čarobna žoga 8.30 Trinajstletniki 9.00 Pisani svet 9.35 Dve družini, standard in mi, dokum. oddaja 10.15 A. Newman: Šopek z bodečo žico — TV nadaljevanka 11.05 Poročila 15.30 Vaterpolo Jadran (Hercegnovi): Primorje 16.30 Posebna oddaja pred svetovnim prvenstvom v košarki 17.30 Obzornik 17.40 Saša — mladinski film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 VV. S. Maugham: KOLAČI IN PIVO -TV nadaljevanka 20.55 Moda za vas 21.06 TV žehtnik 21.50 TV dnevnik 22.05 Charlie Bubbles, celovečerni film 23.40 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Noč iz pajčevine — otroška predstava 18.45 Trije pod isto streho - humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodni kviz glasbene mladine 78 TA TEDEN NA TV Sobota Film SAŠA iz leta 1962 je eden najzanimivejših filmov o oboroženem odporu jugoslovanskega ljudstva v okupirani Srbiji. Gre za skrivnostnega atentatorja, ki na ubitem sovražniku pusti le listek z zaporedno številko žrtve in podpisom SAŠA. Zgodbo o uspešnem Pbatelju, ki se vrača v krnje svojega otroštva, da bi jih znova doživel, nam pripoveduje angleški film CHARLIE BUBBLES. Hkrati riše tudi zgodbo pisateljevega trenutnega življenja. Čeprav je poročen, se zaplete v ljubezensko razmerje s tajnico. Igra jo Liza Minelli, za katero je bila to prva filmska vloga. Novinec v režijskem poslu je bil tudi Albert Finney in to se filmu precej pozna. Nedelja Nova otroška nadaljevanka SKRIVNOST PLETENEGA KOSA opisuje vsakdanje življenje otrok v vasi na Češkem in dogodke, ki se jim pripetijo v enem šolskem letu. Glavna junakinja nadaljevanke je Klara. Skozi njen pogled spoznavamo vas, ljudi v njej in odnose med njimi. Henri-George Clouzot je eden klasikov francoske kinematografije. Njegov celoten opus sicer ni velik, predvsem zaradi bolezni, ki ga je spremljala vrne življenje. Menda je tudi zato nekoliko temačen, pesimističen v vseh svojih filmih. SAMOMOR V PARIŠKI ČETRTI naj bi bil po želji producentov »solidna /Umska kriminalka«. Clouzot pa je kljub dokaj borni predlogi uspel ustvariti resnično razgibano, domiselno in napeto kriminalko-dramo, v kateri je pokazal smisel za poglobljeno psihološko razčlenitev likov. Nanizanka MAČEK POD ČELADO je posneta po istoimenskem romanu znanega hrvatskega pisatelja Joža Horvata, ki tematsko sega v obdobje NOB. Tako kot v romanu, so tudi v televizijski nanizanki osnovna nit dogajanja dogodivščine Kalniške brigade, ki je delovala po Zagorju. Brigada se je bojevala z vidnim in nevidnim sovražnikom vseh vrst fašistične voj- 21.00 24 ur 21.10 Sodobniki 21.40 Športna sobota T V Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Srbski muzeji, Risanka, T V izbor 11.05 T V v šoli: Spominjamo se, Zdravila 12.05 T V v šoli: Poglejmo še enkrat 15.30 Vaterpolo Jadran (Hercegnovi) : Primorje 16.30 Pred svetovnim prvenstvom v košarki od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Rahela, celovečerni film 21.40 T V dnevnik 21.55 Festival zabavne glasbe Split 78 22.50 Šahovski komentar nedelja 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Dobri znanci 8.55 625 9.15 V. Kovačevi«?: Kapelski kresovi, nadaljevanka 10.30 Viking Viki - ser. film 10.55 Skrivnost pletenega koša, mladinska nadaljevanka 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Šahovski komentar 13.00 Poročila 15.00 Čudovita leta filma - serijska oddaja 15.25 Okrogli svet 15.40 TV žehtnik Sreda Kot osnova filmu IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM je služila novela Heinricha Bolta z istim naslovom. Pripoveduje o policijskih metodah pri razkrinkavanju vojnega dezerter-ja. V njegov pobeg in rop banke je povsem naključno vpletena Katarina Blum; ker pa policija ne uspeva v iskanju dezerterja, postane Katarina Blum t^jena žrtev. Pri zaslišanju neizprosno odkrivajo dekletovo osebno življenje in ko dnevno časopisje objavi podrobnosti, se zadeva v hipu spremeni v »veliko afero*. ske. Glavna oseba je desetar Ilija Kapar, »Maček*, junak in hvaljen borec, ki mu zaupajo najbolj nenavadne in najtežje naloge. Ponedeljek Legenda o Celjskih grofih je vznemirjala vrsto slovenskih dramskih in literarnih ustvarjalcev. Naša gledališča so najpogosteje uprizarjala Novačanovega Hermana Celjskega, Krefto-ve Celjske grofe in seveda Zupančičevo VERONIKO DESENIŠKO. Zupančič je svojo tragedijo o Veroniki od vseh najbolj odtegnil zgolj zgodovinskim podatkom. Uprizorili so jo v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu ob stoletnici Zupančičevega rojstva. Torek DELAVCI V ZDA je delovni naslov oddaje Mednarodna obzorja, ki se dotika enega od številnih obrazov ■ utripa v ZDA, tistega, ki ga pri nas bolj malo poznamo. Obče znani so podatki o standardu, zaslužkih in »statističnih Američanih«. Manj znana pa je druga plat tega blišča: delavske pravice in ozadje sindikalne organiziranosti. Kaj so pravzaprav ameriški sindikati, za kaj se zavzemajo, kakšna je njihova družbena vlogaf To so okviri oddaje, ki jo je avtor Boris Bergant posnel v različnih ameriških sredinah. 16.15 Dosje našega čas$: Leto 1952 17.20 Poročila 17.25 Moda za vas 17.35 Športna poročila 17.40 Umor v pariški četrti - film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado, nadaljevanka 21.00 Zlata dolina, dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 Risanka 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA 12.00 Poročila 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Tišina morja — film 22.50 Kronika BITEF 78 T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Flandrijski pes - serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.10 Gledalci in TV 13.40 Kekec, mladinski film 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado, TV nadalj. 21.00 Kamnito morje — dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled ponedeljek 2.0KT. 9.00 TV v šoli: Pravopis, Varstvo okolja. Za prosti čas, Plantažni nasadi 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli, ponovitev 16.00 TV v šoli, ponovitev 16.15 Ljudje in zemlja — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Tam je vrtec, tam je grad 17.35 Čudovita leta filma - serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Delo, dohodek, delitev — oddaja iz cikla Pota samoupravljanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 O. Zupančič: Veronika Deseniška, TV priredba predstave SSG Trst 22.05 Oton Zupančič, kratki film 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Vrabček - otroška oddaja 18.00 Pravljica 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Pozor, sojenje se začenja, film TV Zagreb - I. program: od 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 AndrejHieng: Nori malar 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura v objektivu 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Delavec v ZDA, oddaja iz cikla Mednarodna obzorja 20.55 A.N.Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 22.35 Razvoj popularne glasbe — serijska oddaja 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Življenje knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Akcije 20.55 Premor ob glasbi 21.00 24 ur 21.20 Znanost 22.05 Muppet shovv 17.25 17.55 18.05 18.40 19.10 19.30 20.00 21.00 21.35 21.50 Norosti Maje Skovvron — serijska oddaja Obzornik Koncert I brice Jusiča Kje so skrajne meje, znanstveno-tehnični film Risanka TV dnevnik Kar bo, pa bo: Od včeraj do danes (za JRT) Razgledi: Nasilje nad otroki TV dnevnik Baretta — serijski film 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju: BITEF 21.00 Včaraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Glasbeni večeri v Donatu sreda 4.0KT. 9.00 TV v šoli: Pogovor z Ivanom Kušanom, Razvoj kmetijstva, Pogovori 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Izobraževalni film 16.00 Šahovski komentar -oddaja TV Beograd 16.30 Poročila 16.35 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 16.50 Poskočna domišljija — mladinska oddaja 17.15 Obzornik 17.25 Prenos športnega dohodka, v odmoru Propagandna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Izgubljena čast Katarine Blum 21.50 Miniature - L. van Beethoven: Kreutzerjeva sonata op. 47 v A-duru (Vaclav Hudeček, Stanislav Bogunia) 22.25 TV dnevnik Oddajaniki II. TV mreže: 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik T V Zagreb - I. program: 16.30 Mali svet 17.00 TV dnevnik 17.15 TV koledar 17.25 Prenos športnega dogodka od 19.30 naprej isto kot na odd.II.TV mreže