Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Posamezna Številka Din 1,—. štev. 28 Upravništvo in uredništvo »D O M O VI N E« L|ubl|ana, i.«.*.!, Knaiijeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 1211313 VS3K CCttfeK Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711. * _ Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar. Za petletko ali desetletko kmetijske preosnove O obsežni preureditvi, ki jo pripravlja vlada, je izšla v časopisju že dolga vrsta razprav, dasi sicer z odločujočih mest še niso izdali smernic za vso to nameravano pre-osnovo socialnega in gospodarskega ustroja v naši državi. Cujejo se glasovi, da preureditev ne bo tako nagla in korenita, da bi pomenila popolno pretrganje zveze s preteklostjo. Zagrebško časopisje piše, da se bo hkra-tu izvršila tudi politična preureditev. Najprej dobi po tej vesti Slovenija svojo banovino, nato pa Srbija. Prepiranje med Srbi in Hrvati glede Bosne in Hercegovine pa se bo baje končalo tako, da dobi tudi ta dežela svojo samostojno upravo. Predvsem važno bi bilo vedeti, kako bo z gospodarsko preosnovo v naši državi. Ni dvoma, da je temeljita gospodarska preosnova že dolgo potrebna na vseh straneh. Seveda je o tem težavno razpravljati, ker v javnosti še ni znano, kaj in kak'o misli vlada. Menimo, če gre za neko res korenito preosnovo, da bi moralo veljati pri tem prav preprosto načelo: Vsakemu državljanu mora biti omogočeno, da bo imel svoj kos kruha doma. Ne manjka nam naravnih zakladov, samo dvigati jih ne znamo, ker imamo mnogo premalo sposobnih strokovnih ljudi. Najbolj pereče je v našem gospodarskem ustroju kmetijsko vprašanje, saj smo v glavnem kmetijska država. Kadar ima kmet denar, ga imajo vsi ljudje. Ta pregovor nam preprosto pove, da so ob kmečkem blagostanju sami po sebi deležni blagostanja tudi drugi sloji. Kar nepojmljivo je, da se je vsa povojna leta tako zelo zanemarjalo kmetijstvo. Dogajalo se je to pač zaradi tega, ker ni bilo ljudi s pobudami. Če pa so že bili takšni, ni bil njih glas toliko močan, da bi ga slišala trmasta ušesa odločujočih čini-teljev. Poznamo vrsto držav, ki so z vsemi sredstvi povzdignile kmetijstvo in povečale pridelek na prav nerodovitni zemlji. Pri nas doslej še ni padlo nikomur na um, da bi se resneje lotil tega vsekakor težavnega in z eno potezo peresa gotovo še nerešljivega vprašanja. Kdor je kaj o tem pisal, so se mu smejali v obraz. Govorili so o bujni domišljiji in vse je ostalo pri starem. Zgledi umnega kmetovanja v raznih tujih državah, zlasti tudi v Rusiji, nas niso krenili s potov našega neuspešnega pisarniškega pospeševanja kmetijstva. Dobili smo sicer razne kmetijske ustanove, tako kmetijske zbornice, a njih dela ni nikjer videti, ker v ozadju vsega tega kmetijsko pospeševalnega dela ni nekih določenih smernic. Napraviti se mora določen načrt, ki bi moral veljati za vso državo ne glede na upravno razdelitev, ker le tako bi bil uspeh zagotovljen. Tak načrt naj bi se izvršil v petletki ali pa desetletki. Važno je pri tem, da bi bili izvrševalci načrta najsposobnejši strokovnjaki, a ne politični ljudje. Strokovno delo, važno za več kakor tri četrtine jugoslo-venskega prebivalstva, ne sme biti mlačev prazne politične slame, zaradi katere smo porabili že toliko sil, da bi si z njimi že lahko davno zgradili raj blagostanja. Kadar bi se zamisel presnavljanja kmetijstva začela izvajati po načrtu in pod vodstvom strogo strokovnih ljudi, bi tudi pri nas vstali Mi-čurini in Burbanki, zakaj prepričani smo, da imamo nekaj nadarjenih, v kmetijstvu izobraženih ljudi, ki bi mogli s svojim znanstvenim delom lepo dopolnjevati veliko delo za napredek našega kmetijstva. Državo čakajo velike naloge »Narodna odbrana« objavlja uvodnik o nalogah, ki se postavljajo v zdajšnih resnih časih same po sebi na dnevni red našega javnega življenja. Med drugim piše: »Doživljamo konec svobodnega gospodarstva. Novi časi terjajo nov socialni in gospodarski red, v katerem bo imela država prvo in glavno besedo. Državi se postavljajo od dne do dne večje in odgovornejše naloge. V prvi vrsti bo morala država uvesti take gospodarske in socialne preosnove, da bo prišlo načelo narodne vzajemnosti do polnega izraza. Veliki dogodki okoli nas bodo gotovo imeli globok vpliv tudi na naše domače življenje. Naši državi je nujno potrebna temeljita preosnova vse naše javne uprave. V državi, ki jo je ustvaril narod za ceno toli* kih žrtev, mora imeti prvo besedo narod. S svojim zdravim nagonom bo usmeril državo na tista pota, ki bodo najboljša in najpri-kladnejša. Naši državi pa je prav tako potrebna temeljita preosnova našega gospodarskega reda. Tako nujno potrebna je, da je ni mogoče odlagati. Odgovorni činitelji se morajo tega zavedati, kajti čas beži in mnogi že zamujeni trenutki se ne bodo nikdar več povrnili.« Odkod zaostalost našega kmetijstva Prav priljubljena je bila po voini bahava beseda o visoki stopnji slovenskega kmetijstva. V primerjavi z drugimi kraji naše države je bila tedaj ta beseda še nekako upravičena. Kakor pa velja za človeka res- nica, da leta tečejo in nič ne rečejo, velja isto v polni meri tudi za kmetijstvo. Če pogledamo danes po državi, najdemo okoliše, ki so nas že dohiteli, če niso celo naprednejši v kmetovanju. Bridko je to spoznanje, za- to se je vredno povprašati, kje so vzroki naše zaostalosti. Povprečno pa je seveda vse kmetijstvo v državi precej zaostalo. Nam manjka predvsem stikov s tujino. Razne koristne kmetijske novosti prihajajo k nam celo le v obliki izvlečkov iz tujih strokovnih knjig in listov z večletno zamudo, če sploh pridejo. Noben činitelj pospeševanja našega kmetijstva ne razpolaga z zadostnim tujim kmetijskim strokovnim tiskom ali pa ga sploh nima. To velja za vse od najvišjih ustanov pa do bednega kmetijskega referenta na srezu, ki jim je arhiv ministrstva za kmetijstvo edini brevir strokovnega napredka. Čez cela tri leta izve iz njega, da je izšlo na primer prvo izčrpno delo o oplemen je vanju konoplje v Moskvi. Če ima strokovnjak denar in zanimanje za to ali slično knjigo, jo morda zdaj naroči, toda dobi odgovor, da je že davno razprodana. Tako stoje poklicni prvoborilci za kmetijski napredek žejni pred praznim studencem in kmet zaman čaka od njih iive vode. Napačno bi pa sodil tisti, ki bi iz tega edinega vzroka podelil našim kmetijskim strokovnjakom že kar vesoljno odvezo. Ne, to ne gre, ker bi zadevna pobuda lahko prišla z višjih mest. Vse premalo so pobudni vrhovni kmetijski strokovnjaki, ki gredo z zaprtimi očmi celo mimo uspehov kmetijskega napredka, ki se je v tej ali oni zanogi že uveljavil pri nas. Tako na primer pri krompirju, kjer je neka naša banovinska ustanova sama dognala uspešno popravitev izroje-nega krompirja (obe naši sorti spadata sem), če se po ruskih dognanjih seje šele v poletju za seme za drugo leto. Zdaj je bil čas, da bi se že letos uvedla ta koristna novost v zadnjo našo vas. Vprašamo prizadete, zakaj se to ni zgodilo. Sličnih primerov je bila v zadnjih letih dolga vrsta. Sicer pa boleha naš kmetijski napredek predvsem za nezaupanjem nevernega Tomaža. Široki svet sprejme po dolgoletnih izkušnjah ugotovljene novosti in jih uvede v prakso. Pri nas se pa celo za takšne primere še le pomenjkujejo strokovnjaki, ali bi tudi izvedli poizkus, za katerega jim manjka vsega: znanja, denarja in časa. Prav kakor da bi moral začeti elektromonter pri Galvanijevib žabjih krakih. Kmetijsko pospeševalno delo sestoji pri nas le iz jalovih številk in preležaaega papirja, namesto, da bi imelo žive stike s potrebami in željami kmetijstva. Se v tistih redkih naklonitvah iz javnih sredstev za gnojišča, plemenjake in slično ni pravega načrta, zato nimajo s kmetijskim napredkom nikake zveze. Našemu kmetu je najbolj treba pametne in močne strokovne roke, ki bi ga po načrtu in s poudarkom vodila spet v vrste naprednih tovarišev drugih držav. Vinska letina v Banatu to® zel® slaba Morda bo za vinogradnike drugih pokrajin zanimiva vest, da je stanje banatskih vinogradov, ki so navadno huda konkurenca vsem drugim vinom v državi, letos zelo slabo. Pravijo, da vinogradi v južnem Bana tu že več desetletij niso obetali tako slabo kakor letos. Vsi znaki kažejo, da bo povprečni pridelek znašal letos kakšnih 10 do 15 hektolitrov na oralu, medtem ko je v prejšnjili letih dosegel povprečno 30, pa tudi 50 hI. Razen tefja otežuje položaj vinogradnikov še podraženje vinogradniških potrebščin. Tako se je podražila modra galica za 20, a rafija za 100 odstotkov. Primanjkuje tudi delavcev, ln še te je treba draže plačevati. Mezda za moško delovno moč znaša 40, za boljšega delavca tudi po 70 din, a za žensko delovno moč okoli 30 din. V okolici Vršca so imeli nedavno hudo točo, ki je napravila velikansko škodo na 1200 oralih. Najslabše je stanje v Gudurici, kjer bo v najboljšem primeru dosegel letošnji pri- delek vina komaj 10 odstotkov povprečnega pridelka. Na vinskem tržišču se ugodno občuti posredovalno nakupovanje Prizada. V preteklih treh mesecih je bilo iz Banata izvoženo 300 vagonov vina. Nerazprodane zaloge se cenijo: v Vnšcu na 500, v Gudurici na 100, v Beli Crkvi na 100 vagonov. Od te količine se bo do trgatve porabilo kakšnih 70 do 80 odstotkov. Vinska letina letos nikjer v državi ne bo obilna, zato se vinogradniki čudijo, da je tako slabo povpraševanje po vinu. Kaj pravi dr. Maček o hrvatskem kmečkem gibanju Podpredsednik vlade dr. Maček je imel daljši razgovor z zagrebškim novinarjem Konjhodžičem. V svojem razgovoru je dejal dr. Maček med drugim, da je nastopil čas, ko bomo morali spremeniti tiste naše pokrajine, katere mora ostala država prehra-nievati s podporami, v pokrajine, ki se bodo lahko same preživljale. V teh pokrajinah je na stotisoče hektarov dobre zemlje, ki jo je treba samo izboljšati. Potrebni načrti so -že sestavljeni in bi bilo treba samo začeti delo. Dr. Maček je dalje opozoril na to, da je danes v banovini Hrvatski skoraj milijon kmetov, ki imajo za prehrano svoje družine premalo zemlje. Naposled je še dejal: Kmet je nosilec napredka in prosvete. Kljub temu pa je bil tisočletja človek zadnje vrste. Najprej so ga izrabljali kot sužnja, pozneje kot tlačana, zdaj pa izrabljajo kot orodje nepravičnega in nevzdržnega industrijsko-kapita-lističnega reda. To vse sta že davno ugotovila velika hrvatska in slovanska modra moža pokojna brata Radiča. Iz njunih misli se je porodila tudi miselnost hrvatskega kmečkega gibanja. Na kraju se je dotaknil dr. Maček vpliva hrvatskega kmečkega gibanja na razpoloženje srbskih, slovenskih in bolgarskih kmetov. »Velike misli, kakor jih ima v ?ebi hrvatsko kmečko gibanje, ne morejo ostati brez vpliva na druge narode. Želim, da bi bratski srbski narod spoznal smisel hrvatskega kmečkega gibanja in se prepričal, da vsebuje prav za prav samo to, kar nosi sam že stoletja v svoji duši.