L četrtek 5. OKT. torek 3. OKT. 8.45 TV v šoli: Zapuščena gnezda, Ali ste vedeli. Elektrika v atmosferi, Nina in Ivo, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 15.45 T V v šoli, ponovitev 15.45 Slovenščina za Srosvetne delavce olska TV: Svetloba oblikuje, OF država v državi, Rdeče, zeleno pa tudi rumeno 17.20 Poročila 17.25 Ročk koncert: Seals and Crofts, Pure Prairie Leaugne 17.55 Obzornik 18.05 Pisani svet 18.40 Trimska televizija: Smučarska gimnastika 19.10 Risanka 8.55 TV v šoli: Računske operacije, Faktografski film, Od Himalaje do Gangesa 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost. Risanka, Kemija 15.55 Šolska TV: Svetloba oblikuje, OF država v državi, Rdeče, zeleno pa tudi rumeno 16.45 Poročila 16.50 Trinajstletniki -mladinska serija TV Sarajevo 17.20 Obzornik 17.30 Radost Evrope - prenos otr. prireditve 18.45 Ne prezrite: Holandija 17. stoletja v očeh svojih umetnikov 19.10 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Obleka, to sem jaz — oddaja TV Novi Sad 20.35 Iz koncertnih dvoran 21.35 Barvni svet Nikolaja Om^rse 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.00 TV dnevnik 17.20 TV koledar 17.30 Radost Evrope prenos 18.45 Vabilo na potovanje -kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur petek 6. OKT. 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Obiščimo pošto 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.35 Šahovski komentar 17.05 Poročila 17.10 Velika predstava na dnu morja, otroška oddaja Po priljubljeni benko kakao ne bo treba več v Avstrijo, ampak samo do Centralo ve DELIKATESE v Kranju. Pri EMBI v LjubUani so ga nabavili toliko, da ga zlepa ne bo zmanjkalo. Cena: 43,20 din za 400 g V ALMIRIN1 industrijski prodajalni v Radovljici boste našle vrsto prijetnih tankih jopic zdajle za prehod in pozimi za pod plašč. Model HAGA so pred dnevi imeli v velikostih od 38 do 42. Barva: črna s kombinacijo oker in barvo rje. CENA: SAMO 156din Kmalu bo treba že misliti na zimo. Pri KOKRI v GLOBUSU so se že delno pripravili nanjo: na otroškem oddelku namreč že dobite smučarske komplete UNIVERZA LE v velikostih od 0 do 6 let. Barve: oranžna, modra, rdeča. ^ CENA: 520 do 710 din W m® Iz mešanice volne, sinte-tike in zajčje dlake je tale lep ženski puli, ki smo ga posneli pri Mur-kini MODI v Radovljici. V vseh pastelnih barvah se dobi in v velikostih od 38 do 46. CENA: 324 din Boste pekle potice, torte, tortelinef Novost so kovinski pekači s teflonsko oblogo. V Murki-nem ELGU v Lescah smo jih videli. CENA: din 68,85 do 89,50 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.S0, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 30. SEP. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Koncert MPZ OS 1. celjske čete v Ljubljani 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10 40 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Štirje valčki za klavir (Chopin, Čajkovski, Ravnik 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Juvanec: Zaščita nasadov pred divjadjo 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od arije do arije 15.30 Vedre melodije 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 (kulturni magazin) 18.05 Poletni divertimento — za slovo 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 00.06 N eČni program — glasba Drogi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naSih sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami vami in za vas 16.00 Na* podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Franci Puhar 18.50 Svetin mi Tretji program 19.06 Za vas muzicira jo ... 20.00 Znani skladatelji - sloviti izvajalci Pranz Liszt — Andre VVatt«. klavir P. Liszt: Sonata v h-molu 20.30 Poročila 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umet- umetnosti 21.15 Stereofonski operni koncert 23.00 Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA l.OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Frane Milčinski: Zvezdica zaspanka 8.46 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovarili... 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna J. Sawaszhiewicz: Oče in sin 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in £ozdravljaj« a kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Frank Madison 14.06 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra Pavle Kastrin: Tic Mikola 19.36 Lahko noč, otroci! 19.46 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Sarajevo Jugoslovanski glasbeni umetniki £rad mikrofonom iterami nokturno L. Kalan: Spomin na progo 23.15 Plesna glasba za vas 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po posti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.06 Svetovni dan glasbe 21.30 Knjižni klub 21.40 Z opernega sveta 23.00 Komorna glasba iz Srbije in Makedonije 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 2. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08-Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Goske in žabe 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v oktobru 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni interniezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Glasbena izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom 20.00 Kulturni globus 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno P. Mrak: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti Z vami in za vas Kulturni mozaik Jazz na II. programu Mom basa — Osibisa Od ena do pet Zrcalo dneva Godala v ritmu Glasbeni cocktail . (radio Koper) Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo 14.20 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40 18.00 18.40 18.55 Tretji prog) am 19.05 Naj narodi pojo 19.45 Scarlattiin Boccherini — Zdomca na Španskem 20.15 Ekonomska politika 20.30 Poročila 20.35 Popularni zvoki Richarda Straussa 21.00 Literarni večer Iz staroindijske . književnosti I 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Za vas muzicira jo ... 23.55 Iz slovenske poezije 3. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Ramovš — Slovenski plesi I. 9.30 Iz glasbenih sol Glasbena šola Ribnica I. del. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenandni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Danimir Kerin: Jesenska uporaba šote v vinogradih in sadovnjakih 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam .. 14.06 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Frane Milčinski Strme stopnice (Prva izvedba) 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT - Studio 23.06 Literarni nokturno Katul: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 00.06 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska Šola za višjo stopnjo 14.30 Iz naših sporedov 14.33-16.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Modemi odmevi 16.40 Disco podnevi 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom J anez Gregorc 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 VVolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere »Don Juan« 20.00 Z nanost in družba 20.15 Ludwigvan Beethoven: Sonata quasi una fantasia v si s-molu, imen. »V mesečini« 20.30 Poročila 20.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Dunajski slavnostni tedni 1978 22.55 Sezimo v nafto diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori Pismen opomin 9.25 Zapojmo pesem MPZ RTV Ljubljana 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15. Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Mirko Leskošek: Koliko hranil se pri nas izpere iz orniee? 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14..'SO Nadi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma H. GrUn: Pisma iz stolpa 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Koncert abonmaja Mladi mladim Pihalni orkester MKUD »Henbert Svetel« Maribor 18.30 Koncert za besedo — Trgatev 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože KAMPIC 20.00 »Spoznavajmo nova imena« 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuki 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Luna dremlje (zborovske pesmi) 20.30 Poročila 20.35 Iz manj znanih oper 21.40 Sodobni literarni portret Julien Gracq 22.00 Razgledi po sodobni glasbi: V spomin VVillemu van Otterloju 22.55 Šopek slovenskih komornih skladb 23.50 Poročila 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 6. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska ftola za višjo stopnjo (ponovitev) Lagoden način življenja — strup za srce 9.35 Majhni vokalni ansambli 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti ing. Pavle Razinger: Z reja plemenskih tehc v kooperaciji 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade posluftalce 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori dr. Jože Toporišič 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidarftič 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe »Celje« 78 -najlepše slovenske popevke vseh časov (Neposredni prenos iz dvorane Golovec v Celju) 21.00 Literarni večer Umetniška pripoved: R. Escarpit — L. Ferenčak: Na poti 21.40 Lepe melodije 22.20 Ob 50-letnici smrti Leoša Janačka 23.05 Literarni nokturno T. Seliftkar: Pesmi 23.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 — nove slovenske popevke — tekmovalni del 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz Partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori (ponovitev) 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz... 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo 6. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Prinesi mi kozarec vode 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Milan Rovan: Zdravstveno stanje domačega kostanja 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Brata G rim m — M. Vodopivec: Rdeča kapica 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naftgost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 »pesmi svobodnih oblik« 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 »nove slovenske popevke« — tekmovalni del 00.05 Nočni program — glasba — vmes ob 0.05 — 0.30 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 nove slovenske popevke — magnetofonski zapis (nadaljevanje oddaje) Drugi program Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — To in ono s planinskega sveta 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev 20.07 Minute ob čembalu 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Dubrovniške poletne iirre 1978 Rešitve pošljite do 4. oktobra na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 t1 12 13 14 15 16 17 ■ ,. 19 ■ 20 21 22 1 23 1 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 * 41 42 43 44 ■ 1 47 ■ 48 49 50 ■ * 53 r 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. ustvarja ga prepirljiv človek, 7. široka kuhinjska posoda, 13. kdor dobi po testamentu legat, volilo, ki ga zapiše legator, zapustnik, 15. odsvojitelj, iz latinskega tra-dere — predati, 17. Edo Brajnik, 18. italijansko žensko ime po moški obliki Roman, 20. obrtniški delavec v pasarstvu, 21. ukrajinska junaška ljudska pesem, Župančičeva pesnitev, 23. posušena trava druge košnje, 25. zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgovatimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti,, 26. izdelovalec sodavice, sifona, 28. konica polotoka, 30. kratica za tovariš, 31. glasbila s šestimi strunami in trupom v obliki osmice, 32. duša v latinščini, 34. klavir, okrajšava iz italijanskega pianoforte, 36. slovenski družbeno-politični delavec, Zvone, 39. kratica za izvod, 40. Nikola Tesla, 42. listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen ali kar se nalepi za okras, 44. reka v Bosni, desni pritok Une, 46. uška, 48. zelenica, rodoviten kraj, osamljen v puščavi, 50. mesnjaki, skupki izrojenih celic, benigni tvori iz mišičnega tkiva, 52. atenski junak, po katerem se imenujejo vseučilišča akademije, 54. kratica za Ivršni svet, 55. ruski violinist, glasbeni pedagog in dirigent, David, 57. elektrotehniška merska enota za moč, tisoč vatov, 59. brezbožnik, kdor ne ^ veruje v boga, pristaš ateizma, 60. plani, grafični prikazi kakega objekta, področja. Navpično: 1. volnena ogrinjalka, 2. slikovna uganka, t. j. beseda ali stavek, izražen s slikami, znaki ipd., 3. Edvard Gregorin, 4. bela, vosku podobna snov, zmes ogljikovih vodikov za sveče, izolacijo ..., 5. japonski politik, tvorec moderne Japonske, Hirobumi, 6. nekdaj zelo popularna španska popevka, 7. stoja, lega, položaj, 8. avtomobilska oznaka m Kranj, 9. krajša oblika za Laponca, prebivalca najsevernješe pokrajine Evrope, 10. srednjeveško mesto na Nizozemskem, znano po edamskem siru, 11. del na deset enakih delov razdeljene merske enote, 12. strokovnjak u anatomijo, vedo o zgradbi telesa živih bitij, 14. literarni naziv za orača, rataj, 16. najbolj razširjena rastlina, 19. nekdanji podoficirski čin, za stopnjo višji od podnarednika, 22. privlačnost, zanimivost, vabljivost, 24. ploskovni mera, 27. ime našega velikega pesniki Zupančiča, 29. ime švedskega politika Erian derja, 33. klic v sili (dve besedi), 34. pismeno sporočilo v ovojnici, 35. eden od velikih prerokov po Bibliji, 37. racman, 38. junak pravljic« o čudežni svetilki iz zbirke »Tisoč in ena noč« 41. oznaka sovjetskih avionov konstruktorji Tupoljeva, 43. kdor je po izvoru iz Azije 45 znak za kemični prvini americij in telur 47 ljudski izraz za jašek, navpičen ali močno nagnjen rov (jama) v rudnikih, 49. itehjansko mesto v Piemontu, znano po muškatu in penečih vinih, 51. glavna reka pokrajine Lako nije na Peloponezu v Grčiji, Evrotas, 53. ^ slovenske mladinske pisateljice Perocijeve 5^ igralna karta z enim znakom na sredim navadno z najvišjo vrednostjo, 58. Vinko Ribnika r. Rešitev nagradne križanke z dne 22. septembra:!, lirika, 7. prekla, 13. Mohamed 14 Rostand, 16. aga, 17. enakost, 19. Ugo, 20. Tana, 22. tnalo, 23. prid, 24. Irena, 26. atom, 27 Kan* 28. cona, 30. agava, 32. AV, 33. IP, 35. radar, 37. hiša, 39. zeba, 41. mrak, 43. devon, ^Odak 47. iskra, 49. Kiro, 50. lah, 51. vreteno, 53. oda, 54. Ankaran, 56. Tiranec, 58. tabele, 59. aa», rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Ivanka Taucar Gori-nik, 2. nagrado (60 din) prejme Boštjan Trilar, Cesta 1. maja 61, 64000 krani Prejeli smo 78 če 43, 64204 Golnik, 2. nagrado (60 din) prejme Boštjan Trtiar, uesta 1. maja 01, &4O00 Krani 3. nagrado (50 din) prejme Brigita Pusta vrh. Cesta 1. maja 63, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. KINO Kranj CENTER 29. septembra angl. barv. krmi UGRABITEV ob 16., 18. in 20. uri 30. septembra angl. barv. krim. UGRABITEV ob 16., 18. in 20. uri. prem. hongkon. barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 22. uri 1. oktobra domači barv. kratki dokum. in risani MALI ČUDEŽ VELIKE NARAVE ob 10. uri. angl. barv. krim UGRABITEV ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. trihlerja GLOBINA ob 21. uri 2. oktobra hongkon. barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 16.. 18 in 20. uri 3. oktobra hongkon. barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 16.. 18. in 20. uri 4. oktobra nem amer barv. drama KAČJE JAJCE ob lfi. 18. in 20. uri 5. oktobra amer. barv. thriller GLOBINA ob 16.. 18 in 20. uri Kranj 8TORZIC 29. septembra amer. barv. spektakularni POTRES ob 15.30, 17.45. in 20. uri - 30. septembra slov. barv. TO SO GADI ob 16. uri. angl. barv. krim musical B0O8V MELON ob 18. in 20. uri 1. oktobra nem barv. pust. vvest OLD SUREHAND ob 14 uri, ital. barv pust CRNI PIRAT ob 16 uri, angl. barv krim BUGSY MELON ob 18. uri, prem. angl. barv. komedije PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCKA HOLMESA ob 20. uri 2. oktobra angl. barv. kom. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCKA HOLMESA ob I«.. 18 in 20 uri 3. oktobra angl. barv. som. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOC KA HOLMESA ob 18. 18 in 20 uri 4. oktobra hongkon. barv karate PRIŠEL JE TIGER ob 16.. 18. in 20 uri 5. oktobra ital. franr. barv. trih-ler DIABOLIK ob I«., 18. in 20 uri Tržič 30. septembra nem. barv. pust. west. OLD SUREHAND ob 1« uri, ftpan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. in 20 uri. prem. amer. barv. thrillerja GLOBINA ob 22. uri 1. oktobra slov barv TO SO GADI ob 15. uri, špan. barv glash. PRODAJALKA VIJOLIC oh 17 in 19. uri, prem. hongkon. barv. karate PRIŠEL JK TIGER ob 21. uri 2. oktobra amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17.30, prem. amer. nem. barv. drame KAČJE JAJCE ob 20. uri 3. oktobra amer. barv. thriller GLOBINA ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. ljub. ROMANCA NA OBALI ob 18. in 20. uri 5. oktobra ital. barv. NASIIJE IN STRAST ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 30. septembra amer. barv. spekt. POTRES ob 17.30 in 19.45, prem angl. barv. kom. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCKA HOLMESA ob 22. uri . ., 1. oktobra ital franc. barv thriller DIABOLIK ob 14.30, amer. barv. spekt. POTRES ob 16.30 in 18.45, prem. nem. amer. barv KAČJE JAJCE ob 21 uri 2. oktobra amer. barv. spekt. POTRES ob 17.30 in 20. uri 3. oktobra ital. barv NASILJE IN STRAST ob 18 in 20 uri 4. oktobra amer. barv. thriller GLOBINA ob 18. in 20. uri 5. oktobra hongkon barv karate PRIŠEL JE TIGER ob 18 in 20 Duplica 30. septembra ital. barv pust CRNI PIRAT ob 20 uri 1. oktobra amer. barv akcij AVTOCESTA NASIUA ob 1». uri. ital. barv. GRESNICA ob 1/ in 1». uri 4. oktobra angl barv knrin^-METNEJSI BRAT SHERLOCKA HOLMESA ob 20. uri 5. oktobra amer nem. barv drama KAČJE JAJCE ob 20. uri Jesenice RADIO 29. septembra franc barv. ZVESTA ŽENA ob 17. in 19. uri 30. septembra ital. barv. ČLOVEK IZ VIRGINIJE ob 17. m 19 uri 1. oktobra ital. barv ČLOVEK IZ VIRGINIJE ob 17. in 19. uri 2^iktobra angl. barv INSPEKTOR CLOUSOD V AKCIJI ob 17 in 19. uri ___„ 3. oktobra angl. barv. INSPEKTOR CLOUSOD V AKCIJI ob 17 in 19. uri 4. oktobra amer barv NAJ-BOLJ NORA TEKMA ob 17 in 19. uri Jesenice PLAV2 29. septembra amer. barv IZGUBLJENI ob 18. in 20. uri 30. septembra angl Dar\ ' ,, SPEKTOR CLOUSOD V AKCIJI ob 18. in 20. uri 1. oktobra angl barv. INSPISR-TOR CLOUSOD V AKCIJI ob 18 in 20 uri . Atrmu 2. oktobra ital. barv CLOVf.n IZ VIRGINIJE ob 18 in 20.un 3 oktobra ital barv ČIX)VEK IZ VIRGINIJE ob 18 in 20_un 5 oktobra franc barv. ZVfcM « ŽENA ob 18. in 20 uri Dovje — Mojstrana 30. septembra amer. barv. MR STO NEVARNOSTI ob 19*30 1. oktobra franc. barv. POLICIJ SKI REVOLVER 357 ob 19.30 Kranjska gora 30. septembra franc. barv. Pni j CIJSKI REVOLVER 357 20. uri Radovljica 29. septembra jug. pust. barv VONJ ZEMLJE ob 20. uri 30. septembra upad. nem ha™ pust. KRALJ PETROLEJA ob 18. uri, jap. barv. fant. TEROR MEKA GODZILE ob 20. uri 1. oktobra jap. barv. fant. TF ROR MEKA GODZILE ob is. zap. nem. barv. pust. KRAT J PETROLEJA ob 20. uri 2. oktobra jug. pust. barv. VONJ ZEMLJE ob 20. uri 3. oktobra jap. barv. fant TR ROR MEKA GODZILE ob 20. uri 4. oktobra jap. barv. fant TE ROR MEKA GODZILE ob 20 un 5. oktobra amer. barv. POROČI I.O O UMORU ob 20. uri Bled 29. septembra ital. barv. pun* KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri 30. septembra ital. barv. BLEFERJI ob 18. in 20. uri 1. oktobra franc. barv. krim PRSA IZ LEDU ob 18. uri. iuL barv. UČITELJICA IMA LEPE NOGE ob 20. uri 2. oktobra jap. barv. fant. TEROR MEKA GODZILE ob 20. uri 3. oktobra jug. poljski barv VONJ ZEMLJE ob 20. uri 4. oktobra zapad. nem. pust KRALJ PETROLEJA ob 20^h 5. oktobra jug. poljski ban VONJ ZEMLJE ob 20. uri Škofja Loka SORA 29. septembra ital. kom. NENA VADNE PRILOŽNOSTI ob i«. £ 20. uri 30. septembra amer. akcij. D V K MINUTI PANIKE ob V V * 20. uri 1 oktobra amer. akcij. DVE M t NUTI PANIKE ob 18. in 20. uri 3. oktobra angl. krim. UGRABJ. TEV ob 20. uri 4. oktobra angl. krim. UGRABITEV ob 18. in 20. uri 5 oktobra hongkon. karate GOSPODAR SMRTI ob 18 in 20. ur, Železniki OBZORJE 29. septembra amer. akcij. DVE MINUTI PANIKE ob 20. uri 30 septembra dom. mlad. ME TU IJ EV OBLAK ob 1«. uri. kom ZBOGOM LEPOTICA ^ ■ lil uri 20. un ... , „ I oktobra ital. kotned. NEKa. VADNE PRILOŽNOSTI ob 20. uri _ 4 oktobra amer. drama ROCKY ob 20. uri _ ŽIVILA KROMPIR kg 4,10 din PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 oglaša prosta dela oziroma naloge SAMOSTOJNEGA ANALITIKA I. za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. srednja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri, 2. 6 let delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazilom o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Komisija za delovna razmerja in OD ISKRA TOZD TEL. Blejska Dobrava 124. Kandidati bodo o izidu oglasa pismeno obveščeni v 30 dneh po preteku objavnega roka. Hr\ alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepu odbora za kadre naslednja dela in naloge VDSSP STROŠKOVNO KNJIGOVODSTVO Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja šola ekonomske smeri. — 2 leti delovnih izkuHenj KONTIRANJE IN VSK LAJE VANJE Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja šola ekonomske smeri. — 2 leti delovnih izkušen j TAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja šola administrativne ali ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj na administrativnih opravilih. v TOZD SESTAVLJIVO POHIŠTVO 5 KV MIZARJEV Delovno področje zdelava izven serijske opreme. Za vsa navedena opravila in naloge je predvideno poskusno delo Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za K V mizarje je samsko stanovanje zagotovljeno. Pismene prijave s potrebnimi dokazih je treba poslati, 15 dni po objavi delovnega mesta na naslov: Alples — Industrija pohištva Železniki, 6422H Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Industrijski kombinat Planika Kranj delovna skupnost skupnih strokovnih služb objavlja dela oziroma naloge referenta za informiranje Pogoj: Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še tele pogoje: imeti mora višjo strokovno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje je za nedoločen čas s .'1-mesečnim poskusnim delom. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, 15 dni od dneva objave. Delovna organizacija AVTOKOVINAR Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 1 K V avtoelektričarja 2. 10 K V ključavničarjev 3. 2 strojna tehnika Pod 1. in 2. praksa zaželjena Pod 3. je potrebno 3 leta delovnih izkušenj na področju tehnološke ali operativne priprave dela, konstrukcije ali komercialne službe. Odslužen vojaški rok, stanovanj ni. OD za točki 1. in 2. ca. 6.000,00 din, za točko 3. ca. 7.000,00 din Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave oglasa. SGP TEHNIK Škofja Loka Kadrovska komisija TOZD GRADBENIŠTVO vabi k sodelovanju za nedoločen čas sodelavca za opravljanje delovnih nalog in opravil OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL pri vzdrževanju gradbene mehanizacije Pogoji: KV elektromeha-nik jaki tok, zaželene so vsaj enoletne delovne izkušnje. Poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni od objave, kjer dobite tudi informacije (tel. 60-371). Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Osnovne šole IVAN TAVČAR GORENJA VAS razpisuje dela in naloge UČITELJA BIOLOGIJE - KEMIJE Pogoj: učitelj biologije — kemije ali absolvent PA za določen čas od 20. 11. 1978 do 30. 6. 1979 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov OMDR Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, Gorenja vas 215. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE TRŽIČ razpisuje delovne naloge in opravila ADMINISTRATORKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — dvoletna administrativna šola — poskusno delo 3 mesece — stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe sprejemamo do 10. oktobra 1978. Hotel CREinfl Kranj Cenjene goste obveščamo, da bo DANCING BAR od 1. ok tobra 1978 dalje obratoval od 21. do 2 ure. Zabaval vas bo ansambel AIR CONDITION Vabljeni! Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK KRANJ p. o. Delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 1 DELAVCA ZA OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL V OPERATIVNI PRIPRAVI DELA 2. 1 DELAVCA ZA MATERIALNO KNJIGOVODSTVO 3. 1 DELAVCA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Za opravljanje objavljenih prostih del mora kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. za opravljanje administrativnih del se zahteva dveletna administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja pod 2. in 3. se zahteva ekonomska srednja šola; zaželena pa je tudi praksa. Delo se združuje za nedoločen čas. Za vse razpisane delovne naloge velja poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo KT Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1, 15 dni po objavi. TOZD Stavek objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 1 DELAVEC ZA VLIVANJE SVINCA IN PODLAGANJE KLIŠEJEV 2. 1 DELAVEC ZA ODTISOVANJE STAVKA IN ČIŠČENJE MATRIC Pogoji: pod 1.: priučevanje do 3 mesecev. Delo je enoizmensko. Poprečni osebni dohodek na teh delih je 4,368,00 dinarjev. Delovna doba se šteje s povečanjem 12/14. pod 2.: priučevanje do 3 mesecev. Delo je enoizmensko. Osebni dohodek na teh delih je 4.076,80 dinarjev. Delovna doba se šteje s povečanjem 12/14. Za vsa navedena dela velja 3-mesečno poizkusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj v roku 15 dni po objavi. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje prosta dela in delovne naloge 1. štiri delavce: CARINIK V KONTROLI POTNIŠKEGA IN BLAGOVNEGA PROMETA 2. ADMINISTRATORKE Pogoji: pod 1.: dokončana ekonomska srednja šola, gimnazija ali odgovarjajoča štiriletna srednje tehnična šola z znanjem enega svetovnih jezikov. V poštev pridejo samo moški kandidati zaradi podaljšanega in nočnega dela. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v °arinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64/74 od 13. 12. 197 O. Kandidate, ki bodo izpolnjevali vse pogt je bo pred sprejemom testiral psiholog Zvezne carinske uprave, pod 2.: dokončana štiriletna srednja administrativna šola z znanjem strojepisja. Kandidatke, ki bodo izpolnjevale formalne pogoje, bodo pred sprejemom opravile preskus znanja iz strojepisja. Prošnje z življenjepisom, kolkovane z 2 din državne takse, pošljite ali oddajte osebno v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Ul. M. Tita 37. Razpis velja 15 dni od dneva zadnje objave. l!Mfl telefon OGLASI | 23-341 PRODAM Prodam smrekove PLOHE 5 in 10 cm. Jezerska cesta 46, Kranj Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ 4kw in AVTO RADIO. Predoslje 147 7343 Prodam SILOKOMBAJN Mengele v dobrem stanju. Voglje 86 7344 Prodam rezan LES za ostrešje dolžine 8 m. Naslov v oglasnem oddelku 7345 Nova leva vrata za Opel Kadett, malo karambolirana, prodam. Tel. 22-842 7346 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico, termoakumulacijsko PEČ Aeg 4 kvv. Lokar, Šucova 3, Kranj Primskovo 7347 Prodam semensko PŠENICO Partizanko po 4,50 din. Žmidar Jože, Šenčur, Partizanska 36 7348 Ugodno prodam malo rabljen 80-litrski BOJLER in kUpperbusch PEČ. Kordež, Kropa 91 . 7349 Prodam NEMŠKO OVCARKO z rodovnikom, staro 7 mesecev. Sp. Duplje 106, tel. 47-146 7350 Prodam KRAVO z mlekom in krmilno PESO. Zupan, Podbrezje 106, (pri Mežnarju) 7351 Ugodno prodam SADIKE za živo mejo — zimzeleni liguster. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 7352 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Ogled popoldne. Dijak, Hlebce v NH, Lesce 7353 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 7354 Zaradi težke bolezni prodam 18 mesecev starega ŽREBCA — kasača z vsemi dokumenti. Janez Košak, Hrvaški brod 22, 68360 Šentjernej 7355 Poceni prodam navadni ZIDAK. Tenetiše 33, Golnik Ugodno prodam nove salonitne plošče, 120 X 100, primerne za kozolec. Suha 24, K ranj 7356 Prodam drobni KROMPIR za krmo po 1,60 din. Sp. Brnik 61, Cerklje 7357 Obiščite na novo odprto lekarno »DRAU APOTEKE« Villach - Beljak Ossiacher Zeile 45 nasproti VW-Porsch servisne delavnice Prodam globok OTROŠKI VOZI-- ČEK, PLAŠČ in 2 OBLEKI št. 38-40 za nosečnice. Telefon 25-930 7358 Prodam trajnožarečo PEČ kUpperbusch in dekliško KOLO Pionir ter kombinirani BOJLER. Dolžan Stanko, Mlaka 47 7359 Prodam malo rabljen cementni špičak, veliki format, 10 kom. na 1 kv. m, po ugodni ceni. Ogled na Sp. Beli 5 7360 Prodam 2 PRAŠIČA za dopitanje. Predoslje 92, K ranj 7361 Prodam DLSKE 30-50, hrastov stavbeni LES 5-6 in nov OBRAČALNIK za BCS kosilnico. Korit-no 39, Bled 7362 •* Prodam brejo KRAVO ali po izbiri. Olftevek 7 7363 Prodam 4 mesece starega BIKCA za rejo ali zakol. Zg. Gorje 68 7364 Prodam GROZDJE portugalko -rdeče za vino in SLIVE. Naslov v oglasnem oddelku 7365 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zupin, Apno 2, Cerklje 7366 Ugodno prodam malo rabljeno KUHINJSKO OPREMO. Kranj, Pintarjeva8/a,(Čirče) 7367 Prodam lepe cvetoče MAČEHE. Šenčur, K ranjska c. 25 7368 Ugodno prodam 2 SILOKOM-BAJNA — Petinger Merx 2 in Men-fcjfgele. Šenčur, Pipanova 40 7369 Prodam več KRAV simentalk in frizijk z dobrim poreklom, po izbiri. Basaj,Suha40 7370 Prodam nove RADIATORJE Emoterm za 30 odstotkov ceneje. Drča Miroslav, Partizanska 7, Kranj 7371 Prodam otroški športni VOZIČEK, manjfto količino porolit OPEKE 5 in 5 rabljenih OKEN ter 3 mesece staro TELIČKO. Stara Loka 21, Škofja Loka 7372 Prodam kombinirani plinski ŠTEDILNIK in PEČ na olje, Tomažin, Podlubnik 159/4, Škofja Loka 7373 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, •** elektrika — plin in zmrzovalno skrinjo. Koplan Minka, Racovnik 16, Železniki 7374 Poceni prodam pohištvo za dnevno sobo. Nazorjeva 12, stan. 6, Kranj 7375 Prodam TV in antenski ojačevalec za 3.500 din, regal, 7 elementov * za 7.500. Kečalovič, Kidričeva 2, tel. 21-180 dopoldne 7394 Poceni prodam malo rabljeno ter-moakomulacijsko PEČ Aeg 4 kvv. Guček Franc, Preddvor 15, telefon 45-041 7395 Prodam nemško trajnožarečo PEČ in stopnice Import. Rebol Anton, Predoslje 167 7396 Prodam nov GRAMOFON Riz Traviata GP 2731. Ječnik Zdravko, Šorlijeva 19, Kranj 7397 Prodam STRUŽNICO Maximat V 10, novo, in ZASTAVO 750, letnik 1971. Kranj, Britof 152 7398 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK (prenosni, iz jeansa). Tel. 50-587 7399 Prodam KRAVO s tretjim teličkom ali brez. Dolenc Janez, Zg. Se-nica 32, Medvode 7400 Prodam drobni KROMPIR. Breg 6, Križe 7401 Prodam 2 črnobela TELEVIZORJA: tovarniško nov Minirama in Gorenje 900. Pleško Francka, Puštal 65, Škofja Loka 7402 ^ Prodam gostinski POMIVALNI STROJ iz nerjaveče pločevine, zmogljivost 900 do 1000 na uro. Telefon 064 61-436 7403 Prodam lahek GUMI VOZ, PUN-TE, BANKINE in DESKE po ugodni ceni. Frelih Janez, Studeno 6, Železniki 7404 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Musič, Novi svet 14, Škofja Loka 7405 Prodam 3 kom. OKEN s polkni, nova, 130X110. Studenčice 13, Lesce 7406 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO za 2.000 din. Rovan, telefon 22-680 7407 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo in SEDEŽNO GARNITURO. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Planinšek, Lesce, Savska 4 7408 Po ugodni ceni prodam JABOLKA, mivko, plastično cev za napeljavo vode, plohe in oder za fasado, prizme, gumijasto cev za vodo, pesek za omet, električni števec in uro v omarici. Naslov: Piber Stanko, Partizanska 5, Bled 7409 Prodam stoječo TRAVO. Šenčur, Velesovska27 7410 Jedilni krompir Igor prodam za ozimnico. Bernard Peter, Zg. Seni-ca 16 7411 Prodam termoakumulacijsko PEČ Aeg 5 kvv. Križaj, Ješetova 21 A, Stražišče 7412 Prodam 4 t CEMENTA. Pokličite telefon 25-761 v petek do 17. ure 7413 Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE za opaž, 110 LAT ter 300 kom. temnorjavega STREŠNIKA Novoteks. Gašperlin, Jezerska cesta št. 114, Kranj 7414 Večjo količino dipestra — odličen izolacijski materijal za oblaganje sten — prodam. Dimenzije komadov so 5X20X50 cm. Kramar, Zasip pri Bledu, Polje 11 (novo naselje) 7415 Prodam mladiče, NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom, odličnih staršev. Ovčar Franc, Jenkova 3, Kranj, tel. 22-260 7416 Prodam KRAVO s teletom in 300 kg težkega BIKA. Zg. Bela 21, Preddvor 7417 Prodam 3 TELICE simentalke - 1 breja 6 mesecev in GOZD med Hrastjem in Šenčurjem. Ilovka 11, Kranj 7418 Prodam enoosno lahko PRIKOLICO s kiperjem. Cesta na Klanec 9 7419 KRAVO, 9 mesecev brejo, simen-talko — drugo tele in BIKA za dopitanje prodam. Sp. Otok 9, Radovljica 7420 Prodam 10 betonskih STEBROV in PLUG obračalnik za traktor Pas-quali. Vopovlje 5, Cerklje 7421 Prodam 18 mesecev staro TELI-CO za rejo. Luže 30, Šenčur 7422 Prodam rabljeno POHIŠTVO: 2 kavča, omaro, komodo, okroglo mizo s 4 stoli, zelo ugodno. Drča Miroslav, Partizanska 7, Kranj 7423 Poceni prodam dobro ohranjeno trajnožarečo PEČ. Marinčič, Črnivec 18 a, Brezje 7424 Ljubitelji cvetja! Prodam večje Število KALL (škrnicelj). Naslov v oglansem oddelku 7425 Zelo ugodno prodam večjo količino VIJAKOV za vezanje ostrešja. Metlikovič Peter, Šolska 4, Stražišče - Kranj, tel. 23-404 7426 Prodam črnobel TELEVIZOR, kasetni radio, 4 zimske gume 155 X 13, rabljeno smučarsko opremo (smuči 1,90, vezi, pancerji St. 42). Marin Janez, Bistrica 175, Tržič 7427 Prodam več KANARČKOV -pevcev. Štirnova 10, Kranj 7428 Poceni prodam TRAKTOR Pas-quali 18 KM. Jan Janez, Višelnica 5 7429 Prodam trajnožarečo PEČ kUpperbusch. Nunar, Mlaka 13 a, Kranj 7430 Prodam nov PLETILNI STROJ (Standart). Močnik. Cerklie 85 7431 Prodam PRAŠIČA 60 do 70 kg težkega. Sp. Brnik 6, Cerklje 7432 Prodam 2 plemenski KRAVI po 7 mesecev breji. Glinje 12, Cerklje 7433 Prodam suhe BUTARE. Vpra-sajete na telefon 21-556 od 8. do 12. ure 7434 Prodam SVINJO po mladičih in PRAŠIČA 