« Naši odnošaji do Italije in Nemčije so dobri »Hrvatski dnevnik« se bavi z Gaydovo knjigo »Kaj hoče Italija«. Po orisanju njene vsebine pravi glavno glasilo dr. Mačka: »Zme om Smo razumeli upravičene italijanske težnje na Sredozemskem morju in v Afriki. Zmerom smo se tudi zavedali velike vloge Italije v novi Evropi. Zaledje Italije je ostalo vgrno in mirno, kakor to ustreza koristim cbeh sosed na Jadranu. Jamstvo, ki ga je Italija dobila z jadranskim dogovorom, se je izkazalo za trdno ob največji preizkušnji v teh dneh. Pokazalo se je v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo kot osnovni kamen in takšno bo tudi ostalo. Tudi ob ru- munski krizi se je pokazala enakost stališč Italije in Jugoslavije. Tako se je ohranil mir na Balkanu, kar je v korist Italije, Jugoslavije, Nemčije in vsega jugovzhoda. Ko se bo na novo uredil položaj v Evropi, bo treba računati, da bo tudi tedaj jadranski dogovor ostali docela v veljavi. Jugoslavija je s sporazumom med Srbi in Hrvati dosegla svoje notranje ravnovesje. Ta sporazum je najvarnejše poroštvo tudi za jasno zunanjo politiko v smeri ohranitve čim boljšega razvoja naših odnošajev do Italije in Nemčije. Obstreljevanje Anglije z nasprotne obale je mogoče Švicarski dnevnik »Basler Nachrichten« objavlja tale razmišljanja: »Znano je. da znaša razdalja med francosko in angleško obalo ob Kanalu na najožjem mestu, to je med Calaisom in Doverjem samo 35 km, sredna oddaljenost ob vsej obalni dolžini od Ostenda do Cherbourga pa okoli 100 km. Oddaljenost 100 km pa za moderne obalne topove ni več nedosegljiva, da niti ne govorimo o skromni razdalji 35 km na najožjem mestu. Znano je, da so Nemci v svetovni vojni obstreljevali Pariz iz razdalje 120 km. To početje je bilo za tedanje čase nekaj posebnega in niso mogli dognati, kako je bilo to mogoče. Po vojni se je izkazalo, da so uporabljali dolgocevni top. Danes pa ni razdalja 120 km za topovsko obstreljevanje nikaka težava. Dosegel jo je na primer francoski daljnostrelni top kalibra 210 mm, katerega cev je dolga 23 m. S takšnim topom bi torej Nemčija mogla danes obstreljevati ne le vso južno obalo angleškega otočja, temveč iz Calaisa ven tudi londonska predmestja. Spet se govori o nekem skrivnem orožju Nemcev, zato ni izključeno, da gre prav za takšne daljnostrelne topove, katerih raba v Franciji ni bila potrebna. V zaščiti takšnih topov bi nemško izkrcanje na angleški obali ne bilo tako nemogoče, kakor se to zdi v prvi trenutek ob misli na angleško brodovje. Vprašanje je le, ali ima Nemčija toliko takšnih topov, da bi z njimi čisto obvladala vso južno Anglijo.« Maginotova črta je bila usodna za Francijo Soglasno z mnogimi visokimi francoskimi vojaškimi osebnostmi, so tudi mnogi tuji poznavalci francoskih razmer mnenja, da je bila Maginotova črta nesreča Francije. Ar-madni poveljniki in mnogi višji oficirji so vedeli, da ni mogoče zavzeti to črto, kjer so bili vsi tako dobro spravljeni in so v varnem skrivališču snovali obrambne načrte. S teirfrJ je izginjala napadalnost francoske voiske in je nastala nebrižnost, ki se je prenesla tudi tja, kjer ni bilo Maginotove črte. Le tako se je moglo dogajati, da so že v mirnem času oficirji vojne akademije zavrgli vse načrte, ki so se bavili z mislijo, da se je uspešno braniti le z močno napadalno armado. Zato se je torej zgodilo, da so Nemci z lahkoto preko Belgije vdrli v Francijo, ker tam ni bilo Maginotove črte. O Maginotovi črti objavljajo zdaj tudi nemški listi več opisov, ki je iz njih razvidno, da ni čudno, če je taka silna obrambna naprava zazibala francosko vojaštvo v sladke sanje in jih zavedla v brezdelje. Nemški član-kar piše o tem utrdbenem pasu Francozov takole: »Pet in sedemdeset metrov pod Maginotovo črto. Megleno, vlažno jutro se dviga iz lotrin-ških gozdov. Kolona vozil se pelje skozi vas, mimo porušenih mostov in v gozd, kjer izgine. Ta gozd skriva eno izmed najmočnejših trdnjav v francoski Maginotovi črti. Na videz ni videti nič drugega kakor vrsto neznatnih strelskih postojank in pa nekaj betonskih stavb. A ko najdeš stezice med žičnimi ovirami in grmičevjem, stojiš nenadno pred težkimi betonskimi skladi, pred mogočnimi oklopnimi stavbami, ki so tu združene v eno izmed največjih skupin vse Maginotove črte. Kolona vozil pride blizu. Skupina francoskih oficirjev čaka, da izroči črto nemškemu poveljstvu. Kratek pogovor. Pisanje v francoskem in nemškem jeziku se napiše in podpiše. Francoski oficirji odvedejo nemške oficirje v notranjost utrdbe. Najprej gredo skozi debela jeklena vrata, nato skozi premikal-no ploščo v tleh in spet skozi debela jeklena vrata. Nato malo umo celic, ki so bile določene za to, da bi oil vhod razstreljen, če bi sovražnik predrl skozi jeklena vrata. Od daleč je slišati tihotno brnenje motorjev, ki oskrbujejo vso napravo z elektriko. Stopimo pred skupino dvigal, zraven so majhna municijska dvigala in na levi je udoben brzi osebni vlak. Pet in sedemdeset metrov globoko se peljemo v zemljo. Spodaj zagledamo omrežje po kilometre dolgih hodnikov, ki jih razsvetljujejo električne luči. Električna železnica z vagoni za moštvo in tovor je pripravljena za odhod. Francoski oficirji nas niso prav nič žalostni vodili okoli. Niso nam izročili samo ene oklopne utrdbe, marveč kar skupino utrdb v globini 75 metrov, ki so zvezane s kilometre dolgimi predori, po katerih brzijo električni vlaki s hitrostjo 40 km na uro. Spet in spet je treba prestopati iz vlaka v vlak, ki hiti od ene utrdbe do druge. Po tri ali štiri ia teh mogočnih betonskih skladov štrleče jeklene kupole spadajo k eni utrdbi. Poglavitna kupola ima dva brzostrelna topa kalibra 10.5 in 13.5. Zraven poglavitne kupole so kupole s strojnimi puškami-dvojčicami in opazovalne kupole, ki iz njih molijo majhni daljnogledi. Nemški prevzemajoči oficirji so bili v začudenje Francozov zelo dobro poučeni o tehniških podrobnostih. Top v oklopni kupoli neposredno uravnava topničar, ki sedi 10 m globlje kakor cev. Od opazovalca dobiva samo navodila za pomerjanje in uravnava nato od spodaj navzgor top, ne da bi videl nasprotnika, ki vanj strelja s topom. V poglavitni utrdbi je bilo zmeraj po 400 mož, v stranskih, ki niso vse z glavno utrdbo spojene, pa še po 250 mož. Poglavitna utrdba je imela različne brzostrelne topove, težke dvojčice-strojne puške in lahke strojne puške. Po hodnikih so še velika municijska skladišča in ^številne strojne puške. Mimo osmih utrdb je obsegala naprava še prav tako v globini 75 m velike vojašnice, elektrarno za pogon dvigal in za razsvetljavo, ventilatorje in železnico. Različne strelske line so tako urejene, da je mogoče strojno puško naglo odriniti in poriniti brzostrelni top v lino. Zrak je bil navzlic ventilatorjem zelo vlažen in zatohel. Že deset mesecev je tičalo isto moštvo v teh utrdbah. Nobenih nadomestnih čet ni bilo. Kako so se vsi oddahnili, ko so slednjič prišli ven na zrak.«_ • DOBER PRIMER Učitelj obrazloži pregovor, ki pravi, da ni vse zlato, kar se sveti ter vpraša: »Kdo mi zna povedati primer?« Jožek: »Moje hlače, gospod učitelj.« NAROBE Žena: »Če le zagledaš lepo dekle, pozabiš, da si oženjen.« Mož: »Narobe. Takrat se šele spomnim.« Politični pregled Dne 7. t. m. je prispelo v Moskvo jugoslovensko državniško zastopstvo pod vodstvom poslanika dr. Milana Gavriloviča. Na postaji je jugoslovensko zastopstvo sprejel in pozdravil šef protokola pri komisariatu za zunanje zadeve Bar kov. V imenu Nj. Vel. kralja je bila z ukazom kraljevskih namestnikov sprejeta ostavka, ki jo je podal notranji minister Stanoje Mihaldžič. Postavljen je na razpoloženje. Z istim ukazom je imenovan za zastopnika notranjega ministra Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta. Kakor poroča londonski »Daily Telegraph«, se angleška javnost silno zanima za to, « kam bo Nemčija namerila svoj pričakovani udarec, da zadene Anglijo. Večina je prepričana, da bodo Nemci udarili najprej na Anglijo, bodisi s Francije in Norveške, bodisi preko Irske ali pa iz vseh treh pravcev hkratu. Mnogo ljudi pa misli, da bo Nemčija s pomočjo Italije udarila na srednjo Azijo, da si zagotovi bencina in petroleja za nadaljno vojevanje. Pri napadu na Anglijo bi se iztrošile vse zaloge goriva in ako bi n^nad ne dal nemškemu orožju učinkovitega uspeha, bi prišla nemška oborožena sila v težaven položaj zaradi potrošenih zalog pogonskih sredstev. Pohodom na Mosul bi Nemčija odprla vir nafte, da bi bila preskrbljena z gorivom ves čas vojne. Kljub temu pa prevladuje na Angleškem mišljenje, da bo prvi napad veljal Angliji, češ da je za Nemčijo poleg goriva pereče tudi vprašanje prehrane. Vendar pa računajo tudi z drugo možnostjo in na cevovodu, ki dovaja nafto iz Mosula k Sredozemskemu morju, so zadnje čase postavili povsod velike napise naslednje vsebine: »Ni važno, da ta cevovod služi nam, važnejše je, da ne služi sovražniku.« S tem se opozarja straža tega cevovoda, da mora v danem trenutku brez vseh pomislekov razrušiti te priprave. Po dogovoru o premirju med Nemčijo in Francijo bi morala Francija izročiti Nemčiji svoje brodovje, kar pa Angliji ni šlo v račun. Ker so se bali, da ne bi Nemčija rabila francoskega brodovia proti njim, so Angleži zaplenili francoske vojne ladje v angleških pristaniščih in napadli francosko brodovje pred Oranom v Alžiru, ki se ni hotelo vdati. Več francoskih velikih ladij je bilo potopljeno ali pa poškodovano. Spopad je terjal precej žrtev na francoskem brodovju. Angleško vojno brodovje je zadne dni povsod zasledovalo franc. ladje. Kakor pravijo angleške vesti, je francosko vojno brodovje zdaj pretežno zaplenjeno ali uničeno. Francosko brodovje, ki je bilo v Aleksandriji, je bilo od Angležev sporazumno s francoskim poveljstvom razoroženo. Zaradi tega napada je francoska vlada maršala Petaina sklenila prekiniti državniške odnošaje z Anglijo. Zadnje dni se je sedež francoske vlade ponovno menjal. Iz Clermont-Ferranda se je preselila vlada v Vichy. Glede francoskih kolonij vlada še zmerom nejasnost. Ne ve se, ali se bodo vse uklonile pogojem premirja, ali pa se bodo morda delno pridružile francoskemu generalu de Gaulleu, ki v Angliji zbira francoske prostovoljce za nadaljevanje vojne proti Nemčiji. Po vesti iz Sirije je 6000 francoskih oficirjev šlo v Palestino in se pridružilo Angležem. Po vesti iz Ženeve se francoski senat in poslanska zbornica združita v veliko narodno skupščino, ki naj odobri načrt o spremembi francoske ustave in da Petainovi vladi izredna polnomočja. Neka vest pravi, da bo postal maršal Petain diktator, francosko politiko pa bodo vodili trije možje (triumvirat) Laval, Marquet in general Weigand. Predsednik francoske republike Lebrun bo baje odstopil. Nova francoska ustava bo nekako ustrezala fašističnim, odnosno avtoritarnim načelom. Kakor poročajo iz Carigrada, bo Moskva zdaj po zasedbi Besarabije in Bukovine načela vprašanje Darda-nel in vrnitve ruskega ozemlja, ki ga je Turčija zasedla po svetovni vojni. Vesti, ki prihajajo o tem vprašanju, so še čisto nejasne. Po neki vesti bo šlo zdaj tudi za to, da vrne Rumunija južno Dobrudžo Bolgariji. Turške čete so se ob bolgarski meji močno okrepile, ker se Turčija boji, da ne bi Bolgarija skušala zasesti Trakijo. V nedeljo se je sestal italijanski zunanji minister grof Ciano v Berlinu s kancelar-jem Hitlerjem. O čem sta govorila, ni prišlo v javnost. Med drugim sta oba državnika, kakor se domneva, govorila o rumunskem vprašanju in vprašanju evropskega jugovzhoda. Neka vest trdi, da želita tako Nemčija kakor Italija ohraniti mir v južnovzhodni Evropi, odnosno na Balkanu. Na bojiščih zadne dni ni bilo večjih dogodkov. Nemška letala prihajajo nad Anglijo, angleška pa nad Nemčijo. Letalski spopadi se neprestano vrste tudi v Afriki. Italijanska letala napadajo zlasti Aleksandrijo in pa Malto. Razen tega je prišlo do hudih spopadov na mejah italijanskih in angleških kolonij. Po Reuterjevi vesti so angleške čete vdrle v italijansko Libijo. — V Angliji sami ugibajo, kako in kdaj namerava Nemčija izvesti napad na Anglijo. Iz Budimpešte poročajo, da sta na povabilo nemške vlade odpotovala v Berlin predsednik madžarske vlade grof Teleki in zunanji minister grof Csaky. Oba bosta prisostvovala pogovorom o ru-munsko-madžarskem vprašanju. Kakor je znano, zahteva Madžarska od Rumunije del ozemlja, ki ga je ta dobila od Madžarske po svetovni vojni. Gospo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Brežicah: voli I. po 8 do 9, II. po 7 do 8, III. po 6.50 do 7, telice I. po 7.50 do 8, II. po 7, III. po 6.50, krave I. po 7, II. po 6.50, III. po 5.50 do 6, teleta I. po 9, II. po 7.50 do 8.50 din; v Slovenjem Gradcu: voli in telice I. po 8, II. po 6, III. po 4, krave I. po 5, II. po 4, III. po 3, teleta I po 7, II. po 6 din; v Kranju: voli in telice I. po 8.50 do 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 7, II po 6, III. po 5, teleta I. po 8.50 do 8.75, II. po 7.5 din." SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 12.25 do 13, pršutarji po 10 do 12, v Brežicah: špeharji 11.50, pršutarji po 10, v Kočevju: špeharji po 12, pršutarji po 9 do 10, v Krškem: špeharji po 11.50, pršutarji po 10, v Konjicah: špeharji-po 14, v Slovenjem Gradcu: pršutarji po 8 do 12 din. KRMA. V Kranju: seno 100, slama 75, v Brežicah: seno 50, lucerna 60, slama 30, v Krškem: seno 50, lucerna 60, slama 30, v Konjicah: lucerna 80. seno 60, slama 40 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 38, oprana 48, v Konjicah: neoprana 30, oprana 50 din za kilogram. SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 18 do 15, telečje 20, svinjske 9 do 10, v Brežicah: goveje 12, telečje 16, svinjske 10, v Slovenjem Gradcu: goveje 12 do 14, v Krškem: goveje 12, telečje 16, svinjske 10 din za kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v konjiškem okolišu navadno mešano vino po 4, finejše sortirano po 5 do 6, v krškem okolišu navadno mešano po 3 do 4, finejše sortirano po 4 do 5, v brežiškem okolišu navadno mešano po 3.50 do 4.50, finejše sortirano po 5 do 6 din liter. KROMPIR. Cena se giblje v Sloveniji med 200 in 275 din za 100 kg. ZABELA. V Kranju: suha slanina 26 do 28, svinjska mast 22 do 23, v Kočevju: slanina 18 do 20, svinjska mast 24, v Slovenjem Gradcu: slanina 22, svinjska mast 24, na Jesenicah: svinjska mast 22 do 24, sveža slanina 18, prekajena 22 do 24 din za kg. FIŽOL. Cena se giblje v Sloveniji med 500 do največ 1000 din za 100 kg. Do 1000 din je skočila cena prvovrstnemu fižolu na Jesenicah. JAJCA. Cene se gibljejo med 50 parami in enim dinarjem za kos. Na Jesenicah pa je dosegla 1.50 din za kos. MED. V Kranju 22 do 24, v Kočevju 20, v Brežicah 18, v Krškem 18, v Slovenjem Gradcu 20 din za kg. SIROVO MASLO. V Kranju 38 do 44, v Brežicah 36, v Kočevju 28 do 32, v Krškem 36, v Slovenjem Gradcu 38 din za kg. 'MLEKO. V Kranju 2.25 do 2.50, v Brežicah 2, v Kočevju 2 do 2.50, v Krškem 2, v Slovenjem Gradcu 2 do 2.25 din liter. DRVA. V Kranju (trda) 115 do 125, v Brežicah (trda) 85, v Kočevju (trda) 90 do 100, v Krškem (trda) 80, v Slovenjem Gradcu 100 din za kubični meter. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 9. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 166.24 do 169.44 (za 205.61 do 208.81) din; 1 švicarski frank za 10.05 do 10.15 (za 12.42 do 12.52) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 426 din. Sejmi 15. julija: Planina pri Sevnici, Zdole - Ple-terje, Vinica, Beltinci, Skoči j an, Sv. Krištof pri Laškem, Šmarjeta pri Laškem; 16. julija: Metlika, Ptuj, Dobje; 17. julija: Zdenska vas, Radeče, Ljubljana, Ščavnica, Muta, Verače (Sv. Filip); 18. julija: Zabukovje - Sv. Lenart. Irča vas, Velenje; 19. julija: Laško; 20. julija: Bogojina, Vitanje, Zusem; 21. julija: Radmirje, Štrigova. Drobne vesti — Obilo novega krompirja prihaja na ljubljanski trg. Okoličanke že prinašajo na ljubljanski trg obilo novega krompirja, ki ga prodajajo po 2 din. Kifelčar pa je po 2.50 din kg. Staremu krompirju je cena padla na . 1.50 din za kg. = Bombaž iz Rusije. Iz Beograda poročajo, da je zagotovljen uvoz 1500 do 2000 ton bombaža iz Rusije. X Konec konjskih dirk na Angleškem. Angleška oblastva so prepovedala vse konjske dirke in strogo omejila pasje dirke, ki so na Angleškem tudi zelo priljubljene. Široka javnost je iz tega spoznala, kako resen je zdaj položaj Anglije, kajti niti v najtežjih časih svetovne vojne oblastva niso omejevala konjskih dirk. Vlada je izdala tako odredbo zavoljo nevarnosti zračnih napadov, ki preti zbranim množicam, a tudi zavoljo lahkomiselnosti ljudi, ki še vedno ne razumejo položaja. Tako se je neki londonski list te dni pritoževal, da je prišlo na neko konjsko dirko od daleč okrog 30.000 ljudi in obiskovalci so ob tej priliki za svoje avtomor bile tako rekoč za prazen nič porabili velikansko količino bencina, ki bi se dal bolje uporabiti za vojne svrhe. « MAJŠPERK. Protituberkulozna liga Ptujska gora z okolico priredi v nedeljo 14. t. m. ob 14. veliko tombolo v Majšperku. Liga, ki stalno podpira jetične in njihove svojce ter vzdržuje dvoje šolskih kuhinj za slabotne otroke, zasluži, da jo krepko podpremo. Zato obiščimo njeno prireditev v čim večjem številu! VIC * Ne verjemite razburljivim vestem. Te dni je finančni minister dr. Juraj šutej sprejel zastopnike domačega tiska in jim dal naslednjo izjavo- Glede na razburljive vesti, češ da se pi vljajo hudi ukrepi davčne in denarne nai^ve, smatram za potrebno povedati javnosti tole: Omenjene vesti nimajo nobene stvarne podlage. Prihajajo od nekih ljudi, ki za vsako ceno hočejo povzročiti splošno zmedo in tako uničiti uspeh vladnih prizadevanj za ureditev in izboljšanje gospodarskih razmer. Javnosti so znana prizadevanja vlade za ohranitev rednega gospodarskega življenja in izboljšanja pogojev gospodarske delavnosti. Vsi ukrepi, ki jih vlada izdaja, gredo izključno za tem, da se okrepe gospodarske postojanke. Zaradi tega je vladi čisto tuja že sama misel na kakšne ukrepe, ki bi mogli omajati vero v vrednost našega dinarja. Nasprotno, vlada prerešeta-va vse možnosti, ki bi mogle dovesti do ureditve razmer in končne ustalitve našega denarnega in kreditnega trga. Posebno skrb posveča vlada vprašanju čim večje varnosti in čim koristnejše porabe ljudskih prihrankov. Vlagatelji nimajo razloga, da bi se bali za usodo svojih vlog, ker mora biti vsakomur jasno, da je prav varčevanje temeljna podlaga narodnih in kreditnih ustanov, da morejo vršiti svoje naravno opravilo v ustroju splošnega gospodarstva. * Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica v Ljubljani ima v tem mesecu na razpolago nekaj vajenskih mest za čevljarje, soboslikarje in pleskarje, mizarje, mesarje, brivce, brivke in druge obrtniške posle. Največje povpraševanje je po čevljar- Dans Warrlng: skih, soboslikarskih in mizarskih vajencih. Fantje, ki so dopolnili 14 let in ki ne nameravajo še naprej hoditi v šole ter imajo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, naj pridejo s svojimi starši čimprej (vsak dan od 8. do 10. dopoldne) v poklicno svetovalnico. Poslovni prostori