50 kg (bekon). Sp. Brnik 60, Cerklje 7435 Prodam 4 mesece staro plemensko TELIČKO. Rogelj, Apno 9, Cerklje 7436 Prodam AKUMULATOR za Škodo in PRALNI STROJ Zoppas za rezervne dele. Cerklje 56 7437 Prodam 2 ŠTEDILNIKA - traj-nožareči in kombinirani (2 plin, 2 elektrika). Ljubljanska 19 a, Kranj 7438 Prodam dvoletne SADIKE li-gustra, 320-litrski SOD, HLADILNIK in avtokasetofon. Šuceva 9, Kranj 7439 Prodam termoakumulacijsko PEČ Aeg 6. Kramar Draga, Kranj, Župančičeva 7 7443 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Košnjek, Moša Pijade 48, Kranj 7499 Prodam opremo za dnevno sobo: 2 kavča, 2 fotelja, mizico^ bife omaro in garderobno omaro. Svarc Lado, Kidričeva 11, Kranj, tel. 25-291 7500 Prodam 2 mreži za pred garažna vrata 220x20 ter jašek 50x50. Belec Marjan, Delavska 23, tel. 21-053 7501 KUPIM Kupim suhe borove PLOHE, 10 komadov. Predoslje 147 7440 Kupim ekscentrično STISKALNICO do 15 ton pritiska. Telefon 064 60-482 7441 Kupim 650 kom STREŠNE OPEKE kikinda, model 272. Arnež Anton, Repnje 42, Vodice 7442 Kupim vetrobransko STEKLO in STEKLO desnih vrat za AUSTI-NA 1300. Zg. Brnik 81 7444 Kupim nov ali malo rabljen KALORIFER za ogrevanje s centralno, moči 25 - 30.000 ccal. Sovodenj 7, tel. 69-016 7445 VOZILA Prodam TOYOTO CORONO. Cena po dogovoru. Šenčur, Velesovska 20 7376 Prodam VW 1300, letnik 1971, za 12.000 din. Pelko Rudi, Kokrški Log 14, Kranj 7377 Prodam R 16. Pristov Ivan, Kova-čičeva 6, Kranj, tel. 26-876 7378 Prodam Zastavo KOMBI BUS. letnik 1974. Kvasnik Cveto, C. Svobode 16, Radovljica 7379 Prodam športno ŠKODO. Fartek, Bistrica 131, Tržič 7380 Prodam ZASTAVO 750, letnik 75, za 25.000. Rozman, Brezje pri Tržiču 13 7381 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju za 16.500 din. Ogled v petek in soboto popoldne. Zlato polje 3 c, stanovanje 18 7382 Prodam RENAULT 16 TS, 1970. Dr. Bertoncelj Julij, Zasavska 27/c, Kranj — Orehek. Ogled v popoldanskih urah. 7383 Prodam Z 101, dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1979 in kompletne GUME 165 X 13. Vlado, Smledniška 80, Kranj 7384 ZASTAVO 750 LUX, letnik 1975, prodam. Vidic, Bled, Koritenska 9 7385 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, v voznem stanju. Ravnik, Breznica 24, Žirovnica 7386 Prodam AMI 8, letnik 1973, za 20.000 din. Prevoženih 68.000 km. Ogled popoldne po 15. uri. Filipič Rajko, Delavska 26, Kranj 7387 Ugodno prodam Z 101, letnik 1975, prevoženih 45.000 km. Inf. po tel. 064 77-541 popoldne od 15. do 17. ure 7388 R 4, letnik 1971, registriran do avgusta 1979, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Šubic, Zlatnarjeva 4 a, Kranj. Ogled popoldne 7389 Prodam ALFA ROMEO GIULI-JA 1300TI. Plešec Stanislav, telefon 24-761 int. 41 dopoldne 7390 Prodam FIAT 124. Okroglo 11, Naklo 7391 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 70. Zg. Bitnje 255 7392 Zelo ugodno prodam KOMBI Zastava 430 F, letnik 1976, registriran do maja 79. Informacije od 16. do 18. ure na tel. 21-936 7393 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969, registriran do avgusta 1979, po ugodni ceni, Milinovič, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 7322 Prodam PONY EKSPRES. Tel. 60-801 7323 Prodam MERCEDES 190 D, starejši letnik, nekoliko karamboliran. Markič Marjan, tel. 50-047 7324 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Dorfarje 31, Zabnica 7325 RENAULT 8, registriran do avgusta 1979, prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124 7326 Prodam VVV 1300, letnik 69, registriran do 7. 7. 79; ohranjen. Sre-dojevič, Gorenjesavska 13, Kranj 7327 Prodam MOPED Tomos 15 SL za 3.700 din. Informacije na tel. 23-869 7446 Poceni prodam SPAČKA, letnik 1973. Šparovec, Planina 11 7447 Nov avto ZASTAVA 750 S prodam. Informacije dobite po telefonu št. 26-076 Gašperšič, v dopoldanskem času 7448 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300 LUX, letnik 1973, v nevoznem stanju. Forme 5, Zabnica 7449 ročen i prodam SPAČKA, letnik 1967. Skvarča Janez, Podlubnik 152, Škofia Loka 7450 Prodam FIAT 750, letnik 1972. Možina, Suška 28, Škofja Loka 7451 Prodam poltovorni avto IMV Diesel. Guzelj Franc, Tavčarjeva 4, Škofja Loka 7452 Ugodno prodam VVARTBURG, letnik 1969. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure, v nedeljo ves dan. Markovič, Groharjevo naselje 4, Škofia Loka 7453 VVARTBURG de lux, letnik n?T7 prodam. Tel. 24-191 Prodam osebni avto FIAT 85C letnik 69, registriran do junija 1979 Golob Andrej, Begunje 26 D 745c Zelo poceni prodam R 4, letnik 1971, cel ali po delih. Olševek 361 743« AMI 8, letnik 1971, registriran oc 25. 9. 1979 - ugodno prodam. Ma> cinger Jože, Ribno 104, Bled Prodam RENAULT 4, starejs letnik, odlično ohranjen, po generi. nem popravilu, registriran do februarja 1979. Kunčič Sašo Naki 185 FIAT 125, registriran do julija prodam. Ogled v soboto poj Bitenc, Kropa 103 Prodam NSU 1200, letnik 11 Tomažin, Podlubnik 159/4, Skc Loka Prodam osebni avto WART BURG TURIST, letnik 1969 Tek fon 064 60-419 od 18. do 21. m 74t Prodam ZASTAVO 750 po de& Križnar, Sv. Duh 137, Škofja Loki Prodam FIAT 850 special lettri 70. Ogled vsako popoldne od 10 i dalje. Stare Alojz, P odjel je 12 Srednja vas, Bohinj jgg Prodam NSU celega ali p0 delii Bobovk 10, Kranj Prodam LADO, letnik 1972. I-formacije po tel. 21-800 Prodam VVARTBURG 353, j« nik 1976, registriran 16. 9. f prevoženih 21.000 km in zelo dobe" črnobel TELEVIZOR znamke PY cifik. Naslov v oglasnem oddeii- Prodam RENAULT 12, letnik v dobrem stanju. Ljubljanska Kranj 74$- ZASTAVO 750/65, vozno, poc» prodam. Markovčič, Hlebce Nr Lesce 7^ Ugodno prodam avto 2 CV-: (spaček) letnik 1975. Ogled je može: vsak dan od 15. do 18. ure. Erxnoi nik Bogdan, Žiri 101 7^ Prodam NSU 1200 C. Knaie. Bohinjska Bela 111 Prodam BMW 1600. Ogled v*--dan popoldne. Jenko, Sp. Otok 1 Radovljica Prodam ZASTAVO 101, registn-< no, v voznem stanju. Sp. Brnik 63 Cerklje Prodam MOPED na 2 or*^ Bobnar, Cerklje 288 Piodam ZASTAVO 101 letu* -Cerklje 208 ' Prodam ŠKODO 1000 mb \Jtv 1967. Gale Maks, Virmaše 9,Sy5 Loka POSESTI Ugodno prodam GOZDNE F\x CELE v k. o. Visoko v izmeri I kv. m in 7668 kv. m ter v k Preddvor 3956 kv. m. Informa. dobite pri Šiling Drago, K ran i L«f stikova 2 razširjena in prenovljena tovarniška prodajalna .CDetefca PRI BENCINSKI ČRPALKI V TRŽIČU odprta 2101978 vam nudi - vse vrste obutve po znižanih cenah - širok izbor modne obutve - usnjene konfekcije in galanterije - izdelke za šport in rekreaci|o - vse vrste igrač - prodaja na potrošniški kredit SKRB ZA VAŠE UDOBJE 19.stran GLAS V veleblagovnici Globus v prodaji V veleblagonici Globus v prodaji modna konfekcija — otroška — ženska — moška jesen — zima 1978/79 športni izdelki po ugodnih cenah — moški smučarski komplet Vršič po 1.020 din — moške vetrovke Prilep po 680 din — otroški smučarski kompleti od 500 do 730 din V veleblagovnici Globus v prodaji V veleblagonici Globus v prodaji Oddam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku 7476 Prodam GOZD v k. o. Šmartno. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 7477 V centru Kranja prodamo HIŠO, primerno za obrtno dejavnost, naslov v oglasnem oddelku 7478 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja (4 km). Oglasite se popoldne na naslov: Sretenoski, Cesta Gorenjskega odreda 14/11, Kranj 7479 Kupim zazidljivo PARCELO za vikend na relaciji Senično —Preddvor. Jančigaj Tone, Gorenjska cesta 12, Mengeš 7480 Hokejska sekcija Kokrica vas vabi vsako nedeljo na ples ob 16,30. Igra SELEKCIJA 7490 Vsako soboto od 1830 do 22.30 mladinski PLES v Podbrezjah. Igra ansambel ŽAREK. Med odmori predvajamo FILME (super 8) 7491 •OBVESTILA i STANOVANJA Mlada zakonca vzameta enosobno STANOVANJE ali kaj podobnega v najem za daljši čas. Ponudbe Pošljite pod šifro Kranjčana 7481 Kupim ali vzamem za daljši čas v najem SOBO, KUHINJO (nišo), KOPALNICO z WC nekje v Bohinju — Bohinjski Bistrici, Ribčevem lazu, Stari Fužini, Srednji vasi, "kancu. Naslov v oglasnem oddelku 7482 Bodoča zakonca iščeta SOBO v okolici Kranja proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 7483 Lepo opremljeno, centralno ogrevano SOBO s souporabo sanitarij in »uhmje oddam mlademu in poštenemu dekktu v Škofji Loki za ntojhno pomoč v kuhinji in enkrat tedensko pri pospravljanju, ponudbe P°d Škofja Loka 7484 - zaposlitve mm Iščem dobrega INŠTRUKTORJA NEMŠČINE in NOVE MATEMATIKE za 8. r. osnovne šole v Pre-dosljah. Naslov v oglasnem oddelku 7485 Lahko pomagam upokojenki ali upokojencu. Ponudbe pod Medicinska **tra 7486 Iščemo varstvo na domu za 8-me-sečneea fantka. Mohorič, Kidričeva 41, Škofja Loka 7487 Iščem skupino za izdelavo fasade (teranova aji bavarsko) na novi hiši v okolici Kranja. Ponudbe pod Oktober 78 7488 Takoj zaposlim delavca v kovin-*i stroki. Štern Blaž, Gorice 2, Golnik 7502 Popravljam vse vrste hladilnikov. Oglasite se na tel. 60-801 7341 RAZPRODAJA eno leto starih KOKOŠI bo v soboto, 7. oktobra, in nedeljo, 8. oktobra, pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 7492 Gostilna Zupin Ciril, Grad 14, Cerklje, prične z rednim obratovanjem v nedeljo, 1. 10. 1978. Delovni čas od 7. do 22. ure. Četrtek zaprto. Obiščite nas, postregli vas bomo 7493 Kranjčani! Pooblaščen SERVIS z najmodernejšimi sredstvi vam nudi usluge na domu: čiščenje preprog, tapisoma ipd.,' tudi po celi Gorenjski. Oglasite se na telefon 22-043 od 14. do 20. ure 7494 IZGUBLJENO V ponedeljek, 25. 9. 78, med 15. in 16. uro sem izgubil moško TORBICO na relaciji Globus —Knjižnica — Gimnazija. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov, ki je v dokumentih 7495 V ponedeljek, 25. 9., od 16. do 17. ure sem od Pungrata do Merkurja izgubila žensko zapestno URO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 7496 Zlato SPONKO, drag spomin, izgubljeno na poti do pokopališča, vrnite proti nagradi. Sajovic, Moša Pi-jade 10, Kranj 7503 *c»,,twc mmm Fant srednjih let, iz lepega kraja na Gorenjskem, želi spoznati zdravo dekle 28 - 32 let, ki zna voditi samostojno gospodinjstvo. Cenjene ponudbe oddajte pod Slovenka 7498 Akademski komorni zbor iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce od 18. do 35. leta starosti. Sprejem je vsak ponedeljek in četrtek v mesecu septembru ob 19.45 v pevski sobi Gimnazije Kranj. Vabljeni! 7075 GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse. za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. Takoj zaposlim VKV SLIKO-PLESKARJA za vodenje skupine 6 delavcev ali K V slikopleskarja (sku-pinovodjo) z najmanj 5 leti delovnih izkušenj. Slikopleskarstvo Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, K ranj 7287 Sprejmem dekle, ki bi rada tiada Ijevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, ji pomagam. Resna ponudba Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana iOSTALOI PRIREDITVE 00 ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. un. Igra SELEKCIJA 7489 Janka Kavar, Gradnikova 95, Radovljica, izjavljam, da nisem plačnik dolgov za Kavar Antona, stanu-jočega Gradnikova 95. Radovljica 7497 ZŠAM Tržič organizira večerno šolo za pridobitev poklica voznik. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Prijave sprejema in informacije daje do 10. oktobra Jože Goričan. Tržič, Ročevnica 35 7289 Delovna organizacija AVTOKOVINAR Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja po sklepu delavskega sveta LICITACIJO ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV Ogled osnovnih sredstev je mogoč dan pred licitacijo od 8. do 10. ure v prostorih obrata na Kidričevi c. 51. Licitacija bo 4. 10. 1978 od 8. do 10. ure v prostorih obrata na Kidričevi c. 51. Prometni davek plača kupec. Pred pričetkom licitaciie je treba plačati 10-odstot-no varščino od izklicne cene. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Radovljica objavlja prosta dola in naloge BLAGAJNIKA DINARSKO-VALUTNE BLAGAJNE v enoti Radovljica Pogoji potrebni za opravljanje dela: znanje, ki ga daje ustrezna 4-letna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Opis dela. sprejemanje, hranjenje in izdajanje domače in tuje valute I« poslov LB Radovljica Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov ni m časom Delo blagajnika dinarsko-valutne blagajne v dveh izmenah Vloge sprejema oddelek splošnih Temeljne banke Gorenjske — PE 1 5 dni od dneva objave Vlogi naj kandidati priložijo: — življenjepis — fotokopijo spričevala — potrdilo o nekaznoyanju Kandidati morajo pogovorno obvladati slovenski jezik. O izbiri bomo kandidate obvestili v predpisanem roku Izdaj« CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj. Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-.'11999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din polletna 160 din, cena za 1 številk, v kolportazi 4,dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. .o n ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektronike in elektromehanike KRANJ n. sol. o. TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL, KRANJ objavlja prosta dela in delovne naloge diplomiranega inženirja elektrotehnike za dela pri razvoju programske opreme za novo centralo sistema METACONTA 10 CN. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, — uspešno opravljen psihološki test, — pasivno znanje angleščine, Zaželena je starost do 30 let in odslužen vojaški rok. Novemu sodelavcu bomo nudili: — 6-mesečno šolanje v svojem razvojnem laboratoriju, — 6 do 12-mesečno strokovno izpopolnjevanje v tujini, — strokovnosti in delovnim rezultatom ustrezno nagrajevanje Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. SOZD Alpetour Škofia Loka TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge: IZMENOVODJE za vodenje dela v izmeni Pogoji: SS izobrazba — tehnična ali delovodska šola avtome- hanske stroke, 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo 2 meseca. DEFEKTATORJA za ugotavljanje okvar in razstavljanje sklopov Pogoji: VK avtomehanik ali avtomehaniški delovodja, 2 delovnih izkušenj Poskusno delo 2 meseca leti DVEH G UMA RJE V za opravljanje gumarskih del Pogoji: NK delavec, tečaj za gumarja, 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo 1 mesec Za opravljanje navedenih del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili pošljejo kadrovskemu oddelku SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b — 15 dni po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. OBLETNICA V sredo je minilo leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, dedek in stric BLAŽ PAVLIN Ohranimo ga v spominu. Vsi njegovi! Kranj, Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in tasta JANEZA DEBENCA se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom za podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo dr. Jožetu Debeljaku, duhovščini in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi delovnim organizacijam Sava Kranj, Gradiš, Jelovica, Iskra — Reteče, Šolski center, Alpetour, Gorenjska predilnica, Stanovanjska skupnost, upokojencem Jelovice, RK Jelovica. Žalujoči: žena Roza, sinovi, hčere, tašče, zetje, vnuki in pravnukinja Z Murko in Glasom do morja Člani naborne komisije v klepetu s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Mladinci pred naborno komisijo Vojaška knjižica in nagelj Nabor je za vsakega mladinca pomembna življenjska prelomnica. Z določitvijo roda in službe v naših oboroženih silah je potrjena zrelost, hkrati pa je vsakomur zaupana osnovna pravica in dolžnost braniti domovino. Prijetno delo pa ima tudi naborna komisija, če prednjo stopajo fantje, ki se zavedajo poslanstva vojaka in korajžno povedo, v kateri rod in službo bi želeli in so zdravi ter fizično dobro pripravljeni! Kako je bilo na jesenskem izletu naročnikov? Samo ena beseda je dovolj dobra za to: ODLIČNO! No, sicer je pa Se vedno bilo tako, kadar je bila tu Murka, pa Pepca in Tončka. Avtobus vsakokrat dobesedno razganja od smeha. Saj smo komaj malo resno vzeli Socerb in se potem pri hrastoveljskih freskah spogledali z vso resnostjo življenja in se Se enkrat prepričali, da bo žena z belo koso tudi za nas . . . Toda kaj bi to danes! Kdo bi mislil na to! Zunaj je polne trte črnega kar k tlom vleklo in je pri domačinih tako zapeljevalo tisto v sodih, da jih je nepremagljiva žeja nekaj kar potegnila iz avtobusa in sam vrag jih ne bi več odlepil od zidanice ... V Istarskih toplicah smo malo poduhali žveplo iz zdravilnega bazena, le bolj od daleč, saj se je že hudo mudilo in so kuharice v Murki-nem domu v Umagu že težko čakale, da pridemo, da ne bo vse postano ... Pa smo Se ujeli pravi čas in poSteno privezali duSo. Ampak ta Murka je od muh. Pripravila nam je vsem tako presenečenje, da ga tile naSi naročniki, ki so zdajle Sli na pot, ne bodo nikoli pozabili! Vsak Gorenje, ta prav, ima zagotovo cokle pred hlevom, kajne. No, ko smo bili Se na Gorenjskem, je dobil vsak svoje cokle, čisto ta prave, iz