poklicne svetovalnice so v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti (telefon 46-66). Mojstri boco priskrbljeni le tistim fantom in dekletom, za katere se bo pri preskušnji in zdravniški preiskavi izkazalo, da so sposobni, izvrševati enega izmed gornjih poklicev. Preizkušnja, zdravniška preiskava in posredovanje vajenskih mest so brezplačni. Opozarjamo, da vajenskih mest za kovinske poklice (ključavničarje, mehanike in podobno) za zdaj nimamo na razpolago. Za ključavničarja, mehanika ali elektromonterja bi se namreč samo v Ljubljani vsako leto rado izučilo 250 do 300 otrok, vsi ljubljanski mojstri teh obrti pa sprejmejo letno le okoli 70 vajencev. Starše z dežele, ki hočejo, da se njihov otrok izuči v obrti v mestu, pa opozarjamo na to, da ljubljanski mojstri po večini vajencem ne dajejo oskrbe, ampak morajo starši sami oskrbeti otroku v mestu hrano in stanovanje. Zato naj starši ne vodijo otrok z dežele v mesto, preden jim niso priskrbeli primerne oskrbe. * Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šole za šolsko leto 1940-41, že v juliju ali vsaj v začetku avgusta. Upokojenci in upokojenke, ki razen uslužbenskega davka na pokojninske prejemke plačujejo tudi davek v kaki drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri davčni upravi, naj svoje prošnje naslove na pristojno davčno upravo, vlože pa naj jih neposredno pri finančni direkciji ki jih bo poslala pristojni davčni upravi s podatki o velikosti uslužbenskega davka na pokojninske prejemke. Prošnjam, Kolkovanim z 10 din, je treba priložiti za potrdilo kolek za 20 din, za vsak zaprošeni uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. * Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta in strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 10 din. * Uničevanje škodljivih metuljev. V Med- murju so uredili uničevanje glogovih beli-nov. To delo opravljajo šolski in drugi otroci. Uničili so že nad 110.000 metuljev, ki so tehtali skupaj 18 kilogramov. Ce pomislimo, da bi se samo iz jajčec polovice uničenih metuljev izleglo nešteto milijonov požrešnih gosenic, spoznamo, kako koristno delo za kmetijstvo in sadjarstvo opravljajo ti otroci. * Strela je uničila domačijo. Ob nedavni nevihti je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Boriška v Selu nad Polšnikom. Ker je bila streha slamnata, je bila kmalu vsa stavba v plamenih. Ogenj je preskočil nato tudi na hišo in ostala poslopja. Domači in sosedje so pritekli brž na pomoč. Pohiteli so tudi polšniški gasilci in gasilci s Padeža, ki so preprečili razširitev požara na sosede. Boriškovim so rešili hišo, kjer je začela že goreti streha. Posestnik Bo-rišek je tako postal siromak. Strela mu je ubila kravo in konja, ki sta bila privezana k jaslim- Ze med ognjem so hoteli rešiti ostalo živino, pa se je udrla goreča streha in zatrpala dostop v hlev Pri živem telesu je zgorelo devet glav živine. Mukanje do smrti preplašenih živali je bilo tako obupno, da je segalo vsem v srce, a ni bilo nikogar, ki bi mogel priskočiti na pomoč. Obupani gosoo-dar je bil zavarovan le za nekaj tisočakov. Z nesrečno družino sočustvuje ves ckoliš. * Viničarija je zgorela. Pred dnevi je nastal požar v zidanici posestnika Golovška Antona iz Šešč pri Št. Pavlu v Savinjski dolini. V viničariji je stanoval Užir Franc. Ker ga ob času požara ni bilo doma, mu je vse zgorelo. Kako je ogenj nastal, ni dognano. * Svojo ženo je prepustil drugemu. V Lat-koviču v kolubarskem okraju so imeli te dni svojevrsten dogodek. Trgovec Mladen Gior-gjevič, ki je 19 let živel s svojo ženo Božan-ko, a mu kljub vroči želji ni mogla roditi otroka, je sklenil svojo ženo prepustiti sosedu Filipu Petroviču in tako omogočiti razlog za ločitev zakona. Pri tem se je obvezal, da ženi prepusti pohištvo v vrednosti 15 tisoč din, v gotovini pa izplača šest tisočakov. Božanko so z vsemi svatbenimi običaji, ki so udomačeni v teh krajih, spremili iz Mladenove v Filipovo hišo in svatba je v viharni radosti, ki jo je prekinilo samo nekaj solza, trajala vso noč. Ribiška povest »Mojster Kristopeit bo opustil delo in počival. zato bo odstopil hišo in dvorišče mladima človekoma.« »Kako pa je z Ernestino?« »Cisto zmedena je baje in vsa obupana baje lazi okoli.« . »Tudi Klaasovka ne nosi več tako pokon-cu glave.. « Da, razpoloženje v vasi se je zdajci obrnilo za Rozo. Zdaj ni nihče več priznaval, da jo je smatral za krivo, in tisti, ki so prej najbolj kričali proti nji, so ji zdaj peli najbolj vneto hvalo •.. V duši mladega tesarja pa je po dolgih, mračnih deževnih dneh naposled spet zasijalo solnce. S starim mojstrom je bil sklenil pogodbo, ki ga je napravila za lastnika hiše in dvorišča, njiv, vrta in tesarskega prostora. Dela mu ni ,'edosta-jalo, in pri vsem tem se je bližala izpustitev Roze iz zapora. Povodov dovolj, da mu je bilo življenje spet svetlo. Seveda, spor z materjo mu je ko kamen ležal na srcu. Bil je zmerom zvest, ubogljiv sin in po tistem večeru je imel dolgo časa občutek, da se je nekaj v njem presekalo na dvoje. Toda stari mojster ga je tolažil, češ da bo bodočnost tudi v tej zadevi prinesla zdravilo. On da se gotovo ne bo umaknil materi, če mu bo ponudila roko v spravo. Nekega večera je prišel Martin od dela pozno domov in stopil v sobo Kristopeitovih zakoncev. Oba stara človeka sta čakala z večerjo nanj in ga sprejela z veselima obrazoma. »Pozno si prišel nocoj!« »Bil sem še spodaj ob morju in se kopal. Kako takšna kopel osveži človeka po tako vročem dnevu!« »In medtem je prišlo k nam nekaj, kar te bo še bolj osvežilo. Poglej, kaj leži tam na mizi!« Mladi mož je hlastno segel po pismu, ki so mu ga položili poleg krožnika. »Roza je pisala!« je vzkliknil veselo.. »Ce piše sama, je vse le dobro!« Po kratkem premolku je rekel: »Prosta je, vrne se!« Njegove ustnice so drgetale, list je omahoval v trdi delovni roki, z rokavom je zamahnil čez oči. Spet in spet je moral prebrati tistih nekaj vrst, ki so neokretno napisane kakor od otroške roke imele zanj spričo preprostosti izražanja nekaj neizrec-no ganljivega. Pismo se je glasilo: »Ljubi Martin, zdaj je resnica dognana, zdaj vedo vsi, da nisem jaz storila tistega. Prosta sem, spet smem k vam nazaj. Prošnjo imam do tebe, ljubi Martin, pridi po mene čisto sam! Pa ne z vozom, šla bova tistih nekaj milj peš ti in jaz čisto sama, ko bo noč in bo vse tiho okoli naju. Pozdravljam tebe in Kri-stopeitovega očeta in mater več tisočkrat « »Uboga, mlada stvarca ... Hvala Bogu, da bo prosta!« je mrmral stari mož. »Hočem ti jo spet spraviti k sebi, Martin. Samo privedi mi jo! Kakor hči mi bo. Taka mlada stvarca že potrebuje staro, izkušeno mater,« je menila stara ženica. »Hvala vam, najlepša hvala!« je rekel Martin ginlfivo. »Vem, da se bo pod vašim varstvom dobro imela.« Povečerjali so in stopili v tesen prostor pred vrtom, da bi po svoji navadi na klopi pod oknom še pol urice kramljali o dogodkih dneva. Bilo je še močno soparno, čeprav je bilo solnce že davno zašlo. »Kaj bo še iz tega, saj bo vse v zemlji zgorelo'« je zavzdihnila žena. »Že več tednov ni podla kapljica dežja!« »Vendar pa vse kaže na spremembo vremena!« »Da, že tri dni se nekaj kuha tam na seve-rozapadu, toda komaj se ti zazdi, da bo prišlo k nam, je spet vse proč!« »Drugega dne pa se ponovi isto.« »Mislim, če enkrat pride k nam, da bo zelo hudo.« Tako hudo kakor pred davnimi leti. Takrat sem bil še maihen in se ne spominjam vsega dobro,« je dejal stari Kristopeit. »A moja mati nam je zmerom pripovedovala, kako grozno je bilo tedaj. Gozd je bil takrat štirikrat večji, kakor je zdaj, toda vihar je vse polomil. Najmočnejša drevesa je zlam-lial ko šibe. Pa vse hiše je razkril in mnogo ljudi in živali ubil. Bilo je gorje tu v vasi, toda v Poeauenu in Rossittenu niso skoro ničesar čutili.« Bilo je zvečer naslednjega dne. Dan je bil prav tako vroč kakor prejšnji dnevi, ko sta bila Martin in Roza stopila izza temnega * Živ zgorel. Nedavno noč je pogorela do tal Boštjanova viničarija v Kaceieku pri Prihovi, kjer je bivala kot viničarka Zad-nikova s hčerjo. Nesreča je hotela, da je prišel usodno noč mladenič Jože Sternad, ki je imel že dalje časa ljubavno razmerje s hčerko, vasovat k hčerki in je v hiši zaspal. Ko je nastal ogenj, sta ga mati in hči klicali. Ko se je zbudil, sta tekli reševat prašiče. Ta-čas pa je fant vstal, a v zmedenosti je zašel v hram in tam zgorel. Našli so zjutraj le nekaj ožganih kosti. * Stošest let stari čarovnik. Najbolj znani mož na Kosovem polju je 106Ietni Muja Sičarovič. Velja za pravega čarovnika. Od svojega očeta se je bil naučil neke čudne molitve, s pomočjo katere nalovi ta možak rib, kolikor jih le hoče. Pravijo, da ribe kar drve skupaj, kadar se pojavi ta človek ob vodi in začne na ves glas kričati to molitvico. Te ribe mu potem' služijo kot najuspešnejše zdravilo proti mrzlici. Kadar gre skozi kakšno vas, vedno vpije, in niegov glas je čisto podoben lajanju. Mož hodi od hiše do hiše in zdravi z lajanjem ljudi. Če se kakemu dekletu ne posreči osvojiti si srce mladega fanta, baje uspešno pomaga čarovnikova sveta palica. * Samomor gostilničarja. Gostilničar Ah-čin Franc, star 46 let. od Sv. Duha pri Škof-ji Loki, je nekje pri Kranju skočil v Savo in utonil. Pokojnik je bil zadnie čase nekoliko zmešan. Truolo so potegnili iz Save pri Smledniku. Zapušča ženo in petero otrok. Naj v miru počiva! * Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje Antona Velikonje v Makolah. Nastal je ogenj zato, ker se je bil dimnik preveč razgrel, zaradi česar se je vnela slamnata streha. Čeprav so kmalu prišli gasilci, poslopja ni bilo mogoče rešiti. * Transmisija je ubila mladega delavca. V tvornici cementnih izdelkov na Celovški cesti v Ljubljani je bil uslužben 161etni Fr. Kavčnik iz Plešivice pri Brezovici. Mladi delavec je stregel transmisijskemu stroju. Te dni dopoldne pa je delavce na dvorišču tvor-nice nenadno presenetil obupen krik, ki je prišel iz delavnice v pritličju. Hiteli so v delavnico gledat, kaj se je zgodilo in na pragu se jim je nudil strašen prizor. Mladega Kavčnika je zgrabil transmisijski trak, ga povlekel k sebi, ga mlel in pritiskal k tlom. Seveda so takoj ustavili stroj ter priskočili ponesrečencu na pomoč. Nezavestnega Kav-čnUr-> so takni oHneliali v enlošno bolnišn'- vratnega oboka na prosto. Solnce že ni več sijalo, ko sta za mestnimi zidovi stopala roko v roki po poljski poti. V prvi vasici, skozi katero sta šla, so ljudje sedeli še kramljaje pred vržnimi vrati. Čim dalje sta korakala, tem tišje je postajalo vse okoli njiju. Počasi pa so se zbudili okoli njiju tihi glasovi noči- nežno šumljanje vode v jarkih ob cesti, zaspano čivkanje ptiča v gnezdu, čri-kanje murna v travi. Molče sta tesno drug ob drugem merila cesto. Le zdaj pa zdaj je privrel izza dekletovih ust lahen vzdih, zdaj pa zdaj je obstala in z na pol odprtimi usti vsrknila zrak prostosti. Mesec, ki je s srebrnim sijem oblival pokrajino, se je skril za črnosivimi zobčastimi oblaki, ki so se podili od zapada in se čedalje bolj kopičili. Oba pa sta to komaj opažala, njuni srci sta bili polni luči in solnčnih žarkov, da sta se komaj brigala za grozeča znamenja in za večajočo se temo. Šele oddaljeno votlo grmenje je zbudilo niuno pozornost. Zdaj sta opazila, kako plašna, pričakovan ia polna napetost je vladala vse okoli v naravi. »Tokrat bo strašno, Roza!« je rekel Martin gledaje okoli sebe. »Še včeraj mi je stari mojster pripovedoval o vrtinčastem viharju, ki je pred petdesetimi leti skoro čisto ugonobil vas. Če le ne bo zdaj prav tako!« Deklica se ie tesneje privila k njegovi roki: »Glej, kako strašno je na nebu! Primi me čvrsto okoli pasu, Martin, da umreva skupno. če udari v naju strela!« Stala sta tesno nrivita drug k drugemu in gledala v nebo. Črna nizko plavajoča plast oblakov se je bila naglo dvignila kvišku. Kakor črn prt na mrtvaškem odru je ležala co. Toda že pri prihodu na dvorišče bolnišnice je ponesrečenec izdihnil. Žalostna usoda mladega delavca je zbudila globoko sočutje pri tovariših. Bridko prizadetim svojcem iskreno sožalje! * Smrtna žrtev prometne nesreče. V Ko-šakih se je zgodila prometna nesreča. Družinski oče, 451etni ključavničar Franc Ma-her, stanujoč v Radvanju, se je peljal zvečer s svojim kolesom proti Radvanju. Blizu tvornice mesnih izdelkov pa je zadel v osebni avto neke celjske tvrdke. Maherja ie vrglo s kolesa na tla in je ostal mrtev. Počila mu je bila lobanja. Blag mu spomin! * Smrtna nesreča pri nalaganju hlodov. V petek zjutraj se je pripetila v Ledineku pri Sv. Ani v Slov. goricah huda nesreča pri nalaganju hlodov. 50 letni viničar Fran Škrget iz Ščavnice je nalagal pri svojem gospodarju kmetu Francu Zveru iz Ščavnice hlode v gozdu. Pomagal mu je posestnik Vinko Ko-ser iz Ledineka Ko sta naložila voz s hlodi, ota jih naravnala in priklepala z verigami. Nenadno pa je veriga počila, hlodi so se z močnim sunkom zakotalili in je eden izmed njih odlomil obe ročici in zdrknil z voza. Hlod je Škrgeta vrgel po tleh in se zakota-lil preko njega. Nesrečni viničar je bil takoj mrtev. Mož zapušča ženo in nedoraslega otroka, za katera je marljivo skrbel. Vsa okolica sočustvuje s prizadeto družino. * Smrt pod avtomobilom. Nedavno je peljal 261etni delavec, zaposljen v apneniku v Pečovniku pri Celju in v Čretu stanujoči Ivan Znidar po industrijski železnici vagon-ček poleg apnenika. V istem trenutku je pri-vozil s Pečovnika s premogom naloženi tovorni avtomobil proti železnici. Znidar je hotel vagonček zavreti, a je izgubil ravnotežje in padel pred avtomobil. Avtomobil je peljal čez njega in so mu kolesa strla lobanjo. Znidar je bil takoj mrtev. Blag mu spomin! * Strela je zanetila shrambo sirovin Bo-načeve tvornice. Med nedavno nevihto nad Ljubljanskim poljem je na Količevem pri Domžalah strela udarila v lopo Bonačeve tvornice za papir in lepenko. V lopi je hranila tvornica sirovine, predvsem star papir in celulozo. Zaradi vnetljivega gradiva je ogenj z bliskovito naglico zajel vse poslopje in nevarnost je grozila, da bi plamen preskočil tudi na ostale zgradbe, kar bi pomenilo uničenje zgradbe, v kateri je nagrmadeno mnogo lahko gorljivih snovi. Požaru so cp nostavil' v bran najprej delavci podietja nad zemljo in io zavijala v nepredirno, vranje črno noč. In visoko nad to plastjo oblakov se je bližala od vzhoda sem njej nasproti drveča druga, svetlejša, od viharja raztrgana plast z žvepleno rumenimi, ostro zobčastimi robovi. Z blazno hitrostjo so jadrali ti oblaki bliže. Gnal jih je vihar, ki se spodaj ni še prav nič čutil. Trenutek sta molčala oba. Nato je rekla Roza šeoetaje: »Silno me je strah, Martin. Prav tako mi je, kakor bi se bližal konec sveta, a jaz bi vendar še rada živela s teboj!... Poslušaj! Kaj pomeni to? Ali čuješ šum. Je to vihar ali morje?« »Krepko se me primi, Roza!« je vzkliknil Martin, »vihar je to.« Nista prišla dalje. Vihar ju je objel, strahoten, čute omamljajoč. V naslednem trenutku ju je pometlo z visokega pota na nasipu — v nuno srečo. Na pol nezavestna sta ležala spodaj ob nasipu. Nad njima je divjal vrtinec, noseč smrt in uničenje v svojem naročju.« Tudi čez vas Karwitten je divjal vihar, toda po čudnem naključju ne čez vso. Vzhodnemu delu vaškega zemljišča je bilo priza-neseno. Le najzapadnejši del je bil v območju vrtinčaste burje. Ko sta naša popotnika prispela v vas, so jim zmedeni, kričeči ljudje prihiteli nasproti. Roza, ki je trepetala v strahu, da ie ne bi mučili s sitnimi vprašanji, je čisto neopaže-na in neovirana prišla v Kristopeitovo hišo. Grozote noči so čisto zatrle zanimanje za mladenko. »Strašno sva se bala za vaju, otroka,« je rekla stara Kristopeitka. »Tu pri nas je grozno. Nova Helsteinova hiša je zbita v tla. in njim so kmalu prihiteli na pomoč gasilci iz okolice, tako tudi mestni poklicni gasilci iz Ljubljane z moderno dvojno brizgalno. Skupnemu naporu je kmalu uspelo omejiti požar. * Velik požar v Predosljah pri Kranju. Nedavno ponoči je začelo zvoniti plat zvona. Gorelo je sredi Predoselj pri posestniku in gostilničarju Likozaiju Janku gospodarsko poslopje. Bila je velika nevarnost, da so ne vžgo sosedne hiše in gospodarska poslopja, ker je tam že precej gosto naselje. Kljub prizadevanju, da bi se požar omejil, je začelo goreti tudi sosedno gospodarsko poslopje, katerega lastnica je bila posestnica Sajevičeva Katarina. Na pomoč so prihiteli kranjski gasilci. Posrečilo se jim je, da so požar omejili. Škoda je zelo velika in le delno poravnana z zavarovalnino. * Zagonetna smrt. Pred dnevi je šel 651et-ni upokojeni rudar Franc Polak iz Migojnic pri Grižah doma, da bi obiskal svoje sorodnike v okolici Jurkloštra. Pozneje pa so našli Počaka mrtvega v cestnem jarku v Ko-strivnici pri Kal ob ju. Ni še ugotovljeno, ali je poiak nostal žrtev nesreče ali zločina. * Ogenj. Pred dnevi se je zaradi pokvarjenega dimnika vnela streha na hiši posestnika Guzeja v Bukovju pri Slivnici. Ogenj se je hitro razširil in je uničil vse poslopje. Gasilcem je usoelo rešiti gospodarsko poslopje in svinjak. * Samomor zaradi samomora Jjubice. V Zgornji Besnici nad Kranjem se je z lizolom zastrupil 33 letni posestnikov sin Brenkuš Lovro. V pismu, ki ga je zapustil svojcem, omenja med drugim, da gre v smrt zaradi tega, ker je njegova ljubica izvršila samomor. Pokojni Brenkuš se je šele pred kratkim vrnil iz Slavonske Požege, kjer je bil v službi. V poslovilnem pismu pravi, da je imel v Slavonski Požegi ljubico, ki je pred nekaj dnevi izvršila samomor, in da ji zdaj sledi tudi sam, ker ne more živeti brez nje. * Dve smrtni nesreči. V premogovniku družbe »Bohemije« v Osenci pri Celju se je zgodila te dni smrtna nesreča, katere žrtev je postal 301etni rudar Friderik Zupane. Nad Zupancem se je utrgala plast premoga in ga zasula. Ko so Zupanca kmalu nato odkopali, je bil že mrtev. Zupane zapušča ženo in tri otroke, ki živijo v Loki pri Zusmu. V Prelo-gah pri Konjicah je padla 511etna dninarica Ana Marinškova pri obiranju češenj z drevesa sedem metrov globoko. Pri padcu je dobila hude notranje noškodbe. Prepeljali so Tudi tvoja domačija, ubogi dečko, je ugo-nobljena. Pet domačij je zadela nesreča. Strašno je to. Sreča le, da ni človeških žrtev.« Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa je rekel mladi mojster: »Hišo si spet lahko zgradim, saj imam dve močni roki. A kaj je, mojster Kristopeit, z gozdom?« Stari mož je žalostno zmajal z glavo. »Polomljen, kakor bi ga nikdar ne bilo. Ne vem, če še stoji kakšno drevo.« »Torej je ugonobljena zadna zaščita proti sipinskemu pesku. Mojster, to je grozno, tu ne pomagata ne najboljša volja in ne najmočnejša roka. Polja na oni strani ne more nihče več rešiti. »Ne, to polje se ne da rešiti. Gozdar je bil pravkar tu in rekel, da se mora zdaj izvršiti, kar sta imela deželni svetnik in višji gozdar že dolgo v načrtu, namreč pogozditev tvojega in Holsteinovega zemliišča. Že prej enkrat so bili vprašali starega Holsteina, koliko bi terjal za svojo domačijo, pa je rekel previsoko ceno, zaradi česar so to misel opustili. Stari Holstein je po pravici terjal visoko ceno, saj so bile njegove njive najboljše v vasi. Kakor pa je ta reč zdaj, kdo drugi soloh ne bi kupil Ernestinine zemlje, ker bi bil proč vržen denar. Vesela je lahko, če dobi zanjo četrti del tistega, kar je stari terjal zanjo lani.« »To je hud udarec zanjo. Kaj pa pravi?« »Odkar se ie zgodila nesreča, še ni spregovorila besede. Stara teta pravi, da je kakor omamljena. No, za preživljanje ji bo še dovolj ostalo. Vloge gospodarice na veliki kmetiji seveda ne bo več imela. To bo morala opustiti.