prave kra-vine in lesa, pa štamperle in kajli kruha z domačo gnatjo. Ni nam bilo hudo, kajne? No, cokle seveda niso bile umerjene na vsako nogo, pa je bilo potem v Murkinem domu v Umagu toliko več veselja, ko smo iskali vsak svojo številko in je Jože Malej, vodja razvojnega oddelka v Murki, vsakemu lepo na coklo vžgal ime in prvo črko priimka tako, da jih ne bo mogoče zamenjati. Ko smo pa že na morju, pa dobro de slamnik, saj sonce je bilo vroče, kljub septembru. Tudi na to so mislili pri Murki in vsak od nas je dobil Se lep sombre- Kranj — Več sto mladih fantov vseh poklicev in znanj je od 20. septembra dalje stopilo v Kranju in v Cerkljah pred naborno komisijo uprave vojaškega okrožja in občinskih organov zadolženih za ljudsko obrambo. Njim bodo sledili vrstniki iz drugih gorenjskih občin in končana bo pomembna družbena akcija, ki potrjuje naša prizadevanja za podružabljanje ljudske obrambe in obrambnih priprav nasploh. Minevajo časi klasične vojaške »Stelnge«, ko so mladci pogosto negotovo stopali pred komisijo in trepetali, v kateri rod in v katero službo oboroženih sil bodo dodeljeni. Danes je nabor za vsakega mladinca pomembna življenjska prelomnica in tudi zaključek obdobja zorenja. DEŽURNI NOVINAR *B? 21-860 Vendarle napredek - Na sedežu Organizacije združenih narodov v Nevv Yorku se sestajata v okviru pogajanj o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja zunanja ministra SZ in ZDA Gromiko in Vance. Pričakujejo, da bo že jutri sklepni pogovor pred sprejemom sporazuma. i>a katerem utegne sodelovati tudi predsednik Carter. V Italiji se bohoti terorizem — Čeprav uradnih glasov od pripadnikov Rdečih brigad, ki stopnjujejo aktivnost, še ni. pa vendarle v Italiji sklepajo, da so gardisti smrtno ranili poslovodjo poslova Inire firme Lancio in minirali tire podzemske železnire v Milanu. Tanzanijski gostje na Gorenjskem - Danes (četrtek) je delegacija tanzanijske skupSčine obiskala Ljubljano in se med drugim pogovarjala s predsednikom slovenske skupSčine Milanom Kučanom in republi- j Skim sekretarjem za mednandne odnose : Marjanom Osolnikom. Govora je bilo o sa- j moupravnem in 'delegatskem sistemu ter i sodelovanju med neuvrščenimi in manj razvitimi državami ter Jugoslaviji Gostj*' Pohajajo tudi na Gorenjsko. Obiskali bodo kranjski Tekstilindus, Radovljico in Bled. nato pa odpotovali v Primorje. Dve nesreči — Stalna služba Uprave javne varnosti nam je sporočila, da sta se danes (četrtek) pripetili dve prometni nesreči v Šenčurju in v Škofji Loki. Težjih poSkodb ni bilo, čeprav je gmotna škoda presegla 40.000dinarjev Jože Košnjek _y Nabor je trenutek, ko mladinec spoznava, da mu flružba prepušča pomembno dolžnost in pravico obrambe domovine ter prevzem tradicij narodnoosvobodilnih enot, predhodnikov oboroženih sil SFRJ. Nabor je za mladinca priložnost, da prijateljsko spregovori s predstavniki oboroženih sil in na osnovi svojih znanj in strokovnosti pove, v kateri rod in službo bi želel, da bi bilo njegovo poslanstvo jugoslovanskega vojaka čim popolnejše. Prijetno je potem seči v roke članom komisije, sprejeti vojaško knjižico in pripeti značko nabornika, ki so jo letos prvič uvedli v Kranju. K vsemu temu pa sodi obvezno tudi nagelj, pa tudi uric veselja, ki naboru običajno slede, fantom ni odrekati! Obilo dela terjajo priprave na nabor. Vrstijo se testiranja, zdravniški pregledi in predavanja. Mladi z vseh plati spoznavajo vojaški poklic. V kranjski občini sta oddelek za ljudsko obrambo in občinska konferenca ZSMS uspešno opravila to delo. Naborniki so se pred naborom tudi zbrali v kinu Center, kjer sta jim govorila predsednik kranjske skupščine Stane Božič in predstavnica mladinske organizacije Marjeta Bren, sledil pa je kulturni program in filmi o Titu in naših oboroženih silah. Razen tega je bilo Se obilo drugih priložnosti za pogovor z mladimi naborniki, med naborom samim pa so jih tako v Kranju kot v Cerkljah, kjer se za nabor predstavniki kraja vedno izredno dobro pripravijo, stalno obiskovali zastopniki skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in JLA, ki so poskrbeli za filme. Ni se torej čuditi, če je nabor 100-odstotno uspel in je manjkal menda le eden in Se ta iz upravičenega razloga. Vzpodbudno pa bo brez dvoma tudi poročilo o naboru, ki ga bo obravnaval svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine: fantje so večinoma zdravi in fizično dobro pripravljeni za oborožene sile ter pripravljeni na ta korak! Besedilo: J. Košnjek Foto: F. Perdan Tudi starosta naših izletov, Zoreč Črtomir, je zadovoljen pod Murkinim slamnikom. Najstarejši naročnik na izletu, Franc Tavčar, je prišel prav iz Spodnjih Danj. Ko je že hotel odpovedati GLAS, smo ga izžrebali. Zdaj pravi, 'da bo Glasov do konca. Naša najstarejša naročnica Pič-manova Jera iz Britofa pri Kranju pa je povedala, da je bila svoje čase tudi naša dopisnica. O Beli, njenih ljudeh in navadah je pisala. Enkrat je celo dobila honorar in »ta lep« koledar. ro tamle iz Mengša. »Ja, kaj takega pa še nikoli! Od nog do glave ste nas oblekli,« je bil presrečen tisti naročnik iz Zbil j pri Medvodah. Pepca in Tončka sta se Sli še malo stare Stacune, na pomoč jima je priskočil Se Šofer in zdaj je od smeha razganjalo tudi Murkin dom, ki sicer leži v lepi, mirni okolici. Kranjci smo pa Kranjci. Kdo bi nam zameril. In »Klobuk pa še cokle! Murka je pc res fejst firma,« se je Mar 9amc smejalo Francu Potočniku h Škofje Loke, ko mu je Jože pravkar vžgal na cokle njegom im* pesem tudi mora biti po dobrar vinčku. S težavo smo se potem sort-vili spet v avtobus pa v meatodr pristanišča, kjer smo v coklah ir velikih slamnikih vzbujali velik radovednosti. Morda tudi smeha r-kaj nam mar. To je bil naš dan* Fotografije in teksr Danica Dolenc Pepca in Tončka, veseli Murkini dekleti, ki jima dobre volje- ništaH m zmanjka. _ r-— ; —- »DER SCHLUSSEL NA EXPRESS« Kranj — Za trgovino Globus, se pravi, na sredi našega Kranja so v express popravljalnici in ^ delovalnici ključev poskrbeli, da se kranjsko ljudstvo lahko teme Ijito seznanja z nemščino. Ko boste namreč dobili potrdilo, s fra. terim se boste pozneje vrnili po ključe, lahko črno na belem, oM konkretno: plavo na rumenem, preberete: »Ausgabe der Schlus sel nur gegen diesen Abschnitt* in na drugi strani, da vam bo bol/ jasno, da lastnik ima potrdilo o izdelovanju ključev, piše: »Hier-mit beseheinige ich, dass ičk berechtigt bin, nach 243 und 3& StGB diese Schliissel anfertigen zu lassen«. V rubriki tega odličnega nemškega potrdila je seveda še obvezni Name in Wohnort in da dvojezičnost res ne bi čisto izostala, je izdelovalec ključei pritisnil pod Name svoj pečat začuda v slovenščini. »KJER STE TANKALI, PA ŠE PUMPAJTE!« Kranj — Oglasila se je K ranj -čanka in povedala naslednje: »Bila je nedelja, 24. septembra, okoli dveh popoldne, ko sva se s prijateljico peljali mimo Nakle-ga. Fička je začelo malo zanašati, zato sva se odločili, da pregledava gume in se zapeljali na bencinsko črpalko Petrola v Naklem. Uslužbenca sta imela delo, zato sva nekaj časa počakali, ko pa je odpeljal zadnji voznik, je uslužbenec, ne meneč se za naju, odšel v svojo pisarno. Sla sem noter in ga poprosila, če mi lahko pregleda zračnice in jih napolni, če je potrebno, a se ni niti ozrl. Še naprej sem moledovala, pa ni bilo nič, kvečjemu odgovor: »Kjer ste tankali, pa .-Se pumpajte!« Tak tako! Če že nimajo ti Vetrolovi uslužbenci v delovnih opravilih in nalogah zahtevanih pumparskih uslug, bi biti lahko za spoznanje vljudnejši tudi do voznikov, ki pri njih redno ne tankajo. Če slučajno voznica ne ve, kako in kaj, je najbrž prvi, ki naj bi ji pomagal, prav uslužbenec, čeprav ji te pomoči ne bi odrekel nihče od pametnih voznikov. Kako daleč pa so Ae od tega, da bi bili kavalirski! Lahko rečemo, da smo brez besed od samega ljubega ogorčenja, lahko pa tudi rečemo, da bi mu nekaj fickov skupaj vrgu\ «fe bi si kupil tiste papirčke. Ker pa najbrž z dobrodelno akcijo ne bo nič, naj prva pristojna služba r občini vzame pot pod noge in ga prisili, da na express vzame iz prometa vse Schlussle in Abs^k nitte, ki jih tako obilno razdaja našemu Kranju. Nabornike je obiskal predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in se z njimi pogovarjal o vsakdanjih problemih in nalogah, ki jih čakajo v oboroženih silah. Petdeset parov cokel podpisati, ni majhna reč, pa vsakemu se je tako mudilo. Toda Jožetu je šlo delo hitro od rok.