« jo v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnila. * Vlom v čretu. Nedavno popoldne sta vlomila v stanovanje delavke Ramšakove Lucije v čretu pri Celju Mak Franc in Ram-šakova Marica. Odnesla sta precej obleke in nekaj gotovine. Oba sta bila aretirana in izročena sodišču. • Uboj zaradi žganja. Dne 8. maja zjutraj je šel k svojemu očetu Janezu Tomažinu na Raki 30 letni kočar Jože Tomažin iz Drnova pri Krškem, da bi prevzel žganje, ki ga je zanj skuhal. Na povratku se je Jože Tomažin ustavil pri koči cigana Petra Braj-diča v Topolu, ki je pozval Tomažina v svojo kočo, kamor so kmalu za njim prišli pokojnik Jože Plankar, Alojzij Martinčič, Martin Puntar in ciganova priležnica Alojzija Kovačičeva. Vsi ciganovi gostje so pili To-mažinovo žganje. Ker je Tomažin opazil, da se količina žganja v njegovih steklenicah močno manjša in se je zbal, da mu ne bodo vsega popili, je v družbi s Puntarjem in Martinčičem šel v bližnji Puntarjev mlin. Za njimi so kmalu prišli v mlin cigani in Jože Plankar ter zahtevali od Tomažina žganja. Ker Tomažin žganja ni hotel dati, je Plankar skušal z nožem prerezati Tomažinu vrečo, kjer je imel spravljene steklenice z žganjem. Ze tedaj je prišlo med obema do prepira. Zvita ciganova priležnica Alojzija pa je znala zvabiti Tolažina v klet, kjer mu je skrivaj prerezala vrečo. Po prihodu iz Puntarjeve kleti je Tomažin znova pokazal svojo darežljivost. Navzočim je izročil še eno steklenico žganja, nato pa je vrečo z vsebino zanesel v bližni gozd, kjer jo je skril. Na povratku iz gozda je Tomažin pograbil na tnali pri mlinu sekiro in pričel kričati nad Plankarjem, zakaj mu je prerezal vrečo. Bil je prepričan, da je to storil Plankar. V strahu pred Tomažinom je začel Plankar bežati, Tomažin pa je stekel za njim in ga z udarcem s sekiro pobil na tla. Ze ležečega na tleh je Tomažin še nekajkrat udaril po glavi. Zaradi tega dogodka se je moral Tomažin zagovarjati pred velikim senatom okrožnega sodišča. Pred sodiščem je Tomažin priznal, da je usmrtil Plankarja. V svojem zagovoru je navajal, da je bil k dejanju izzvan, 'ker mu je pokojni Plankar prerezal vrečo in šel z nožem nad njega. Ko je Plankar začel bežati, je stekel za njim in ga udaril le dvakrat, ni pa imel namena usmrtiti ga. Pri razpravi je bil navzoč tudi primarij bolnišnice usmiljenih bratov dr. Ignacij Pav-lič, ki je kot izvedenec naglasil, da je obtoženec duševno sicer malo omejen, vendar pa ne toliko, da ne bi bil odgovoren za svoja dejanja. Sodišče je Tomažinu prisodilo štiri leta strogega zapora. * Brezvestno izkoriščanje vajencev. Delavska zbornica v Mariboru je dobila poročilo o hudem trpljenju, katero je moral prenašati mlad kovaški vajenček, ki je bil v uku pri nekem kovaškem mojstru v Slovenskih goricah. Ubogi vajenček je moral zjutraj ob prvem svitu vstajati in opraviti vsa poljska in hlapčevska dela, šele ko je vse to opravil, je prišlo na vrsto strokovno delo. Siromaka je mojster večkrat tako pretepel, da se je ves krvav zatekel po pomoč k sosedom. kovačeva gospodinja, s katero živi mojster v priležništvu, se vajencu nikdar ni upala dati jesti v mojstrovi prisotnosti. Fant je dostikrat le enkrat na dan jedel. Pred kratkim si je fant zastrupil rano na nogi. Ko je mojster videl, da fant ne more več hoditi, ga je pretepel in ga zaklenil v sobo, odkoder ga je neki dobrotnik rešil. Vajenček se je nato napotil v Maribor, kjer je pri okrožnem uradu iskal zdravniške pomoči. Dasi je bil vajenec že skoro leto dni v uku, ga mojster ni prijavil uradu. Vajenca so takoj spravili v bolnišnico. Delavska zbornica je storila ukrepe, da se brezsrčnemu mojstru vzame pravica, da bi imel vajence. Sodimo pa, da to še ni dovolj! Možaka je treba zaradi mučenja otroka poklicati pred sodnike in ga zašiti, kakor brez usmiljenja zasluži. * Neznancu je na cesti zamenjal ponarejen 500dinarski bankovec. Te dni se je v Studencih pri Mariboru zgodil primer, ki priča, kako hitro doleti človeka kar na cesti smola. Neki zvaničnik državne železnice je v neki gostilni v Studencih pri Mariboru s 500dinarskim bankovcem plačal dolg. Go-stilničarka pri sprejemu ni niti mislila na to, da bi bil bankovec ponarejen. Sele zvečer, ko je zaključevala blagajno, je to opazila. Še preden je gostilničarka zadevo prijavila orožnikom, so ti zaupno izvedeli za dogodek. Orožniki so železniškega zvanični-ka takoj zaslišali. Mož jim je pripovedoval zanimivo zgodbo: Ko se je 1. t. m. popoldne vračal proti domu, ga je na cesti proti koroški postaji srečal neznanec in ga prosil, naj mu zamenja 500dinarski bankovec. Rekel mu je, da se mu mudi na vlak in da pri potniški blagajni gotovo ne bodo imeli drobi- »Stara teta, zaradi mene se je zgodila ta »No, zakaj pa?« nesreča. Jaz sem nesrečo priklicala s svojimi groznimi, grešnimi besedami. Rekla sem Er-nestini: ,Tvoja hiša naj zgori in tvoje njive naj zasuje pesek!'« »Ali res pripisuješ nesrečo svojim besedam? Mar misliš, da ljubi Bog res posluša, kaj tako neumno dekle govori v jezi? Usoda gre mirno svojo pot, pa če blagoslavljamo ali preklinjamo. In če kakšnega slabega dejanja posvetni sodniki ne kaznujejo, ga kaznuje večni sodnik na ta ali oni način. Kaj misliš, da si Ernestina ne pravi prav tako? Ona je prepričana, da je bila zaradi svoje hudobnosti deležna gorja. Da, že dovolj dolgo živim in zato vem, da pride plačilo že na tem svetu. Ti, Rozika, pa imaš dobro srce in boš srečno živela.« KONEC PRIJATELJICI Nuša: »Ure in ure lahko stojim pred ogledalom in občudujem svojo lepoto. Ali ni to velika ničemurnost?« Nada: »Draga Nuša, to ni velika ničemurnost, temveč velika — domišljija!« V KAVARNI Godba v kavarni igra dolgočasno. Gost Štempihar ni zadovoljen. »Gospod natakar,« pokliče Štempihar, »ali vaša godba lahko vse igra, kar kdo želi?« »Vse. gospod Štempihar.« „ Štempihar, »potem pa naj rajši ža. Zvaničnik je neznancu ugodil, vzel 500-dinarski bankovec in mu dal drobiž, ki ga je bil pravkar na postaji dobil kot plačo. Uslužni zvaničnik ni niti pomislil, da bi neznanec utegnil biti slepar in da bi mu bil bil dal v zameno ponarejen 500dinarski bankovec. Orožniki so na stanovanju tega zva-ničnika napravili preiskavo, vendar niso našli ničesar sumljivega. Ker je mož na dobrem glasu, so orožniki mnenja, da je njegov zagovor verjeten. * Tiralica. AA. Policijski glasnik notranjega ministrstva prinaša tole tiralico: Ivan-čič Anton, hotelski sluga-mesar, rojen 18. februarja 1. 1905. v Podbrdu (Trbiž), italijanski državljan, stanujoč na Jesenicah, Kra-vanja Ferdinand, trgovski potnik, rojen 10. avgusta 1. 1912. v Čezsoči (Bovec), italijanski državljan, stanujoč na Jesenicah, in Knez Alojz, monter in šofer, rojen 18. junija 1. 1918. v Mariji na Žili (Beljak), nemški državljan, stanujoč na Jesenicah so zakrivili dejanje iz čl. 1., točke 4. in 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi trije so pobegnili. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 100.000 din za onega, ki jih prvi prijavi oblastvom, da jih ujamejo. * Nevaren žepar za zapahi. V zapore ljubljanskega sodišča so privedli litijski orožniki Franja Lukiča iz Osijeka, ki je bil aretiran v Litiji, ko je poizkušal vlom v cerkveno puščico. Ob aretaciji je trdil, da ni imel zlega namena, temveč da je hotel pri kipu Marije le zmoliti nekaj očenašev. Vendar so sledovi na puščici govorili drugače in tudi cerkovnik je izpovedal, da je opazoval vlomilca pri vlomu. Nadalnje preiskave so dognale, da je možak poizkušal vlomilsko srečo še v nekaterih drugih hišah. Pri Zakljevih v Gradcu je zašel v hišo, ko so bili domači na njivi. Izpraznil jim je omaro in vzel denar. Denar je ukradel tudi pri Poljšakovih v Gradcu. Lukič je znan žepar. * Pobegla tatica. Pri posestniku Francetu Hrenu na Verdu je služila 201etna Antonija, doma iz okolice Prezida v čabarskem okraju. Pred dnevi je mlada služkinja izginila, z njo vred pa tudi zlata zapestna damska ura. Nepošteno služkinjo zasledujejo orožniki. ♦Ukradena harmonika. V hišo posestnika Franca Rjavca v Logu pri Boštanju je bilo te dni vlomljeno. Vlomilec je odnesel skoro novo diatonično harmoniko s škatlo vred. Ukradena harmonika je izdelava Franca Kuclerja z Vrhnike in ima pas iz rdeče irho-vine z baržunasto podlogo. * Namesto kave turščico. V teh burnih časih se pojavljajo sleparji s posebnimi zvijačami, da sleparijo lahkoverneže. Posebne zvijače se je poslužil te dni neki brezposelni Idrijčan. Žglasil se je pri nekem ljubljanskem restavraterju, ki potrebuje precej kave, in mu jo ponudil naprodaj. Pokazal mu je tudi vzorec kave. Napravila sta kupčijo. Idrijčan je zagotovil, da bo pripeljal kar celo vrečo kave. In res je Idrijčan kmalu pripeljal kavo. Restavrater je pogledal blago, bilo je v redu in plačal je Idrijčanu 3052 din. Kako pa se je restavrater pozneje začudil, ko je začel stresati kavo iz vreče. Sesula se je iz vreče turščica. Kave je bilo samo za dobra dva kilograma na vrhu. Zadevo je takoj prijavil policiji, ki je sicer Idrij-čana aretirala, toda pri njem ni našla niti pare. X Sredstvo proti obrabi podplatov. Neki Švicar je odkril sredstvo proti obrabi podplatov. Ne gre za kakšno prepojitev usnja s posebnimi snovmi, temveč za odporno, betonu podobno vrhno plast, ki se da poljubno obnoviti. Izumitelj pravi, da preizkuša svoj postopek že tri leta, in sicer z najlepšim uspehom V bodoče bomo nosili čevlje, ne da bi bilo treba novih podplatov, tako dolgo, da se vrhno usnje obrabi. Če pa najdejo še kakšen pripomoček proti obrabi vrhnega asnja, bomo lahko pač čevlje nosili vse življenje. X Naprava, ki posnema zvonjenje. Na tehniški šoli v Hannoveru so sestavili napravo, ki posnema zvonjenje. Pravijo, da se to zvonjenje prav nič ne razlikuje od -rvonjenja zvonov v cerkvenih zvonikih. Napravo so prvič preizkusili o priliki nemške zmage v Franciji. Roza je mirno sedela in nemo poslušala pogovor. »Ernestina je uničena, Ernestina, ki ji je denar bil vse! Kako bo to prenašala! In jaz sem priklicala nesrečo nanjo,« je premišljala Roza. »O, vse bi dala, da bi se moja želja ne bila izpolnila!« Roza je bila strta, kakor bi bila res ona kriva te nesreče. Bilo je zvečer drugega dne, ko se je Roza splazila iz hiše. Hotela je skrivaj tja na Er-nestinino dvorišče, da bi videla, kako je. Napravila je ovinek okoli vasi in preko sipine. Zdaj je stala na višini in gledala na prostor, ki ji je bil najljubši na svetu. Vsa domačija je bila kup razvalin. Žetev je bila ugonobljena. Požeto klasje je bi1" s polja razmetano na vse štiri strani. A od leve strani je prihajalo, čisto tiho, vendar brez prestanka... Presipalo se je okoli njenih nog, hitelo mimo nje, šušljalo v vejevju pre-vrženih dreves. To je bil pesek, najstrašnejši sovražnik vsega življenja. Na vse strani si utira pot, nezadržno leze naprej. Če se ne posreči, ustaviti ga, bo požrl vso vas. Sedla je bila na eno izmed r>re,""r>i""ih bel in z zgroženimi očmi zrla razdejanje. Potem pa jo je popadla žalost zavoljo nezanesljivosti vse sreče, stisnila je obraz v roke in bridko zajokala. »Rozika, ti si! Pri vsej tej nesreči mi je usojeno vendarle še nekaj veselja!« »Stara teta, ljuba stara teta!« »Jokaš se zaradi nesreče drugih, a si vendar sama užila še več gorja. Zdaj pa se ti godi dobro. Ti in Martin se bosta kmalu vzela, kaj ne?« »Da. še pred iesenio Mnnon sr-°?neiša Popotnikova torbo Sam brez svojih bega po svetu Litija, julija Te dni so naši železničarji odkrili v nočnem brzem vlaku mladega potnika, ki se je bil skril v vlak brez vozovnice. Našli so ga malo poprej, preden je zavozil vlak na litijsko postajo. Neznanec je govoril poljski in nemški. Listin ni imel nikakih. Ko so ga izpraševali, kdo in odkod je, je povedal svojo žalostno zgodbo. Rodil se je v Varšavi leta 1922. Vojna je vso njegovo družino uničila. Očeta, ki je imel v Varšavi avtomobilsko prevozništvo, je ubila bomba, mati pa je od žalosti in strahu umrla. Piliszewski Darjus, kakor je njegovo ime, ima tudi nekaj bratov in sester, a o njihovi usodi ne ve ničesar. Se nedavno je bila Piliszewska družina bogata, zdaj pa se eden članov te družine potika po svetu brez beliča in brez listine, ki naj bi potrdila njegove navedbe. V Jugoslavijo je prišel iz Nemčije preko Jesenic. Namenjen je bil na vzhod, kjer bi si poiskal kako službo. Bil je ves sestradan, saj ob večnem skrivanju ni imel priložnosti, da bi se kje pošteno nasitil. Ljudje, ki so poslušali njegovo žalostno zgodbo, so imeli solzne oči. Ker pa mora oko postave biti za trdno prepričano, da se ne skriva v usmiljenja vrednem človeku kaka oseba s slabimi nameni, je dobil Piliszewski spremstvo v osebi g. Matoza, uradnika tukajšnjega sreskega načelstva, ki je pospremil poljskega begunca na poljski konzulat v Zagrebu. Na poljskem konzulatu v Zagrebu je usluž-ben neki uradnik, ki pozna begunca Dariju-sa Piliszewskega še kot mladeniča iz Varšave in je bil z njegovo rodbino v prijateljskih vezeh. Obema so se zaiskrile v očeh solze, ko sta se srečala v izrednih okoliščinah in je Piliszewski povedal uradniku, da je poleg domačije Piliszewskih tudi njegova zrušena do tal. MED ZAKONCEMA Zena: »Ali so tvoji tovariši tudi tako silno neumni?« Mož: »Ne, vsi so ostali samci... « Ženski vestnik Sol se porablja za razne reči Sol je najpotrebnejša začimba jedem, ker zboljša njih okus, pa tudi pospešuje prebavo. Vendar pa je ne smeš uživati preveč, ker je to škodljivo. Zelenjava ima mnogo soli, zato pri teh jedeh ni treba toliko soli. Narobe pa je več potrebujejo nekatere druge jedi, med njimi v prvi vrsti krompir. Čezmerno dolgoletno uživanje soli povzroči vnetje žlez in izpuščaje na koži. Ljudje, ki opazijo ta pojav na sebi, naj kar najbolj omeje uživanje jedi, ki terjajo obilno solje-nje. Sol pa se uporablja tudi za druge svrhe. Tako na soli lahko vidiš, kakšno bo vreme. Če gospodinja vidi, da je postala sol vlažna, ve, da je ozračje vlažno in da je v najkrajšem času pričakovati slabega vremena. S soljo, raztopljeno v alkoholu ali salmija-ku, najlaže spraviš madeže iz blaga. Lonce in sklede shladiš najprej v vodi, ki si ii dodala Malo soli. Predmete iz medenine očistiš najbolje s kisom, kier je raztopljena sol. Črno blago obdrži barvo in se ne skrči, če ga pereš v slani vodi. Predmete iz slame in pleteno pohištvo obeliš najprej tako, da jih okrtačiš s slano vodo. Preproge ne oblede. če jih pred čiščenjem potreseš z drobno soljo in potem obrišeš z mokro krpo. Madeže od črnila spraviš iz blaga tako, da jih nalažeš s citronovim sokom, ki si mu dodala malo soli, in potem blago postaviš na solnce, da se posuši. Za keshf*$fo Špargljeva juha. Odpadkov, ki ti os' nejo pri luščenju špargljev, ne vrzi proč, ker lahko napraviš z njimi dobro šparglje/o juho na tale način: Lupine in druge odpadke zalij z vodo in pol ure kuhaj. Potem jih pasiraj (pretlači) skozi sito, dodaj tako dobljeni kaši nekaj moke, košček sirovega masla in eno jajce. To juho lahko ješ toplo ali mrzlo. EMSLIO SALGARI Na čelu štirih dolgih vrst so korakali kaznjenci, oblečeni v sive kaftane, z na pol odprtimi čevlji in z obritimi glavami. Njih verige so bile pritrjene na njih nogah z debelimi obroči, ovitimi s krvavimi cunjami. Vsak je svojo verigo nosil na vrvici, privezani ob pas. Bili so izčrpani, imeli so delno zabrekle in ozeble obraze spričo silnega mraza, delno pa shujšane zaradi muke in lakote. Večina je bila bolestno bleda, zaradi česar so se še bolj videli znaki, ki so jim bili vžgani v lica in čela in ki so pričali, da so to tatovi. Te bednike so gnali med pravo točo udarcev z biči naprej. Verige na njih nogah so žvenketale. Opletali so se ko pijani brez moči in nesposobni, da bi se branili pred udarci, zakaj razen verig na nogah so imeli tudi okove na rokah. Roke so jim bile pritrjene k telesom. Druga veriga je povezavala vse, zaradi česar so skupno predstavljali živo verigo- Kompanija vojakov je tvorila konec tega prvega voda. Kdor je stopal prepočasi, je bil deležen udarcev s knuto. Za to kozaško četo so korakali politični zločinci. Dve sto mož iz vseh pokrajin Rusije. Bili niso nič manj izčrpani, nič .manj bledi in shujšani kakor prvi in prav tako uklenjeni. V razlikovanje od prvih so imeli na zadni strani svojih sivih kaftanov med plečami štirikotne kose rumenega sukna. Med njimi so bili stari in mladi. Pripadali so po večini izobraženskim slojem, mnogi celo vojaškemu in mornarskemu stanu. Vlada jih je poslala v rudnike daljne Transbajka-lije. Za nadaljno vojaško četo je prihajala za-dna kolona, ki je sestajala iz voz s prtljago, žen, sester in otrok onih nesrečnikov. Dovolili so jim bili, da lahko slede svojcem v izgnanstvo. Nekaj ruskih plemičev se je po-služilo plemiške pravice, po kateri jim ni bilo treba korakati v živi verigi, temveč so se lahko vozili z vozovi. Posebno sočutje je zbujala kolona žensk. V strganih cunjah, spričo neskončnega pohoda čisto brez moči, trde od mraza so se z zadnimi napori vlekle dalje. Matere so nosile svoje otročiče v naročjih, ki po večini niso mogli prenesti stradanja in mraza. Prav tako večji otroci, ki so se zaradi gladu in utrujenosti jokali in kričali. Tudi ti so umirali. Mrliče so prepuščali sibirskim volkovom. Nekaj ljudi, ki so imeli to prednost, da so imeli prostore na prtljažnih vozovih, je omahovalo sem in tja zavoljo sunkov na! teh preprostih sibirskih vozilih- Konec dolgega voda je spet tvorila številna kozaška četa, ki je imela nalogo, da je pobirala onemogle. Bile so ženske, ki niso imele več moči, da bi same vstale, otroci, ki Jagodna marmelada. Zelo zrele, čiste jagode pasiraj (pretlači) skozi sito. Potem dodaj na kilogram gošče četrt kilograma sladkorja in tako dolgo kuhaj, da bo marmelada gosto tekla z žlice. Praktični nasveti Nasveti za odpravljanje madežev. Madeže od zelo močne kave odpraviš iz obleke z zelo slano vodo. Iz volnenega in polvolnenega blaga pa jih spraviš s tem, da jih večkrat orosiš z raztopino enega dela glicerina, enega dela salmijakovca in osmih delov vode. Ko so izginili, položiš na blago kos platna in likaš tako dolgo, da se posuši. — Madeže od kakava na volnenem blagu odstraniš z zmesjo enega dela glicerina in enega dela beljar ka. — Madeže od čokolade odpraviš iz perila, če jih takoj zmočiš in izpereš v milnici. Tudi citronov sok jih vzame. Če si jih dobila na svilnato obleko, jih zmočiš s špiritom, nato posušiš in šele potem opereš v topli vodi. Občutljivo blago orosiš z zmesjo rumenjaka in glicerina in ga pustiš, da se posuši. Potem jih opereš v topli vodi. Madeže od mlečne čokolade odpraviš z bencinom. Kako očistiš usnje. Najprej ga opereš s čisto gobo in čisto vodo, ki ji dodaš žlico vinskega ali sadnega kisa. Goba pa ne sme biti premokra, ker sicer voda preveč vdre v usnje. Ko je usnje suho, pripravi v skodelico zmes jajčnega beljaka in lanenega olja. To mešanico naneseš s čopičem enakomerno na usnje. Naposled usnje odrgneš z mehko platneno krpo, da dobi moten sijaj. Usnje, ki z njim tako ravnaš, se dobro ohrani. — Fino barvasto usnje osvežiš, če ga odrgneš s krpo, ki si jo pomočila v mleko, nato pa zgladiš z volneno krpico. Da ostane voljno, ga od časa do časa odrgneš z nekaj kapljicami olivnega olja. — Plesen na usnju odpraviš, če ga opereš z lesnim kisom. Kako se rešiš zaprtja. Za zaprtje poskusi najprej z domačimi zdravili: izpij na tešče kozarec vode ali pa si gneti život vedno v isti smeri, kakor se suče kazalec ure. Če pa to ne bi pomagalo, vzemi žlico ricinovega olja. Ricinovo olie segrej, da nostane zelo redko: nato počasi razteni v skodelici z oljem vroče kave. V taki obliki je ricinovo olje užitno tudi za občutljive želodce. Uživaj dosti sadja, črednega ali vkuhanega. Le borovnic ne uživaj, ker zapirajo. Seveda, če zaprtje le ne preneha, je edino zane^jivo sredstvo zdravnik, ki ti predpiše tudi poseben n^čin živlienia. so v zmešnjavi vozil in ljudi izgubili svoje matere, starci, ki so obležali kraj poti. Odkod je prišla ta velikanska karavana, ki je prekorakala že pol Sibirije? Koliko dni, tednov, mesecev so že romali po tej cesti? Koliko trpljenja so že morali prenesti, koliko solz in krvi je že poteklo? Mnogo jih je že pomrlo zavoljo naporov in so počivali pod velikanskim belim mrliškim prtom, sneženo odejo! Niuna trupla so postala plen sestradanih volkov. Ko je bila prispela živa veriga na tržni prostor naselja, je zapela »Beraško pesem«, preden je šla v ječo. Bila je to otožna pesem, ki je zmerom ganila srca dobrodušnih sibirskih kmetov. Kaznjenci niso peli ubrano in tudi ne vsi enega besedila. Zvenelo je kakor »Miserere«. »Imejte sočutje z nami,« je bila vsebina pesmi, »vedite, da smo že dolgo jetniki, da so nas prisilili na to pot! Dajte nam hrane in pomagajte nam, pomanjkanje trpe!'.m, vi očetje! Usmilite se nas, ve matere! Za Kristusovo voljo, imejte sočutje z obsojenci! Za kamnitimi zidovi in mrežami živimo v temnih prostorih daleč od svojcev! Mi smo jetniki, imejte sočutje z nami! Kmetje so se zbrali okoli jetnikov, globoko ganjeni zavoljo žalostne pesmi petstotih ljudi, jokanja bednih in žvenketanja verig. Starci, pohabljenci, delavci, ženske in otroci so prinesli majhne darove, nekateri koščke kruha, drugi celo svoje težavno prislu-žene kopejke, tretji spet stare cunje in raztrgane odeje. Obdarovali so vse bednike, ne Dežela, kjer milijoni umirajo od lakote Nosno krvavitev ustaviš, če pritiskaš nosnico, ki krvavi, tako, da je zaprta. Paziti pa moraš, da s pritiskom ne odnehaš. Pritiskati moraš nosnico najmanj pet minut. Če pa to ne bi pomagalo, si nosnico zamaši s čisto vato in pusti tako najmanj eno uro. Vsesavanje kisa ali drugih ostrih tekočin je brez uspeha. Lepenka postane neprepustna, če jo večkrat namažeš z zmesjo, ki sestoji iz enega dela gašenega apna in treh delov posnetega mleka. V tej zmesi raztopiš še žličko galu-novega praška. Kavna gošča se da porabiti za razne reči. Pred pometanjem potreseš z njo tla, da se ne kadi. Mora pa biti vlažna, a ne tekoča. Dalje je kavna gošča na glasu dobrega gnojila za zidni bršljan. Če izvira kavna gošča od žganega žita ali ječmena, jo tudi lahko pomešaš med kokošjo krmo, ker redilne snovi, ki so v žitu, z žganjem in kuhanjem te rediTnosti skoro nič ne izgube. Žlice iz alpake ne smejo priti v vodo s sodo, sicer izgube lesk. Zadošča izpiranje v topli vodi. Če dosti pišeš s peresom, je dobro, da večkrat izmenjaš peresnik, ki naj bo nekaj časa tanjši, nekaj časa debeleiši, ker se ti sicer utegne zgoditi, da dob'š krč v prste. Trde nohte na nogi poreži vselej potem, ko si umil noge v precej vroči vodi, ker se takrat omehčajo. Najboljši vložki za čevlje so oni, ki si jih napravila iz približno desetkrat nrenognie-nega časopisnega paoirja, ker ohranijo nogo toplo in piiejo pot Uši odpraviš z otročke plave, če otroku več dni zaporedno zmočiš glavo s sahad lo-vim kisom, ki ga kuoiš v lekarni. Za pe-tičnega človeka se dolrio tudi dra**a in učinkovitejša sredstva. Glavno nri obnavljanju uši in vseh drug'h zajedalcev in bolezni sploh pa je čistost. Papirja naše gospodinje še zmerom r.e izrabljajo dovolj. Z njim si pomagaš pri čiščenju sajastih loncev, petrolejk, umazanih oken in drugih takih reči. Tak p?r>ir n^tlei *e zmerom lahko porabiš za zanetenje o^nja, zraven si si pa le prihranila nekaj mila in cunj. Če nimaš leda, pa bi rada pijačo naglo ohladila, napravi takole: natoči pijačo v steklenico ali loščen glinast lonec, ovij ga v vlažno cunjo in oo-tavi na okno, no možnosti na prepih. Vlaga v cunji začne trtro zaščitno moč kakor v svetovni vojni, ker '/) mnogo lažje razbijati državo, razdeljeno na več narodov kakor nacionalno enotno državo. Misel jugoslovenskega edinstva pa seveda ni in ne more biti zapreka, da ne bi se naša država na znotraj tako uredila, da bi bili zadovoljni vsi posamezni deli, ne da bi bilo treba pri tem žrtvovati kaj od tistega, kar nam nalagata naša skupna korist in obramba našega ožjega živlienjskega prostora v okviru š'"ršeffa balkanskega. Ilofesnite v »Doftiovf.nl«! Vsem ljubiteljem petja in naših lepih narodnih pesmi Driporočamo našo novo žepno pesmarico slovenskih narodnih pesmi katero dobite za malenkosten znesek 16 din vezano v platno in 24 din vezano v usnje z zlato obrezo. Po pošti 1.50 din več ZALOŽBA HRAM Ljubljana. Florjanska 14. Ali se hočete iznefešfci REVMATIZMA, PROTIHA Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite od mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt. H. 286. človek sili v notranje skrivnosti zemlje IBl Š^k 1 ^^ Llubliana od 14. do 21. julija. Nedelja, 14. julija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Ruski sekstet. — 9: Napovedi, poročila. 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Letiček). — lt: Planquette: Kornevilski zvonovi, opereta (plošče). — 11: Sramel »Škrjanček«, vmes plošče. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmetijska ura: Nekaj o presnem maslu (inž. Erpič Jože). — 17.30: Tam-buraški orkester (Karmelj), vmes harmonika solo (Stanko). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Slovanska zavest naših muslimanov (dr. Jorjo Tadič iz Beograda). — 19.40: Objave. 20: Skladbe Igorja Stravinskega (plošče). — 20.30: Koncert slovenske pesmi (Poldka Zupanova, Bogdana Stritarjeva, Andrej Jarc, Roman Petrov-Cič in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veselje in za ples (plošče). Ponedeljek, 15. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za boljšo voljo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Srbski polki v ruski vojski (dr. Aleksander Solovjev). 19.40: Objave. — 20.10: Stari štajerski gradovi (prof. Leon Pettauer). '— 20.30: Koncert (Filip Bernard — flavta in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. 22 15: Vsakemu nekaj (plošče) Torek, 16. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročala. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgari pojo in igrajo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13- Napoved'. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zagrebško življenje — reportaža fKosta Oomazeto-vič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20 10: Psihološka struktura mase (dr. Hrovat Emil). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert (Milica Polajnarieva, Andrej Jarc in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje oa vasi. Sreda, 17. julija: 7: Jutrni pozdrav. 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Švicarske pesmi in plesi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah. (Janko Čolnar). — 18.45: Citraške točke (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Demir Hisar in Pelagonija (Mi-lovanovič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20.10: Gorje kot letovišče (Ivan Dodič). — 20.30: Violinski koncert (Miran Viher, pri klavirju prof. Lipovšek). — 21.15: Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi Bogdane Stritarjeve ob spremlje-vanju kitare (St. Prek). Četrtek, 18. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Harmoniko bo igral Ivo Podobnikar. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Železarska industrija v Sloveniji — njena zgodovina in sedanje stanje (Drago Potočnik iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Pevski zbor »Sloge«. — 21.15: Re-produciran koncert simfonične glasbe. • Petek, 19. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naše veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Magistrov trio. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični tedenski pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Glasbene vezi ilirskih pre-poroditeljev s Srbi (Antun Dobronič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut za planince. — 20.10: Vzgoja doraščajoče mladine (Marija Kovačeva). — 20.30: Trio za rogove (Zupančič, Pokorn, Ramovš). — Sobota, 20. jslija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za ploščo plošča naj hiti! — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za ploščo plošča naj hiti! — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (vodila bo Manica Komanova). — 17.30: Vesel drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Harmonika solo (Edvard Kovač). 18.40: Brežice (prof. dr. Viktor Tiller). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vom-berger: Turistovski večer (vodil bo inž. Ivan Pengov, izvajali pa člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet.__ MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio stropo »ajni KUMNO kupuje po najboljši ceni Jos. Jagodič, Celje, trgovina s specerijo in železnino, Gubčeva ulica-Glavni trg. TAKOJ SE ODDA STA DVE SOBI za samce. Čirčiče 79 pri Kranju. AKO POTREBUJETE POSOJILO, ne odlagajte, ,temveč se oglasite čimprej pri zastopstvu hranil, posojila »Moj dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 55. Priložite znamko za 3 din za odgovor! ODDA se v najem znana gostilna »Branibor« v Celju na Kralja Petra cesti. Vsa pojasnila daje Kmetijska družba, r. z. z. o z. v Ljubljani, Novi trg 3. STALNO IN DOBRO SLUŽBO DOBI takoj zdrav, krepak in pošten 16 do 18 let star fant, ki ima veselje do dela in trgovine. Najrajši od kmečkih poštenih staršev z dobrim šolskim spričevalom. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine«. PRODAM PRVOVRSTNO POSESTVO s travniki, njivami, in gozdovi 5 km od Ptuja. Druga pojasnila daje sam lastnik Janez Cimerman, Pacinje, p. Moškanjci pri Ptuju. OSAMLJENA MLADENKA dvignite pismo v upravi »Domovine«. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 18 din, 3 zav. po pošti 30 din, 4 zav. po pošti 36 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. MOŠTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« m »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. KUV. HARMONIKE 104 SAMO Oin 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ara Proof, lepo kromirano ohišje s čimi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne s sekundnim kazalcem . . Din 63710 Ista s prima anker kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik zastonj in poštnine Shod; svetle« 98.— tekoča 185.— na 15 260.— prosto« H. SUTTNER, Ljubljana b Lastna protokolirana tovarna ar v Švici. 1 Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE CTIVO S Ravijen: £gOCf£>e f>f@Z 9fOZQ Klabund: Pf0ff> . RaSPUtlH Ravijen: Qfna VO/fla Thompson: Majeneva: Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5